Inserati ne sprejemajo in volj« tri h t ipua vrela 8 kr., če se tisk« lkrat. „ , is ., „ 3 P i večkratnem tislt Maji ie evim primerno zmanjša. H ok a pi*| »e ne vračajo, nefrankovana pismu se ne sprejenmjo. Naročnino prejemu opruvniStvo (administracij*) in ekspedicija na Dunajski eesti »t. 10 v Medija-tovi liisi, II. nadstropji. Političen list za slovenski nni Po oošti preiemap vtlji Z:, c-1" ieto ,fi. kr. «J» poueib . , 6 ., — r.a četrt ietj. S „ 50 „ V »aministraciii veli«: '/.n eeio feTo . * *11 kr Eli Dol icIM . - J . ca <;er.rt ie:n 2 .. . V Linbijaui nj. uonn oo»d nn velia HO Kr. vec uh ier-o Vredništvo ;e Kloiijauske uli^e št. 44. izhata iiu irikrn uh teaeu m lieer v loret, četrtek in nooott . Italija ponižana. Kar je zastopnik unajnega ministerstva Kallay rekel, namreč da od Italije nimamo nič upati pa da se je tudi nemarno bati; in kar je dostavil še grof Andrassy, namreč da bi vojska z Avstrijo pogubna bila le za laškega kralja samega, to je vaakako veliko pon žauje za Lahe, ki radi s toliko mogočnostjo govorč o svoji sili in Avstrijo zaničujejo. Da sta se dva Madjara poslužila takih besedi, to je nekako čudno, saj so bili Madjari in Lahi vedno prijatelji; pa dopisnik „Politike" razkriva uzroke, zakaj se je v ogereki delegaciji tako govorilo. Rečeni list namreč poroča, in on naj bo porok za resničnost tega poročila, da sta tista dva laška ministra (Depretis in Mancini), ki sta spremljevala laškega kralja na Dunaj, šla k našemu cesarju in mu rekla, naj z lepa odstopi južne Tirole laškemu kraljestvu, če si hoče pridobiti prijateljstvo laškega naroda. Taka predrznost, zahtevati, da bi naš cesar brez boja odstopil en koB svojega cesarstva, ker tam slučajno Lahi prebivajo, ta nesramnost morala je kaznovana biti, in h'allay pa Aodrassy sta prevzela nalogo, da Lahom stališče pojasnita in jim posvetita, kakor jim gre. To sta tudi storila, ter rekla, da mi laškega prijateljstva ne potrebujemo in da se njihove jeze ue boj mo. Če je stvar taka, in zelo verjeten obraz ima, potem se je Lahom prav zgodilo, da se je njih oš&bnost iu nena-sitenost ponižala. Da bi morala vsaka dežela, vsako meBto in vsaka vas pod Italijo pasti, čo bo stanovalci Lahi ali čo laški govore, iu ravno tako vsako nemško mesto pod Nemčijo, vsako slovansko mesto pa pod Rusijo, to je neumnost, ki se nikdar izvesti ne da, in to pravilo tudi nikakor ui potrjeno za mednarodno pravo. V resnici Lahi nemajo druge pravice do Trsta in do Trentina, ko to, da se sklicujejo na narodnost omeujeu h krajev. Kaj pa, ko bi mi po istem narodnem pravu zahtevali beneške Slovence nazaj? Naš cesar ima gotovo pravico, če imajo Lahi pravico, zahtevati Trst. In dalje, če velja narodnost, zakaj pa Lahi zahtevajo slovansko Istro? Zato ker v svoji prevzetnosti samo laškemu narodu pripisujejo pravico vladanja, isterske Slovane pa imajo za neko čedo ovac, ki nema človeških pravic Ta ošabnost laška Be mora enkrat kaznovati in prav privoščimo jim ponižanje, ki so ga doživeli v naših delegacijah 1 Tudi v Odesi na Ruskem se laški govori, zakaj Lahi ne zahtevajo še Odese? Ravno taka je z Aleksandrijo. Ta bi bila lepa! Če bi se Lahom kake mesto dopadlo, poslali bi tje nekaj laških družin, potem pa bi rekli: „To mesto spada k Italiji, ker je prebivalstvo laško !•' Znano pa je, da se Lahi sklicujejo, kjer jim kaže, tudi na geografično lego; oni 'vedo, da Postojna ni laška, to pa zahtevajo | za Italijo, ker pripada, kakor pravijo, po geogra-fični legi k Italiji. Toraj, kjer se jim zdi, sklicujejo se na uarodnost, kjer jim bolje kaže, pa zopet na kaj druzega. Najboljši odgovor na take predrzne zahteve bi bil ta, da se jim z orožjem v roci posvetil V nadomestenji tega pa smo za sedaj zadovoljni s ponižanjem, ki ga morajo občutiti, če berejo poročilo o razgovoru v ogerski delegaciji. Italija, ki se je štela med velesile, mdra zdaj slišati, da se je nihče ne boji in ue trga za njeno prijateljstvo. Kadarkoli je Italija 8 kako večjo oblastjo vkup trčila, vselej je bila tepena. Papeža ali male vojvode Modene, Parme, Toskane premagati, to ni nobeno junaštvo. Poleg svoje vojaške Blabosti je pa Italija še vsa razjedeua in v neredu na znotraj. Vsak mesec imajo tam novo ministerstvo, silijo se možje k vladi, samo da h koritu pridejo, kedar so se nekoliko najedli, zvežejo se stranke zopet proti vladi, jo vržejo in postavijo novo vlado. O resnem delovanji, o trdnih načelih tam ni govora; zato se katoliška stranka niti ne vdeležuje volitev in zborov, ter gospodarijo sami liberalci toliko razkošneje, ker jim manjka značajne opozicije. Kralj