številka 17 • leto KUl • cena 500 din
Celle, 20. aprila 1000
fiOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Na robu revščine
Kako preživijo ljudje z najniijimi do-
hodki. Stran 7.
Dolgo, naporno delo v noč
Nočni »šihU med tkalkami celjske Metke. Stran 16.
Smo za program, M bo prilagojen
pobudam slovenskega kmeta
Pogovor z Edijem Jurjevcem objavljamo na 10. strani.
Dejanja bodo merila
Oblikovalce časa
Brez zunanjega leska so
delegati konference Zveze
komunistov Slovenije prejš-
nji teden opravili svoje delo.
Ocena njih samih in vseh, ki
so konferenco spremljali je
bila, da so to delo opravili
dobro. Tako so povsod rekli
že o tezah za konferenco, go-
voru predsednika Milana
Kučana pa so prisodili same
presežnike - vsebinske in je-
zikovne. Ob tem je pomemb-
no spoznanje teh istih ljudi,
da časa za samozadovoljstvo
ni, da bi to pomenilo nazado-
vanje in da sami naloženim
nalogam niso kos.
Inovativno, socialistično
samoupravno družbo je mo-
goče udejaniti samo z ustvar-
jalnim sodelovanjem večine
ljudi. Komunisti so sklenili,
da ne le morajo ampak tudi
hočejo upoštevati in spošto-
vati v neomejenem dialogu
znotraj socialistične zveze
tudi vse druge ljudi, ki niso
člani njihove organizacije, ki
jih ob njih ločijo ideološke
razlike, vendar sprejemno
socializem kot najširši krog
delovanja in so voljni graditi
socialistično samoupravno
družbo.
KOMENTIRAMO
Kako v socializem po meri
ljudi, o tem so na konferenci
začrtali pot. Vse pestrosti
mnenj, ki je bila prisotna
v razpravi tudi s konkretni-
mi predlogi, v zaključne do-
kumente ni bilo moč vključi-
ti. A rekli so, da ne bodo za-
ložili, spregledali ali zamol-
čali nobenega izmed njih.
S^j če je smer jasna, posa-
mezne stopinje levo ali des-
no ali tudi nazaj nimajo odlo-
čujočega pomena. Spozna-
nje, kaj komunisti v Sloveni-
ji hočejo in želijo in kaj so
tudi povsod pripravljeni za-
govarjati, je ta konferenca
potrdila. Očitno danes več
ljudi, več komunistov razmi-
šlja tako kot je bilo pred dve-
ma letoma že začrtano v kon-
gresnih usmeritvah, ki so
ostale mrtve na papirju. Ali
pa jih je že dovolj, da bodo
besede zaživele v dejanjih,
v spreminjanju razmer, bo-
mo šele videli. Takrat bo tu-
di mogoče ocenjevati konfe-
renco slovenskih komuni-
stov. Da je njihova odgovor-
nost za dogajanja v naši
družbi objektivno največja,
počasi spoznavajo tudi sami.
Na konferenci so rekli, da so
to odgovornost tudi priprav-
ljeni nositi in upravičiti.
MILENA B. POKLIC
Iskrene čestitke za delavski L maj
Uredništvo
Foto: EDI MASNEC
odelovanle v obojestransko korist
MegacIJa Zveze slovenskih organizacil Iz AvstrUe obiskala celisko območje
Gospodarsko politična
delegacija Zveze sloven-
ikih organizacij iz Avstrije,
li sta jo vodila predsednik
Feliks Wieser in tajnik dr.
Marjan Sturm, je v ponede-
ljek na povabilo Medobčin-
skega sveta Zveze komuni-
stov Celje obiskala naše ob-
močje.
Pogovori s predstavniki
gospodarskega in politične-
ga življenja so bili namenjeni
predvsem gospodarskemu
sodelovanju, saj nameravajo
3 ostalih razvitih oblikah so-
delovanja, še zlasti kulturne-
ga in športnega, spregovoriti
posebej, srečanje pa bo pri-
pravila socialistična zveza.
Osnovna ugotovitev vseh
Pogovorov je bila, da so tako
gospodarske kot poHtične
organizacije v regiji priprav-
ljene trdno podpirati vse
tiblike sodelovanja s Sloven-
ci na avstrijskem Koroškem,
Vendar pa m.ora širjenje go-
spodarskega sodelovanja iz-
dajati iz obojestranskih eko-
'lomskih interesov.
Delegacijo Zveze sloven-
skih organizacij je najprej
sprejel predsednik Celjske
občinske skupščine Tone
Zimšek, nato pa so sprego-
vorili o sodelovanju na pogo-
voru, kjer so sodelovali pred-
stavniki območja, obeh med-
občinskih gospodarskih
zbornic ter delovnih organi-
zacij. Poleg širšim okvirjem
sodelovanja so največ pozor-
nosti namenili nekaterim še
ne povsem rešenim proble-
mom. Toprovo mešano po-
djetje Topsport v Pliberku
rešujejo že najdlje. O njegovi
likvidaciji ne razmišljajo
več, vendar še ni povsem jas-
no, kdo bo zagotovil še 11
milijonov šilingov za pokri-
vanje izgub za nazaj.
Sedanje prostore Topspor-
ta in del opreme nameravajo
odprodati konjiški delovni
organizaciji Konus, ki bo
v kratkem (junija pričakuje-
jo rešitev vloge) odprla novo
firmo Konus Phberk. Usme-
riti jo nameravajo v izdelavo
usnjene konfekcije, nato pa
oblikovati še lastni razvojni
center. Topsport bo najel no-
ve prostore.
Po razgovoru si je delega-
cija najprej ogledala razstavo
v Muzeju revolucije, nato pa
Aerovo temeljno organizaci-
jo Grafika. Popoldan so pre-
živeli v konjiški občini. Po
pogovorih pri predsedniku
občinske skupščine Avgustu
Špoljarju so obiskali delov-
no organizacijo Konus, nato
pa še Comet, ki je v začetku
leta v Šmihelu ustanovil fir-
mo Cobra. Ob obisku šport-
norekreacijskega centra na
Rogli   so   spregovorili   še
s predstavniki Uniorja, ki je
ustanovitelj uspešne mešane
organizacije v Borovljah.
MILENA B. POKLIC
Prvomajska
nagrada
Jožefu
Goropevšku
v palači federacije
v Beogradu so včeraj po-
delili letošnje Prvomaj-
ske nagrade dela. Med
štirimi nagrajenci iz SR
Slovenije je tudi Jožef
Goropevšek iz Prekope,
delavec iz Hmezadovega
tozda Kmetijstvo v Lat-
kovi vasi. Goropevšek je
traktorist.
Za nagrado iskreno če-
stitamo.
Več kot 80 tisoč cvetov
Savinjski gaj v Mozirju ah vrt slovenskih vrtnarjev, kot
mu pravijo, bo za ogled najlepši med prvomajskimi praz-
niki. Kot je povedal oče Savinjskega gaja, vrtnar Jože
Skronšek iz Mozirja, so pri ureditvi gaja pred dnevi sodelo-
vali vrtnarji iz vseh koncev Slovenije. Vrtnarji si želijo, da bi
premagali težave, ki so jih imeli zadnja leta. Ureditev gaja je
vse preveč slonela le na njihovih ramenih, premalo pa je bilo
podpore drugih, tudi turističnih delavcev v okolju. Za 3.
september bodo pripravili republiško razstavo cvetja na
prostem in obenem proslavih desetletnico Savinjskega gaja.
TONE TAVČAR
Letos iičiii, ne zeleni Jurij
Sneg, ki je v noči iz sobote
nedeljo pobelil sadov-
njake in vinograde, še bolj
nizke nočne in jutranje
'niperature v ponedeljek,
'a prizadela letošnjo leti-
Kolikšna bo škoda je za-
^krat še nemogoče reči, saj
yseh občinah posebne ko-
"{sije le-to še ocenjujejo.
W so nam v ponedeljek
^Vedali v večini kmetijskih
^'ovnih organizacij, ni za-
padlo tohko snega, da bi pri-
šlo do lomljenja sadnega
drevja, pa tudi žitni posevki
in trava, ki je bila ponekod
že zelo visoka, zaradi polege
niso preveč prizadeti. Že
zdaj pa je znano, da škoda
povsod ne bo enaka, saj tudi
zamrzal ni enako prizadela
vseh krajev. Škodo je bilo ta-
koj v ponedeljek in torek tu-
di izredno težko ocenjevati,
saj se vse posledice na nasa-
dih še niso videle. Tudi zara-
di tega so se ponekod odloči-
li, da gredo na teren in oceni-
jo škodo šele zadnje dni ted-
na. Vsepovsod tam, kjer se je
dalo, pa so škodo poskušah
omiliti že v nedeljo in sadov-
njake poškropiti z zaščitnimi
sredstvi.
Več o prvih ocenah škode
v prispevku na 2. strani.
I. FIDLEa.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRIL 1981
Rekli so na konferenci
Na konferenci Zveze komunistov
Slovenije, ki je bila ZZ. in 23. aprila
v Ljubljani, so s tehtnimi razpravami
sodelovali tudi delegati s celjskega
območja. Objavljamo nekaj njihovih
zanimivih misli:
Dane Rine iz Celja: »Nobena vlada
brez dobrih strokovnih službene more
biti dobra. Tudi v bodoče ne. Četudi bi
bilo normalno, da v Jugoslaviji posta-
ne padec vlade nekaj normalnega in
ne politična smrt njenih članov. Pred-
lagal sem odgovornejši odnos v ka-
drovski politiki. Edino področje v fe-
deraciji, ki je kolikor toUko pokrito
s Slovenci, je diplomacija. Na vseh
drugih področjih v strokovnih službah
ni niti 50 Slovencev. Tohko strokovnih
ljudi pa ima vsako manjše podjetje. Če
bomo imeli takšen odnos do tega vpra-
šanja in ne bomo uredili pogojev za
delo v teh službah, ki so sedaj nemogo-
či, bomo lahko še sto let govorili čez to
vlado, pa ne bo nič iz nje.«
Jože Zupančič iz Celja: »Še vedno
v Sloveniji, verjetno pa v ostalih delih
Jugoslavije še bolj, priznavamo izo-
brazbo na podlagi delovnih izkušenj.
V zvezi komunistov smo v zadnjih
dveh letih že na neštetih sestankih
opozarjali na škodo, ki se s tem dela
izobraževalnemu sistemu, pa ni spre-
memb. Pri ugotavljanju slabosti smo
zelo obsežni, zelo dobri tudi, ampak ko
je potrebno kaj uresničiti, smo šibki.«
Nada Hudarin-Zavolovšek iz Tito-
vega Velenja: »Če z zanesljivostjo za-
trjujemo, da so znanje, izobrazba ter
učenje temeljni pogoji za družbeno
preobrazbo, še ne vemo povsem, kako
priti do znanja, kako pripraviti ustrez-
ne programe in kako motivirati odra-
sle za nenehno usposabljanje. To je za
Slovenijo glede na obstoječo razliko
med potrebno in dejansko izobrazbe-
no strukturo kritično.«
Marta Vahčič iz Šmarja: »Malo go-
spodarstvo lahko pomembno pomaga
k hitrejšemu gospodarskemu razvoju
naše občine. Naše gospodarstvo lahko
absorbira le polovico letnega prirasta
delovne sile. Menimo, da bomo s spre-
membami obrtnega zakona in novost-
mi na področju davčne politike po-
membno prispevali k hitrejšemu raz-
voju obrti. Tu predvsem mislim proiz-
vodno obrt, ker bi se lahko s primerno
organiziranim zadružništvom bolj po-
vezali z organizacijami združenega de-
la na razvitih območjih.«
Viktor Jager iz Slovenskih Konjic:
»Tako v družbi kot v zvezi komunistov
še ni v celoti prevladalo prepričanje,
da so vlaganja v izobraževanje, kultu-
ro, znanost in zdravje enako pomemb-
na kot vlaganja v novo proizvodnjo,
v posodobitev tehnologije. V naši mi-
selnosti še vedno prevladuje mnenje,
da je to poraba. Pred dnevi sem pre-
bral zelo preprost, a zgovoren primer:
če krojač prišije rokav, jemljemo to
kot proizvodnjo, če pa kirurg prišije
roko, je to za nas še vedno poraba.«
Darko Bizjak iz Šmarja: »Zvezna
konferenca mora pomeniti poenotenje
pri bodoči gospodarski politiki. Ne na
nacionalni bazi - na bazi dobrih in sla-
bih gospodarjev, na bazi propulzivne-
ga in neperspektivnega gospodarstva,
ki gaje povsod dosti. Kar poglejmo po
Sloveniji in ne bodimo preveč pamet-
ni. Seveda pa je zaradi objektivnih in
drugih razlogov tega več v drugih re-
publikah. Poenotiti se moramo ha trž-
nih zakonitostih in realnih ekonom-
skih kategorijah, kot pravite ekonomi-
sti. To je po mojem ključno vprašanje,
ki se kaže tudi v tem, kar je povedal
v uvodnem referatu tovariš Kučan
- daje eden od pogojev debirokratiza-
cija družbe in še zlasti gospodarskega
življenja.«    ♦
Tone Zimšek iz Celja: »Predlagam,
da bi ustanovili štiri strokovno politič-
ne skupine pri centralnem komiteju,
ki naj zagotovijo na tej celoviti in zelo
obetavni platformi prodornejše delov-
ne akcije, ki bodo dale vedeti tako na-
šim zaveznikom kot sovražnikom, da
mislimo tokrat zelo resno. Prva taka
skupina bi naj proučila, v kakšnem
najkrajšem možnem času je mogoče
odpraviti iz vse naše zakonodaje ver-
balni delikt.«
Lojzka Šprajc iz Slovenskih Ko-
njic: »Določiti moramo odgovornost
za realizacijo kongresnih stališč in par-
tijskih usmeritev predvsem v strokov-
nih in izvršilnih organih. Morali bi
priznati, da je v celotni Jugoslaviji
v zadnjih 20. letih vse usmerjeno bolj
na pravice, ki jih imamo, dolžnosti pa
smo zapostavljali. Vse preveč deklara-
tivno govorimo, ko je potrebno delo
konkretno opraviti, smo pa prepušče-
ni številnim predpisom, ki se menjuje-
jo kot aprilsko vreme. Ni države, ki bi
bila tako draga kot je naša. Imamo nad
30 odstotni prometni davek in 40 od-
stotno carino, da o ostalih obremeni-
tvah ne govorim. Delovne organizacije
se borijo z nelikvidnostjo, občani pa se
ukvarjajo s sivo ekonomijo. Rezerve za
izhod iz krize so torej velike, vendar
pri nas v političnem in državnem vod-
stvu nimamo ljudi, ki bi to hoteli vide-
ti in problem pričeti reševati.«
KOMENTIRAMO

Odme¥ na konferenco ZKS
Konferenca ZKS je naredi-
la prvi prelomni korak v mi-
šljenju prenove vloge Z K in
v niozofiji nadaljnjega razvo-
ja družbe. Nakazala in ponu-
dila je pot nadaljnje mobili-
zacije vsem tistim, ki so pri-
pravljeni sodelovati pri ures-
ničevanju takšnega »soci-
alizma, ki bo po meri ljudi«,
če tudi je le-ta predstavljen
šele v najbolj grobih obrisih.
V danih družbenih razme-
rah je težko spet pridobivati
ljudi za nove ideje, ko se je
med mnoge že pregloboko
zasidrala kal nezaupanja. Za
spremembe je nujna prehod-
nost novih idej, ki pa jo omo-
gočajo le uspešen sistem in
ustrezni (tudi novi) ljudje.
Ta nov veter je veljal tudi
skozi razpravo o tezah pred
in na konferenci,^ čeprav se
ni zgodilo še nič zgodovin-
sko prelomnega; ks^jti
z aplavzom še ni bila uresni-
čena nobena politika, to se
bo moralo zgoditi šele v času
po konferenci v neposrednih
samoupravnih sredinah in
okoljih. V pripravah in iz-
vedbi je bila edino očitna pa-
sivno identificirana partijska
manjšina, ki zadržano spre
jema novo smer politiki
ZKS. Zato se postavlja t ud,
vprašanje, koliko volje ii
moči ima ZK, da bo vse spre
jete usmeritve v neposredtn
praksi tudi uresničila ? Če oq
sedaj napovedanega ne bc
dovolj uresničenega, bo tc
lahko za ZK usodno in pod.
pora politične javnosti, kije
večinoma z odobravanjem
spremljala priprave in potek
konference, bo izgubljena.
Zlomiti staro partijsko za-
vest in metode tradicionalne
politike, ki se ohranja pred-
vsem zaradi oportunizma,
premajhne odločnosti in ne-
odgovornosti ter seje v prak-
si potrdila za retrogradno, je
pogoj za izhod iz trenutne
pat pozicije. Takšnih vztraj-
nih zagovornikov »starega«
pa-imamo tudi v naših delov-
nih in življenjskih sredinah
še nekaj. Zato bo težko kre-
niti po poti »novega« s kadri
ki so še vedno obsedeni z ne-
sprem enljivos tj o preži velegi
mišljenja in vse presojajo in
usmerjajo po merilih sta-
rega.
VIKI KRAJNC
Nočno deio za večji izvoz
Po predpisih bi moralo biti
nočnega dela žensk v indu-
striji, gradbeništvu, prometu
in proizvodni obrti vedno
manj, v resnici pa ga je v Slo-
veniji vsako leto več. Imamo
potemtakem opravka z za-
starelimi predpisi ali bi bilo
treba spremeniti prakso
v neposlušnih ozdih, ki se ne
držijo sprejete konvencije
o prepovedi nočnega dela
žensk na teh področjih? Po
tej mednarodni konvenciji
o omejevanju nočnega dela
žensk, katerega podpisnica
je tudi Jugoslavija, bi morali
takšno delo pri nas ukiniti že
do 30. junija 1978 leta. Pa ga
nismo in ga najbrž tudi še
dolgo ne bomo.
Zdaj so v ospredju vse tež-
je gospodarske in socialne
razmere. Dejstva, da je noč-
no delo zdravju škodljivo,
medicina še ni ovrgla. Zato
konvencija o prepovedi noč-
nega dela v tem pogledu kaj-
pak ni zastarela. Res pa je, da
so se - v dobrem in slabem
- spremenile druge reči: na
eni  strani  delovni pogoji
v času nočnega dela, ki so
v mnogih ozdih večinoma
boljši kot prejšnja leta; po re-
publiškem zakonu o delov-
nih razmerjih je treba delav-
cem, ki delajo ponoči, zago-
toviti toplo prehrano in do-
bro organizirano delo.
Po drugi strani pa je kon-
vencija o prepovedi nočnega
dela žensk postala v marsi-
čem cokla našim izvoznim
prizadevanjem, ki terjajo
čimboljšo izkoriščenost stro-
jev, delo v več izmenah in
odpravljanje zastojev -v pro-
izvodnji. Na republiški go-
spodarski zbornici v zvezi
s tem opozarjajo, da bi pre-
poved nočnega dela žensk
povzročila hude motnje zla-
sti v izvozno usmerjenih
ozdih.
Republiški odbori sindika-
tov pa preprosto priznavajo,
da sedanje gospodarske raz-
mere ne omogočajo odprav-
ljanje nočnega dela in da še
lep čas ne bo mogoče misliti
na to, da bi ga lahko posto-
poma ukinili.
Ženske same pogosto opo-
zarjajo, da nočno delo pač ne
škodi samo njihovemu
zdravju, da so enakopravne
z delavci v pravici do nočne-
ga dela, ki obojim omogoča
večji zaslužek in s tem večjo
socialno varnost. Nočno delo
jim ponuja enega izmed za-
silnih izhodov.
Ob vsem tem pa je pred-
vsem zaskrbljujoče, da med
delavkami, ki morajo delati
tudi ponoči, niso redke, ki se
tega delovnega urnika ne
branijo. Nekaterim na ta na-
čin višji osebni dohodki od-
tehtajo nočne napore in ni
jim marža ogroženo zdravje.
Še bolj žalostno pa je, da so
med njimi tudi matere, ki ne
zmorejo plačevati vrtcev in
jim delo ponoči pomeni pro-
sti dan podnevi. Kako dolgo
to lahko zmorejo in kako bo
v poznejših letih trpelo nji-
hovo zdravje pa je seveda
drugo vprašanje, na katerega
danes še nihče ne ve odgo-
vora.
KOMENTIRAMO
Za referendum o
ustavnih doppiniiiii?
Najavljene razprave
o ustavnih spremembah,
predvsem tistih, ki zadevajo
ekonomski del sprememb,
v petek ni bilo. Od približno
šestdesetih, ki sta jih organi-
zatorja, OK SZDL Celje in
teoretična skupina pri celj-
skem društvu ekonomistov
povabila na posvet, so prišli
le trije.
Na da bi vabljene spraše-
val o vzrokih za njihovo ne-
zanimanje, da povedo svoje
mnenje o aktualni družbeni
temi se zdi, da bi lahko bil
osnovni razlog v tem, da
k vsem predlogom, obliko-
vanim v Sloveniji do tega
vprašanja, nimajo kaj dodati.
Kakšen drug razlog za odsot-
nost bi lahko namreč pred-
stavljal razlog za kritiko, pa
četudi je malodušje v vrstah
ekonomistov, ki so se naveli-
čali iz leta v leto ponavljati
ene in iste ugotovitve, ki iz-
ražajo nezadovoljstvo nad
gospodarskimi dogajanji in
pohtiko v zvezi s tem, opra-
vičljivo.
Opravičilo bi torej bilo, da
je v takšnih pogojih nesmi-
selno dajati ali ponavljati
predloge za spremembo
ustave, ker smo jih tako in
tako v imenu republike že
postavili in ker tako in tako
ne bodo (vsaj vse bistvene
ne) uresničene. Tak pesimi-
zem so istega dne, ko bi mo-
rala biti omenjena razprava,
izrazili tudi člani izvršilnega
odbora Medobčinske gospo-
darske zbornice, ko so raz-
pravljali o tem, kako priti do
uveljavitve trga.
Če stvari stojijo tako, gre
pa seveda za sklepanje na os-
novi dogodkov, potem bi
k omenjenem malodušju tu-
di na našem območju morali
dodati vsaj še nekaj. Izreči
namreč vladi vsaj kakšno
javno kritiko ali vsaj glasne-
je zahtevati odgovornost za
tisto, kar je storila v dveh le-
tih in, če ne verjamemo
v sprejetje ustavnih spre-
memb, pa se pridružiti zah-
tevam za razpis referendu-
ma, kjer bi se odločali o uso-
di predlaganih ustavnih
amandmajev. Ali pa gre ob
dvomu v koristnost oziroma
uspešnost teh predlogov tu-
di v tem primeru za malo-
dušje?
Vsi ne mislijo tako, kajti
do prejšnjega tedna je zahte-
vo za razpis referenduma
podpisalo že 45 tisoč podpis-
nikov. Za referendum pa se
je v celjski občini ob razpra-
vah o ustavnih amandmajih
zavzela le OK ZSMS...
RADO PANTELIČ
Delegacija Zveze slovenskih organizacij v Aeru
Delegacija Zveze slovenskih organizacij iz Avstrije je ob pogovorih v Celju obiskala tudi
Aerovo temeljno organizacijo Grafika, na obeh straneh že nekaj časa proučujejo možnosti za
ustanovitev Aerove grafične mešane firme v Avstryi. Kot kažejo marketinške raziskave, bo
potreben previden pristop, zato Aero razmišlja sprva o sodelovanju z že obstoječim grafičnim
podjetjem v Avstriji, koroška stran pa tudi podpira previdnost, saj le uspešna podjetja lahko
pomag^o Slovencem na obeh straneh meja.
Foto: EDI MASNEC
Ni znano, kolikšna bo škoda
^ Po prvih podatkih, ki smo
jih dobili v kmetijskih de-
lovnih organizacijah, so za-
radi snežnih padavin in niz-
kih jutranjih temperatur
v ponedeljek, najbolj priza-
deti nasadi v velenjski obči-
ni. Ponekod v sadovnjakih
ocenjujejo, da je zmrzal uni-
čila ves pridelek jabolk - to
pa je zaradi nizkih tempera-
tur, namerili so tudi do mi-
nus 8 stopinj Celzija, tudi
razumljivo.