je brez vse moči in veljave v deželi. Kar Garibaldi hoče, to velja. Rudečkarji, brezverci, prostozidarji in republikanci imajo prvo besedo, sčujejo ljudstvo in strahujejo kralja; pri prvi priliki hočejo kralja spoditi in proglasiti republiko. Slabost ua zunaj in na znotraj, to je osoda laškega kralja in njegove dežele. In taka država brez uravne podlage, brez moči in zna-čajnosti, hoče urivati se med stare in spoštovanja vredne velesile, kakor je Avstrija ali Rusija?! Italija naj bo vesela, če jej to puste, kar ima, ne pa da bi svoje lakomne oči obračala še po novih deželah, kjer nema nič iskati, če si ne zapomni nauka, ki ga je dobila v ogerski delegaciji, doživela bo še hujši ponižanje, ki mora prej ali alej priti, ker vsaka krivica le en čas trpi. Flavija. Prizori krščanskega Življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXII. ,,Si non meminero tui, Jerusalcm." Seli bo že naprej hiteli njih prihod oznanit. Vsled tega so bili častno sprejeti; prefekt jih je prosil, naj sprejmo njegovo palačo za kraj, kjer ae ustanove. Pa Emilija ue sprejme ponudbe, ktera je pristojala njenemu rodu, imo-vitosti in veljavi, izvolivši si oni samostan, kjer je bival očak. Ta je sprejel nove svoje goste b tisto odličnostjo, ki se je spodobila njegovim oBtrim in prostim navadam. Pa kje je bila Metela, Principija, Paulina, Kiavijan in drugi romarji, ki so odpotovali Se pred njimi? Nemirne sta postale Emilija in Flavija, ker sta menile, da jima prihite naproti. Od kodi ta nenavzočuost ta trenotek? Kaj važnega je zadržuje? Iz lastne skušnje so se naučili bati Be naključeb. Na vbo zadnje zvedo še le, da njih prijatelji bivajo na Oljski gori in sicer v ouem BamoBtanu, ki je bil pred kratkem sezidan na mestu smrtnih težav in nebohoda gospodovega. Tjekaj so pribegali prav radi tisti ljudje od zahoda, ki so posebno iz Rima bili pregnaui ali kakor si bodi bežati morali. Da bode sledeče bolj jaano, moramo tukaj malo nazaj seči v povest, da najdemo tiste dve osebnosti, kterih uloga ima znamenita postati. Prva je tista ošabna pa strašljiva ibfirka, Melanija z imenom, ki je malo da ne grob svojega moža in zibel svojega otroka z nogami teptala. Drugi je bil pa tisti prijatelj Eusebijev, ki mu je bil nekega dne sporočil novico o Flavije zaročitvi, tisto novico, ki mu je bila odločilna. Imenoval se je, kakor se še spominjamo, Bonos, ki je v Rimu veljal za Euriala, čegar Nis je bil Eusebij. V krogih učencev in po učilnicah se je mnogo o njunem prijateljstvu govorilo. Izrazi pesnika: dimidium animo ali pars vitae niso bili zadoBtni, da bi povedali tisto edinost duš, ktero so videli pogani med Orestom in Piladom, kristjani pa med Davidom in Jonatom. Od strani Eunebijeve je bila resnična, po- štena, globoka. Njemu bi se bilo zdelo prav naravno, da življenje Bvoje daruje za prijatelja. Pri Bonosu pa to ui bilo tako; zunanjost ni odgovarjala notranjosti ; ui bil povsem to, kar se je kazal. To skazovanje bilo je pretirano. Vsako udanost, samo da je bila mogoča, hotel je objaviti. A kdor je globlje videl, ta je spoznal, da Bonosa ujeda skrivna zavist. Eu-sebijevi uspehi, njegova slovečnost, njegova priljubljenost, to mu je težilo, hudo težilo srce. Posebno zadnje mu ni dalo pokoja. Ta občut mu je delal trpljenje, da njegov prijatelj, kterega zmožnostim je bil enak, kterega uspehe je v gimnaziju dosegal, da ga v priljubnosti v plemenitaških krogih prekosi, da ga poslušajo, kakor prerokovališče, in da ima do vseh tako velik upliv. Ker je bil zvedel nekaj stvaric o razmeri Eusebija do Flavije, veselil se je nezvesto, potuhnjeno; s pretvezo prijateljske udanosti poslal mu je pšico, ki naj ga srčno rani iu sicer ua tak način mu jo je bil uročil, da si jo je Eusebij sam v Brce zasadil. Melanija ni bila dosti bolja, gojila je skrivoma enake neblage namene. Bila je častilakomna, preuzetna, silovita; v vsem, kar je delala in želela, kazala je nebrzdano strastnost. DaBi Postava glede prepovedi eksekutivne prodaje kmečkih posestev. Pri nad obHtoji postava, ki ne dovoljuj«, da bi Brneli upniki v prepoved dejati ali ek-sekvirati dohodku vrudnikov, ako nt) znašajo čez ('»<>() gld. na luto, češ, da bi ne mogli b svojimi družinami živeti, uko hi vsaj 600 gld. letnih dohodkov ne imeli. Ta postava je jako previdnu in marBiktero družino obvaruje pred popolnem obožanjem in pomanjkovanjem. Ker bo pa pred ilržavo vm državljani enakopravni, zbudila ae je bila že zdavnej želja enako po-Htuvo narediti tudi za druge atunove in še posebno zu kmečke posestnike. Ako se je dozdaj kmet zadolžil, in svojega dolga, ali morda šo celo obresti ni mogel plučuti, šlo je posestvo nu bobeu, prejšiiji lastnik pa s svojo družiuo je dostikrat prišel v največo revščino, zlasti ker se pri tukih eksekuiivnih ali javnih dražbah posestva dostikrat prodajajo čisto pod nič. Tuko se nam je prav iz zanesljivega viru pravilo, du je nu Dolenjskem hranilnica Ijub-Ijunsku kupilu po 6 in UOO gl. zadolžena posestva, sodnijsko cenjena na f> do C tisoč goldinarjev. Ker je pa kmečki stan pravi temelj in podlaga države, ki bi z uničenjem kmetijstvu prišla sumu v nevurnost, zato su je po vseh deželah med prijatelji kmečkega stanu zbudila želja po postavi, ki bi vurovula kmečke posestnike pred popolno prodajo njihovega posestvu m zabranjevala, du bi vsled takih prodaj kmečke rodovine ne jirišle nu beraško palico. V nekterih državah tako pOBtave že obBtojč. V Ameriki ima n. pr. vsuk posestnik pravico en del svojegu posestvu do vrednosti 6000 dolarjev (skoraj 12000 gld.) v zernljišni knjigi posebej kot svoje ,,domovje" vknjižiti, in kukor hitro je to vknjiženje dovršeno, se omenjeni del posestvu ne more eksekutivno prodati in posestniku jiu njegovi družini ostune vsaj to domovje, uko so mu upniki vzeli drugo imetje. To posestvo se ume prodati le tedaj, ako ga jo lastnik svojemu upniku zastavil in ga ne more rešiti. Uazun tega obstoji tum tudi šo drugu postava, ki natančno določuje, kuj so sine kmečkim dolžnikom, ako ne morejo svojega dolgu plučuti, z ar ubiti, kuj pu ne. Tu postava pa ne velju aamo zu kmeta, umpak tudi za obrtnike ter se opira na čelo, du un>rn f---s—_.'::..: 1 '.'-i H'JB—Bg* vsuk državljan imeti nekoliko dohodkov, ki so mu zu vsukdujni živež neobhodno potrebn*. AvtoiiomiHtična večina našega državnega zboru se je v klubovih razpravah že precrj prvo leto pečala s to rečjo ter spoznala potrebo postave, ki bi nuše kmečke prebivalce varovala popolnega ubožunju, kukor prej navedena že obstoječa postuvu varuje male vrad-nikc. Prepričani smo, da naši poslanci te reči ne bodo izjiustili izpred oči in da se je bodo zopet poprijeti resno in krejiko. Povodu bodo imeli za to šo več ko prej. Tudi dolenji nv-strijanaki deželni zbor ne jo namreč letos pečal s tem vprnšunjem, ter je v svo|i zadnji seji sklenil sledečo resolucijo: ,,Vlada se na-proai, naj preiskuje, kako bi Be določili deli kmečkih posestev, ki bi se no mogli ekseku-tivno prodati, ter naj dotičuo postavo držuv-uemu zboru predloži v razpravo". Ker smo že uuidan opomnili, du hoče sedanja vludu svojo pozornost obrniti zlasti na gospodar-sko zadeve, Bineuio za trdno pričakovati, du bode tu nusvet dolerijeavstrijanskega deželnega zboru vzela v resni pretreB. Držuvni zbor sam v tem oziru ne more nič storiti, ker ima samo vlada po svojih orgunih priliko pozvedcti, koliko posestva jo v raznih krajdi eni družim neobhodno potrebnega zu vaukdunji živež. To vprušunje tirju sicer velikih preiskav in poizvedb, ker ho v raznih deželah in celo v posameznih krai i h ene dežele razmero različne, vendur pa se nadejamo, du je vludu v tem oziru že dozdaj kuj storila, in du bo še v teku prihodnjega dižuvnegu zbora zbornici predlo-žilu načrt dotične postuve. Politični pregled. V Ljubljani 11. novembru. /VvNi.rijske cimetu Nekuj IioNuiiMkili nekdanjih vstašev je podpisalo pismo do angleškega ministru Gladstona, v kterem se britko pritožujejo čez avstrijsko vlado, da onu Srbe /utira in vedno večo davke naklada, sicer pa nič ne stori za blugostunje dežele. Grozč tudi, du se hočejo vzdigmti in bo Avstrijuncom zojierntnviti z orožjem v roci. Oe tO pismo ni izm šljeno, potem bo težko šlo z novačenjem v Bosni in Hercegovini, kakor gu naša vludu nameravu Istina je, in to smo slišali ža od več strani' da se v Bosni nemški uraduje ter pontmčuje; po drugi strani pu zopet Mad ari gredo Turkom, svojim prljatlom na roke. Tako se krist-janski Srbi res v nekoliki meri po pravici pritožujejo. I 'o drugi strani pa so ne bomo motili, ako izrečemo sum, da največ srbska omla-dina in sploh velikosrbsku strunka podpihuje v Bosni Srbe in Turke zoper Avstrijo. Srbe namreč boli, da Busna ni prišla pod Srbijo, kakor so iz početka mislili. Pod srbsko vlado pa bi bili zadovoljni edini pruvosluvni, katolike pu bi srbsku vlada go ovo zutirala, turškim begom bi bila morda vse vzela, in tuko bi imula Turke in katolike proti sebi, nezadovoljnost bi bila bo veči, in Srbija bi bila preslaba, du zatre kuko u staj o, če bi taka buknila v Bosni. Avstrija jo strpljiva vsaj v verskem oziru, in prepričani amo, da je laž, kur ti Srbi po svetu trosijo, da naša vlada zu-tira srbsko