Škoda bo po prvih ocenah
v ostalih občinah nekoliko
manjša, ob zaključku redak-
cije v ponedeljek pa so nam
kmetijski strokovnjaki zatr-
jevali, da je veliko odvisno
od vremena v naslednjih
dneh. Prav zaradi tega le ne-
kaj podatkov o prvih oce-
nah. V velenjski občini so
prizadeti prav vsi sadovnja-
ki, v Erinem Kmetijstvu pa
ocenjujejo, da je pridelek na
10,5 hektarih nasadov uni-
čen od 90 do 100 odstotkov.
Približno takšna je škoda tu-
di na poltretjem hektaru sa-'
dovnjakov pri dveh koope-
rantih. Pravočasno so se loti-
li zaščitnih ukrepov in sa-
dovnjake že v nedeljo poš-
kropili, vendar to ni prepre-
čilo pozebe.
V Hmezadovem Sadjar-
stvu ocenjujejo, da je za ja-
blane v sadovnjaku Mirosan
v Kasazah pri Petrovčah, še
precej možnosti, saj je zmr-
zal prizadela le tiste sorte ja-
blan, ki so že cvetele. Čeprav
je bilo v ponedeljek še prez-
godaj napovedovati škodo,
pa je jasno, da je zmrzal
v glavnem uničila letino če-
šenj, hrušk, breskev in sliv.
V šentjurski občini ocen
o nastali škodi v sadovnjaku
Slom Kmetijskega kombina-
ta, kjer je zasajenih 60 hekta-
rov jablan, še nimajo. Jutra-
nje temperature okoli minus
2 stopinji Celzija so sadno
drevje sicer prizadele, ven-
dar sadjarji upajo, da pride-
lek ne bo preveč zdesetkan.
Prav tako so bili prizadeti tu-
di sadovnjaki v mozirski ob-
čini, kjer je zmrzal uničila
tudi nasade ribeza kmetov-
kooperantov. Ker ti nasadi
niso bili zavarovani, so se
v zgornjesavinjski kmetijski
zadrugi odločili da škode ne
bodo posebej ocenjevah.
Tudi v konjiški Kmetijski
zadrugi bodo nastalo škodo
lahko ocenili šele konec ted-
na, ocenjujejo pa, da bo za
dokončno oceno potrebno
ustanoviti celo posebno ko-
misijo pri skupščini občine,
ki bo kmetijskim strokoV;
njakom pomagala pri presoji
na terenu. Sicer pa sta sneg
in zmrzal hudo prizadela 7"
hektarov vinogradov in lOO
hektarov sadovnjakov v last-
ni proizvodnji Kmetijske za-
druge, podobno pa je tudi na
300 hektarih zasebnih kmeč-
kih posestev. S Slovenskih
Konjicah je po prvih ocenal^
nekoliko bolj kot drugod
sneg polegel visoke trave
precej škode pa je tudi na
površinah, ki so jih zasejali
z oljno repico.
V celjski občini so bil^ j
temperature v posameznil^ |
krajih različno nizke, zato tu-
di škoda ni povsod enaka
Dokaj enotna pa so mnenja
strokovnjakov, ki smo ji'^
povprašali za nasvete, kak°
ravnati, da bi nastalo škod"
čimbolj omilili. Vsi so zatrjc
vali, da je največ odvisno od
vremena, saj bi nekajdnevne
nizke temperature škodo
pridelku še povečale.
gg. APBIL 1088
NOVI TEDNIK - STRAN 3
»Hočemo
sindikat, ki bo
odločal!«
Da sindikati vendarle
zlagoma pričenjajo sle-
diti zahtevam članstva,
se je pokazalo tudi v raz-
pravah na letni seji Ob-
činskega sveta Zveze
sindikatov Slovenije Ve-
lenje, ki je bila v začetku
aprila.
Predvsem so v Velenju
ugotavljah, da se realnost
spreminja, sindikati pa še
vedno delujejo z zastareli-
mi metodami. Zato mora-
jo sindikalisti delovati po
neodvisnem programu,
ki pa ga lahko sestavijo
samo iz pobud članstva
o konkretnih zadevah.
Morali se bodo tudi nava-
diti, so rekli velenjski sin-
dikalisti, da se do posa-
meznih vprašanj oprede-
ljujejo takoj, ne pa čakati,
kaj bodo prej rekh drugi.
Marjan Orožen, eden iz-
med gostov na velenjski
letni sindikalni seji, pa je
opozoril, da delavci zah-
tevajo jasno predstavitev
svoje prihodnosti.
Na seji 7. aprila so raz-
rešili dosedanjega pred-
sednika velenjskih sindi-
katov Cirila Grebenška in
podpredsednika Branka
Kranj čeca ter za novo
predsednico imenovali
Miro Videčnik, za pod-
predsednika Marjana Je-
dovnickyja, oba za štiri
leta, Romana Juriča pa za
leto dni za sekretarja Ob-
činskega sveta Zveze sin-
dikatov   Slovenije   Ve-
BRANE PIANO
Obraza sedanjosti
ŠentlurskI sindikat z novim vodstvom
Delo šetnjurskega občinskega
sindikalnega sveta lani ni bi-
lo dosti drugačno kot v celot-
nem štiriletnem mandatu, še
vedno so največ skrbi name-
njali delavčevemu gmotnemu
in socialnemu položaju, so
ugotavljali na letni seji, ko so
tudi izvolili novo vodstvo te
družbeno-politične organiza-
cije.
V prizadevanjih za boljši so-
cialni položaj delavca so se
spopadah z nenehnimi zakon-
skimi spremembami, predpisi,
ki so se skoraj iz dneva v dan
spreminjali, in so to skrb ome-
jevali na reševanje trenutnih
težav in onemogočali dolgo-
ročne strateške opredelitve.
Povprečni osebni dohodek
v šentjurskem gospodarstvu
zaposlenega delavca je lani
znašal nekaj vec Kot 222 tisoč
dinaijev, kr je skoraj za petino
manj kot slovensko poprečje.
Šetnjurski sindikalisti so
zadnja leta v svoje programske
usmeritve zapisovali tudi moč-
no želen cilj, da čimprej zapu-
stijo takoimenovani »klub
manj razvitih« v Sloveniji, ven-
dar so v letu 1986 zdrsnih iz
dotlej predzadryega na zadnje
mesto po ustvarjenem družbe-
nem proizvodu. Prav tako je
dokaj varljiv in le relativno
ugoden podarek, da so v ob-
činskem gospodarstvu lani za-
beležili 10-odstotno rast indu-
strijske proizvodnje. Zaradi
spremenjenega obračunskega
sistema namreč podatki v celo-
ti niso primerljivi, zaskrbljujo-
če pa je zmanjševanje akumu-
lacije, saj so jo ustvarile le 4 de-
lovne organizacije, v skupnem
znesku pa seje skoraj prepolo--
vila.
Enotna ugotovitev vseh sin-
dikalnih aktivistov je bila, da
tako ne gre več naprej in da že
V naslednjem mandatu bo
predsednik šentjurskega ob-
činskega sindikalnega sveta
Anton Rataj, sekretar pa Jože
Mastnak, zdajšnji direktor
Komunalno-obrtnega podjet-
ja, ki bo funkcijo prevzel od
Hinka Papa s 1. julijem. So-
glasno so na javnih volitvah
izvolili za člane predsedstva
še Ratka Pušnika, Marijo Šu-
šlec in Edija Kukoviča, za čla-
ne občinskega sveta pa Janka
Lesjaka, Marjana Čakša, Be-
na Pečarja in Marjana Dob-
nika.
zdaj šetnjursko gospodarstvo
ne zmore več nenehnega prila-
gajanja spremenjenim pogo-
jem poslovanja.     ^^^^^^^
Predolgo mrzlo prhanje Tuša
Prejšnjo sredo je velenj-
ski izvršni svet ponovno
razpravljal o saniranju To-
varne usnja Šoštanj. Člani
so ugotavljali, da njihov sa-
nacijski program še sedaj ni
dovolj domišljen niti potr-
jen s strani delavcev. Zaen-
krat je v Velenju v zvezi
s Tušem dokončna le odlo-
čitev, da najstarejša tovar-
na v Šaleški dolini nadalju-
je z delom.
Po besedah Mirana Arzen-
ška, predsednika izvršnega
sveta, bi bilo glede na seda-
nje stanje kar prav, če bi
pred pol leta, ko je bil Tuš
v izgubah, zahtevali zani
ukrep družbenega varstva.
Takrat so v Tušu obljubljali,
da bodo poslovanje izboljša-
li, zdaj pa so od velenjskega
zdravstva, ki je že tako osiro-
mašeno, zahtevali še vračilo
90 milijonov dinaijev, ki so
jih lani prispevali. Tudi Tu-
šev sanacijski program je že "
predolgo površno izdelan.
Opremljen ni niti s podpisi
predlagateljev, niti s sklepi
samoupravnih organov In-
dustrije usnja Vrhnika, kate-
re tozd je šoštanjska tovarna.
Tako torej izvršni svet nima
resnega zagotovila, da bo sa-
nacija v Tušu stekla. Ves čas
so v lUV sanacijski program
dopolnjevali le na osnovi
zahtev velenjskega izvršne-
ga sveta. Dilem o tem, kako
oblikovati ta pomemben do-
kument pa v lUV in Tušu ne
bi smelo biti, saj je dovolj
osnov tako v zakonod^i kot
v občinskih dokumentih.
Ker torej ni moč povsem
verjeti odločnosti lUV, da
sanirajo šoštanjsko tovarno,
niti Tušu, da so sanacijo spo-
sobni speljati, so se člani ve-
lenjskega izvršnega sveta
odločih, da junija zadevo
obravnavajo zbori velenjske
skupščine.
BRANE PIANO.
V osnovno šolo po delegatskem sistemu
Sliši se smešno, pikro in morda celo
preveč arogantno, vendar bi ugotovi-
tev, da se bodo malčki v šentjurski
občini kmalu šolali po delegatskem si-
stemu, prizadela celo Šmarčane, Laš-
čane, Konjičane, Celjane, Žalčane, Mo-
zirjane in Velenjčane, če ostanemo sa-
mo znotraj celjskega območja.
V šentjurskem osnovnem šolstvu
manjka denarja na vseh koncih in kra-
jih, ne razmišljajo o celodnevni osnov-
ni šoli, ampak se trudijo, da bi zagoto-
vili denar vsaj za zagotovljene progra-
me. Če jim malhe v prosveti ne bo
uspelo napolniti, bodo morah - kot je
zaenkrat še v šah in z željo, da bi opo-
zorili na resnost težav, na seji šentjur-
skih komunistov predlagal Franc
Krampi - uvesti delegatski sistem za
osnovno izobraževanje šentjurskih
malčkov.
Ta predlog je še nekoliko dopolnil in
razširil ter predlagal, da bi sprva obi-
skoval osnovno šolo vsak drugi otrok
iz družine, če pa bi zmanjkovalo de-
narja, pa le vsak tretji. Tako bi recimo
KOMENTIRAmO
iz družine s petimi otroki, v osnovno
šolo pošiljaU enega, iz takšne s šestimi
malčki, pa bi bila osnovnega izobraže-
vanja deležna že dva otroka.
Primer, nad katerim se lahko zami-
slimo, s^ kar naprej in v en glas po-
udarjamo, da so otroci naše največje
bogastvo in da je le v znanju boljša
prihodnost. Če denarja ni, pravico do
izobraževanja pa imajo vsi otroci
- ostanemo pri začaranem sklenjenem
krogu zategovanja pasov, krnjenja uč-
nih programov, natrpanosti učilnic in
ne na koncu tudi slabega strokovnega
dela učiteljev, ki se ubadajo s fmančni-
mi zagatami in ne s kakovostjo svojega
dela.
Se bomo zadovoljili z ugotovitvijo,
da je najpomembnejše, kje si doma?
Ali bomo morda zmogli vsaj ob takš-
nih primerih preseči občinske meje,
razmišljati tudi v šolstvu o »enotni ri-
zični skupnosti« kot jo predlagajo
v zdravstvu, če ne bo drugačnih re-
IVANA FIDLER
Zbrati morajo vsaj   '      ^reiisiii
Občani mozirske občine si želijo iz-
boljšave na področju družbenega
standarda. Nadaljnji napredek pa
lahko, zaradi zakonske prepovedi
gradnje negospodarskih objektov, če
ni vsaj polovica sredstev zbranih
s prispevki občanov, uresničijo le
z lastno soudeležbo.
Druge poti za ohranitev sedanje
stopnje oziroma napredka družbenega
standarda ni. To je osnovni motiv, da
se v tej občini odločajo za nov samo-
prispevek.
Zanj naj bi delavci v združenem de-
lu in delavci pri zasebnih obrtnikih
plačevali enak prispevek kot pri dose-
danjem samoprispevku, to je 1,8 od-
stotka od neto osebnega dohodka. De-
lavci z nižjimi dohodki bi plačali manj,
delavci z osebnim dohodkom, ki je
•^ižji od osebnega dohodka, ki jim za-
gotavlja materialno in socialno var-
J},ost, pa bi bili oproščeni plačevanja,
^ako naj bi delavci v združenem delu
f petletnem obdobju zbrali
''•279.920.000 din, delavci pri zasebni-
•^ih pa 78.865.000 din.
Upokojenci naj bi prispevali od po-
kojnin 1,5 odstotka, enako kot do se-
daj. Upoštevajo se oprostitve od po-
kojnine, ki ne presega znesek najnižje
Pokojnine za polno pokojninsko dobo,
od starostne pokojnine kmetov in od
denarnih nadomestil za telesno okvaro
ter dodatka za pomoč m postrežbo.
V petletnem obdobju bi zbrali od upo-
kojencev 289.855.000 din.
Kmetje naj bi plačevali prispevek
od osnove katastrskega dohodka
v znesku 2,6 odstotka od davčne osno-
ve. Osnova za plačilo samoprispevka
od lesa bo po novem 1,5 odstotka od
neto prodajne cene lesa po kubičnem
metru, kar je enako vrednejša obreme-
nitev glede na ostale zavezance. Doslej
so plačevali samoprispevek v višini 2,6
odstotka od davčne osnove. Kmetje,
proizvajalci tržnih viškov, bi enako
kot lastniki gozdov plačevali samopri-
spevek od kmetijske blagovne proiz-
vodnje in sicer odstotek od neto izpla-
čil za oddane tržne viške.
Iz katastrskega dohodka bi se v pe-
tih letih zbralo 45.750.000 din, na osno-
vi podatkov o odkupu lesa 195.190.000
din in od neto izplačil za oddane tržne
viške 210.155.000 din.
Kmetje, ki predstavljajo 18 odstot-
kov aktivnega prebivalstva mozirske
občine, so za pretekli program samo-
prispevka prispevali le 2 odstotka
sredstev.
Redni obrtniki-nosilci obrti, ki so
obdavčeni po dejanskem dohodku ali
dosegajo dohodke iz avtorskih pravic,
bi plačevah enak samoprispevek kot
doslej, po stopnji 1,8 odstotka iz do-
hodka in tako naj bi zbrah 167.877.000
din. Obrtniki v storitvenih dejavno-
stih, ki so obdavčeni v pavšalnem let-
nem znesku, bi prav tako plačevali,
enako kot doslej, prispevek v višini 1,8
odstotka od davčne osnove in bi tako
v petletnem obdobju zbraU 20.665.000
din.
Lastniki počitniških hišic bodo po
zakonu o samoprispevku združevali
sredstva v višini 0,8 odstotka od vred-
nosti počitniške hišice, zmanjšano za
amortizacijo in gradbeno izvedbo.
V petih letih bi tako zbrah 56.165.000
din.
Plačila samoprispevka bi bili
oproščeni vsi, ki prejemajo socialno-
varstveno pomoč, priznavalnino, šti-
pendijo, nagrado za počitniško prak-
so in že omenjeni populaciji delavcev
in upokojencev.
Skupni izračun zbranih finančnih
virov samoprispevka znaša za petlet-
no obdobje 3,334.420.000 din.
Če bo referendum uspel, se bodo
tem sredstvom pridružila še dodatna
sredstva mozirskega združenega dela.
Cestne skupnosti, RTV in Petrola iz
Ljubljane ter investitorjev: osnovnih
šol, vzgojno varstvenih organizacij,
celjskega Cestnega podjetja in tudi so-
financiranja področnih krajevnih
skupnosti.
BRANE JERANKO
SVET MED TEDNOM
Piše Romana Dobnikar
Lakota - orožje
proti upornikom
Kakor da že eden izmed jezdecev Apokalipse, Lakota, ni
povzročil v Etiopiji zadosti gorja, ga spremlja še drugi
jezdec. Vojna. Na črni celini, kije pred četrt stoletja z veli-
kansko mero optimizma in poleta začela svojo pot neod-
visnosti, je ravno Etiopija tipičen primer afriških izjalov-
ljenih upnv, gordijskega vozla revščine in nasilja.
V Etiopiji je že pred tremi leti med katastrofalno lakoto
umrlo najmanj milijon ljudi. Ko so lansko poletje začele
prihajati prve novice o novi suši, se je zdelo, da bo tokrat
mednarodna skupnost lahko poslala pravočasno dovolj
hrane in ljudi, ki bodo pomagali spraviti pomoč do strada-
jočih. Toda kaj, ko seje etiopska vlada odločila uporabiti
hrano kot orožje, s katerim bo »odvadila« državljane upor-
nosti. Že ob prejšnji lakoti je bilo slišati na rovaš oblasti
vAdis Abebi veliko, obtožb, češ da ne pustijo, da bi hrana
prišla do uporniških provinc, da vojaki zase poberejo naj-
boljšo hrano in podobno. Toda, če je bilo tcikrat še mogoče
te obtožbe pripisati »sovražni zahodnjaški propagandi«, je
zdajšnje ravnanje Mengistujeve vlade težko razlagati dru-
gače, kot da misli ustiti svoje državljane stradati - zana-
lašč.
Vlada je namreč pozvala vse tuje humanitarne organiza-
cije, ki razdelujejo hrano stradajočim, naj se »zaradi lastne
varnosti« umaknejo iz uporniških provinc Tigre in Eritreja
in je šele po posredovanju OZN pristala na to, da bosta
Rdeči križ in Unicef lahko ostala. Eritrejsko in tigrejsko
odporniško gibanje, ki se že tretje desetletje bojujeta za
odcepitev oziroma avtonomijo, sta namreč izvedli mesec
dni trajajočo ofenzivo, kije bila največja v zadnjem deset-
letju. Zdaj pa so vladne čete začele z močno protiofenzivo.
Na bojišču za predstavnike humanitarnih organizacij res
ni preveč varno, toda mnogi (zlasti osebje Rdečega križa)'
so vajeni delati tudi v takšnih razmerah, ko njihovo pomoč
prebivalstvo še bolj potrebuje. Četudi bi vladi v Adis
Abebi resnično šlo za njihovo varnost, je nerazumljivo, da
hkrati ne mislijo na varnosti Eritrejcev in Tigrejcev, od
katerih pač vsi niso »banditi«. Očitno si pač ne beli glave
z možnostjo, da bi z umikom mednarodnih organizacij
presahnila sleherna učinkovita pomoč v hrani in da bi
ljudje stradali do smrti.
Tokrat pustimo ob strani aejstvo, da se MengisLujcva
vlada ne bori proti »banditom«, ampak da zanika legi-
timno pravico nekega ljudstva do samoodločbe, da krši
resolucijo OZN iz leta 1950, s katero je bil določen za
Eritrejo federativni status in da je, ne nazadnje, požrla
svojo lastno obljubo o enakopravnosti vseh etničnih sku-
pin v državi. Ustavimo se pri še hujšemu grehu sedanjega
etiopskega režima, pri popolni nesposobnosti, da bi omo-
gočil svojim ljudem preživetje in pri brezmejni arogantno-
sti, s katero zavrača vsako odgovornost za katastrofalne
razmere v državi. Vlada se namreč ne more braniti niti
z najbolj klasičnim afriškim izgovorom o bremenu »kolo-
nialne dediščine«, saj je bila Etiopija poleg Liberije edina
na črni celini, ki z izjemo kratke italijanske vladavine ni
bila nikoli kolonija!
Vlaaa je oDjaviia program za dokončno odpravo lakote,
katerega glavno sredstvo je preselitev nekaj milijonov
kmetov iz najbolj prizadetih severnih in osrednjih prede-
lov na jug države. Toda, je to res rešitev? In, ali res samo
slučajno preseljujejo kmete iz uporniških provinc? Mnogi
tuji opazovalci trdijo, da poteka preseljevanje prisilno in
da je glavni namen izprazniti uporni Eritrejo in Tigre, da bi
gverilcem uničili zaledje in prebivalstvo pomešali z dru-
gimi etničnimi skupinami. Skratka, na koncu smo spet na
začetku, na izviru vseh težav, to je pri nerešenih nacional-
nih vprašanjih in pri vztr^anju na vojaškem reševanju teh
vprašanj. Ne glede na človeška življenja...
Ta razmišljanja niso le moraliziranje, saj zadevno našo
državo v zelo konkretnem političnem smislu. Jugoslavija
namreč molče tolerira takšno ravnanje režima. Se več,
prijateljuje z režimom, ki zatira svoje lastno prebivalstvo,
z njim sodeluje tudi na vojaškem področju vimenu »privr-
ženosti principom neuvrščenosti in utrjevanja miru
v svetu...« Problem lakote pa seveda jemljemo precej na
lahko. Pri tem ne zmoremo niti toliko sprenevedanja, da bi
prebivalstvo lahko preko Rdečega križa darovalo denar za
stradajoče...
Prvi krog francoskih volitev: Po še neuradnih rezultatih
prvega kroga francoskih volitev 24. aprila vodi dosedanji pred-
sednik Francois Mitterrand s 34,4 odstotka, drugi pa je premier
Jacgues Chirac z 19,5 odstotka. Za senzacijo je poskrbel
skrajni desničar Le Pen, ki je zbral kar 14,4 odstotka glasov.
V prihodnjih dveh tednih,do drugega kroga vohtev 8. maja, se
bosta levica in desnica pogajali za prenašanje glasov. Po dose-
danjih analizah je Mitterrand že zdaj dosegel mejo, ki bi omo-
gočila levici zmago v drugem krogu volitev.
Podelili državna odlikovanja
v občini Mozirje je bil Jurij Kladnik iz LJubnega udeleženec
NOE, za svoje delo v organih borčevske organizacije in v kra-
jevni skupnosti odlikovan z redom repubUke z bronastim
vencem.
V šmarski občini pa bodo letos podelih tudi nekaj državnih
odUkovanj. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo prejmejo: Jož/
Božiček, Nikola Bursač, Branko Pucelj in Milko Trunkelj.
Red dela z zlatim vencem prejme Jože Pelko.
Red dela s srebrnim vencem prejmejo: Alojz Kubale, Riharc;
Milcer, Leopold Ogrizek, Jože Strašek in Franc Šrimpf.
Medaljo zaslug za narod prejmejo: Jože Bedenik, Rado Drin-
ski, Josip Horvat, Anton Jost, Stanko Krofi in Cvetko Sed-
minek.
Medalje dela pa prejmejo: Ivanka Boroš, Berta Čoh, Jože
Fridl, Jože Rufl, Franc Kovačič, Ana Kramer, Anton Mikša
Drago Mlinar, Zora Pešič in Neža Županič.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRIL 1988
Man] razvitim na osnovi
posiovnega interesa
Nesprejemljivo je, da se posojilo
skladu za pospeševanje razvoja go-
spodarsko manj razvitih republik in
AP Kosovo povečuje nad stopnjo ra-
sti akumulacije za uporabo v organi-
zacijah združenega dela, zato bi bilo
potrebno ustrezno spremeniti pri-
spevne stopnje, so v pismu, poslane-
mu republiškemu sekretariatu za fi-
nance Andreju Klemenčiču, poudari-
li v MGZ Celje. Stališča celjske me-
dobčinske zbornice, ki jih ima ta do
obveznosti za manj razvite, so podpr-
li člani njenega izvršilnega odbora.
Po zaključnem računu za leto 1987
znaša obveznost gospodarstva našega
območja do Sklada za razvoj manj raz-
vitih skoraj 15 milijard dinarjev. To je
štirikrat več kot lani, medtem ko je
akumulacija nominalno višja le za 43
odstotkov, ob upoštevanju izgub pa le
za 27 odstotkov. Delež akumulacije za
uporabo v ozdih je s tem prepolovljen
(v republiki pa je primerjava še slab-
ša), tako da ob upoštevanju vseh obre-
menitev akumulacije za razširitev ma-
trialne osnove dela ne ostane praktič-
no ničesar.
Obseg kreditiranja manj razvitih bi
moral biti odvisen od doseženih fi-
nančnih rezultatov posojilodajalca, si-
cer se bo težavni likvidni položaj (in ne
le ta) gospodarstva še poglobil. Vlaga-
nja bi morala potekati na osnovi oboje-
stranskega poslovnega interesa, ob
spoštovanju pravnega reda in discipli-
ne ter izpolnitvah dogovorjenega.
V praksi gre za navaden prenos finanč-
nih sredstev in programov ter uvedbo
tehnologije brez vsakršne možnosti.
da vlagatelj sodeluje pri obhkovanju
in uresničevanju poslovne politike
partnerja. Poleg tega sedaj veljavni
ukrepi postavljajo slovenska manj raz-
vita območja v slabši položaj od dru-
gih manj razvitih območij v Jugosla-
viji.
Republiškemu sekretarju je MGZ Ce-
lje poslala tudi dopis Cinkarne, v kate-
rem ta opozarja na potrebne spremem-
be kriterijev za obračun obveznosti do
manj razvitih. Kot primer navajajo, da
je njihov tozd Kemija zaključil leto z iz-
gubo, pokrito v breme revalorizacijskih
odhodkov, in kljub temu da ni ustvarila
akumulacije, so bile obveznosti do skla-
da za manj razvite v primerjavi z lani
dvajsetkrat višje...
Ob zahtevi za spremembe na tem
področju so se V MGZ Celje zavzeli
tudi za to, da bi morala vlaganja na
manj razvita območja naše republike
veljati kot sto odstotna izpolnitev ob-
veznosti do sklada za pospeševanje
razvoja gospodarsko manj razvitih re-
publik in AP Kosovo.
RP
Nulno Je širše uveiiavijanje trga
Edina realna alternativa
vedno večjemu administri-
ranju države na gospodar-
skem področju je širša uve-
ljavitev trga, so poudarili
tudi na izvršilnem odboru
Medobčinske gospodarske
zbornice Celje. O tej osred-
nji temi na zbornični seji je
govoril Rado Bohinc, pod-
predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije, ki je tu-
di vodja slovenskega zbor-
ničnega projekta z imenom
»Kaj storiti za bolj tržno go-
spodarstvo«.
Administrativno urejanje
gospodarstva vodi v nadalj-
nje nazadovanje, zato je po-
sebna projektna skupina pri
GZS pripravila predloge za
širše uveljavljanje trga v naši
družbi. Trg bi moral pred-
stavljati temelj samouprav-
ljanja, kajti zgodovina uči,
da se samoupravljanje v ad-
ministrativnem urejanju go-
spodarstva ne more »-azviti,
ker ga izpodriva in duši etati-
zem. Osnovo v predlogih
zbornice zato predstavlja av-
tonomija gospodarskih sub-
jektov, ostali osnovni cilji pa
posegajo na področje lastni-
ne, položaj izvršilnih orga-
nov, na trg finančnih sred-
stev. Pri tem so oblikovalci
upoštevali specifičnosti sa-
moupravljanja za razliko od
lastninsko vezanih oblik.
Zahteva se tudi popolna li-
beralizacija cen, z nekateri-
mi izjemami pri osnovnih
življenjskih artiklih ter ener-
getiki in komunikacijah. Za-
gotovljena mora biti mož-
nost zmanjševanja in pove-
čevanja števila zaposlenih
po gospodarskih kriterijih,
brez vsakih omejitev in po-
gojev, v ustavi pa zapisana
tudi prepoved kakršnegako-
U predpisovanja oziroma
drugačnega poseganja v do-
hodek in njegovo delitev
(pod pogojem, da se v orga-
nizacijah dosega povprečna
donosnost sredstev v višini
tržno določene obrestne
mere).
Pri položaju izvršilnih or-
ganov je vredno opozoriti tu-
di na predlog o ustavnih pre-
povedih ponavljanja in po-
daljševanja interventnih
ukrepov, ne da bi se prej
ugotavljala odgovornost
predlagateljev za nespreme-
njene razmere in glasovalo
o zaupnici predlagatelja.
Med predlogi v projektu
omenimo še dva: osamosvo-
jitev Narodne banke Jugo-
slavije in monetarne pohtike
Rado Bohinc je člane 10
MGZ Celje seznanil tudi z ne-
katerimi ukrepi po 15. maju.
Takrat naj bi povsem sprosti-
li cene za 46 odstotkov izdel-
kov, 40% cen bo še zmeraj pod
kontrolo, ostale bodo sprem-
ljane delno. V okviru liberali-
zacije uvoza bo 40 odstotkov
tega popolnoma svobodnega,
pod neposredno kontrolo pa
bo še približno četrtina uvo-
za. Devizni tečaj bo obračuna-
van po metodologiji dnevnih
in tedenskih tečajev, odprav-
lja se tudi 110. člen deviznega
zakona (ustvarjanje pogojev
za delovanje deviznega trga).
V ta namen je država najela
1450 milijonov dolarjev poso-
jila.
v strokovno institucijo, zara-
di hitrejšega spreminjanja
tržne strukture pa bi bilo tre-
ba popolnoma poenostaviti
tudi postopek ustanovitve
nove zasebne ali družbene
gospodarske enote.
Skupno in splošno porabo
naj bi do polletja zadržali na
indeksu 152, v devetih mese-
cih na 146 in ob koncu leta na
127. Bruto osebni dohodki na
osnovi nominale bi se lahko
do 1. polletja povečali z in-
deksom 139, v devetih mese-
cih z indeksom 132 in do kon-
ca leta z indeksom 119. Poseb-
ne ugodnosti pri tem bi imele
OZD z nadpovprečno akumu-
lativnostjo (pri takšni delitvi
OD bomo v primerjavi z osta-
limi republikami na slabšem,
ker imamo bruto prispevke iz
OD za 10 do 12% višje).
Na izvršilnem odboru šo
predloge podprli, saj gre za
tiste spremembe, ki jih slo-
vensko gospodarstvo in go-
spodarstvo naše regije pod-
pira že dalj časa, vendarle pa
so bili člani ob razmišljanjih
o usodi predlogov pesimisti.
R. PANTELIČ
Likovna kolonija v Vojniku
Ljubljanska banka Splošna banka Celje spodbuja
kulturno udejstvovanje in je skupaj z osnovno šolo
Bratje Dobrotinšek v Vojniku pripravila likovno kolo-
nijo 13. maja ob 8. uri.
Kdo se lahko udeleži likovne kolonije?
Udeležijo se je lahko vsi učenci iz osnovnih šol
celjske regije, pri čemer iz vsake šole sodelujeta dva
učenca, ne glede na število podružničnih šol, v sprem-
stvu svojega likovnega mentorja.
Za letošnjo likovno kolonijo v Vojniku v mesecu
mladosti tema ni določena, pač pa je treba upoštevati
naslednje razpisne pogoje: gre za slikanje in risanje,
najmanjša dimenzija je 70x50 cm, največja pa
90 X 60 cm. Na prijavi za likovno kolonijo je treba nave-
sti imena in priimke udeležencev, ime in priimek men-
torja ter ime, kraj in naslov šole.
Za likovne ustvarjalce je predvidenih sedem enako-
vrednih nagrad, prav vsi pa bodo prejeli priznanja in
pozornostna darila.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje vabi na
likovno kolonijo v Vojniku 13. maja ob 8. uri. (V
osnovni šoli Bratje Dobrotinšek)
Vsem delovnim ljudem, varčevalcem
in poslovnim prijateljem
čestitamo
za praznik dela 1. maj.
Tudi EKO
v Gorenju
Prejšnji teden se je 68 od-
stotkov delavcev velenjske
Elektrokovinarske opreme
odločilo za združitev s soz-
dom Gorenje.
EKO, ki je že leto dni pod
družbenim varstvom računa,
da se bo tako izvlekel še iz zad-
njih poslovnih težav. Gorenje
pa bo tako le priključilo svoje-
ga dosedanjega kooperanta,
v EKO bodo ob združitvi uki-
nili le obrat Montažerstvo, po-
samezni deli delovne organiza-
cije pa se bodo priključili Go-
renju Procesni opremi, Gore-
nju Glin Nazarje in še nekate-
rim Gorenjevim sestavnim
enotam.
Comet osvaja svet
Oil I. JuUIa bo ¥ellala nova poslovna
organiziranost
z novo organiziranostjo, za
katero so se delavci zreškega
Cometa odločili pred krat-
kim, veljati pa bo začela 1.
julija letos, se želi delovna or-
ganizacija bolj odpreti k sve-
tovnemu trgu.
Tržišče n^ bi imelo odloču-
jor vpliv na vsa dogajanja tudi
znotr^ delovne organizacije.
Minuli četrtek, ko je bila redna
seja konjiškega Izvršnega sve-
ta v Cometu, je razvojno pot
predstavil direktor delovne or-
ganizacije Štefan Nemeš, od-
govoril pa je tudi na nekaj
vprašanj za Novi tednik.
NT: Zamisel o novi organi-
ziranosti se najbrž ni rodila
čez noč. Kakšen je njen cilj?
Nemeš: Predvsem moram
povedati, da ni naš cilj ukinja-
nje tozdov, kakor bi si ali pa si
marsikdo napačno predstavlja.
Tozde pa združujemo iz dveh
utemeljenih razlogov: mislim,
da imamo na 700 zaposlenih
v Sloveniji 5 tozdov preveč, saj
imc^jo nekateri tozdi samo 30
do 40 zaposlenih delavcev, in
še zato, ker smo na začetku le-
ta en proizvodni program uki-
nili. Ne proizvajamo več dolo-
mitne moke, kar smo se odlo-
čili že pri prestrukturiranju de-
lovne organizacije. Iz šestih
tozdov bomo naredili dve te-
meljni organizaciji. Cilj nam je,
da postavimo delovno organi-
zacijo na take osnove da bo
vpliv tržišča kar največji, mar-
keting služba pa tako močna,
da bo vse vplive trge sprejema-
la in prenašala do proizvodnje.
NT: Kje ste začeli slutiti
slabosti in pomanjkljivosti
sedanje organiziranosti?
Nemeš: Mislim, da smo bili
preveč proizvodno usmerjeni
in da smo se cesto preveč oku-
pirali s problematiko proiz-
vodrvje, ne pa toliko s tem, kaj
tržišče pravzaprav hoče in po-
trebuje, v tem smislu smo po-
leg teh dveh temeljnih organi-
zacij postavili še eno, lahko bi
rekel »prekrivajočo« organizi-
ranost. Delovno organizacijo
smo namreč razdelili na tri
programe.
NT: Nam jih lahko predsta-
vite? V katero smer vodijo?
Nemeš: Ti trije programi
predstavljajo tržno zaokroženo
problematiko. En program n^
bi bil usmerjen v plasman za
trgovino in v tem smislu bi na-
prej organizirali tudi proizvod-
njo, drugi program želimo
usmeriti neposredno k potroš-
niku, tretji pa bo program ste-
klenih tkanin, ki je zaenkrat
tržno usmerjen samo za proiz-
vodnjo brusov. Kasneje bomo
program razširili še na ostalo
industrijo. Če govorim o sme-
reh in ciljih moram še enkrat
poudariti, da se želimo odpreti
v svet in biti sposobni prestre-
zati signale tržišča.
NT: Bodo te signale poma-
gali sprejemati tudi računal-
niki, oziroma: kako razmišlja-
te o poti v modernizacijo in
robotizacijo.
Nemeš: Brez dvoma. Z ena-
kim številom zaposlenih, ali
celo manj, želimo povečevati
proizvodnjo. V dveh, treh letih
bomo uvedli računalniško
podprti sistem in v svet si bo-
mo pomagali tudi s PC raču-
nalniki. In če že govorim o ci-
ljih, naj povem še enega: proiz-
vodnjo žehmo povečati vsaj za
10 odstotkov in prav za toliko
tudi produktivnost. Zaposlo-
vah pa bomo v glavnem kadre
z srednjo, višjo in visoko izo-
brazbo.
NT: S proizvodnjo brusov
pa odhajate tudi v Smihel na
avstrijsko Koroško, o čemer
smo v tedniku že pisali, zato
morda še kakšna izpuščena
podrobnost.
Nemeš: V teh dneh odprem-
Ijamo strojno opremo in v pr-
vih dneh maja bo stekla po-
skusna proizvodnja brusov.
Začeli bomo s šestimi zaposle-
nimi, kasneje pa predvideva-
mo še nekaj delovnih mest.
Naložba je veljala 12 milijonov
šilingov. Na leto naj bi naredili
200 ton brusov, na katerih bo
natisnjena znamk »Cobra«.
NT: Tudi »Cobra« bo most
v svet.
Nemeš: S to znamko želimo
priti na svetovnem tržišču
v višji cenovni razred, saj je
Avstrija znana in priznana pro-
izvajalka brusov.
MATEJA PODJED
Gradbeništvo v Icrizi
Na posvetu predstavnikov
Republiškega odbora sindi-
kata gradbenih delavcev Slo-
venije s predstavniki občin-
skih sindikalnih svetov in
sindikalnimi predsedniki iz
večjih delovnih organizacij
slovenskega gradbeništva,
katerega se je udeležil tudi
predsednik slovenskih sindi-
katov Miha Ravnik, so se zav-
zeli za uveljavljanje tržnih za-
konitosti in ne za prevlado
občinskih interesov.
Po statističnih podatkih ima*
v Sloveniji vsaka občina (razen
ene) na svojem območju kakš-
no gradbeno podjetje ali te-
meljno organizacijo ali vsaj
obrat gradbene dejavnosti in
to je doslej vodilo k zapiranju
v občinske plotove, vendar bo
treba s to prakso prekiniti, saj
tako ravnanje onemogoča pra-
vo konkurenčnost, katero si-
cer podpirajo vsi, pretežno pa
le z besedami. V zadnjem času
so na licitacijah nekateri pri-
pravljeni prevzeti dela tudi do
40% ceneje od realne ponudbe.
Razmerje zaposlenih v grad-
beništvu napram zaposlenim
v industriji in sploh v gospo-
darstvu je v večjih urbanih na-
seljih med 40 in 50%, kar je
v današnjih razmerah, ko se
občutno znižujejo investicije
za nove objekte, vsekakor ne-
primerno. V Sloveniji je, glede
na razpoložljiva investicijska
sredstva, okoli 20% preveč za-
poslenih v gradbeništvu. Po
drugi strani pa so gradbeni de-
lavci zaradi nizkih osebnih do-
hodkov prisiljeni iskati različ-
na popoldanska opravila, to pa
pomeni, da v rednem delov-
nem času ne dosegajo tiste
produktivnosti, kot bi jo mo-
rali.
In še nekaj siromaši današ-
nje gradbeništvo. Strokovnja-
ki in kvalificirani delavci od-
hajajo iz te panoge, število re-
žijskih delavcev pa ostaja ena-
ko ali se povečuje na število
proizvodnih delavcev. Zato bi
morali v podjetjih več storiti za
boljše nagrajevanje strokovne-
ga kadra.
Predstavniki sindikatov i2
delovnih organizacij so posta;
vili vprašanje, kako planirati
obseg proizvodnje, če ni ne re-
publiških ne zveznih smernic
in podatkov o načrtovanih in;
vesticijah. Za dela v tujir"
predlagajo združevanje sred-
stev na ravni republike za ude-
ležbo na mednarodnih licitaci-
jah. Strinjali pa so se z ugotovi-
tvijo, da bi se z omogočanjeH'
vlaganja tujega kapitala raz-
mahnila tudi gradbena dejav-
nost.
.....................VILI^USTlP.
28.APBIL1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
iVlililoni za lepoto partije in sindikata
Boilo V Velenlu s tem lažle zagotavljan več odločanja delavcem?
»...če ne zaslužimo ničesar druge-
3 zaslužimo vsaj pošteno in odkrito
informacijo...«, je na letni seji 14. 4.
«8 dejal Ciril Grebenšek, dotedanji
predsednik OS ZSS Velenje.
Nenavadno je, če zveza komunistov
in sindikat kaj naredita, pa nočeta,
da bi se razvedelo. Prav to pa se je
zdaj dogodilo v Velenju. Vodstvi OK
ZKS in OS ZSS Velenja sta Alojzu
Hudarinu, družbenopolitičnemu ak-
tivistu iz Vegrada in dobitniku letoš-
njega srebrnega sindikalnega znaka,
za izdelavo celostnih podob velenj-
ske partije in sindikatov plačali 2 mi-
lijona dinarjev.
Za ta denar so dobili lepe nove zna-
ke OK ZKS in OS ZSS, lične mape, še
lepše oblikovane dopise in pisemske
ovojnice, partijski in sindikalni vodite-
lji Velenja pa tudi posetnice. Seveda
sta 2 milijona samo honorar za obliko-
vanje, vse ostalo bo v glavnem še treba
natisniti in tudi plačati. Šušlja se, daje
samo natis gradiva za občinsko pro-
gramsko voUlno konferenco ZK veljal
za vsakega udeleženca 8 tisoč dinarjev.
Tisti v občini, ki so o vsej zadevi
dobro poučeni pravijo, da gre za vročo
temo, ki dobro ilustrira poUtično ko-
rajžo obeh delavskih vodstev v Vele-
nju. V občini, ki ima po eni strani več
možnosti za prepotrebne napredne po-
litične akcije kot druga okolja, po dru-
gi strani pa tudi vehko socialnih, ko-
munalnih, z eno besedo eksistenčnih
težav, ki vpijejo po odločnem ukrepa-
nju partije in smdikata, njihovi funkci-
onarji še vedno odrivajo te zahteve
skupaj s samimi vzroki na rob svoje
podzavesti in se raje ukvarjajo
s »šminkanjem« svojih znakov.
Tako se lahko zdaj Velenjčani še en-
krat prepričajo, da višja lokalna poli-
tična kultura, ki so ji bili priče Velenj-
čani na nedavni volilnoprogramski
konferenci OK ZKS in letni seji OS
ZSS, še ne zagotavlja tudi odgovarja-
jočega ukrepanja. Morda tudi zato in
tudi v Velenju - saj drugod ni nič bolje
- ker se občinsko partijsko vodstvo
vse prepočasi loteva prenove svojih
programov, delovanja in članstva, ko-
munisti še naprej vračajo izkaznice. Pa
tudi zategadelj, ker menijo, da se z vi-
soko članarino, ki jo plačujejo, prema-
lo naredi ali pa se naredi kaj takšnega
kot je »celostna podoba OK ZKS Vele-
nje«. In po drugi strani tudi delavci
izkoriščajo sindikalne organizacije le
za »krompirjevske in jabolčne« zade-
ve; že zdavnaj so spoznali, da o njiho-
vih dejanskih težavah sindikati vodijo
Ig stoti stike
z lahkim srcem so na OK ZKS Vele-
nje torej plačali honorar za celostno
podobo, istočasno pa komajda našli
dovolj dobre volje in sredstev, da so
mladincem poravnali račun za občin-
sko politično šolo. Na velenjskih sindi-
katih pa so prepričani, da bi morali
novinarji pisati o pomembnejših zade-
vah kot je njihova nova celostna podo-
ba. Ampak podobe so sestavljene iz
posameznih potez. Razmetavanje de-
lavskega denarja je le ena izmed njih.
Ne najmanj pomembna.
Bogdan Gregorin, predsednik OK
ZSMS Velenje, 20. 4. 88:
»ImeU smo dogovor z velenjsko par-
tijo, da nam bodo poravnali stroške za
občinsko politično šolo, ko pa smo jim
pokazali račun za 95 starih milijonov,
so na komiteju rekU, da nimajo denar-
ja. Saj ga tudi ne morejo imeti, ko pa
so samo za oblikovanje novega znaka,
dopisov in map OK ZKS Velenje pla-
čali avtorju 83 starih milijonov!«
Drago Blagus, sekretar OK ZKS Ve-
lenje, 21. 4. 88:
»Mladincem res najprej nismo hoteli
plačati računa za politično šolo, saj jim
že leta dopovedujemo, da naj takšne
stroške predvidijo v finančnih načrtih
in dobijo denar iz proračuna. Kljub
njihovi neresnosti, smo zdaj odobrili
plačilo računa na našem predsed-
stvu.«
Roman Jurič, sekretar OS ZSS Ve-
lenje, 21. 4. 88:
»Ko je celostno podobo naročila par-
tija, smo jo tudi sindikati. Avtor nam
je oblikoval mape, tisoč smo jih že na-
tisniU, dopise, pisemske ovojnice, vi-
zitke ... Ker nam je Alojz Hudarin že
prej brezplačno oblikoval priznanja za
inovatorje in športnike, smo pristali na
višji honorar, kot gaje dobil od partije.
Da, netto smo mu izplačali okoli 110
starih miUjonov.. «
BRANE PIANO
Delavski maj na celiskem območlu
Celje: Prireditve v počasti-
tev dneva Osvobodilne fronte
in praznika dela so se v Celju
pričele že pred tednom dni in
se bodo nadaljevale vse do ne-
delje.
Tako se bodo danes, jutri
- v petek in v soboto zvrstili
nastopi pevskih zborov, fol-
klornih skupin in glasbenikov,
vmes pa bodo športna tekmo-
vanja ekip iz organizacij zdru-
ženega dela, ki se bodo pome-
rile v malem nogometu, odboj-
ki in rokometu. V soboto zve-
čer bo na Gričku kresovanje,
v nedeljo dopoldne pa tradici-
onalno srečanje Celjanov. Ob
10. uri bodo najprej pripravili
kulturni program, slavnostni
govornik na prireditvi pa bo
član predsedstva Zveze sindi-
katov Jugoslavije Marjan Oro-
žen. Po programu bodo deUli
malico in igrah za ples.
V izložbah Tkanine pa bo
vse do 4. maja na ogled razsta-
va o praznovanju 1. maja v Ce-
lju in okolici pred drugo sve-
tovno vojno.
Šmarje pri Jelšah: Osrednja
prireditev ob Prazniku dela
bo v šmarski občini tudi letos
na Boču, kjer se bodo delovni
ljudje in občani zbrali 1. maja
"b 11, uri. Za to srečanje pri-
pravljajo vrsto športnih iger in
kulturni program, zbranim pa
bo spregovoril predsednik me-
dobčinskega sveta Zveze sin-
dikatov Slovenije celjskega
območja Ivan Kramer.
Šentjur: Shod delovnih lju-
di in občanov šentjurske obči-
ne ob Prazniku dela bo 1. ma-
ja ob 11. uri na Resevni, na
hribu revolucionarnih tradi-
cij, kjer se Šentjurčani sreču-
jejo že vrsto let. Za dobro raz-
položenje bo igrala domača
godba na pihala, nastopil bo
tudi moški pevski zbor sklada-
teljev Ipavcev, slavnostni go-
vornik pa bo letos član repu-
bliških sindikatov Franc Ber-
ginc.
Slovenske Korgice: Za 1.
maj bo ljudsko zborovanje za
občane konjiške občine na
gradu. Prireditev organizira
Občinski sindikalni svet, ki so
ga gmotno podprle delovne or-
ganizacije občine. Pričakujejo
okoh 2000 ljudi. Po kulturnem
programu bo igral ansambel
Opus 6 iz Slovenskih Konjic.
Organizatorji bodo poskrbeli
tudi za jedačo in pijačo, uredili
bodo podium za muzikante,
plesišče in sanitarije.
Žalec: Tudi letos za prvega
maja se bodo delovni ljudje in
občani žalske občine zbrali na
tradicionalnem prvomaj-
skem shodu pri Šmiglovi zi-
danici. Slavnostni govornik
bo član predsedstva SRS An-
drej Marine, v kulturnem spo-
redu pa bodo sodelovali Mla-
dinski pevski zbor. mladinski
pihalni orkester iz Žalca in re-
citatorji. Letošnje zborovanje
bo še bolj slovesno, sai je mini-
lo 50 let od prve konference
Komunistične partije Sloveni-
je. Proslava se bo pričela ob 10.
uri.