pruvosluvno cerkev. Nusprotno pa sumi vemo, kolikor Srbe po vseh poročil h poznamo, da bi katoliško cerkev in njene vernike v Bosni fanatično preganjali kot „šokce", „llrvate" in sovražniku ,,srbBkegu curstva". Prej ko Srbija, bo Se Avstrija poravnala versko prepire nu jugu. Kar so pa davkov tiče je naravuo, du vsaka država davke pobira, to bi storila tudi srbsku vlada. Avstrijska vludu dela v Bosni železu ce, napravlja ceste, m usturiovlju drugo naprave, kukor bi jih Srbija s svojimi skromnimi močmi ne zumoglu. Toruj se ue moremo posebno nuvdušiti zu srbske klice nu pomoč, čeruvuo po drugi strani zopet obžalujemo, zukuj Be Bosni ne «1 ii narodna jugoslovanska vludu, zakaj se je dežela izročilu v oblast Nemcem ia Miidjarom, pa ogerskiiu judom, du z narodom delajo samovoljno po svojih nemškoblrokratičnih in madjarsko-ohol b, pu judovsko-iakomnih nazorih in predsodkih. Nuj bi se deželu združila s Hrvatsko, pa bo kmulo vse v redu. B isuo so osvojili večinom slovanski vojaki, zakaj se smatrajo zdaj Nemci iu Madjarl kot nje edini goBpodarji ? Imenovanje grofu Selionlioriiii zu cesarskega namestnika na Moruvskem je naše ustavoverce nem lo iznooadilo, ker jo grof Sctiiioborn kot ud gosposke zbornice pripadal konservativne) Btranki. TnnlTu je pa prav stori du je za dvojezično deželo izbral tacega na- 'I ni n TI -■■ 1 it 1.1 s'" Mviaeaor.;'- ——i je bila v Kimu dokaj imenitna, poznana, bilu je vender le tujka; to jo je trgalo, du ni imela tiste oblasti nad plemenituškimi krogi, kteru ji je po njeni misli šla. Trpeti ji je dajala misel, da jo Kmilijn otemneva po svetni 1110-gočnoHti, Motelu pu s kristjausko svetlostjo. Te dve gospe, kterima je bila enuku po rodu in po boguBtvu, če ji ni presegulu, sta ji budilo zavist. Družba aventinske gore ji je mir kalila. Ker ji ui mogla nučelovuti, pu še nje ud ni telu biti in nosila su je z miseljo, du zbere lastno društevce. Treba ji je bilo zavezniku; potrebovala je Eusebija, se reče moža, čegar nadurjenost m slovitost bi ji pomagala, du dobi privržencev. Bonos je bil tu, kukor du gu je bil kdo klical. Onu gu jo bila kuj sposobnega spoznula, on pa je spoznal nje misel m skupno sta se lotila delu, du uBtunovitu sumostiuisko občino. Todit v Kimu tu bilo mestu, krnj je bil že poseden in torej ni b lo uspešnega izgledu. Vedno rastočo izseljevanje pa, ki se je vilo od itima pu do svete dežele, ju privede na misel, du bi tjekii) presadila svoje osebstvo, namene, ohimIo. la du nikomur prikrito ne OBtanc, da zve celi Rim, da, že naprej vzbudi strmenje, zato je naredila Melanija tak načrt, namreč: odtegniti se svetovnosti in iti v samoto. Nektere je navdujal tak namen s spo-štovunjem, nektere jui z jezo. Ues je vrela k nji cela vrstu pregoreč h pu odkritosrčnih duš, ki bo b le naveličane nevihtnega življenju med svetom m pa gledati razpade starega svetu, ki so torej hrepenelo po samoti in tihoti, v kristjanskem življenju m pokorilih. Ta novu UBtunovljena domača cerkev ali samotarska občina je že obstajala dve loti v Palestini in hvalu neizmerni premožnosti Me-lunije, zavzemala je na Oljski gori prostorne Bumostane. Kukor Brednja stvar med bivanjem v Bamoatanu in med svetom bile so tukuj tudi veliko goitivno na Melanine stroške zidane na višinah proti Jeruzalemu. Spočetka si najame stanovanje Metela in njo spremBtvo v eni teh gostiven, v kteri žive, kolikor mogočo, tuko kot nn gori aventinski. Ali neprestane prošnje Melunije, nuj Motelu pri njej v samotnosti biva, storilo so, tla se ji je bila Motelu vdolu. Meluniji pa je bilo na tem veliko, vse ležeče. Kajti zavistna Iberku se ni bala ničesar bolj, nego jedra tisto občine, kteri jo bila tuko sovružnu. Ob enum pu ji ni bilo nič slu-ituejšegtt, kakor Če ju spravi pod svojo oblast m hlaiae prijateljice Evsebije pod svojo mogočnost. SIcer wo jui one dobro vedele, kuko du e Meluuiju svojo zmage veseli in precej bi bile ponudbo odbile, uko ne bi bile potrebovale lušnegu voditelju in delivcu svetolujstev—duhovniku. Večkrat so bile že prosile jeruzalemskega škoiu, da bi j i in gu privolil, pa jih je vselej zuvrnil nu Donosu. Tako so stale te stvuri, ko so miši romarji v Jeruzulem prlfili. Komaj bo je bila novica o njihovem prihodu ruznesla, vzdignila se je vsa naselita Oljsko gore da jih Bprejme. BoiiOS in Melanija kazalu stu največjo oveselcnost. Ker ho jih zedmila hiiuiu nebesa, zato morajo, tako sta djula, tudi zedinjeno prebivati. Bog če tuko, to je očitno. Po tolikih in (.»ko mnogovrstnih nezgodah j t ti je zato skujuij pripeljal, du mirno iu veselo skii|)uj žive na oni zemlji, ktero je sum božji človek posvetili Takim besedam je Eusebij le začasno pritrdil; njegov namen je bil drug. Med tem pa, da gu more izvesti, pripravljali ho se, du obhodijo svete kraje. Očak, dobrodušen a slubosrčeu mož, ki jim je seduj mestnik«, ki nimn sovraštva do nobene obeh narodnosti. Novi namestnik bo danes pred cesarjem slovesno prisegel. V ilelcKiirljali ata Kall«y in Andrassy po|iravljala svoje prejšnje izjave o Italiji Svet bo pa le prvotnim izjavam več verjel, namreč da Avstriji ni dosti ležeče na luškem prijateljstvu, ker jej ta niti koristiti niti škodovati ne more, kakor se je Kallay kot zastopnik zuoajnega ministerstva izrazil. V nanje držav«*. l*'ntm>OHlti minister Ferry je s svo jimi tovarši včeraj odstopil, in G a in b e t ta je dobil od predsednika republike nalogo, da Hoatavi novo ministerstvo. Ne ve se še, kaj bodo Ijtilil k temu rekli, kar se je v ogerski delegaciji o njih kraljestvu govorilo. Čeravno so se skušale drugi dan izjave Kallayove in Andras^eve poravnati, vendar so Lnhi dovolj zvedeli, da se bodo jiri-jateljstvu z Avstrijo z vsemi močmi upirali, ob enem pa so tudi spoznali, kako malo se v Avstriji njih ljubezen išče iu mili moč ceni. Iz lEerliim se poroča, da hoče Bismark zopet enkrat odstopiti iu daje rekel, da ho bo moral vsak njegovih naslednikov na katolike naslanjati, ker se |irograni naprednjakov no skladu z monarhijo. Bismark bojda pravi, da je žo sit večnega zbadanja, ker se njemu vse podt ka, kar je slabega v državi. Mi menimo, da je grožnja z odstopom le nova komedija njegova in da hoče h tem od cesarja dobiti novih pravic in privilegij, s katerimi bo brezobzirno ravnal proti svojim nasprotni kom. Pravijo, da bo približuje katoliški stranki, 111 to je tem bolj verjetno , ker brez nje ne more večine imeti v zbornici, razuu če bi se vnovič sprijaznil z liberalci in fortšritlerji, ki ga vsak dan v listih napadajo, in ki gojč na tihem celo republikanske misli; toriij je cesarju in Bismarku skor nemogoče, taki strank, vlado izročiti. Iz UCgiNit«* se poroča, da ima Ignatijev poslati minister zunaniih zadev. Sposoben bi bil jiač naj bolj /a ta posel, vendar venetu h poiočil šo nimamo. S cer pu se daj v Rusiji bavijo z vprašanjem, kako bi zatrli žganjarsko kugo. Sklican je bil v tej zadevi svet modrih možakov, ki so se izrekli zato, naj se vsem judom provovč ž ga u je prodajati. Vsled tega jo velik jok v Izraelu. (Novi c e- Izvirni dopisi. 'Mi »minju. O, novembru, arski namestnik iuoravski.) Kakor strela z jasnega neba zadela je vstavoverce novica, da je cesarski namestnik na Morav-skeui postal dr. Friderik grof Schonborn Sovi moravski namestnik je drugi sin lani umrlega grofa Ervina jSchonborti ter še le 40 let star; rojen ju namreč ll. septembra 1. 1841 ; dalje je doktor prava, častni ud malteškega vitežkega reda in dosmrtni ud go-podske zbornice. Poročen je od I. 18G!) z grofico Terezijo Cernin. Liberalni listi ae to-got6 nad tem imenovanjem ter so nad novim namestnikom moravskim zlasti zarad tega spod-kujejo, da jo „klerikaiec". „N. fr. Presse" spominja ua program njegov, ki ga je objavil, ko je kandidiral v Pilzeuskem kmetijskem okraji, in v klorom je povdarjal, da se hoče češkimi poslanci potegovati za razširjenje deželne avtonomije, za češko državno pravo, za ravnopravnost, češkega jezika v šoli in vradu, za krščansko izrejo otrok in za skrčenje šolstva od 8 ua (i let. „l)eutscho Zeituug" tarna, da je Moravska dežela, kjer do zdaj ni bilo narodnih prepirov (V?) češkim zahtevam v roke piidln, iu da utegne grof Schonborn neizmerno Škodovati nemštvu, za ktero je kot fevdalec nevarnejši kot češki narodnjaki. Da se hudo prikupil Cehom, bode moral pozabiti, du je nemške krvi. Dalje ta list omenja, da je prvi govor grofa Sehoubornu veljal Lienbacher-jevemu predlogu, in da je hotel grof Taallo a tem imenovanjem pokazati, da je pripravljen do vstrajuegu boju z nemškimi liberalci. „Wiener Taglatt'' grofu Sehoubornu očita, da je dozdaj govoril le jiri shodili družbe sv. Mihela in da je bil glaven aodeluvec lista „Vuterland". ,,Fremdoublatt", ki velja za vraden list, misli, da Schiiuboru sicer goji klerikalna načela, da pa ni fevdalec jio vsaltej ceni. Dalje ta list priznava njegovo znanstveno prizadevanje ter bode moral grof Scbonborn marsikako priljubljeno misel opustiti, ki ae ne strinja s praktično upravo. Vse drugači pa konservativni in narodni listi sodijo o tej izvolitvi. Današnja „Politik" se raduje nad njo in pravi, da je to imenovanje najodločnejši politično dejanje grofa TaatTeja. Grof Scbfiuborn ni aieer odločen