Laško: V soboto bo proslava
ob 1. maju na Brezah nad La-
škim v OŠ ob 18. uri, po njej
pa se bodo krajani zbrali na
Gričku ob kresu. 1. maja bo za
področje Kozjanskega organi-
zirano srečanje borcev, aktivi-
stov in ranjencev na Lisci ob
11. uri,
Na Šmohorju bo tadicional-
no, spontano prvomajsko sre-
čanje delovnih ljudi in obča-
nov Laškega ob kulturnem
programu in golažu.
Osrednja občinska proslava
občine Mozirje ob dnevu OF
in ob prazniku dela je bila
v torek v Gornjem gradu. Po-
sebnega prvomajskega shoda
ne bo.
Prireditve v Šaleški dolini
so se pričele že minuli petek,
ko so pred Domom kulture
v Titovem Velenju učenci os-
novnih šol poslikali asfalt,
zvečer pa so v Galeriji Kul-
turnega centra Ivan Napotnik
odprli pregledno razstavo del
akademskega slikarja Alojza
Zavolovška.
V torek je bila v dvorani
Glasbene šole osrednja prosla-
va ob praznikih, ki jo je s pro-
gramom popestril Simfonični
orkester glasbene šole Fran
Korun Koželjski. Včeraj je bil
ob velenjskem bazenu tradici-
onalni prvomajski občinski
turnir v odbojki, najbolj živo
pa bo v občini pojutrišnjem.
V Titovem Velenju bo na pro-
stem vrsta glasbenih priredi-
tev in drugih kulturnih pripet-
ljajev, posebej pa se bodo po-
trudiU s ponudbo tudi gostin-
ci. Mesto naj bi utripalo v do-
godkih in lučeh do polnoči, že
ob osmih zvečer pa se bo
v Rdeči dvorani pričelo sreča-
nje delovnih ljudi in občanov
na prvomajskem plesu. 1. maja
bodo imeli v Titovem Velenju
budnico in kanonado, nato pa
se bodo prebivalci lahko od-
pravili na Graško goro, kjer bo
tradicionalno prvomajsko sre-
čanje.
Priznanja Osvobodilne fronte
Celje: priznanja Osvobodil-
ne fronte, ki so jih v Celju po-
delili na osrednji proslavi
v Narodnem domu, so letos
prejeli: Rajko Čižek, Rafko
Gregorc, Danica Homan, Kon-
rad Kolenc, Jože Kragelj, Mile-
na Melik, Karel Šmauc, Maks
Naglic, Marija Preložnik, Ger-
'nard Skaza in Ivan Zavšek.
Šentjur: priznanja OF bodo
v šentjurski Socialistični zve-
*i podelili: Albinu Potočniku
IZ Šentjurja, Ivu Skočiču iz Go-
rice pri Slivnici, Bernardu Ze-
n^etu iz Loke pri Žusmu, Fran-
cu Safranu iz Kalobja, Stanetu
Jazbecu iz Planine pri Sevnici
>ri delavcem Glasbene šole
skladateljev Ipavcev.
Šmarje: priznanja OF bodo
v šmarski občini letos prejeli:
f:,«rtunant Cokan iz Celja, Jože
^ojtan iz Šmarja, Jakob Hre-
Pevnik iz Rogaške Slatine,
Ljudmila Jan in Janez Jazbec
iz Bistrice ob Sotli, Franc Ko-
stajnšek iz Podsrede, Tatjana
Skorja iz Rogaške Slatine,
Franc Valenčak iz Kozjega in
Vinko Zidar iz Lesičnega.
Slovenske Konjice: prizna-
nja Osvobodilne fronte so
v torek zvečer na osrednji slo-
vesnosti v kulturnem domu
prejeli: Pihalni orkester Slo-
venske Konjice, Avgust Ha-
uptman, Vili Klančnik, Vid Le-
skovar, Lojzka Šprajc, Ida Te-
pej in Mihael Urbašek.
Žalec: na slovesnosti v Gri-
žah so podelili tudi srebrna
priznanja Osvobodilne fron-
te. Prejeli so jih Slovensko
kulturno športno društvo Oton
Župančič iz Salzburga, Ferdi-
nand Haler iz Dobriše vasi,
Alojz Kampuš iz Žalca, Ivan
Krašovec iz Pongraca, Peter
Krajnc iz Dobrteše vasi, Ivan
Leber iz Matk, Marinka Ma-
rovt s Polzele, Ivan Pečnik iz
Žalca, Vinko Petek iz Gornje
vasi in Slavko Pižorn iz An-
draža.
Mozirje: priznanja OF so
prejeli: Anton Venek, Slavko
Žagar, Franc Planovšek, Peter
Cajner, Jakob Filač, Helena
Kralj, Zala Toš in Franc
Gracun.
Velenje: letos so srebrna
priznanja Osvobodilne fronte
prejeli: Franc Borovnik, Jože
Kovač, Anton Močilnik-Sta-
ško, Jožef Čanč, Bogomir Me-
lanšek, Franc Štefančič, Jelka
Fužir, Vida Peer, Stane Žula,
Alojz Kikec in Krajevna orga-
nizacija ZRVS Kavče-Podkraj.
Laško: Osrednja občinska
proslava je bila že v nedeljo
v Vrhu nad Laškim. Priznanja
Osvobodilne fronte so prejeli
Anica Perše, Adam Ključev-
šek, Stanko Selič, Janko Laz-
nik in Zlatko Pavčnik starejši.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše; Jože Volfand
Strah, upanje In negotovost
čeprav se je razprava v zveznih organih o doseženem •
sporazumu z Mednarodnim monetarnim skladom šele -
začela, jugoslovanski tisk obširno komentira tako Zcihteve
tujih finančnih ustanov do naše ekonomske politike kot'
tudi to, kaj se bo zgodilo po 15. maju. No, nekaj zakonov i
bo treba sprejeti še pred tem datumom.
Zagrebški Vjesnik se vprašuje, kaj se bo zgodilo, če bo ;
Jugoslavija izpolnila vse obveznosti Mednarodnega mone-
tarnega sklada, učinkov pa ne bo. S sporazumom je pred- ,
pisana terapija, rizik za dobre rezultate pa je seveda na j
jugoslovanski strani. Beograjska Politika trdi, da smo, kar i
zadeva mednarodne upnike, spet na začetku. DovoD ]
osnov je za oceno, da se je Jugoslavija znašla v taki situ-
aciji, ker so se tvorci njene ekonomske politike uračunaU j
v strategiji in taktiki. Pohtika še piše, da nekateri zvezno ;
vlado še kar naprej napadajo zaradi deviznega sistema.
Želijo, da bi se suspendiral sistem, kije nekaterim odvzel
prejšnji monopol na devize.
Na koga Politika misli, se ve. i
Tudi zvezni list Borba se vprašuje, kako bo po uspešnem i
podpisu sporazuma z IMF izkoriščena nova tuja pomoč, i
Do zdaj so se, piše Borba, sistemske neracionalnosti in i
skrajni voluntarizem pohtičnega faktorja pokazali dovolj
močne, da so pojedle vsako količino dolarjev, s čimer se je '
ustvaril negativni saldo nacionalne ekonomije.
In za katere ukrepe gre? Za liberalizacijo cen (v prvi fazi *
bo sproščenih 54% cen), za hberalizacijo uvoza, za spre- j
membe deviznega sistema (izvozniki bodo na boljšem), za i
spremembe v kreditni in monetarni politiki (hitrejše :
usklajevanje tečaja dinarja, devalvacija, drugačne obresti j
itd.), za zmanjševanje izdatkov v splošni in skupni porabi |
(družbene dejavnosti bodo zaostajale še za 10% glede na :
rast dohodka v gospodarstvu), osebni dohodki v obdobju ^
januar-december 1988 bodo smeh porasti le za 121,9%, '
inflacija naj bi do konca leta padla pod 100% in podobno.
Sporazum z IMF je torej izrazito omejitven, kar zadeva :
porabo, zahteva pa bolj tržno gospodarstvo. Za Jugosla- i
vijo to ne bo preprosta operacija - je pa to nujen rez, če se j
hočemo odpraviti na pot, ki vodi ven iz sedanje negoto- i
vosti. , I
Stipe Šuvar nI ostal dolžan ]
Na komentcir novosadskega Dnevnika, ki je Stipetu;
Šuvarju po ryegovi razpravi na seji CK ZK Srbije očital, da
hoče republikam in pokrajinam odvzeti ustavne pravice,!
če se bodo obnašale preveč etatistično, je član zveznega ]
partijskega predsedstva odgovoril takole: Menim, da se\
lahko ustavni položaj vsake republike in pokrajine ogrozi-i
od zunaj (unitaristični in hegemonistični pritisk) in od ■
znotraj (težnja po konfederahzmu, po samozadostni repu-,
bliki ali pokrajini, z ustvarjanjem zveze republik in pokra- >.
jin mimo federacije, a vse izpeljano iz etatizma). Iz novi-.
narjeve razlage v Dnevniku je razvidno razumevanje fede-;
racije kot poligona za uresničevanje pravic vsake članice •
federacije ali njenega konstitutivnega elementa. To je pra- ^
vilno, pravi Stipe Suvar. Toda novinar ne vidi federacije ■
tudi kot polja skupne odgovornosti vsake od teh članic za •
- federacijo. Zaradi tega katerakoli enota, ki bi se etati-;
stično zapirala, ne samo, da ne more imeti z ustavo priz- i
ncine vloge v federaciji, ampak je tudi nima. Sama si jo i
odvzema, in to na škodo ekonomskega, kulturnega in j
političnega prostora svobode in napredka svojih narodov \
in narodnosti... '
Na koncu obširnega odgovora novosadskemu Dnevniku i
Stipe Šuvar piše, da ga ni niti malo presenetilo, ker so
komentar iz Dnevnika zelo hitro povzeU Delo, Borba,
Vjesnik in Slobodna Dalmacija in ker so se v kampanjo
proti njemu ob tej priložnosti takoj spet vključiU Dnevnik'
in Danas. i
Srebrni znaki sindikatov
V Celju so srebrne znake
Zveze sindikatov za leto 1988
prejeli: osnovne sindikalne or-
ganizacije delovne organizaci-
je Etol-IFF, trgovske delovne
organizacije Center, temeljne
organizacije Preskrba Merxo-
vega Blagovnega centra, skup-
ne medicinske službe v Zdrav-
stvenem centru Celje ter Ka-
zensko-popravni dom za mla-
doletnike in zapori Celje. Sre-
brne znake so prejeli še posa-
mezniki: Danica Antlej, Stane
Bohinc, Franc Čretnik, Zinka
Drešček, Tomaž Guzej, Ivan
Jelene, Vojko Kocman, Jože
Korent, Anton Matko, Drago
Mravlak, Ivan Mutec, Riko
Preskar, Franc Reberšak, Ivan
Robnik, Slavica Simončič, Jo-
žica Tovornik, Mirko Vinder,
Jože Vodeb in Martin Za-
gožen.
Srebrne znake Zveze sindi-
katov Slovenije v šentjurski
občini letos prejmejo: Franc
Kotnik iz Lesne industrije Bo-
hor, Ranko Čupehč iz tozda
Transport Kmetijskega kom-
binata, Metka Zorin iz Tola,
Polde Tanšek iz Komunalno
obrtnega podjetja. Avgust
Brečko iz Alposovega tozda
Oprema in osnovna organiza-
cija Zveze sindikatov Sloveni-
je Alposovega tozda Cevarna.
Srebrne znake Zveze sindi-
katov Slovenije v šmarski ob-
čini prejmejo: Jože Bedenik iz
Steklarne    Borisa    Kidriča,
Franc Berčko iz Samouprav-
nih interesnih skupnosti druž-
benih dejavnosti, Anton No-
vak iz Krnetijskega kombinata
Hmezad Šmarje pri Jelšah, Ri-
hard Hajnšek iz Bohorjevega
tozda Lesna oprema Mestinje,
Silva Verčkovnik iz Skupščine
občine Šmarje, Franc Vukovič
iz Vitala Mestinje in Kulturno
umetniško društvo Bohor iz
Kozjega.
V torek zvečer so na osred-
nji občinski proslavi v domu
kulture v Slovenskih Konji-
cah podelili tudi srebrne zna-
jte sindikata. Prejeli so jih:
Stanko Golčar, Janez Maho-
vec. Vlado Pratnemer, frranc
Selšek, Maijan Steble, Vojko
Vodovnik in konferenca OO
ZSS Kostroj.
Osrednja proslava v poča-
stitev Dneva Osvobodilne
fronte in praznika dela v žal-
ski občini je bila v torek
v Grižah, na njej pa so poleg
priznanj socialistične zveze
podelili tudi srebrne znake
sindikata in priznanja za de-
lo. Srebrne znake so prejeli:
Anton Funda, Cirila Gothe, Jo-
že Jančič, Jožica Ošt, Terezija
Kos, Dorica Melanšek, Ida
Ocvirk, Ida Pantner, Ivan Pod-
pečan, Vida Zupane in Indu-
strija gradbenega materiala
Gradnja. Priznanje za delo so
prejeh: Jože Cotič, Jože Kna-
felc, Stanko Kolar, Anica Led-
nik, Marija Leskovšek, Stani-
slav Mežnar, Ana Pišek, Lju-
ban Paukovič, Martin Šmar-
čan in Jože Vidic.
Srebrne znake Zveze sindi-
katov Slovenije so v občini
Velenje letos dobili: Rudi
Boh, Marjana Grobelnik, Alojz
Hudarin, Zdravko Cvikl, Mar-
tin Lah, Metka Gaberšek, Mile-
na Rožič, Štefan Meršak,
Franc Mikek, Nino Ošlovnik,
Helena Perkovič, Krna Želez-
nik, Magda Žist, Kulturno-
umetniško društvo Ivan Can-
kar Plešivec, Turistično dru-
štvo Šoštanj, Sindikalna kon-
ferenca OOZS TOZD Jama
Skale DO RLV in Konferenca
Zveze sindikatov SOZD Go-
renje.
Laško: dobitniki srebrnih
znakov sindikata so: Eva Do-
bovšek, Erika Knavs, Alenka
Križnik, Oto Lapornik, Jure
Slapnik, Sindikalna konferen-
ca ŽTP Tozd za promet Zidani
most in Pihalni orkester Papir-
nice Radeče.
V občini Mozirje so srebrne
sindikalne znake prejeli: Os-
novna organizacija Zveze sin-
dikatov MGA Nazarje, Jožica
Veber (Savinja Moziije), Vida
Orlovič (Glin Nazarje), Rudi
Šverc (GG Nazarje), Stanko
Stergar (GG Nazarje), Martina
Hrastnik (Elkroj Mozirje) in
Aleksander Videčnik (upoko-
jenec iz Mozirja).
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRIL \%i
V Jurkioštru se ogorčenje nI poleglo
Predstavniki laške občinske konfe-
rence SZDL in predstavniki krajevne
skupnosti Jurklošter bi se morali
prejšnji teden sestati z ljubljanskimi
televizijci, da bi se pogovorili o doku-
mentarnem fllmu o Jurkioštru, ki je
dvignil toliko prahu, in o morebit-
nem snemanju novega dokumentar-
nega filma, ki bi ta kraj prikazal
v drugačni, pravi luči. Žal se je napo-
vedani sestanek izjalovil, ker se ga
niso udeležili televizijci. Izgovorili
so se, da niso dobili vabil za ta sesta-
nek, čeprav so v Laškem preverili in
ugotovili, da so bila vabila odposla-
na pravočasno - osem dni pred se-
stankom. Očitno je šlo za izmikanje
in prazne izgovore ljubljanskih tele-
vizijcev.
Čeprav je minilo od predvajanja do-
kumantarca o Jurkioštru na ljubljan-
ski televiziji že kar precej časa, se du-
hovi še niso umirili. V laški občini, še
posebej pa v Jurkioštru, še zdaj ne
morejo prav doumeti, kako (in zakaj)
so jim televizijci (ob krepki pomoči
Svetlane Makarovič) lahko kaj takega
zakuhali. Res da se s Svetlano Makaro-
vič niso razšli v prijateljskem vzdušju,
potem ko je ta znana umetnica nekaj
časa bivala v Jurkioštru, res pa je tudi,
da je večina prebivalcev Jurkoštra
(prav teh prebivalcev, ki jih Svetlana
imenuje v dokumentarcu »lumpen-
proletariat«) vzelo umetnico za svojo
in ji po najboljših močeh pomagalo.
Jurklošter in laška občina ne bosta
šla v konfrotacijo s Svetlano Makaro-
vič, ker to niti ni potrebno. Bolj jih
moti, kako je lahko prišlo do take pri-
vatizacije televizije (delavci televizije
se poskušajo z vsemi možnimi argu-
menti obraniti tega očitka). Potem, ko
je oddajo oziroma pristop k njej obso-
dila cela Slovenija in ko je prišlo na
televizijo kup pisem ogorčenih gledal-
cev, so se tudi v Jurkoštru odločili, da
bodo bolj ostro reagirali. Očitno pa
imajo precej slabe vesti tudi na televi-
ziji, zato so ponudiU, da posnamejo
nov dokumentarni film o Jurkoštru.
Takšen film, ki bi prikazal pravo po-
dobo kraja in ljudi, ki so v razvoj Jur-
kloštra vložili ogromno prostovoljne-
ga dela in denarja, bi vsekakor bil
ustrezno opravičilo televizije, so meni-
li na sestanku prejšnji teden. Čeprav
seveda krivice in slabega glasu, ki so
ga dobili Jurkloštrčani v prvem doku-
mentarcu, tudi s to oddajo ne bo mo-
goče kar tako oprati.
Ker pa so precej ljudi na prvo sne-
manje zvabili z zavajanjem in la^o, so
poštah v Jurkioštru zelo nezaupljivi in
zahtevajo, da jim televizijci pred no-
vim snemanjem pokažejo scenarij od-
daje.
Ker pa je šlo pri prvem dokumentar-
cu le za preveliko privatizacijo televizi-
je in sramotenje ljudi, so se odločili, da
bodo vso zadevo predali tudi častne-
mu razsodišču Društva novinarjev
Slovenije, govori pa se tudi o zasebnih
tožbah proti Svetlani Makarovič zara-
di obrekovnaja.
Kaže torej, da se prah okrog doku-
mentarca o Jurkoštru še ne bo zlepa
polegel, upati pa je, da je bil televizij-
ski dokumentarec zadnja neprijetna
izkušnja Jurkloštrčanov s Svetlano
....... ^.SiiEČKO ŠJlOT
Hektolitri veienlske krvi
člani Rdečega križa v Velenju ne pomnijo takšne gnei
na krvodajalskih akcijah. V treh dneh, kolikor je tokr
trajala akcija v Titovem Velenju, je dalo kri kar 1181 krvod
jalcev. Delavci Zavoda za transfuzijo krvi so se vendar
dobro pripraviU, saj so organizirali kar deset odjemnih me«
Ob tem so ugotavljali, da je med velenjskimi krvodajalci
leta v leto več občanov, ki so se v Velenje prisehh iz drug
republik. L.OJSTERŠE
Ogrožen ]e gmotni
položaj upokojencev
v celjski občini živi 11.530
upokojencev in upokojenk, od
tega jih je 72 odstotkov včla-
njenih v 14 društev upokojen-
cev, vsi skupaj pa so združeni
v zvezi društev upokojencev
Celje.
Ko so se upokojenci celjske
občine sestali na svoji letni
skupščini v Celju so ugotovili,
da so najbolj delovna tista dru-
štva, ki delujejo na območju
ene krajevne skupnosti. Od
tod naprej tudi stremljenje, da
bi se društva upokojencev
ustanavljala samo v krajevnih
skupnostih, ki so ponekod že
postala središča resničnega
javnega delovanja.
Upokojenci so tudi opozorih
na večjo povezavo z delovnimi
organizacijami, kjer so bili za-
posleni. Tako naj bi se v nek-
danjih organizacijah ustanovili
aktivi upokojencev, ki bi skr-
beli med drugim tudi za uve-
ljavitev pravic iz minulega de-
la. Pri tem lahko odigrajo veli-
ko vlogo osnovne organizacije
sindikatov v delovnih organi-
zacijah. Kot vzorec se je do
zdaj obnesel aktiv upokojen-
cev v Ljubljanski banki Sploš-
ni banki v Celju.
Programi društev upokojen-
cev v celjski občini lani niso
bili v celoti realizirani zaradi
pomanjkanja sredstev, prav ta-
ko pa so bili preskromno druž-
beno ovrednoteni. Upokojenci
so imeli pripombe tudi na
zdravstvene storitve, saj je zna-
no, da starejši ljudje potrebuje-
jo več zdravil, zadnje čase pa
so jim porabo omejili.
V program za letošnje leto si
je Zveza društev upokojencev
zadala nalogo, da bo spremlja-
la delo svojih društev ter aktiv-
no pomagala pri uresničevanju
njihovih programov. Prav tako
bo zveza društev organizirala
jubilejni 10. teden starejših ob-
čanov celjske občine, ki bo
zadnji teden maja.
Še naprej bodo pripravljaU
različna športna tekmovanja,
kulturne prireditve, med njimi
so n^bolj uspešna tekmovanja
pevskih zborov.
Zveza društev upokojencev
Celje se bo še naprej zavzema-
la za ustanovitev Univerze za
tretje življenjsko obdobje, ki jo
načrtujejo že dve leti, a zaradi
pomanjkanja prostora in ka-
drov ne more zaživeti.
ZDENKA STOPAR
Sami do
centralne
Krajani Podkraja in
Kavč so že predlani mo-
rali zavihati rokave, ko
so se odločili, da sami
zgradijo toplovod v Pod-
kraju.
Tu so se minulo zimo že
greli, 66 gospodinjstev je
plačalo po 700 tisočakov
in opravilo po 500 delov-
nih ur. Zdaj so v tej kra-
jevni skupnosti spet pri-
jeli za rovače in lopate, saj
morajo zgraditi še dva ki-
lometra primarnega vo-
da.
Tudi tokrat bodo go-
spodinjstva morala opra-
viti po 500 delovnih ur,
z deU pa bi radi končali
do sredine leta, najraje do
3.julija. Dneva rudarjev,
ki so v tej krajevni skup-
nosti tudi najštevilčnejši.
L. OJSTERŠEK
Gradilo vodovod...
v braslovški kr^evni skupnosti so v nekate-
rih zaselkih krajani zglo delovni. Med takimi so
tudi vaščani Podvrha in Dobrovelj. V teh dneh
iz dneva v dan gradijo vodovod. O tem nam je
Niko Rožič, ki vodi dela po tehnični plati, de-
jal: »Že lani smo nakupili potrebne cevi in
drag materjal, letos pa smo zbrali toliko sred-
stev, da smo lahko pričeli z gradnjo. Predračun
znaša okrog 45 miljonov dinarjev, vendar raču-
namo, da bomo z udarniškim delom ta znesek
zmanjšali vsaj za polovico. Teh 20 miljonov pa
bomo zbrali takole: 9,5 miljona nam bi n^ d|
območna vodna skupnost, 7 miljonov boi
sredstev krajevnega  samoprispevka, ne^
sredstev bodo prispevali krajani, ki bodo vod
dobili, ostalo pa še drugi.« Z deli naj bi konč
do jeseni, vodo pa bo dobilo 15 gospodiryst(
Akcij se udeležuje od 15 do 30 krajan*
čeprav niso določili koliko udarniških ur nžg
po gospodinjstvu opravili. Zmenili so se le,
bodo vse, kar je le mogoče naredili udarnišl
Na posnetku del udeležencev ene izmed del«
nih akcij, ki se vrstijo dan za dnem.
T.TAVČJ
Praznovali so
v krajevnih skupnostih Go-
milsko in Petrovče so minulo
nedeljo zaključili praznovanje
kr^evnih praznikov, ki jih
praznujejo v spomin na dogod-
ke iz NOB. V obeh KS so pri-
pravili vrsto športnih in kul-
turnih prireditev, na slavnost-
nih sejah pa so zaslužnim kra-
janom podelili priznanja.
T.T.
Študent naj bo!
Ko so v Slovenskih Konji-
cah v začetku leta ustanovi-
li Študentski servis, ki je
podružnica mariborskega,
in tako ustregli velikim že-
ljam in potrebam dijakov
in študentov po priložnost-
nem delu, so imeli res naj-
lepše namene.
Tudi v občini so mladini
šli na roko in uredili prostor,
kjer lahko med 8. in 12. uro
sleherni dan ponudijo svoje
mlade moči. Kruha pa še
zdaleč ni za vse.