Btrankar, ou jo le Btrog konservativec ter želi enake pravice za vse, pa to imenovanje kaže, kje ima grof Tauffu iskati pomoči in kje jo tudi gotovo najde. Pomeulj Ivo ju tudi to, da jo bil konservativni grof Schonborn za cesarskega namestniku izvoljen v tem času, ko sta se grofa Widmann in l)ubsky, kteri bi bil tudi rad postal cesarski namestnik na Moravskem, od konservativno stranko ločila ter prestopila k ustavovercem. Vso toraj priča, da je grof Taaffu s tem imenovanjem pravo zadel in prav iz Brca želimo, da bi enako odločnost razodeval v vaeli rečeh. Tudi dežela češka dobi skoruj cesarskega namestnika, ker jo neki žo gotovo, da bodo baron Kraus stalno imenovan za službo, ktero zdaj le začasno opravlja. I m, (/Cloveu, (>. nov. (Tukajšnja čitalnica.) Kakor vsako leto, tako tudi letos imeli smo začetkom novembra občni zbor, h kteremu se je bilo mnogo udov slavjanske čitalnice zbralo. Ker smo dobili sedaj jako pri lično atanovauje v gostilni pri „Jelenu" zato želeti jo, da vsak narodnjak pristopi k temu edino na koroškem še živečemu društvu. Zalibog nekaj let sem ae je marsikuk tukaj bivajoči kujal, ter vsakojako uzroke našteval. — Vae to je aedaj se nekoliko spremenilo in videlo Be je pri občnem zboru uže, da hočejo vsi atanovi ustopiti v delokrog naše čitalnice, da bomo tako zopet zložno vai eden drugemu bratsko roko podali, kajti sloga jači nesloga tlači. V o.lbor voljeni ao: G. g. J. Ferjančič predsednik, Fr. Ozbič podpredsednik in gospodar, L. Eiuspieler knjižničar, F. Schrty denarničar, in dr. .1. Sket zapisnikar. Čaao-l»isov je naročenih: „Slov. Narod", , Slovenec", »Gospodar1', ,,Krea", „Zvon", „Tiilbino" „Po-litik", „Vat,erland", „Volkstinime" iu , Sii i-ste risehe Pont1'. Shajališča ao vaako aredo, soboto in nedeljo zvečer in želeti je, ko bi duhovniki, kteri pridejo iz deželo ob sredah ali ob nedeljah tudi obiskovali našo čitalnico jiri ,,Jelenu" v I. nadstropju nn av. duha trgu. kazal le svojo dobrosrčnost, a čegar alaboduš-noat ao imeli kmali greuko občutiti, jim je ol&jšaval njih pod et.jo. V svoji poblevnosti ao ho bili celo pritožili, tla jih jo sprejel a pre-Ijubeznjivo pozornostjo. Ker so bili prišli, da ae ponižajo, so neradi videli, da ao bili pove-ličavuni, toda v tem pogledu je b lo ravnanje škofovo in ljudstva povsem odkritosrčno. Kune-b i j a ao slavili kot cerkve največjo luč, Plavijo pa kot živo mučenko deviške čistosti. Ko pridejo vsi skupaj v veliko, „mučitelj-at.vo" imenovano cerkev, v kteri jo bil hranjen križ in grob izveličarjev, zbere se vse krščansko ljudstvo, iz kojega ust zadoni veličasten bosima „Slavljena bodi, klicali ao, hči Scipionov, presvetla Emilija I Ceščena hodi mlada in čista Susana kriatjanakih časov I Slavljen bodi novi Daniel, ki jo je sramote in smrti otel I Amen! Slava Bogu, čaat, njegovim alužiteljem I" Radovanje bilo je tako mogočno, tako ono-ilušno, tla je bila Emilija vaa zmešana. Veat je očitala, da je deležna takega slavljenja, ko je še poganka. Zatorej je precej prosila, po kratki a srčni molitvi milosti krščanstva. Kraj je bil kakor nalaš. Marmorno tablo in dragi kameni, b katerimi so bile steno usta- jenjsUe. kapele okrašene, ao dajali a svojim odsevom podobo, kakova tla je preobračena duša. Kratišče bilo jo blizi in skrivnosti voda je tekla od škofove roke na čelo žo dovolj skušene in vtrjene pripravljenke. Od ustavljen ko cerkve tlo Golgat.e bilo ie samo nekaj korakov. Emilija ae je podala tjekaj, spremljana od številnega občinstva. Kako da je ondi pred svetim leaom klečala , solze točila, kako da je vzdihovala in bolečine trpela, to tako je pozneje pravil Eusebij, to je videl ves Jeruzalem. Videti je bila, kakor spremenjena, zamaknjena. Zmanjšani in odrezani les predstavil se je njo očem v prvotni svoji popolnosti in na tem lesu prikaže ae ji Jezus, bičan , ranjen, mroč. Zdelo ae ji je, da trni okoli njegovega čela k njej prihajajo in da ae nad njo in nad njeno družbo v krono sestavljajo, ktero ao imeli odsedaj na zemlji nositi, krono trpljenja, izdajstva in zapuščenosti. To je bila za-njo preroška predpodoba, ki so je imela kmali uresničiti. Tri cele mesecu so obhajovali skupaj vse tiste kraje, kterih ao ae držali stari m novi spomini, posebno pa svetopisemske in ovangolj-ske sledi. Obiskali so kralja Davida aionaki grad, hišico petdeaetdoovskaga praznika, razvaline Herodove palače, potok Kedron, sploh vae, kar je spominjalo na avete skrivnoUi. Sedaj pa je menil Euseb j, da je prišel ugodni čas, da izvede svoj prvi in nespremenjeni načrt. Seveda, to j t* bilo naravno, da ae ni htela