Študentski servis predvi-
deva opravljanje različnih
del, seveda v sodelovanju
z delovnimi organizacijami.
Tudi najnižja možna nagrada
je ujeta v pravilnik: 2000 di-
narjev na uro. Za delo, ki tra-
ja do enega delovnega dne,
ali 10 ur, se urna nagrada po-
veča za polovico. Cene bodo
usklajevali   dvakrat   letno.
V Študentskem servisu se si-
cer trudijo, da bi zbudili za-
nimanje delovnih organiza-
cij za takšno obliko sodelo-
vanja s študenti in dijaki, a te
se zaenkrat^ še ne odzivajo.
Do sedaj je Študentski servis'
delno sodeloval le s Konu-
som in Uniorjem ter s Smu-
čarskim klubom Skomarje.
Nauk je pač tak, da se je
vsake novosti težko privadi-
ti, zlasti v tradicionalnem
okolju. Naj bo torej le štu-
dent?
MATEJA PODJED
... In strelišče
Preko 2000 prostovoljnih delovnih ur so že
opravili člani strelske družine Slavko Šlander
iz Šempetra pri gradnji novega strehšča. Gre za
objekt, ki ga gradijo na nekdaj črnem odlaga-
hšču smeti, tik ob Savinji. Avtomatsko malo-
kahbrsko strehšče naj bi imelo 20 strelnih mi
in bo pripravljeno tudi za večja tekmovali
Delno ga bodo dokončali do konca maja in
edino tovrstno v žalski občini. Trenutno dek
v družini 40 članov, ki se trudijo da bi sv(
vrste še okrepili. Trenutno se tudi boryo
vstop v n.republiško strelsko ligo.
EDI MASNI
Radloamaterll so tekmovali
Na Ponikvi pri Žalcu je bilo regijsko tekmovanje radio'
materjev v amaterskem radiogoniometriranju ali lovu'
skriti oddajnik.
Sodelovali so radioklubi iz Šmarja, Laškega, Šentjuij^
Radeč in gostitelj radio klub Žalec. Kot gosta pa sta sodel*^
vala radioklub Pula in Domžale, s katerima radioamater
celjske regije sodelujejo. Tekmovanja se je udeležilo peti|'
štirideset radioamaterjev, šest najboljših pa se bo udeleži''
repubUškega tekmovanja. Tekmovanje .je pokazalo, da J|
med mladimi precejšnje zanimanje za to dejavnost tehnik"'
kulture.
Rezultati: juniorji: 1. Godnik Sašo, 2. Nikolič Dragan,
radio klub Celje. Seniorji: 1. Mihelak Zvone RK Žalec,*
Kugler Zvone RK Celje, 3. Mastnak Dušan RK Celje.
Na sliki: tekmovalci pred začetkom tekmovanja.
LJUBO KORBJ!^
28.APBIL1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Na robu revščine
Realno zmanjševanje standarda v zad-
ih letih vse bolj širi krog tistih, ki se
"^■hliejo na revščine; zaenkrat še
morejo stroške preživljanja, toda vsesko-
• visi nad njimi grožnja - kaj če se bodo
jniere še poslabšale in se od dela ne bo
h^lo niti živeti? Pravzaprav je že sedaj
Sar precej številen sloj ljudi, ki od svojie-
dela ne morejo več živeti in se lahko
fanašajo le še na posamezne oblike social-
ne pomoti-
Toda tudi pri dodeljevanju socialnih po-
se zadnja leta zaostrujejo kriteriji.
..prihajamo v začarni krog,« pravi Branko
Rut, vodja celjskega Centra za socialno de-
lo, 'slabše gre družbi, več je ljudi, ki so
notrebni pomoči, toda vedno manj je de-
narja za te namene.«
Sistem socialnih pomoči pri nas je res
razvejan, toda, praviloma te pomoči niso
velike. Samoupravni sporazum o uresniče-
vanju socialnovarstvenih pravic našteva
varstvene dodatke k pokojninam, subven-
cije stanarin, varstvene dodatke za brezpo-
selne, štipendije i združenih sredstev, otro-
ške dodatke in razne oblike socialno skrb-
stvene pomoči. Potem so tu še razne pomo-
či, kijih dodeljuje sindikat, delovne organi-
zacije za svoje delavce in šole ter vrtci.
Ogrožene so že manjše družine
Najbolj zgovoren podatek o tem, koliko
družin je že ogroženih, so otroški dodatki.
Lani je v celjski občini prejemalo dodatek
3080 družin z nekaj več kot sedem tisoč
otroki. Socialno ogrožene so torej že druži-
ne, ki imajo le po dva li morda tri otroke,
takoj ko je družina številnejša, pa je na
pogosto na robu bede, ko ni dovolj denarja
niti za kruh. Če računamo, da so te družine
v povprečju malo več kot štiričlanske, če
prištejemo še vse upokojence (ki so zadnja
leta sploh najštevilnejše stranke Centra za
socialno delo in drugih ustanov, ki dodelju-
jejo pomoči), nekaj brezposelnih in drugih,
potem je v celjski občini več kot petnajst
tisoč ljudi, ki so socialno ogroženi, in ki ne
morejo živeti brez socialne pomoči. Naj-
manj vsak četrti Celjan se torej ubada s pro-
blemom, kako preživeti. Zanima ga samo,
če bo lahko kupil kruh, o kakšnem udobju
ali dragem razvedrilu ah čem podobnem, je
nehal razmišljati že pred leti, ko gaje stisni-
la za vrat gospodarska kriza.
Verjetno bi bilo število ogroženih še več-
je, če ne bi bilo tohko sive ekonomije (fuša-
nja, vrtičkarstva in podobno), ki ni zajeta
v uradne statistike, predstavlja pa že kar
lep kos našega družbenega proizvoda. Ver-
jetno bi bilo tudi zahtev za socialne pomoči
še več, če ne bi bilo marsikomu nerodno
prositi zanje, ker bi se s tem uvrstil med
reveže ah pa »socialne podpirance«, kot lju-
dje pogosto radi rečejo temu.
Žarko živi za otroke
Družina Žarka z Dolgega polja predstav-
lja nekakšno statistično povprečje ogrože-
nih družin. Štirje člani - oče, dva šoloob-
vezna otroka in stara mama - živijo od ene.
Žarko ve plače in skromne pokojnine stare
mame, ki je le tri stare milijone dinarjev.
Žarko ima po svoje srečo, da dela v Cinkar-
ni, kjer plače niso med najnižjimi v občini.
Ker dela v obratu TIO2 v štirih izmenah,
dobi na mesec približno 400 tisočakov, zra-
ven pa še 86 tisočakov otroških dodatkov
za oba otroka. Žarko ni delomrznež. Priden
delavec je, ki se je pred petnajstimi leti
zaposlil v Cinkarni in vseskozi vztrajal v isti
delovni organizaciji. Zemlje nima (razen-
skromnega vrta pred hišo), dobil pa je druž-
beno stanovanje (cinkarniško), za katerega
bi moral plačevati 48.000 dinarjev, vendar
mu subvencionirajo stanarino za tri stare
milijone. Ima tudi srečo, da si staovanje
ogrevajo sami. Žarko tako vsako leto zavi-
ha rokave in v Cinkarni razreze odpadni
les, ki ga dobi zelo poceni, premoga, ki je
precej bolj drag, pa kupi zelo malo.
Drugih pomoči Žarko in njegova družina
ne dobivajo, le lani jeseni, ko je bilo potreb-
nih nakupov preveč, je zaprosil za enkratno
pomoč na Centru za socialno delo.
»Enkrat sem zaprosil zajpomoč tudi v de-
lovni organizaciji,« pove Žarko. »Hči je šla
v šolo v naravi, potreben znesek 19 tisoč
dinarjev pa je presegel naš družinski prora-
čun, zato so mi v delovni organizaciji pri-
spevaU 8 tisoč dinarjev.«
Žarkovo družino so obiskali tudi priza-
devni odborniki Rdečega križa v tej krajev-
ni skupnosti.
»Ponujali so rjuhe, oblačila za otroke in
podobno. Rekel sem, da nič ne potrebuje-
mo, ker mi je bilo nerodno, da bi me imeli
za reveža.«
Potrebe so mu velevale eno, ponos dru-
go. Zmagal je ponos, vendar zaradi tega
otroka nista bila nič prikrajšana. Žarko je
vzel kredit v trgovini in nekako vseeno
zmogel strošek. Samo, da sta bila otroka
dostojno oblečena.
»Zame ni pomembno. Ene hlače lahko
nosim tudi celo leto, če je potrebno,« pravi
Žarko, ki veliko več denarja potroši za otro-
ka kot zase, hkrati pa ne more skriti ponosa
na svoja šolarja.
Šiht, trgovina, otroci, šola
žarko tudi drugače skrbi za družino. Se-
daj, ko je stara mama v bolnišnici, je glavni
in edini kuhar v hiši. Otroka imata malico
v šoli, vse druge obroke skuha Žarko, ki
ima tudi sicer pospravljeno in lepo urejeno
stanovanje, bolje kot marsikatera gospodi-
nja. Njegov delavnik se giblje na relaciji:
šiht-trgovina-otroci-šola. Iz dneva v dan.
»V gostilne ne hodim, na izlete pa tudi ne,
ker za to ni denarja,« pravi. Zato pa večkrat
radi skočijo k sosedom, s katerimi se zelo
dobro razumejo, ali k znancem v bližini.
Dopust preživijo pri starših, ker je morje
predrago.
Žarko se trudi, da življenje le ne bi bilo
tako brezperspektivno, zato si stalno priza-
deva, da bi kaj kupil za v stanovanje. Pred
dnevi je našel dobro ohranjeno hladilno
skrinjo, ki bo ^ekoliko pocenila njihovo
življenje, 130 tisočakov pa bo že zmogel
v dveh obrokih. Kar je novega v stanova-
nju, je kupil po dolgem tehtanju in iskanju
trgovine, ki je nudila najugodnejše kredit-
ne pogoje. Nazadnje jo je našel v Šentjurju.
Lahko bi rekli, da s skromnimi dohodki kar
uspešno »čara« iz meseca v mesec.
Človek bi pričakoval, da bo Žarko bolj
kot ne jadikoval nad takšnim življenjem.
Pa sploh ni tako.
»Ni najboljše,« pravi. »Tudi tako slabo ni.
Nekako srednje živimo.«
Večja družina - večja revščina
Da Žarko res ne živi najslabše potrjuje
kar precej primerov tudi v celjski občini.
Skoraj praviloma so to družine z več otroki,
saj so otroški dodatki tako majhni, da po-
krivajo le zelo majhen del stroškov za otro-
ka (kar je ob nizki nataliteti Slovencev po-
polnoma skregano z vsako logiko).
Tako je, na primer, z osem^člansko druži-
no Anice in Blaža iz Slane. Živijo samo od
očetove plače, otroških dodatkov in social-
ne pomoči, ki pa ni kaj prida velika (v začet-
ku leta je znašala 147.246 dinarjev). Imajo
majhen kos zemlje, stanovanje pa so si ure-
dili v bivšem gospodarskem poslopju. Star-
ša, dva šoloobvezna in štirje predšolski
otroci živijo takorekoč iz rok v usta, iz me-
seca v mesec, brez upanja, da bi se jim
kmalu obrnilo na bolje.
Še v hujši stiski je družina šoferja Rafaela
iz Pečovnika. Mož mora s svojo skromno
plačo (še skromnejšo zaradi tega, ker je
pogosto bolan in v bolniškem staležu) pre-
življati osemčlansko družino (pet otrok, od
tega trije šoloobvezni, ki pa imajo to pred-
nost, da dobijo v šoli kosilo in se vsaj en-
krat na dan pošteno najedo). Rafaelova dru-
žina ima nekaj skope zemlje okrog hiše, iz
dneva v dem j)a mlati krompir in zelje, zelje
in krompir. Življenje te družine seje omeji-
lo na en sam cilj - kako preživeti.
Mnogih upokojencev, ki tolčejo revščino,
se nismo dotakniU, čeprav je po svoje pre-
cej žalostno, da po sedanjih predpisih mar-
sikateremu delavcu (ki) po 35 oziroma 40
letih poštenega dela lahko izračunajo le ta-
ko vehko pokojnino, da je potrebno dodati
še varstveni dodatek. Mnogo delavcev, ki
so pošteno garali dolga leta, je šlo v pokoj
s solzami v očeh.
Le kakšno čast in oblast ima to naše delo,
če se od njega marsikdaj ne da niti pošteno
živeti...
SREČKO ŠROT
Vinske in pivske
skiadateljev ipavcev
' ?tni koncert moškega
pevskega zbora Skladate-
ljev Ipavcev iz Šentjurja je
pokazal, da je zborovodja
profesor Edi Goršič za pev-
sko sezono 1987/88 sestavil
program, ki je povsem dru-
gačen kot v minulem letu.
Iz objektivnih razlogov je
predvidel z zborom nekoliko
vaj in temu podredil
tudi izbor pesmi, ki so bile
tokrat nekoUko manj zahtev-
[je, poslušalci pa so jih zelo
dobro sprejeli.
Prvih devet pesmi na kon-
certu je obsegalo ustaljen
program zborovske literatu-
re slovenskih skladateljev,
^ed katerimi pa sta bili po-
slušalcem najbolj všeč Ipav-
čeva Na ples in Jerebova
O kresu. Drugi del programa
pa je bil drugačen, naravnan
na slovenske vinske in piv-
ske tekste po narodnih melo-
dijah v priredbi Radovana
Gobca ter Ipavca in Zepiča.
Gre za razgibane in pestre
tekste ter melodije, ki so ši-
rokemu krogu poslušalcev
zelo blizu. Z izbranimi citati
o vinu in pivcih pa je učinko-
vitost teh pesmi še povečal
igralec SNG Celje Borut
Alujevič. Sohsta Štefan Geg-
šek in Drago Horvat sta do-
bro opravila svoje nastope,
pohvaliti pa velja tudi kore-
petitorja Petra Krča.
ERNEST REČNIK
Zapeli so velenjskim varovancem
v domu za varstvo odrasUh v Titovem Velenju so imeU
pred nedavnim nevsakdanji obisk. Zapeli so jim člani meša-
nega pevskega zbora Zvon iz Heerlena na Nizozemskem, ki
so bili v tistih dneh na gostovanju po Sloveniji. Petdeset
pevcev zbora, ki ga vodi Tone Koprivšek, je napolnilo resta-
vracijo doma in zapelo stotim varovancem tega modernega
doma v centru Titovega Velenja. Zvon, ki so ga ustanovili
naši delavci v rudarskem Heerlenu, bo prihodnje leto slavil
že šestdeset let delovanja. Tokrat so bih na turneji po Slove-
niji že tretjič, imeh pa so več koncertov v Ljubljani, Sevnici,
Šoštanju in Titovem Velenju. Povsod so jih sprejeli odprtih
src. Tudi v Domu za varstvo odraslih so jih varovanci nagra-
dili s prisrčnim aplavzom in jih še dolgo zadržali na prijaz-
nem pomenku. Pokazah so jim tudi svoje sobe, ročna dela in
vse drugo, kar počno v prostem času.
PETER MARINŠEK
V Zidanem mostu pronovliena
trgovina
v torek, 26. aprila, so ob 10. uri odprli prenovljeno
Werxovo poslovalnico v Zidanem mostu.
S prenovo so pridobili dodatnih 180 kvadratnih mietrov
prodajnih površin in 140 skladiščnih. V trgovmi prodajajo
v glavnem prehrambeno blago, saj imaJo mesnico in deli-
•^ateso, nekaj pa je tudi tekstilnega blaga.
Za obnovitvena dela je interna banka Merx prispevala
° fniHjonov din, laška občina 10 milijonov din, ostalo pa so
lastna sredstva, do višine 60 milijonov din, kolikor je
približno veljala celotna investicija. ..   ..
V Zidanem mostu upajo, da se bodo s to razširitvijo
Prodajnih prostorov izognili občasni gneči in zagotovih
•^vahtetnejšo ponudbo blaga njihovim kupcem.
M. AUZNLK
Zgledna lovska
družina v Rečici
Lovska družina v Rečici pri
Laškem je, kot pravi član
vodstva in lovovodja Franc
Napret, v samem vrhu na ob-
močju, za zgled pa jo dajejo
celo v republiki.
V njihovih gozdovih pred-
rgači srnjad, mufloni, naletimo
tudi na dvije prašiče. Med ma-
lo divjadjo skrbijo lovci za zaj-
ce, v gozdovih pa so tudi lisice,
dve vrsti kun in jazbeci. Per-
njad bogatijo fcizani in race
mlakarice.
Poseben okras gozdov je od
150 do 180 muflonov. Muflon
ne napravi nobene škode, zah-
teva pa, kot sredozemska div-
jad, posebno skrb. Rečičcini so
jih dobili iz Itahje. Divjih pra-
šičev je kot rečeno, malo. Tudi
Usic so odstrelili malo, ker jih
je že pred leti zdesetkala stekli-
na. Tako imajo le 8 do 15 lisic.
V zadnjih letih niso opazili no-
benega primera stekline. S fa-
zani, kljub načrtnim vlaga-
njem, nimajo sreče. Raca mla-
karica se je dobro prilagodila
umazani Savinji in barjem.
Rečiški lovci imajo lastna
lovska doma na Šmohorju in
na Govcah. Sodelujejo s pla-
ninci, gozdarji, ribiči, na po-
dročju SLO in seveda s krajev-
nimi skupnostmi Rečica, Se-
draž in Laško. Imajo tudi pa-
tronate za zgodovinska obelež-
ja NOB na svojem območju.
Dobro sodelujejo tudi s sosed-
njimi lovskimi družinami. Gle-
de škode, ki jo povzroča divjaj,
nimajo posebnih problemov že
Franc Napret
dolga leta. Drugje je to pereč,
problem. Od leta 1958 so pove-
čali odstrel divjadi kar za se-
demkrat. V lastništvu imajo 35
hektarov lovskih površin. Ne-
kaj hektarov lovskih po\tšin
im£oo v upravljanju.
Lovskemu turizmu nameni-
jo od 10 do 15 odstotkov od-
strela. Imajo 22 kilometrov
lovskih stez. Prihajajo tudi
inozemski lovci. Meso nameni-
jo izvozu. Dinarski izkupiček,
ki ga dobijo, namenijo za vzdr-
ževalce lovskih naprav in za
odškodnine za škodo, ki jo
povzroči divjad.
Lovska družina Rečica pri
Laškem šteje 53 članov.
BRANE JERANKO
8. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRIL lj
Množičnost icot odiiica
v Novi Gorici bo od 19. do
21. maja zaključno srečanje
gledaliških skupin Slove-
nije.
Na Celjskem je ljubiteljska
gledališka dejavnost zelo ži-
vahna, letošnje srečanje gle-
daliških skupin pa je odliko-
vala zlasti množičnost. Na-
stopilo je 15 skupin, ki si jih
je ogledal selektor. Za ogled
republiškemu selektorju je
predlagal pet skupin, za ka-
tere je menil, da so bile naj-
vidnejše.
Na področno srečanje seje
torej uvrstilo pet skupin, ka-
tera se bo udeležila srečanja
v Novi Gorici, pa bomo že
lahko zapisali v prihodnji
številki. Srečanje je bilo od
14. do 22. aprila v domu kul-
ture v Šmarju pri Jelšah,
v kulturnem domu v Bistrici
ob Sotli, v Mestinju in v Slo-
venskih Konjicah. Republi-
ški selektor Iztok Tory si je
ogledal pet skupin, in sicer:
Butalce, Frana Milčinskega,
v izvedbi Amaterskega gle-
dališča Vrba iz Vrbja pri Žal-
cu v režiji Bogomira Verasa,
Smrt predsednika hišnega
sveta iz gledališča BO Šmar-
je pri Jelšah, avtorja Iva Bre-
šana, v režiji Jožeta Čakša.
S Samomorilcem Nikolaja
Erdmana v postavitvi Štefa-
na Žvižeja so nastopali člani
trnoveljske Zarje, s Prihra-
njenim dolarjem Seana o'Ca-
seya v režiji in izvedbi Jožeta
Robide in Jožeta Kranjca pa
Gledališče pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki. Za zak-
ljuček so se predstavili zdru-
ženi amaterji občine Velenje
z Jurčičevim Desetim bra-
tom v postavitvi Bogomira
Verasa.
Organizatorjem gledali-
ških skupin gre zlasti pohva-
la za vzorno opravljeno delo,
ki je teklo po programu pred
polnimi dvoranami. Prav ta-
ko gre pohvaliti številne gle-
dališke skupine, ki so pope-
strile kulturi utrip krajev in
kulturno ponudbo na svojih
območjih. Pestrost področ-
nega repertoarja bi veljalo iz-
koristiti za meddruštveno iz-
menjjavo epstovaiu.
Braslovšici juiiiiel
Sio let kulturnega društva
Kulturno društvo v Bra-
slovčah letos praznuje sto-
letnico delovanja. Na ta po-
membni jubilej se že dalj
časa temeljito pripravljajo,
prve prireditve pa so pred
kratkim že bile.
Tako je bila v soboto revija
odraslih pevskih zborov ob-
čine Žalec, pred tednom dni
pa so nastopili na občinski
reviji otroški pevski zbori.
Osrednje praznovanje bo od
4. do 12. junija. O tem nam je
pripovedoval predsednik
društva, Franc Kumer.
»Kot prva bo premiera
drame Mire Mihehč Svet
brez sovraštva, v režji Anice
Brišnik, igrali pa bodo člani
naše dramske skupine. Naši
pevci bodo za to priložnost
pripravih koncert, literati li-
terarni večer, tudi planinci
bodo pripravili svoj večer.
Pri praznovanju bodo sode-
lovali učenci naše osnovne
šole, ki imajo svoje kulturno
društvo in za praznovanje
bodo priF»ravih dan šole.
Praznovanje bomo sklenili
s slavnostno sejo in in razvit-
jem prapora. Naj povem še,
da bodo z nami praznovali
člani Kulturnega društva iz
Šmihela na Koroškem. Obi-
skali nas bodo 15. maja. Pri-
šh bodo pevci, otroška god-
ba na pihala, družina, ki pre-
peva slovenske pesmi in do-
mači ansambel.«
Za to priložnost bi v Bra-
slovčah radi izdaU tudi bil-
ten, vendar o tem še tečejo
pogovori. Pri pripravah na
praznovanje 100-letnice dru-
štva so deležni podpore pri
Zvezi kulturnih organizacij
in Kulturni skupnosti Žalec,
krajevni skupnosti in neka-
terih delovnih organizacijah.
T. TAVČAR
Tri prve
nagrade
Učenci glasbenih šol iz
Titovega Velenja in Ce-
lja, ki so na republiškem
tekmovanju osvojili pr-
ve nagrade in si tako pri-
dobili pravico nastopa
na zveznem, so tudi na
tem tekmovanju, ki je bi-
lo letos v Ljubljani, od-
lično opravili svojo na-
logo. Trije so osvojili pr-
vo in eden tretjo na-
grado.
Tanja Petrej, iz velenj-
ske glasbene šole, je tudi
tokrat dokazala, da se raz-
vija v odlično oboistko in
čeprav na zveznem tek-
movanju ni dosegla abso-
slutne ocene, ji je do nje
manjkalo zelo malo, zato
pa ji prva nagrad ni ušla.
Mlada harmonikarja iz
celjske glasbene šole
Uroš Nenezič (raz. Alber-
ta Zaveršnika) in Aleš
Praznik (raz. Zorana Koh-
na) sta s prepričljivim na-
stopom v Ljubljani tudi
osvojila, vsak v svoji ka-
tegoriji, prvi nagradi. Ne-
koUko manj uspešen je
bil mladi klarinetist Ga-
ber Marolt, ki je osvojil
tretjo nagrado, vendar je
tudi ta uspeh zelo dober
in prav gotovo vzpodbu-
da za naprej.
F. P.
V Celjskem oktetu prepevajo: Venci Ferant, Janko Rade, Peter Hudokmet, Toi
Pavlin, Drago Zorko, Hugo Ograjenšek, Filip Simoniti in umetniški vodja Franjo
binac.