od njega ločiti nobena niegovih prijatij c. Vsi so bili tega mnenju, du le začasno bivajo ua Oljski gori kot gostje in zatorej ao se povrnili, da drugje vstanovo tinto drago jim domačo cerkev, ktere živi kameni so bili oni sami. Ali tu ločitev, o kteri so mislili, da so je nimajo bati, bila je Melaniji in Bonosu vir največjo užaljenosti. Euscbijov aklep, ki je bil tako naraven, tako opravičen, zadel ju je kakor strela z jasnega, Plakala ata, prosila, ob-Ijubovala, dobrikulu ao , vse storila, da bi na-membo podrla, a bilo jo vse zabadava. Od aedaj je pa začela kipeti v njunih dušah tiha jezu, Iu je sprvu skrita ostala, a ktera je pozneje toliko hujšo učinke in nasledke pokazala, kakor bodem i kmali videli in kteri ao bili toliko zlobuiši, kolikor težavniši jih je bilo odvrniti. (Dalje prib.) Domače novice. V Ljubljani, 12. novembra. (Mil. knez in Skof dr. Krizostom PogaČar) bo v Bredo 9. t. m. zvečer ob 6. uri Brečno došli v Ljubljano. Na kolodvoru jih je pričakoval in pozdravil g. deželni predsednik Wmkler, več kanonikov, vodstvo bogoslovja z Rekterimi gg. bogoslovci, pa bogoslovski profesorji in domača škofova kaplana. Knez in škof ae počutijo dobro, vendar se morajo še nekoliko varovati, dokler se oko popolnoma ne vtrdi in ozdravi. (Naši državni poslanci) se odpeljejo v nedeljo zvečer na Dunaj v državni zbor. O bo žičnih praznikih bode zborovanje kakor po navadi za kake tri tedne prenehalo ter se nadaljevalo okoli 15. januarija po novem letu. (Vabilo k prvemu javnemu Sokolovskemu večeru) v letošnji zimski saizoni, kateri se priredi jutri v nedeljo dnč 13. nov. 1881. čitalničnej restavraciji s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega zbora ljubljanske čitalnice. — Program: 1) Czemy: „Sokolovu potnica". — 2 (C. M. pl. Weber: Ouvertura k oper „Oberon". — 3) Durner: „V tebi domovina", zbor. — 4) Farbach: „Napitniee pri zarokah, valček. — 5) Fabjan: »Prijateljica", zbor. 6) Czerny: „ Venec", peBenski potpourri. — 7) Lesinsky: „Moj stanak", čveterospev. — 8) Komzsik: „Nji!" polka fran$. — 9) „Pred balom", komična Bcena, predstavlja gosp. Per Kajzel. — 10) Kaulich: „Raznice', potpourri. — 11) Engelsberg: „Spomin na mladost", zbor. — 12) Wagner: „Spomin na Tannhiiu serja". — 13) Czerny: ,,Pošta v zračnem balonu", galop. — Muzikalni oddelek programa izvršuje vojaška godba pešpolka št. 2G. veliki knez Mihajl. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 30. kr. — K temu zabav nemu večeru slavno občinstvo ljubljansko naj-uljudneje vabi Odbor „Sokola". (Popotni kmetijski učitelj za Kranjsko) je od ministerstva kmetijstva dovoljen , ktero želi, da bi se ta služba že letošnje leto oddala, morebiti po istih pogojih, po kterih je razpi* sana enaka služba za Goriško in Istro. (Podkovska Šola) v Ljubljani se prične v pondeljek 14. t. m. (Konscheg-Saul.) „P o 1 i t i k" 7. t. m. v večernem listu izrazuje svoje začudenje, da vradna „Pre8se", ktero nadzoruje c. k. vladini svetnik vitez Wiener, tako zaničljivo in zabavljivo piše o narodu Češkem. „čemu Čehom še kaj od-jenjevati ali privoljevati ? Prisiljenim vradnim pisačem iz dobe Auerspergove dozdeva se že sedanje stanje nenaravno. V reBnici moramo obžalovati, piše „Politik", da v vladinih krogih še zdaj ne mislijo na to, takim kričačem usta zamašiti. Potrpežljivost naroda češkega skoraj vsaki dan v resnici prav trdo skušajo." Tej čudni novici o vradni „PreBBe" naj dodamo drugo še čudnejšo, da je namreč te dni iz Ljubljane v službo tega lista odšel bivši vred-nik BlaboglaBnega „Laib. Wochenblatta" večni abiturient KonBCheg. Novica ta Be nam je zdela neverjetna, pa se nam je poročala iz zanesljivega vira. Vzroki našega čudenja in strmenja pa so ti-le: 1. nam ne gre v glavo, kako morejo k vradnemu listu sprejeti v službo človeka, ki je bil dozdaj odgovorni vrednik vladi tolikanj protivnega lista, kakor je „Laib. Wochenblatt"; 2. pa ne moremo umeti, kaj bi zamogli na Dunaji to človeče za druzega rabiti, kakor za raznašanje lista. (Od tigra ranjeni Kreutzberg) je vendar le v smrtni nevarnosti. Bolnik je neki že dalje brez zavesti in se mu tudi meša. (K obrtnijskemu shodu), ki bo 15. t. m. na Dunaji, je južna železnica voznino za vde-ležnike znižala na polovico. Dotične vstopne karte se dobivajo pri g. F. Železnikarju in se morajo glasiti na ime obrtnikovo. Zarad stanovanja naj se obrnejo do odseka obrtmjskega shoda. Iz Ljubljane se ga bosta vdeležila kot pooblaščenca tukajšnjih obrtnikov gg. Klein in Železnikar. (Dvojni zakon ali bigamija.) Premnogim bo še v spominu sodnijska razprava, ki se je vršila 1. 