Prerez programsice usmeritvi
tšspel koncert CeUskega okteta
Prejšnji četrtek seje v Na-
rodnem domu v Celju zbra-
lo kar za polno veliko dvo-
rano poslušalcev, da so pri-
sluhnili koncertu nekdanje-
ga vokalnega ansambla
Terca, sedaj preimenovane-
ga v Celjski oktet. Koncert
so pripravili ob deseti
obletnici delovanja, spored
pesmi pa je bil nekakšen
prerez dosedanje ansamblo-
ve programske usmeritve.
Le ta zajema precejšnjo
paleto glasbene literature
napisane za moške zbore, saj
so pevci pod vodstvom ljubi-
teljskega glasbenika Franja
Bobinca prijetno in z dobrš-
no mero okusa za logično in-
terpretacijo peli staro in no-
vejšo ter tujo in slovensko
narodno pesem.
Med skladbami glasbene
preteklosti je bila najbolj
prepričljivo izvedena Gallu-
sova »Praeparate corda ve-
stra«, ki bi z nekoliko hitrej-
šim tempom še pridobila na
intenzivnosti, saj so posa-
mezne poUfonske linije lepo
izpeljane in dinamika
merna. Najtežji preizku
v prvem delu koncerta
bili Mokranjčeva »N
svjat« in Pahorjev »Oče
hlapca Jerneja«. Če la
pohvaUmo smiselno in
pretacijo, pa smo bih nek
ko manj zadovoljni z i
kom, ki je bil le nekol
premalo izenačen zlasti v
tranjih glasovih. To je pr
zlasti do izraza v Pahor
skladbi, ki v zasedbi ko
oktet zahteva obilo trd
dela v disciphni zlitosti in
tonacije glasov. V povei
s tem, pa bi bilo možno t
v dinamiki napraviti še vj
razlike. Zelo lepo sta 4
vem delu zazveneli ob|
monitijevi skladbi in Moi
kova priredba črnske duh
ne. To pa je le dokaz, da
s poglobljenim delom v i
sovni izobrazbi in izboru 1
rature možnosti Celjski
okteta še velike.
V drugem delu, ki je
sestavljen iz raznih prire
ljudskih pesmi, so okti
zlasti zazvenele tiste v nel
hko počasnejšem temi
medtem ko bo pri hitreji
skladbah v prihodnje tre
paziti predvsem na pravil
izbran tempo. Kot s oh s tka
je v dveh slovenskih Iji
skih pesmih z lepim z\!
kim glasom izkazala Andn
Zakonjšek, kar je že tako I
ster spored napravilo še 1
gatejšega. Dokaz za pevs
bogat in lep večer pa je 1
tudi spontan aplavz pos!
šalcev, ki so izsilili kar tri d
datke, kar priča o priljulil
nosti fantov Celjskega i|
teta. J
E. GORS
Srečanje
vNišu
V ponedeljek so se vrnili
iz Niša člani celjske fol-
klorne skupine Železničar-
skega prosvetnega dru-
štva »France Prešeren«, ki
so v soboto, 23. aprila so-
delovali na 16. Festivalu
Železničarskih prosvetnih
društev.
Festival je bil združen
s proslavo 95-letnice obsto-
ja tamkajšnjega Železničar-
skega prosvetnega društva
»Stanko Paunovič« in je bi-
la celotna prireditev temu
primerno svečana, ogleda-
lo pa si jo je pribUžno 3000
Nišlij. Celjski folkloristi so
se predstavih s spletom
pustnih štajerskih plesov
ter s svojg sproščenostj in
prešernostjo večkrat poželi
aplavz na odprti sceni. Na
festivalu so sodelovala še
Železničarska prosvetna
društva iz Osijeka, Titogra-
da, Prijedora, Skopja, Pri-
štine, Novega Sada, doma-
ča skupina in kot posebni
gostje godba na pihala
»Krilato kolo« iz Maribora.
OMI
Revija maiiii voiiainili sicupin
y bolniku so prerasli ozke UubIteUske okvire
v predpraznično razpolo-
ženje so se vključili tudi ne-
utrudni člani vojniškega
vokalnega okteta »Lok-
vanj« in organizirali že
osmo srečanje malih vokal-
nih skupin iz celjskega in
širšega slovenskega pro-
stora.
V polni dvorani kulturne-
ga doma se je zvrstilo dva-
najst vokalnih sestavov; ne-
kateri stari znanci, ki priha-
jajo sem že leta nazaj, pa tudi
takšni, ki so bih letos prvič,
kar priča, da je vojniška pri-
reditev že postala odmevna
daleč izven meja naše ožje
celjske regije.
Nastopali so: mešani oktet
Lokvanj iz Vojnika, moški
oktet Podoglarji iz Lopate,
moški oktet iz Kompol,
kvartet Frankolovčani, oktet
Studenček iz Celja, Celjski
oktet, oktet Loče iz Loč,
kvartet Ingrad iz Rogaške
Slatine, Slovenskogoriški
oktet Centrovod iz Lenarta,
kvintet Flamingo iz Titovega
Velenja, ženski kvintet De-
kleta iz Bukovice in moški
oktet KUD Prežihov Voranc
iz Raven na Koroškem.
Revija je letos prerastla oz-
ke ljubiteljske okvire, kajti
prav ta letošnja je dokazala,
da se v Vojniku srečujejo
pevci, ki vedo, da bodo peh
pred zahtevno publiko in če-
prav ni tekmovanja, je na re-
viji vendarle čutiti napetost,
ki spremlja tekmovalne pri-
reditve, ko nastopajočim ni
vseeno kaj in kako bodo peh.
Če bi z zelo kritičnim uše-
som prisluhnili nastopajo-
čim, bi lahko ugotovili tudi
kakšen intonančni, ritmični
ali interpretacij ski spodr-
sljcO, vendar moram z vese-
ljem ugotavljati, da jih je bilo
letos vehko manj kot prejš-
nja leta. Skoraj pri vseh je
opazna skrb za glasovno izo-
brazbo. Program je bil pe-
stro izbran; slišah smo pre-
cej takih pesmi, ki se ne po-
navljajo na vseh koncertih.
Posebna osvežitev je bil na-
stop deklet iz Bukovice, ki,
so zelo prepričljivo in muzi-
kalno odpele svoj program.
Ponovna potrditev, da kri-
ze v našem zborovskem pet-
ju ni in tudi ta revija je doka-
zala, da naši ljudje radi in
dobro pojejo. Ob taki pre-
prosti ugotovitvi naj organi-
zatorjem zaželim enake zag-
nanosti tudi naslednja leta.
MARJAN LEBIČ
Slilfo z razstave
Ob Zrnovem barvnem laboratoriju
Ob novi pridobitvi ve-
lenjskega fotokluba Zrno,
laboratoriju za barvno foto-
grafijo, so v Stiskami odpr-
li razstavo cikla fotografij
Barbare Jakše in Staneta
Jeršiča.
Razstavljenih je bilo 30
del, črnobelih in delno toni-
ranih portretov dveh mode-
lov, ki sta jih Stane in Barba-
ra posnela v številnih sne-
malnih dneh. Izbor je obe-
nem naključen in premi-
šljen, saj gre za fotografije, ki
so nastale v nekem obdobju
njunega ustvarjanja, ko sta
svoje delo združila in je vsak
prispeval zanje pač tisto, kar
najbolje zna in čuti. Po otvo-
ritvi razstave je Irena An-
drojna prebrala nekaj svojih
pesmi, ki - sodeč seveda po
izboru, ki smo ga slišali - ne
presegajo okvirov običajne-
ga feminim ustvarjanja na
Slovenskem. Dosti bolj so se
obiskovalci vživeli in tudi za-
bavali ob nastopu ljubljan-
skega gledališča Ane Monro
s predstavo Ah lahko pred-
vojna striptizeta danes sploh
še kaj pokaže? Starejšim je
dopadla njihova alternativ-
nost in namigljivost poveza-
na z aktualnostjo časa, mlaj-
šim pa nenačrtovani padci
igralcev in izgubljanje rekvi-
zitov, saj so Monrojevci na-
stopali kar na nadstrešku^
Stiskarne. Zrnovci so naš na-
to povabili nazaj v tesno Sti-
skamo, kjer so nam Lolita
igrah - sami svoje muzike ne
imenujejo tako - prijeten
jazz-rock.
BRANE PIANO
Lepši časi se spet vračalo
Na rob nastopu mladinskih In otroških zborov v Celju
Po dvoletnem premoru je
bila v Narodnem domu
v Celju zopet tradicionalna
revija mladinskih pevskih
zborov celjske občine, na
kateri so zapeli naši mla-
dinski zbori iz skoraj vseh
osnovnih šol ter dveh sred-
njih.
Predstavila naj bi delova-
nje in napredek celjske mla-
dinske zborovske kulture, ki
je bila nekdaj (tudi kot posle-
dica Mladinskega festivala)
na zelo visoki kakovostni
ravni.
Revija je skozi celoten potek
nakazovala, da se lepši časi
mladinskega zborovstva
v Celju ponovno vračajo, saj
so zbori - pet otroških, oziro-
ma mlEOših mladinskih, de-
set mladinskih ter po eden
dekliški in mešani - pokazali
precejšnjo mero znanja in
sposobnosti. Občuten je bil
napredek zlasti v izvedbi,
disciplini nastopanja ter
v pristopu k verni interpreta-
ciji skladb. Seveda bo po-
trebno še precej dela, zlasti
pri obhkovanju glasovne izo-
brazbe. Za negovanje te dis-
cipline so podani vsi pogoji,
saj zbori poj o dokaj čisto in
s primerno intonacijo, ki pa
je dostikrat šepala ravno za-
radi omejene pomanjkljivo-
sti. Več pozornosti bodo mo-
rali zborovodje posvetiti tudi
izboru literature, saj večina
še vedno posega po že preiz-
kušenih in ničkolikokrat iz-
vajanih skladbah. To je celj-
skim zborovodjem še naj-
manj potrebno, saj imajo na
voljo eno najbogatejših
knjižnic mladinske zborov-
ske literature.
Žal  sta  kljub  številnim
srednješolskim zavodom,
jih premore Celje, nastop
le dva tovrstna zbora (ŠC
blagovni promet in TSS),'
je ob dejstvu, da poleg
usmeritve, v celjskih sf
njih šolah delujejo tudi dr
boslovni, kulturološki ,
predvsem pedagoški odc
ki, občutno premalo. Si
pa je bilo med vsemi naS
pajočimi zbori kar težko
brati tiste najboljše, pa
dar je treba omeniti, da 5"
na republiško revijo v Za^
ju upravičeno prijavili z''
Tehniške srednje šole, I-
ske čete in Osnovne šol'
Dobrne. Želimo jim, da b
tam kar najbolje izkazal'
vija pa je prav gotovo P*^'
zala, da bo takih zboro^
našega mesta v prihodn"
še več. 1
E. GOB'
Ua APBIL 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Turistični ribolov na celjskem območju
podatki o možnosti ribolova v vodah devetih ribiških družin na Celjskem_
iptošnja ribolovna sezo-
na se je že začela. Najbolj
neti ribiči so verjetno tež-
un čakali, da so lahko spet
namočili trnek v vodo. Po-
ipa lovske strasti pa ribar-
nic seveda omogoča stik
^^naravo. Marsikateri ribič
^ je ie nekoliko naveličal
Lniega revirja oziroma bi
fi kot ribič rad ogledal še
druge revirje. Zato tokrat
v našem časopisu objavlja-
mo podatke o možnostih ri-
bolova na območju vseh de-
vetih ribiških družin na
Celjskem.
Ribolovni turizem na na-
šem območju sicer še ni tako
močno razvit, se pa zadnja
leta vse bolj razvija in v ne-
katerih družinah predstavlja
pomemben vir dohodkov, ki
ga namenijo za nakup ribjih
mladic in za bogatenje ribo-
lovnih voda z ribami. Naš
prispevek, v katerem so na-
vedeni kržOi, kjer je mogoče
kupiti turistične ribolovne
dovolilnice, cene dovolilnic
in možnosti ribolova, n^ bi
ie doprinesel k razvijanju tu-
rističnega ribolova in naj bi
ribičem odprl nove ribolov-
ne revirje in nove užitke.
AD C6l|8
I Ribiika družina Celje ima
organiziran športni ribolov
na dnevne ribolovne dovolil-
nice le na Smartinskem je-
leni.
1 Lovi se lahko ob celotnem
Sezeru, razen v drstiščih, ki pa
so posebej označena z opozo-
rilnimi tablami. V jezeru so ci-
prinidi, za katere dnevna dovo-
Ulnica stane 6.000 dinaijev, do-
voljeno pa je uloviti enega
amurja nad 50 cm ali dva krapa
nad 28 cm ali štiri lirge ali ploš-
čice nad 20 cm ah do 100 kom.
ribjega drobiža. Dnevna ribo-
lo\Tia dovolilnica za roparice
stane 8.000 dinaijev, dovoljeno
pa je uloviti enega soma nad
60 cm ali enega smuča nad
40 cm ali eno ščuko nad 50 cm.
Lov ciprinidov je dovoljen
od 1. marca do 15. oktobra, lov
roparic pa od 1. m^a do 15.
oktobra. Za lov roparic je kot
vaba dovoljena tudi mrtva ri-
ba. Prepovedana pa je uporaba
čolna tako za krmljenje kot za
lovljenje.
Dnevne ribolovne dovolilni-
ce se lahko kupijo v ribiški ko-
Ci na polotoku Brezova, na
kmetijah Zlaus, Loče 8, Jamni-
»ek, Runtule 7, v gostiščih-
Jamnišek v Smaijeti in Raj pri
brani jezera ter v recepciji ho-
tela Evropa in Celeia.
RD Laiko
_ Upravlja s Savinjo od pod-
»'oza teleznica-cesta v Tre-
"^^ah do cestnega mostu
f ^idanem mostu.
Revirje ciprinidni. Dovoljen
^'ov na dovohlnico so štiri ri-
se, od tega en krap. N^manjša
Jiera krapa in hr>ja je 30 cm.
JIbolov je dovoljen od 1. junija
*o JI. decembra. Lovi se lahko
^ai v ribniku Marof. Ribnik je
ciprinidni in v njem ni roparic.
Ribolov v ribniku je dovoljen
od 1. aprila do 31. oktobra.
Dnevna ribolovna dovolilnica
za ribnik, kakor tudi za Savi-
njo stane 5.000 dinarjev.
Ribiška družina Laško
upravlja tudi s štirimi salmo-
nidnimi reviiji. Ti so: Gračnica
od izvira do izliva v Savinjo,
Ična, od dvojnega mostu v Be-
lovem do izliva v Saviryo, La-
homnica, od sotočja v zaselku
Slatina do izliva v Savirgo in
Rečica, od sotočja v naselju
Gornja Rečica do izhva v Savi-
njo. Vse štiri reviije naseljuje
potočna postrv, v spodrgem to-
ku Gračnice pa je tudi lipan.
Dovoljene so le umetne vabe
in Meps od št. 3 navzgor, pri
tem morata biti dve zalusti
stisnjeni. Lipana pa je dovolje-
no loviti le na umetno muho.
Dnevni ulov je tri postrvi nad
26 cm ali tri lipane nad 30 cm.
Cena dnevne ribolovne dovo-
lilnice je 8.000 dinaijev.
V vseh ribolovnih vodah se
lahko lovi le na eno palico in
en trnek. Nočni ribolov je vse-
povsod prepovedan, kakor tu-
di uporaba kostnega črva in
krvi ter žive ribe za vabo.
ProdžOna mesta dnevnih ri-
bolovnic so: recepcija Zdravi-
hšča Laško, in hotela Hum La-
ško, gostišče Lovec v Smaijeti
pri Rimskih Toplicah, Franc
Lubej, Vehko Širje 76, gostišče
Ana Krivec v Zidanem mostu
in Maks Vrhovšek, Mrzlo polje
6.
RD Mozirje
Ribolov v vodah Ribiške
družine Mozirje se prične si.
julijem in traja do 30. sep-
tembra.
Lovi se lahko le na umetno
muho, dovoljen ulov pa je tri
hpane nad 30 cm ah tri postrvi
nad 26 cm.
Družina ima tri ribolovne re-
virje. Revir Savinja št. 1, od
Delejevega jezu nad Mozirjem
do grušoveljskega jezu, revir
Savinja št. 2. od spodnjega le-
tuškega jezu v vasi Letuš do
delejevega jezu in revir Dreta
št. 3. celotni tok reke Drete.
Dnevne ribolovne dovolilni-
ce lahko kupite za vse revirje
v poslovalnici Kompasa v Mo-
ziiju in v Nazarjah v gostišču
Ivice Arlič. V gostišču Kropa
pri Gorryem gradu pa prod^a-
jo dovolilnice samo za revir
Dreto. Cena dovolilnice je
8.000 dinaijev.
RD Ljubno
Upravlja s Savinjo od izvi-
ra do jezu v Grušovljah.
To je čisti salmonidni revir,
kjer se lahko lovi samo na
umetno muho. Na dan je dovo-
ljeno uloviti tri Upane nad
30 cm ali tri postrvi nad 26 cm.
Dnevna ribolovnica stane
10.000 dinarjev, nabavite pa jo
lahko v Ljubnem v gostišču
Tesovnik in v Lučah v gostišču
Breznik. Ribolov je dovoljen
od 1. junija do 30. septembra.
RD Paka
Ribiška družina Paka orga-
nizira turistični ribolov le na
zahodni obali Družmirskega
jezera od 1. aprila do 30. no-
vembra samo ob sobotah po-
poldne in ob nedeljah cel dan.
Dnevne ribolovnice prodaja-
jo, za roparice po 8.000 dinar-
jev, za ciprinide pa po 6.000
dinaijev, v ribiškem domu ob
jezeru od sobotah od 16. ure
dalje in ob nedeljah od 6. do 12.
ure ter od 15. ure dalje.
Lov ribje dovoljen na pribor
in vabe, kot jih dovoljuje pra-
vilnik o športnem ribolovu.
Dovoljeno pa je uloviti enega
krapa ali enega amurja, ali tri
klene ali tri ploščice. Na ribo-
lovnico za roparice pa eno šču-
ko ah smuča ah pa tri postrvi.
N^manjša lovna mera krapa je
30 cm, amuija pa 45 cm.
RD Titovo Velenje
Dovoljeno je loviti v Paki
od izvira do mostu v Pesjem.
Postrv je dovoljeno loviti od
1. maja do 30. septembra, lipa-
na pa od 15. maja do 30. sep-
tembra, dovoljen ulov pa so
tri postrvi ali lipani.
Dnevna ribolovnica stane
10.000 dinaijev, za ribiče-turi-
ste, ki nimajo izpita za športne-
ga ribiča, pa je potrebno
spremstvo, za katerega se do-
plača 5.000 dinarjev.
Na Skalskem jezeru so dovo-
ljene vse naravne in umetne
vabe. NsOmatvJša mera za kra-
pa je 30 cm, lirya 25 cm, ščuke
in smuča 50 cm in soma 60 cm.
Dovoljen ulov na dan je ena
riba. Dnevna ribolovnica za ro-
parice je 8.000 dinaijev, za ci-
prinide pa 6.000 dinaijev. Na
turističnem jezeru Pesje velja-
jo enaki ribolovni pogoji, le da
se na tem jezeru lahko ulovita
dva krapa.
Dnevne ribolovnice za Pako
in Škalsko jezero lahko kupite
v domu ribičev ob Škalskem
jezeru in pri Antonu M^hen-
šku, Jenkova 8, Titovo Vele-
nje, za jezero Pesje pa v resta-
vraciji Jezero - Vinoteka.
RD Sotla
Dovoljeno je loviti v Sotli,
Bistrici in v ribnikih. Ribolov
v akumulacijskem jezeru Vo-
narje pa je zaenkrat prepove-
dan zaradi lanskega pogina
rib.
Bistrica je salmonidni revir,
ribolov je dovoljen od 1. aprila
do 30. septembra, dovoljeno pa
je uloviti tri postrvi nad 26 cm.
Dovoljeno pa je loviti na umet-
no muho in blestivko od št.
3 navzgor. Enodnevna dovohl-
nica stane 10.000 dinarjev, na-
bavite pa jo lahko v Izletniko-
vem bifeju v Trebčah in v rece-
pciji Zdravihšča Rogaška Sla-
tina.
V Soth je dovoljen ribolov,
ker je mejna reka, celo leto.
Dovoljeno pa je uloviti pčt ci-
prinidov ah eno ščuko nad
40 cm. Cena ribolovnice je
3.000 dinaijev, kupite pa jo lah-
ko v recepciji hotela Atomske
tophce in Zdravihšča Rogaška
Slatina, ter v Podčetrtku v go-
stišču Staroveški in v gostišču
Betlehem v Rogaški Slatini.
V Sotli je dovoljeno loviti ro-
parice tudi na mrtvo ribo.
Lovi se lahko tudi v ribnikih
od 15. m^a do 30. septembra.
Dnevni ulov sta dva krapa
30 cm ali tri kilograme babušk
ali rdečeok. V ribnikih je ribo-
lov na ghsto prepovedan.
Dnevna ribolovnica stane
8.000 dinaijev, kupite pa jo lah-
ko za šmarski ribnik v gostišču
Stravs, za ribnik v Kogem
v motelu Kojye in za rogaške
ribnike v gostišču Tri ribniki.
RD Šempeter
Lovi se lahko v Savinji,
v dveh revirjih, od spodnjega
letuškega jezu do izliva Bol-
ske in od tu do sredine mosta
Petrovče-Liboje.
Reka Bolska ima tudi dva re-
virja: od mostu v Ločici do jeza
v Brodeh pri Vranskem in dru-
gi revir je od tu do izliva v Sa-
vinjo. Ribolovna reviija sta tu-
di Motnišnica od naselja Bela
pri Motniku do izhva v Bolsko
in Ložnica od izhva Hotunjšči-
ce do mostu v Arji vasi. Lovi se
lahko tudi v Braslovškem jeze-
ru in v dveh ribnikih v Pre-
sarjah.
Nekatere ribiške družine
bodo dajale popust pri ceni za
dnevno ribolovno dovolilnico
ribičem, ki so člani družin
včlanjenih v Zvezo ribiških
družin Celje. Na katerih pro-
dajnih mestih bo možno kupi-
ti ribolovnice s popustom, se
bodo dogovorile ribiške dru-
žine med seboj.
Lov v ribnikih Presaije in
Braslovškem jezeru se prične
s 1. marcem in konča s 30. ok-
tobrom. V ostalih tekočih ribo-
lovnih vodah velja splošni za-
konski predpis o varstveni do-
bi in najmanjših merah, s to
razliko, da se konča lov na po-
strv in Upana 30. septembra,
lov na postrv se prične s 1.
aprilom, hpana pa s 16. m^em.
Lov postrvi in lipana je dovo-
ljen le na umetno muho in mu-
harico, razen v revirjih Bolske,
Motnišnice, Ložnice in struge
Podvin-Žalec, kjer je izjemo-
ma dovoljen lov postrvi z ble-
stivko od št. 3 navzgor z dvema
odpiijenima zalustima.
Imetnik ribolovne dovoUlni-
ce sme na ribolovni dan uloviti
največ tri postrvi ali hpane ah
tri zaščitene ciprinide ali dva
krapa ali eno ščuko. Najmar\j-
ša dovoljena lovna mera krapa
in Unja v vodah RD Šempeter
je 28 cm.
Cene enodnevnih dovolilnic
za salmonide in roparice so
7.000 dinaijev za ciprinide pa
5.000 dinarjev. Nabavite pa jih
lahko v domu ribičev v Presar-
jah, pri Mariji Perger, Presaije
15, pri Ervinu Jelenu, Polzela
79, pri Ani Dolšak, Podvrh 90
in Albinu Štormanu, Rista Sa-
vina 1, Žalec (fotoatelje).
RD Voglajna
Turistični ribolov je dovo-
ljen le na Slivniškem jezeru
od 1. aprila do 15. oktobra.
V jezeru so ciprinidi, dovo-
ljeno pa je uloviti dva krapa ah
dva hnja ah dva tolstolobika
ah dva amuija ah štiri ploščice,
oziroma klene ah do 50 kom.
ribjega drobiža. N^manjša
lovna mera za krapa, linja in
ploščica je 28 cm, dnevna ribo-
lovnica pa stane 6.000 dinaijev.