1872 pri tukajšnji deželni sodniji zoper nekega A freda Meningerja viteza Ler-chenfelda zarad hudobije dvojnega zakona ali bigamije. Ta človek je bil šel namreč I. 1863 s cesarjem Maksom v Meksiko ter Be je tam I. 1866 poročil z neko Rosario Perez. Ta zakon bil je 22. septembra 1866 pred posvetno, 4. oktobra 1866 pa pred cerkveno gosposko sklenjen, toraj vsestransko veljaven. L. 1867 se je Meninger popustivši svojo ženo v Ameriki vrnil v Evropo ter Be je naselil v Novem mestu, kjer jepričel znanje s tamošnjo učiteljico Konscheg, kteri je zamolčal, da je že oženjen, ter se ž njo 22. septembra 1868 poročil v Ljubljani. Prava žena njegova Rosaria Perez je med tem pozvedovala, kje je ujen mož, iu ko je zvedla, da se je v drug č oženil, ga je zatožila pri deželni sodniji, ki je 1. 1872 reč v javni sodbi obravnavala ter Meningerja zarad hudobije dvojnega zakona obsodila na 15 mesecev težke z enim postom vsaki mesec poostrene ječe in v zgubo plemstva- Zato-ženca je tedaj zagovarjal ranjki dr. Razlag, ki je skušal dokazati, da zakon z Rozario Perez ni bil pravi in veljaven zakon. Vsled njegove pritožbe je res višja sodnija v Gradcu zavrgla prvo obsodbo ter zaukazala, naj se prej dokaže veljava in postavnoBt prvega zakona. Ta preiskava se je pričela, a Meninger je med tem časom živel z drugo zaročnico K. kakor pravi mož naprej ter je imel ž njo 7 otrok. Toda deželna sodnija, kakor tudi višja sodnija na Dunaji so razsodile, da je prvi zakon veljaven, zakon z gdič. Konscheg pa neveljaven. Vsled te razsodbe pričela se je zoper Meningerja nova sodnijska preiskava zarad hudodelstva dvojnega zakona inv8redo9. t. m. bila je pri deželni sodniji konečna obravnava, ktero je vodil deželne Bodnije Bvetovalec Saitz. Tožnik je bil državnega pravdnika namestnik g. Pajk, zagovornik zatožencev pa dr. Mošč. Sodnija je Meningerja viteza Lerchenfelda, bivšega poštnega ekspediterja v Novem mestu, spoznala za krivega, ter ga je obsodila gledč mnogih polaj-šavnih okoliščin ua dva meseca težke z enim postom na teden poostrene ječe in v zgubo plemstva. Eazne reči. — Goriška kupčijska zbornica in mestno starešinstvo Bta Bklenila prositi državni zbor, da bi Be izdelala železnica čez Predčl, ako pa to ne bi bilo mogoče, vsaj železnica iz Škofje Loke poleg Idrijce do sv. Lucije in od tod Bkoz Gorico v Trst. Za Gorico bi bila ta črta pač res koristna, za občni promet pa bolje kaže črta čez Loko, Razdrto in Divačo v TrBt. — Mil. tržaški škof Dobrila so po naznanilu „EdinoBti" že iz nevarnosti. V cerkvah se za nje opravljajo molitve. — Iz Trsta poroča ,,Edinost', da napravijo telefonske poteze gg. K. Preinitsch in dr. E Geiringer iz Trsta in rudarski vodja J. Wessely iz Dunaja; trgovinski minister jim je dal dotično dovoljenje. ■— Tudi vozne črte avstrijskega Lloyda se imajo zdatno premeniti. Na Dunaji je prav zdaj zbrana posebna komisija, sestavljena iz posluncev avstrijske in ogerske vlade, ki se o tem dogovarja. — Nove stotake je izdala 1. t. m avstr. ogerska narodna bunku. Stari še veljajo do srede prihodnjega leta. — Barve so modre kukor desetaki. — Samomor. Nrki pastir je našel 29. oktobra v Zarebrniškem gozdu pri Litiji obešenega človeka, ki je domu iz Žtljue iu Be piše Dumijan Prijatelj. Služil je pri vojakih,-od kterih je pa ubežal iu se okoli Litije potikal. Pravijo, da se mu je včasih v glavi nekoliko mešalo. — Opozorujemo nu današnji inserat: ,,Borzne operacije" bankine hiše „Leitba" na Dunaj . Zahvala. Velcčestnim gg duhovnikom, mestnim odbornikom, uradnikom , pevcem dijakom, in slavnemu občinstvu sploh za mnogobrojuo udeležbo pri pogrebu svojega priljubljenega strijca p. n. gospoda v t Simna vit. pl. Vilfana, proŠtav Novemmestu itd., za krasne vence in prelepo petje najtoplejšo hvalo izrekajo žalujoči sorodniki. Novomesto 9. nov. 1881. Borzne operacije izvršuje točno, gladko in direktno po originalnih' o o n a li bankina hiša „I^eitlin" (administracije Halinai), Wien, Schottenring 15, vis-Ji-vis d. Borse. y, a) pri omejeni zgubi: (premije- iit) do 70 gld. za vsakih 5000 papirjev (a la hausso ali baisse); dobitkom h) če «"«'iic poskočijo ali padejo _(Stellage); . e) pri pridržan ii, da so papirji z lil sicer : dobičkom v denar spravijo. Kupčije na dobiček no točno in direktno izvršujejo. Družbiae kupčije (samo !1() do 00 gold. vplačila za 1000 gl. v papirjih.) Provizijo samo 50 kr. IV* Gotovega plačilu ni trdia. Vuniije nn- ročiln in veto bankirska opravila se točno poskr-bujejo. Pojasnila in podučila so primerno in brezplačno dajejo v denarnem in izžrebovalnem listu „I