Enodnevna dovohlnica za
roparice stane 8.000 dinaijev,
dovoljeno pa je uloviti eno šču-
ko ali smuča ali soma ah bole-
na. Lov roparic je dovoljen le
na blestivko, vobler ali pote-
zanko. Uporaba mrtve ribe za
vabo je prepovedana, za lov so-
ma pa se dovoljuje kompostni
črv in druge naravne vabe.
Dnevne ribolovnice l^ko
kupite v glavni vratarnici Žele-
zarne Štore, gostišču Marica
Mulej - Gologranc. Prožinska
vas, motelu Merx, Šentjur, go-
stiščih Pri mostu, Šentjur in
Hvaleč, Nova vas, pri Milanu
Kokošaiju, Gorica pri Shvnici,
Ignacu Holcingeiju, Rakitovec
in v ribiškem domu Tratna.
FRANJO BOGADI
ahil^t       Tratna, ob Slivniškem Jezeru, bo odprt od L maja naprej, kjer boste tudi
*"pi7i dnevne turistične ribolovnice za Slivniško jezero.
Zdravilišče
Dobrna
iskreno čestita vsem delovnim
ljudem in občanom za praznik dela
-1. maj
ter vas pričakuje tudi v prazničnih
dneh in nudi številne možnosti za
sprostitev in zabavo:
- kopanje v termalni vodi, savna,
masaža
- igranje tenisa in kegljanje
- praznična družinska kosila v vseh
gostinskih objektih.
Gostišče Triglav vabi na ples
v soboto, 30. 4. z ansamblom VENUS.
Obnova planinskega
doma na Okrešlju
Med najpriljubljlenejšilni
planinskimi postojankami
na celjskem območju je
prav gotovo Frischaufov
dom na Okrešlju, s katerim
upravlja celjsko planinsko
društvo.
Letos mineva 80 let, kar so
to planinsko postojanko po-
staviU in jo poimenovali po
graškem univerzitetnem
profesoiju dr. Johannesu
Frischaufu (1838-1924), kije
načrtno odkrival našo gor-
stvo, predvsem Savinjske in
Kamniške planine. Prizna-
val je slovenski značeO naših
planin, jih opisoval in si
v družbi s slovenskimi gorni-
ki, zlasti s prvim predsedni-
kom Savinjske podružnice
Slovenskega planinskega
društva Franom Kocbekom,
zelo prizadeval za gradnjo
poti in planinskih koč. Nje-
gova zasluga je med drugim
tudi koča na Okrešlju, ki so
jo postavili leta 1908.
V teh osemdesetih letih je
Frischaufov dom razumljivo
spreminjal svojo notranjo in
zunanjo podobo, vendar zdaj
že lep čas ne ustreza več so-
dobnim zahtevam planincev
oziroma turistov. Pri plani-
skem društvu Celje, ki je
lastnik te koče, so se tako
v jubilejnem letu odločih, da
to n^bolj obiskano postajan-
ko v Savinjskih planinah
ustrezno obnovijo. Žal pa je
v blag^ni planinskega dru-
štva premalo denarja, zato
pričakujejo ustrezno pomoč
širše družbe, sami pa bodo
veliko narediU tudi s prosto-
voljnim delom.
Kdor želi s Hnančnimi
sredstvi pomagati pri obno-
vi planinske koče na Okre-
šlju, lahko denarni prispe-
vek nakaže na žiro račun:
50700-678-45265 - Planinsko
društvo Celje.
Da pa bodo z obnovitve-
nim deh sploh lahko začeh,
morajo naprej urediti tovor-
no žičnico za dovoz materi-
ala in zajetje vode. Kočo bo-
do obnavljali postopoma,
najprej pa bi radi obnoviU
streho, fasado, sanitarije in
ležišča. S prvim delom ob-
novljene priljubljene planin-
ske postojanke bi letos jese-
ni tudi proslavih 80-letnico.
T. VRABL
Kajuhov dom je le
lokal s prenočišči
Marsikdo misli, da je Ka-
juhov dom v Šoštanju hotel,
pa je vsaj za zdaj samo še
gostilna s prenočišči, kot
nas pouči vodja te delovne
enote Jožica Kvas. Res pa
je, da v Kajuhovem domu
delajo vse za to, da bi nekoč
postali hotel.
»V petletnem planu je naj-
prej obnovitev fasade hiše,
kjer je bil rojen tudi sloven-
ski partizanski pesnik Karle
Destovnik-Kajuh, naš rojak.
Ob fasadi bo treba obnoviti
streho in notranjost, kjer
imamo trenutno 33 ležišč,
kar pa za naš kraj ne zadoš-
ča, niti ni primerno za današ-
nji standard. Tako imamo
v načrtu prizidek k obstoječi
stavbi, kjer naj bi poleg osta-
lega pridobih še 50 ležišč.
Veselje je, da so načrti nare-
jeni, žal pa ni denarja za re-
alizacijo. Pri obnovi bomo
poskušah v bodoči hotel
vdahniti tudi nekaj spomina
na Kajuha, morda s posebno
sobo. Čeprav nas tarejo skrbi
z obnovo, pa bomo vseeno,
tako kot vedno, pripravljali
skupsO s turističnim dru-
štvom priložnostne priredi-
tve, da bomo razveseljevaU
naše goste, glavne pa so turi-
stični teden, Šoštanjska noč,
Martinovanje, vinska trga-
tev, silvestrovanje, vmes pa
še vse tisto, kar si želijo gost-
je. Torej program bomo re-
aliziraU in še k^ dodaU.«
T. VRABL
Foto: L. OJSTERŠEK
10. STRAN - NOVI TEDNIK

Smo za program, ki bo prilagojen pobudam siovenskega kmeta
Pogovor z Edllem Jurjevcem, članom Ustavnega odbora Zveze slovenske kmečke mladine
»Ko vidim človeka, ki ne zna delati
s kruhom, me popade bes, kajti zdi se mi,
da se skozi ta odnos človeka in ljudi do
kruha zrcali zrelost družbe. Zato nikoli
nisem pustil, da bi s kruhom igrali nogo-
met, kot se je zgodilo pri vojakih in v ljub-
ljanskem študentskem domu, kjer sem jih
zato, ker sem jim odvzel ,nogometno' žogo
tudi dobil.
To, da verjetno še vedno vsako leto odvr-
žemo deset odstotkov kruha, ki ga napeče-
mo, je dovolj zgovoren dokaz o naši zrelo-
sti, kajti to pomeni isto, kot če bi vsako
deseto leto uničili ves pridelek krušnega
žita v Jugoslaviji. Zato je po eni strani prav,
da nas je doletela ta kriza, ki pa nas bo kar
precej upognila. Kmetje, ki za vse skupaj
nismo nič krivi, jo že močno občutimo, zato
smo potrebni streznitve, potrebni drugač-
nega kmetijstva in to je bil tudi eden vzro-
kov za ustanovitev Zveze slovenske kmeč-
ke mladine,« je pripovedoval Edi Jurjevec,
mlad, petidvajsetletni kmet in inženir agro-
nomije iz Juvanja pri Ljubnem, eden čla-
nov ustanovnega odbora nove zveze in
hkrati podpisnik proglasa, namenjenega
vsem Slovencem.
Edi Jurjevec, mlad kmetijski inženir, ki
je bil še pred diplomo šest let predsednik
mladih zadružnikov v svoji dolini in ki je
trenutno tudi predsednik živinorejskega
odbora Gornje Savinjske doUne, se že ne-
kaj let na različne načine bori za drugačno
kmetijstvo in za njegov drugačen položaj
v družbi. Ne bori se le zase in za kmete,
ampak za vse nas, ki brez kmeta ne more-
mo. Kmet se bo namreč v času najhujše
krize lažje znašel kot socialno ogrožen de-
lavec.
Edija Jurjevca je javnost spoznala po
mladinskem kongresu v Krškem, kjer je
imel odmeven referat na temo položaja
kmeta v naši družbi. A tudi tega ne bi imel,
če bi ne bil vztrajen in če bi prebiral tisto,
kar so mu sestavili v žalski občinski konfe-
renci ZSMS: »Res je bilo v Krškem težko
priti do besede, kajti kmetijstvu ni bila po-
svečena niti točka dnevnega reda. Vem, da
seje poleg mene, ki sem bil edini predstav-
nik mladih kmetov, le še en delegat trudil
spregovoriti v zvezi s kmetijstvom, a mu ni
uspelo, sam pa sem le prišel do besede. Že
teden dni pred kongresom sem svoj referat
oddal na žalski občinski konferenci ZSMS.
Referat so mi vrnili v Krškem, a tako prede-
lanega, da je bil le zadnji odstavek ,moj'.
Seveda sem jim ga vrnil, iz žepa pa vzel
kopijo svojega in iz jeze dodal še nekaj
odstavkov. Kasneje je bil referat ocenjen za
enega boljših na kongresu.«
Tudi kmetje skorajda v štrajk
Res je tudi v sredstvih obveščanja tisto,
kar je brez dlake na jeziku izza govorniške-
ga odra na krškem kongresu povedal Edi
Jurjevec, dobilo precej publicitete, a če se
sedaj, po dveh letih vprašamo, kaj od tiste-
ga, kar je kritiziral, seje uresničilo, ugotovi-
mo, da nič. Kmetijstvo je potonilo še glob-
lje. Mladinci so v Krškem sklenili, da bodo
organizirali problemsko konferenco, ki pa
je ni bilo ne lani poleti, ne jeseni, ko je bila
dvakrat najavljena. »Januarja, v času naj-
večje krize z mlekom, smo kmetje tu v doli-
ni razmišljali, da bi sklicali kar svojo konfe-
renco, zelo resno pa smo razmišljali tudi
o štrajku. Ker pa smo menili, da bi štr^k
moral biti vseslovenski, kar je bilo težko
organizirati, hkrati pa se je položaj z mle-
kom nekoliko popravil, smo takrat od tega
odstopih. Konferenco smo končno le doča-
kali in se v Žalcu povezali trdneje kot kdaj-
koli prej,« je pojasnil Edi in dodal, da sedaj,
v tem času, ne bi bil nikakršen problem
organizirati štrajka vseh slovenskih kme-
tov, a verjetno ta k razrešitvi nesorazmerij
ne bi bistveno prispeval.
Namesto tega je 29. februarja, na konfe-
renci v Žalcu, vznikla ideja o ustanovitvi
Zveze slovenske kmečke mladine in Slo-
venske kmečke zveze. Do ustanovitve zve-
ze je tu iniciativni odbor, ki je izdal tudi
proglas za ustanovitev obeh zvez. »Z usta-
novitvijo obeh zvez nikakor ne mislimo na
posebne politične stranke, saj naj bi prva
delovala v okviru ZSMS, druga pa v okviru
SZDL. Gre za gibanje, s katerim naj bi tudi
kmetje postali organizirana množica, kate-
re glas bo sUšati v javnosti in institucijah,
kjer.se odloča o kmetovi usodi.« je pojasnil
Edi, eden članov ustanovnega odbora.
Gre torej za gibanje za resnično zvezo
kmetov, ki bo spodbujala demokracijo in je
ne bo strah postati tudi opozicija, če bo to
razumno in potrebno. Zato bo potrebno
v prvi vrsti odpraviti nekatere ideološke
dogme, recimo, da se ne bomo več bali
vsestransko močnega kmeta, saj le tak za-
gotavlja trajno uravnovešeno kmetijsko
pridelavo. Zvezi tudi ne bi razbijali kmetij-
skih zadrug, želijo le njihovo preobrazbo
v takšnem smislu, da bo v njih postala kme-
tova beseda odločujoča. Četudi se zadruge
in sozdi, veliki sistemi, ki kakorkoli izkoriš-
čajo in živijo na račun kmeta, nove organi-
ziranosti lahko upravičeno bojijo, pa bi lah-
ko bila takšna organiziranost zadrugam le
v pomoč. Treba je odpraviti krivice, ki so
posledica zgrešene agrarne politike po voj-
ni, treba je kmeta plačati tako kot si glede
na delo zasluži, da bodo mladi ostali na
zemlji, da bo odpravljen nesmiselni maksi-
mum, da bodo tudi kmečke ženske imele
porodniški dopust, da se bo sprostil promet
z lesom in odpravih monopoh pri tem, itn.
»Najvažnejše je, upreti se odločanju z vrha.
Primer: tako kot povsod, tudi v naši občini
vse pride z vrha. Vodstvo zadruge to prene-
se pospeševalcem in ti naprej kmetom. Naj-
bolj pridne je najlažje prepričati, tako kot
se je to, denimo, zgodilo pri zavarovanju,
ko so se pridni kmetje zavarovali, tisti, ki so
poleg kmetijstva vlagali še v kaj drugega,
pa so leta dobiU lepo podarjena...« je le
z enim primerom nekaterih rešitev, nad ka-
terimi se hudujejo kmetje, pojasnil Edi.
Preveč znanja škodi
Pred d verni leti, v času »Krškega« kon-
gresa, je bil Edi Jurjevec še študent, danes
je mlad kmetijski inženir, ki naj bi znanja,
pridobljena na fakulteti, s pridom uporab-
ljal pri kmetovanju. A včasih mu je žal, da
je po kmetijski plati tako izobražen: »Le
delček tistega, kar sem se naučil, lahko
uporabljam v praksi. Znanje mi prej škodi,
saj si znam predobro izračunati, koliko dela
je vloženega v nič, kako stroji propadajo, ne
da bi se amortizirali in tako naprej. Kot
primer naj povem, da bo treba čez deset l^t
na naši kmetiji kupiti nov molzni stroj. Ob
takšnem položaju v kmetijstvu to ne bo
mogoče, zato bi bilo najbolj racionalno, da
bi stroj zdaj, ko je še bolj ali manj nov,
konzervirali in ga v morebitnih boljših ča-
sih, če jih bo kmetijstvo sploh kdaj deležno,
spet uporabiU. To bi bilo kaj lahko storiti,
če ne bi imeli v hlevu takšnih krav in tudi
bikovskih mater (elitnih krav op.p.) katerih
selekcija je trajala dvajset let. In prav to, da
iz hlevov v Gornje Savinjski dolini, ki je na
področju selekcije dosegla takšne rezulta-
te, odprodajajo in koljejo bikovske matere,
najbolj boh...«
Edi o tem kar je povedal raje ne razmišlja
veliko, kajti posledice takšnega odzivanja
kmetov na našo kmetijsko pohtiko so' že
skorajda katastrofalne. Posebej boleče pri
tem je, da je bilo tudi vse veselje do kmetij-
stva in do šolanja v srednji in na višji šoli,
kjer je hotel pobrati kar največ znanja, da bi
imeli v hlevu čimbolj še živali, takorekoč
zastonj. Kmet bo preživel, pravi Edi: »Vča-
sih smo morali »švercati« z lesom, da smo
lahko mehanizirali posestvo, danes pa nas
k temu silijo cene,« je dejal pred dvema
letoma, na kongresu v Krškem. Tudi danes
ni nič bolje, a kmetje zaradi »šverca« tako-
rekoč kriminalec: »Zelo hudo mi je bilo, ko
so dobili očeta, ki je prevažal dva kubika
lesa. Pa ne zaradi kazni, ker je to počel,
temveč zaradi dodatne kazni, ki jo je moral
plačati na premoženjsko stanje. Zato ker
ima hlev, stroje in vse ostalo, kar je potreb-
no, da dela z izgubo, dobi še kazen na pre-
moženjsko stanje. Menim, da imamo v ob-
čini še prcej nerazgledanih ljudi. S prejš-
njim in sedanjim vodstvom davčne uprave
je sicer zapihal malce bolj svež veter, a tudi
to včasih ni dovolj,« je hotel Edi pojasniti,
da dobri generali in slaba vojska tudi ti
najboljša kombinacija.
Alternativa - turizem
Edi Jurjevec je, ob razmišljanju o s\
prihodnosti, skupno z bratoma Rokom
Lukom Šribarjem iz Šempetra našel dej,
nost, ki bi mu naj pomagala, da bi kt
v kmetijstvu lažje prenesel. Skupno so]
mreč ustanovili Savinjsko kajak šolo, ki
sodeč po tem, kar se je na Savinji dog^,
lani, lahko dodobra razgibala turistično i
bolj mrtvo dolino, kiji turistični sloves|
leg stare slave delno rešujeta le še kmet
in izletniški turizem.
Zadeve so se lotili tako kot je treba.)
Jurjevčevih so najprej uredili izposojev
nico najsodobnejše kamp opreme, se poi
zali tudi z Goltmi, pred kratkim pa so s j
močjo RTC Golte, delno Hmezada in |
stincev iz* doline, v glavnem pa v lasi
režiji, izdali obsežen prospekt v treh j«
kih. Gre za pracati podvig, saj Slovenija i
Jugoslavija tako speciahziranega prosp(
ta za tovrstni turizem še ni imela. Medti
ko so v tujini in pri najbolj znanem proizj
jalcu kajak opreme Prijonu novost z navd
šenjem sprejeU, v Gornje Savinjski šel
pravega odziva. Ah le zato, ker je eden gli
nih športov v dolini še vedno »faušija«?]
»Ne vem kje so vzroki, a mi smo se odi
čili, da se razvoja kajakaštva in tovrstne
turizma ne lotimo površno. Na naši zeni
bi radi uredili tudi turistični kamp z v
potrebno infrastrukturo, kakšnim igrišče
in ^^sem, kar sodi k sodobnemu kamp
a zaenkrat nekateri v dolini tega ne spr^
majo z navdušenjem. Upam da bo zamij
uspela, saj se z razvojem tovrsthega tuj
ma odpirajo dodatne možnosti zaslužka^
lotni dolini...«
Kot je znano, so pred leti v dolini z odp
mi rokami in izdatno pomočjo pod
Ljubljančana, Jožeta Borštnerja, kije oc
avtokamp Menina v Varpolju. Ker gre t
sedaj za izvirno ponudbo, bi bilo prav,
ne bi s kakšnimi davki (kar je pri nas
pogost pojav) že v kali zadušili začetne
navdušenja mladih entuiziastov. Že se(
so namreč ti še posebej s prospektom, na
dili za dolino tohko (ter zraven tudi inve
rali), da bi bilo kakršnokoli davčno ožei
nje neumno dejanje. Vsaka razumna pol
ka namreč pomaga posamezniku, da se i
stavi na lastne noge in potem zanje skup
sadove.
Če bo tako, potem se Ediju Jurjevcu
njegovo prihodnost ne bo bati. Da pa i
mish le nase, je z svojo dosedanjo akti
nostjo že dokazal. Nazadnje kot član ust
novnega odbora nove zveze, zato si progi
le preberite in če mislite, da bi te mi
lahko bile tudi vaše, se zvezi pridružite.. 2
program, ki bo prilagojen pobudam slove
skega kmeta!
RADO PANTELl
Sadjarstvo ponovno oživlja
Za nasad Jablan so se odločili pri Cevzarjevlb v Andražu
Res lepo je pogledati nji- ,
hovo domačijo. Poleg stare
hiše raste nova lepotica,
malo dlje stoji velik hlev,
pa silosi in velika lopa za
shranjevanje strojev. Mar-
sikdaj jih Cevzarjevi samo
pogledujejo s hriba, dela pa
opravljajo ročno. Nedaleč
stran stoji v breg prislonje-
na kot pomnik starih časov
prava kmečka kašča. Med
vsem tem imetjem pa se po-
nosno sprehaja prelep pav.
42 ha zemlje leži okrog te
domačije. Polovica je gozda,
4 ha je njiv, kjer pridelajo
Cevzarjevi koruzo za silira-
nje. V hlevu je 45 govedi,
v glavnem so pitanci in samo
tri krave. »Letno oddamo po
15 do 20 pitancev,« je pojas-
njeval gospodar. Z govedo-
rejo se ukvarjajo dobrih 8 let,
Rudi Cevzar
uvršč^o pa se med 5 največ-
jih rejcev mlade pitane gove-
di v kmetijski zadrugi Sa-
vinjska dolina. Lani so Cev-
zarjevi oddali na tržišče pre-
ko 11.000 kg mesa.
Poleg govedoreje pa so na
tej domačiji začeli razvijati
tudi sadjarstvo. Pred leti je
bilo v Andražu veliko sadjar-
jev, zdaj to panogo tamkaj
ponovno oživljajo. »Trenut-
no imamo 70 arov sadovnja-
ka, v njem pa zasajene najno-
vejše vrste jablan,« je razložil
Rudi. Cevzarjevi nameravajo
svoj sadovnjak še razširiti,
tako da bi ga bilo kakšen
hektar in pol. »Veselje ima-
mo, oba z ženo in sinom, pa
oče, ki živi tukaj. Tudi v za-
drugi nas podpirajo, upamo,
da bo pridelek kvaliteten in
izkupiček dober,« pričakuje-
jo na tej lepi domačiji v An-
dražu.
IRENA JELEN-BAŠA
Kmečki proglas v razpravi
Ustanovna skupščina Zveze kmečke mladine In Kmečke
zveze bo lunlla
Proglas o ustanavljanju
Zveze kmečke mladine in
Kmečke zveze so člani usta-
novnega odbora izdali
prejšnji teden, zdaj pa na
Republiški konferenci mla-
dih zbirajo pripombe in
mnenja o tem, kaj bi še zaje-
li v operativni program de-
la obeh Zvez. Pobudo, ki so
jo dali mladi na problemski
konferenci o kmetijstvu
v Žalcu, bodo zdaj pretresali
na terenu, nekaj novih
mnenj pa bo slišati tudi na
javni kmečki tribuni 12.
maja v ljubljanskem Can-
karjevem domu.
Člani ustanovnega odbora
obeh Zvez so skupaj z občin-
skimi konferencami mladih
in aktivi mladih zadružnikov
v vseh slovenskih občinah
prevzeli dokaj zahtevno na-
logo, da proglas o ustanavlja-
nju strokovno-političnega
gibanja kmetov čim bolje
predstavijo in s tem zanikajo
nekatere pomisleke, ki se
v javnosti že porajajo. Tako
mladim očitajo, da ustanav-
ljajo novo birokratsko-admi-
nistrativno organizacijo, ki
bo zasnovana na demago-
ških postavkah, kmetom pa
ne bo prinesla nič novega.
Tisti, ki so proglas že pre-
brali in o njem razmišljali,
lahko brez pomislekov ugo-
tovijo, da ponuja v 13 strnje-
nih točkah najosnovnejše
zahteve za temeljito reformo
kmetijstva. Svoj okvirni de-
lovni program pa ustanovite-
lji obeh Zvez - Zveza kmeč-
ke mladine naj bi delovala
v okviru Zveze socialistične
mladine. Kmečka zveza pa
naj bi bila sestavni del Soci-
alistične zveze - opirajo na
enakopraven gospodarski
položaj kmetijstva, oblikova-
nje nacionalne agrarne poli-
tike in politično-ekonomsko
enakopravnost družbenega
in zasebnega kmetijstva.
Zahtevajo odpravo zemlji-
škega maksimuma in ob tem
zagotavljanje vseh potrebnih
pogojev za uveljavitev dru-
žinskih kmetij, ki bi dajale
dohodek tudi za mlade dru-
žine, naslednike na kmeti
Zavzemajo se za zaščito
pravno varstvo kmetijsk
obdelovalnih zemljišč, o
pravo vseh ekonomskih
pohtičnih monopol«
v kmetijstvu, živilstvu
gozdarstvu ter takojšn
spremembe invalidsko-P*
kojninskega zavarovanja.'
bi tudi dejansko, ne le na P
pirju, izenačile kmete z d
lavci.
Na stanovski pripadnof
organizirani kmetje se boc
potegovali tudi za večjo sk^
repubhke pri razvoju kmet
stva v hribovskih in obm^
nih območjih, za sodobnej-
programe v kmetijskem i^'
braževanju ter konec konc^
tudi za ekološko usmerje^
pridelavo zdrave hrane.
vseh teh zahtevah pa da)^^
poudarek tudi prenovi h
družništva, ki naj bi bilo [
ganizirano na klasičnih -
družnih principih in sod*^^
nih evropskih spoznanjih*
vračanju ukradene zadruž"
lastnine nazaj v zadruž^
štvo. IVANA FIDL^.
28.APRIL1921
NOVI TEDNIK - STRAN 11
»ogrevanje
v Celju«
f v članku z naslovom Ogre-
! ^anje v Celju, ki je bil objav-
^ lien v Novem tedniku dne 14.
4 1988, zahteva bralec podrob-
li „0 obrazložitev glede vzrokov
za povečanje cen ogrevanja
oziroma za poračun stroškov
ogrevanja v Celju.
j^omunala Celje je informa-
(•ijo o nujnosti povečanje cen
ogrevanja ter poračuna stro-
i jkov, s podrobno obrazložitvi-
; jo podala na sestanku s pred-
sednic^' krajevnih skupnosti in
kurilnih odborov ter predstav-
nikom občinskega komiteja za
družbenoekonomski     razvoj
(jne 29. 12. 1987. Dodatno pis-
no informacijo, z vrsto podat-
kov in izračuni, je nadalje po-
sredovala še krajevni skupno-
; sti Savinja, krajevni skupnosti
Lava in SZDL Štore, ustno in-
formacijo pa občinskemu in-
špektorju za trg in cene, novi-
naijem, javnemu tožilcu in še
ostalim, ki so to želeli. Občani
mesta Celja, kljub temu, kot je
: razvidno iz članka, niso sezna-
njeni s to problematiko. Ne
. glede na, po našem mnenju,
dovolj   široko   informiranje
smo vedno pripravljeni posre-
dovati   informacijo   oziroma
, obrazložitev o vzrokih za pove-
: čanje cene ogrevanja v taki vi-
' šini ter poračun stroškov ogre-
vanja za obdobje od 1. 7.-31.
Ij 12. 1987.
I  Vzroki za povečanje cene
? ogrevanja in poračun stroškov
ogrevanja so bili naslednji:
•   1. Cene goriva za ogrevanje
■ v Celju (zemeljski phn, olje,
^ mazut) so se v drugem polletju
1987 povečale v povprečju za
101%, cena pare za ogrevanje
v Štorah pa celo za 255% v pri-
merjavi s cenami goriv v juniju
1987, na osnovi katerih je Ko-
munala Celje, TOZD Toplotna
oskrba oblikovala cene ogre-
vanja z veljavnostjo od 1. 7.
^7 dalje.
■li' Cene ogrevanja (1. 7. 1987)
smo oblikovali na osnovi pla-
nirane porabe goriv za pov-
prečno zimo in to po trenutnih
(junijskih oziroma julijskih)
cenah. Pri tem pa smo upošte-
vah pozitivno razliko, ustvarje-
no v kurilni sezoni 86/87,
v skupni vrednosti 106,2 mio
din in tako zmanjšali ceno
ogrevanja za stanovanjske pro-
store od 386,90 di,nym^ na
344,50 din/m^, kar je razvidno
iz predloga spremembe cen
v juniju 1987. Dejanska poraba
goriva je bila cca 20% manjša,
cene goriva pa 1-krat večje za
ogrevanje v Celju in 2,5-krat
večje za ogrevanje v Štorah.
Nabavna cena zemeljskega pli-
na se je povečala že meseca
septembra Ponovno seje znat-
no povečala z interventnimi
ukrepi 14. 11. 1987, takrat pa
sta se povečali tudi ceni olja in
mazuta. Glede na to so bih
stroški nabave goriv, kljub
manjši porabi goriva, do 31. 12.
1987 večji za 158,1 mio din ozi-
roma za 34%, kot so bih pred-
videni v ceni z veljavnostjo od
1. 7. 1987.
Naj še pojasnimo dejstvo, da
so transportni stroški pri doba-
vi zemeljskega plina konstant-
ni, neodvisni od odvzete oziro-
ma porabljene količine, pred-
stavljajo pa cca 50% celotne
cene zemeljskega plina.
3. Znatno so se povečali tudi
ostali stroški poslovanja, med
njimi predvsem revalorizacija
vrednosti sredstev, saj so bile
zakonske revalorizacijske
stopnje glede na dejansko in-
flacijo dosti višje kot smo jih
lahko načrtovali. Ob koncu le-
ta nas je bremenila še dodatna
povečana zakonska obveznost
prispevka iz dohodka za pokri-
vanje izgub v železniškem go-
spodarstvu (letna prispevna
stopnja 1,8% seje povečala na
2,4% od dohodka).
4. Vsa ta neugodna gospodar-
ska gibanja so povzročila nega-
tivno poslovanje v letu 1987 na
področju daljinske oskrbe s to-
ploto (DOT) v višini 22,8 mio
din. TOZD Toplotna oskrba,
kljub poračunu, ni mogla po-
kriti stroškov revalorizacije
sredstev v višini 127,7 mio din.
Ta strošek prenaša na osnovi
zakonskih možnosti v leto
1988.
TOZD Toplotna oskrba po
zaključnem računu ni mogla
pokriti obveznosti do stano-
vanjskega prispevka, obvezno-
sti do SIS materialne proiz-
vodnje ter formirati obveznih
skladov (rezervni sklad, sklad
skupne porabe). Ob normalnih
pogojih pa bi morala ustvariti
še vsaj povprečno akumulacij-
sko stopnjo te dejavnosti.
Menimo, da so iz navedene
problematike dovolj jasno raz-
vidni vzroki za obravnavao po-
večanje cen in poračun stro-
škov ogrevanja. Kako lahko
TOZD posluje z izgubo in ne-
likvidnostjo, kako naj v zakon-
skem roku plačuje obveznosti,
kako naj najame drage kredite,
če ni garancija za vračilo...
Naj v nadaljevanju še pojas-
nimo, da smo cene ogrevanja
z veljavnostjo od 1.1.1988 obli-
kovali na osnovi nabavnih cen
oziroma višine stroškov iz dec.
87, kar pomeni, da ob do sedaj
evidentiranem porastu stro-
škov v letu 1988 že ne pokriva-
jo vseh stroškov poslovanja
(večji so transportni stroški pri
ZP, večja je amortizacija po za-
konu, večja je revalorizacija
sredstev, večje so družbene
obveznosti iz dohodka vsled
večjih zakonskih prispevnih
stopenj, večji so tudi ostali
stroški poslovcUija). Nedvom-
no je, da gre za poslovne stro-
ške, ki niso v domeni TOZD in
nanje ne more vplivati.
TOZD Toplotna oskrba je or-
ganizacija posebnega družbe-
nega pomena, zato preusmeri-
tev te dejavnosti ni mogoča,-
poslovati z izgubo pa pomeni
sanacijo TOZD. Toda kako
najti rešitev, če cene ogreva-
nja, ki so med nižjimi v Slove-
niji, ne bomo vkladili s stroški
poslovanja.
Našo obrazložitev nazadnje
utemeljujemo še s pregledom
cen ogrevanja v občinah, ki
imajo enak sistem ogrevanja in
s ceno pokrivajo tudi amortiza-
cijo in investicijsko vzdrževa-
nje osnovnih sredstev. Trenut-
no veljavne cene ogrevanja
stanovanjskih prostorov so
v občini Dravograd 939,00 din/
m^, Slovenske Konjice
932,00din/m^ Litija 635 00 din/
m^ Žalec 800,00 din/m^ in Ma-
ribor 779,00 din/m^.
Komunala Celje
Kodeks posebne
vrste
v letošnji peti številki No-
vega tednika sem zasledil
v rubriki Pisma bralcev čla-
nek z naslovom »Pisci brez
korajže«, ki polemizira ne-
podpisane članke. Predvsem
navaja nekakšen novinarski
kodeks, ki da ne dovoljuje
objave nepodpisanih
člankov.
K vsemu temu navajam,
da sem pred dvema ah tremi
leti napisal članek ter ga
opremil s polnim naslovom
in ga poslal na vaše uredni-
štvo za objavo, kot odgovor
na članek, ki je bif nepodpi-
san in poln lažnivih podat-
kov, avtorica pa ga ni poslala
za objavo.
Žal mojega članka niste
objavili, čeprav je bil polno
podpisan. Lani februarja
sem poslal za objavo še en
članek z naslovom »Komu
pomoč krajevne skupnosti.«
Članek je bil opremljen s fo-
tografijo kot dokaz, da se
takšne stvari res dogajajo.
Tudi ta članek je bil podpi-
san, pa vendar ga niste obja-
vili.
Več kot na dlani je, da ima-
jo sestavki, ki vsebujejo do-
sti laži, prednost pri objavi
ne glede na poln naslov. Se-
stavki pa, ki očitno izražajo
dejansko resnico ter pripo-
vedujejo o ogroženosti sta[rih
ljudi, hkrati pa seznanjajo
javnost o delovanju krajev-
nih organizacij ter njihovo
sebičnost, pa nimajo prosto-
ra v časopisu - pa čeprv so
polno podpisani. Kje je torej
novinarska etika oziroma
kodeks?
V bodoče bo potrebno ob-
javljati le objektivne stvari,
da se javnost ne bi slepila
z nepotrebnimi lažmi, ki pol-
nijo časopisne stolpce ter
jemljejo prostor resničnim
in zanimivim člankom.
FRANC TACER
Imenska gorca
Težko je razpravljati kar
počez, tako kot ste se tega
lotili vi, tovariš Tacer. Še po-
sebej, če poznate (oziroma
ne poznate) samo »nekakšen
novinarski kodeks«. Za vas
je samo nekakšen, za nas pa
je čisto konkreten, z določili,
ki naj bi jih vsak novinar
upošteval.
Nemogoče je razpravljati
tudi na taki ravni, ko si sami
jemljete pravico, da ocenju-
jete, kateri članki so zanimi-
vi in vsebujejo resnico in ka-
teri ne. (Se ve, da so zanimivi
in resnični le vaši prispevki,
vse druga so časopisni stol-
pci, napolnjeni z lažmi.) Pri
nas in v vsaki novinarski hiši
je odgovorni urednik, ki od-
loča, kaj je zanimivo in kaj
vredno olšjave. Kar ni objav-
Ijivo, se znajde v košu. Tudi
kakšen prispevek novinarja
in ne samo dopisnikov.
Vaša trditev, da im^o
prednost pri objavi članki, ki
so polni laži, je že navadno
obrekovanje. Za takšna deja-
nja se ponavadi zahteva
opravičilo ali zadoščenje na
sodišču. Mi tega ne bomo
storili, ker ne bi imelo nobe-
nega smisla.
Vseskozi tudi omenjati vaš
polni naslov pod prispevko-
ma, ki ste nam jih poslali.
Polni naslov je pogoj za obja-
vo, ne pomeni pa še vstopni-
ce za v časopis. Tudi vaš ne.
Govorite o lažeh v časopi-
su, sam pa v sestavku s pol-
no avtoriteto pišete o stva-
reh, ki jih slabo ah skoraj nič
ne poznate. Skratka, poma-
gali ste napolniti stolpec,
vendar še zdaleč ne z resni-
co, o kateri tako radi govo-
rite.
Uredništvo
Zapuščeno
pokopališče
Gotovo bodo kr£yani Teha-
rij in Štor oziroma lastniki
grobov na pokopahšču na
Tehaiju presenečeni, ko bo-
do opazili, da so grobovi nji-
hovih svojcev dobesedno
opustošeni. Zima seje poslo-
vila in prihajajo tisti čudoviti
dnevi, ko cvetlice, ki so do-
bro prezimile, krasijo skrbno
urejene grobove. Letos pri
nas žal tega ne bo, ker je div-
jad popasla vse, kar je bilo
na tem pokopahšču zelene-
ga. Pri zadnjem obisku po-
kopahšča pa sem tudi opazil,
da lastniki vodijo tja svoje
pse, da potem opravljsOo po-
trebo na grobovih.
Sprašujem se, kdo je odgo-
voren za red na teharskem
pokopališču. Lastniki gro-
bov smo morah • poravnati
naročnino za preteklo leto,
čeprav neupravičeno, kajti
s tem letom je prevzel dolž-
nost upravljanja nad poko-
pahščem Tozd Pokopališka
služba iz Celja. Pred tem
skorjg ni bilo težav, saj je
krajevna skupnost Teharje
kot upravljalec n£yela zelo
marjivega in vestnega gro-
barja.
Mislim, da smo lastniki
grobov kljub višji najemnini
(ah še posebej zato) upravi-
čeni, da grob ostane čist,
cvetoč in urejen, torej tak-
šen, kot smo ga sami uredih.
ALOJZ REZAR
Teharje
Pozabljena
Maistrova ulica
Pišem v imenu krajanov iz
Maistrove ulice in občanov
mesta Celja. Pribhžno 25 let
staniijem na bivšem Mi-
klavžkem hribu, ki so ga ne-
ke »pametne in bistre glave
naprednega duha« nekako
pred dv^setimi leti preime-
novale v Maistrovo uhco. Si-
cer pa je bila misel in ideja
o preimenovanju morda celo
dobronamerna in pametna,
vendar bi ti ljudje, ki so se
hoteh s preimenovanjem Mi-
klavžkega hriba v Maistrovo
ulico postavljati ah celo pri-
kazati v luči naprednjakov in
zavednih patriotov in s tem
dejanjem dati priznanje veh-
kemu borcu za severno slo-
vensko mejo, morah Mai-
strovo uhco tudi, primerno
temu slavnemu imenu, vzdr-
ževati.
Vendar pa menim, enako
tudi drugi prebivalci te uhce,
da je to ulica sramote. Ža-
lostno je, da mesto Celje in
Kr^evna skupnost Pod gra-
dom, kamor ta uhca sodi,
v dvjgsetih letih po poime-
novanju nista nič prispevala
za normalen razvoj in poso-
dobitev te uhce. Okohca Ma-
istrove ulice je zelo zanemar-
jena, neurejena in onesnaže-
na, saj za odlaganje smeti in
odpadkov služi le bližnji
gozd, kjer je to edino možno.
Za namestitev kontejnerjev
doslej ni bilo posluha.
Bližnji gozd v Maistrovi
ulici (Miklavžki hrib) je že
skoraj iztrebljen, zato bi bilo
prav, da bi pristojni organi
pristopih k pogozditvi, hkra-
ti pa bi morali organizirati
akcijo čiščenja in odstraniti
suhljad, tako da bi vrh Mai-
strove ulice bil resnično vre-
den svojega imena.
Do vseh pridobitev - elek-
trika, voda, vzdrževanje ce-
ste, prispevek k asfaltiranju
ceste, itd. - smo prišh kraja-
ni z lastnimi prispevki in de-
lom, kar je bilo večlcrat tež-
ko, ker tu žvimo industrijski
in kmečki delavci ter upoko-
jenci.
Pozimi, ko zapade sneg,
smo včasih odrezani od me-
sta, zak^j občina skrbi le za
del ulice, ostali del uhce ozi-
roma sam vrh Miklavžkega
hriba pa sodi v oskrbo kra-
jevne skupnosti, ki za naše
območje skoraj ničesar ne
prispeva. V zadnjem, neksg-
letnem mandatu predsed-
stva v krajevni skupnosti
Pod gradom nismo bili kra-
jani našega območja deležni
nobene nove pridobitve. Na-
sprotno, še pesek za nujno
popravilo dela ceste, ki ni as-
faltiran in ga krajani sami
vzdržujemo, težko dobimo.
Opažamo pa, da se v zadnjih
nekaj letih asfaltirajo ceste
v vseh ostalih delih krcuevne
skupnosti (Zagrad, Pečov-
nik, Košnica in predvidoma
tudi Anski vrh-Košnica), le
za naš predel, ki je v bistvu
park in spreh^ahšče mesta
Celje, kamor Ceijani in tuji
turisti radi prihajajo na spre-
hode, ni mogoče najti sred-
stev za asfalt.
Krcoani Maistrove uhce
oziroma Miklavžkega hriba
menimo, da bi morala celot-
no oskrbo nad Maistrovo uh-
co prevzeti občina Celje, ki
je to uhco tudi poimenovala.
S tem n^j prevzame dolžnost
in odgovornost nad samim
vzdrževanjem uhce in celot-
ne okohce.
Sicer pa bi bilo celo bolje,
da uhco po dv^setih letih
zopet prekrstite nazju v Sv.
Miklavža hrib, ki ga bodo fa-
ra in farani Sv. Miklavža in
Celja bolj in lepše vzdrževah
kot doslej krajevna skupnost
in občina Celje.
VLADIMIR KOJC
(Podpisanih je še sedem
krajanov)
Bili smo
v Devinu
članica društva France
Prešeren iz Trsta, gospa Ga-
brijela Križnik, je pred krat-
kim povabila predstavnike
Zveze prijateljev mladine
občine Slovenske Konjice
na obisk. Želela je, da bi se
pogovorili o delu in organi-
zaciji pionirskega razisko-
valnega tabora v konjiški ob-
čini. Prosili smo jo, če bi si
lahko ogledah mednarodno
šolo v Devinu in dogovor je
bil sprejet.
Gostitelji so nas čakali na
Opčinah pri Trstu. Takoj
smo se odpeljah v Devin,
kjer nas je prijazna vodička
seznanila z delom in življe-
njem dijakov v zavodu.
Zavod združenega sveta
v Devinu je bil ustanovljen
leta 1982 pod okriljem Angli-
je. Bil je prvi v Evropi. Obi-
skuje ga 200 dijakov iz 60 dr-
žav. Šola je privatna, uradni
jezik pa angleščina, obvezni
pa italijanščina. Dijaki spoz-
najo 6 jezikov in se dve leti
pripravljajo na študij na uni-
verzi. Po končanem študiju
opravijo diplomo višje šole.
Nato se lahko vpišejo na 800
univerz na svetu.
Kriteriji za vstop v zavod
so zelo ostri. Po določenem
natečaju izberejo dijake
v posamezni državi in jih po-
šiljejo v Rim, kjer je ponov-
na selekcija.
N^več pozornosti pri štu-
diju namenjajo kakovosti
pouka, delu, športu in med-
narodnemu prijateljstvu
mladih. Domujejo v osmih
zgradbah in imajo bogato
opremljene matematične, fi-
zikalne in naravoslovne ka-
binete. Milo se nam je storilo
ob taki lepi in sodobno
opremljeni knjižnici. Razve-
selilo pa nas je, da v izobra-
ževalni tehnologiji v naših
šolah le ne zaostajamo tako
močno za razvitim svetom.
Na koncu bi se rada lepo
zahvahla občinskemu komi-
teju ZKS in občinski konfe-
renci SZDL Slovenske Ko-
njice, ker so nam omogočih
tako zanimiv in poučer
ogled.
MAGDA VOGELSAN.
OŠ Boris Vinter, Zreče
Vsem delovnim ljudem in občanom občine
Šmarje pri Jelšah čestitamo za Dan OF
in za 1. maj
Občinski Icomite ZKS Šmarje pri Jelšali
Občinsl(a {(onferenca SZDL Šmarje pri Jelšah
Občinsici svet ZSS Šmarje pri Jelšah
Občinsid odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah
Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri
Jelšah
Vsem delovnim ljudem in občanom
občine Mozirje čestitamo za praznik OF
in za praznik dela 1. maj
Občinski komite ZKS Mozirje
Občinska konferenca SZDL Mozirje
Občinski svet ZSS Mozirje
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje
Občinska konferenca ZSMS Mozirje
Skupščina občine Mozirje
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje
12. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRIL 1!
Delovnim ljudem in občanom
Celja čestitamo
za Dan OF in delavski 1. maj
Občinski svet ZSS Ceije
Občinsi(i i(omit8 ZKS Ceije
Občinsl(a iconferenca SZDL Ceije
Občinsi(i odbor ZZB NOV Ceije
Občinsica i(onferenca ZSMS Ceije
Si(upščina občine Ceije
Izvršni svet si(upščine občine Ceije
Vabljeni na
prireditve
Občinski sindikalni svet Celje va-
bi na številne prireditve v počasti-
tev praznika dela.
Danes, v četrtek, bodo na Tomši-
čevem trgu nastopili člani tambura-
škega in harmonikarskega orkestra
DPD Svoboda.
V petek, 29. aprila bo ob 18. uri na
Tomšičevem trgu nastopila folklorna
skupina ŽPD France Prešeren, peli
pa bodo člani mešanega pevskega
zbora Gostinskega podjetja Celje,
ženski zbor z Ljubečne in mešani
zbor društva upokojencev Vojnik.
Bogat program pripravljajo v so-
boto, 30. aprila, ko bo od 11. ure
najprej koncert orkestra štorskih že-
lezarjev na Tomšičevem trgu. Po-
poldne pa bo na Gričku finalno tek-
movanje ekip organizacij združene-
ga dela v malem nogometu, odbojki
in rokometu. Zvečer pa bodo na
Gričku zakurili kres in pripravili glas-
bo za ples.
Na praznik dela v nedeljo pa bo
Celjane prebudila godba na pihala,
tako kot je to običaj že vsa leta. Tra-
dicionalno srečanje delavcev in ob-
čanov bo ob 10. uri na Gričku, kjer
bodo v kulturnem programu nasto-
pili: godba na pihala, združeni pev-
ski zbori delovnih organizacij, reci-
tatorji in folklorna skupina. Slav-
nostni govornik na prireditvi bo Mar-
jan Orožen, član predsedstva Zveze
sindikatov Jugoslavije.
Vsi Prazniki dela v Žični
z mUUonilm krogličnim letalom tuHI prvi dohoUkovnl uspehi
novega proizvodnega programa
Praznik dela v celjski Žič-
ni že tretje leto označuje tu-
di njihove delovne uspehe.
Predlani so ob prvem maju
pognali montažno linijo
krogličnih ležajev, lani so
ob Prazniku dela pričeli po-
stavljati nove stroje, letos
pa je nekaj dni pred prazno-
vanjem izpod marljivih rok
prišel milijonti kroglični le-
žaj. Nova proizvodnja pa je
letos pričela tudi vračati
vložen denar.
Lani so tudi v Žični zaradi
interventnih ukrepov
s skrajnimi napori komajda
zagotavljali uspešno poslo-
vanje, nato pa so se tako or-
ganizirali, da dosegajo mak-
simalne proizvodne učinke.
Letos so že prodali tudi vse
zaloge kroghčnih ležajev, ta-
ko da so v prvem trimesečju
zaslužili kar 5 milijard di-
narjev.
Čeprav mnogi gospodar-
stveniki v slovenskem pro-
storu niso verjeli, da bo Žič-
ni uspelo primerno osvojiti
novo proizvodnjo, zdaj ugo-
tavljajo, da so njihovi ležaji
zelo kakovostni. Ker zdaj
vso proizvodnjo sproti pro-
dajo in morajo nekatere kup-
ce tudj zavračati, bodo sku-
šali v Žični čimprej postaviti
še drugo linijo strojev za iz-
delovanje krogličnih ležajev.
Ker posebej pazijo na kako-
vost izdelkov, bodo za širje-
nje proizvodnje kupili boljše
stroje z zahoda. Seveda do
širitve še ne bo prišlo kmalu,
saj morajo najprej vrniti del
kreditov za zdajšnji obrat.
V Žični se posebej radi
pohvalijo s tem, da za nov
program niso kupili nobenih
hcenc in so zato na zahodnih
tržiščih povsem samostojen
prodajalec. Pravijo, da je nji-
hova tovarna ležajev tovarna
mladih. Letos bodo zaposlili
še kakšnih dvajset tehnično
izobraženih mlajših ljudi, saj
trenutno pripravljajo delo
v tretji izmeni, jeseni pa naj
bi uvedli še četrto. Prepriča-
ni so, da jim nov program
zagotavlja tudi kolikor-toli-
ko gotovo prihodnost,-saj je
proizvodnja ležajev lani na-
vrgla le 5 odstotkov celotne-
ga prihodka Žične, v letoš-
njih prvih treh mesecih pa že
30 odstotkov.
Delavci Žične ob Dnevu OF in 1. maju čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom.
Bogati in privlačni programi
Več kot tristoletna tradicija Zdravi-
lišča Rogaška Slatina je izjemen porok
kvalitete, ki jo šampionu turizma 1985
priznavajo vsako leto številni domači
in tuji gostje. Še več pozornosti pa za-
služi tudi prizadevni delovni kolektiv
Zdravilišča, ki uspešno skrbi za ugod-
no in zdravo počutje gostov, za stalno
modernizacijo opreme in obnovo vseh
objektov. Dobro zastavljena poslovna
politika prinaša tudi ugodne finančne
rezultate.
Med bližnjimi prazniki in seveda tudi
med sezono, ki se pričenja, pričakujejo
v Rogaški Slatini še štvilnejši obisk, za-
to upamo, da vam bo dobrodošla infor-
macija o njihovih programih, skozi kate-
re se kot rdeča nit veže pitje izjemno
kvalitetne vode DONAT-Mg.
- sedemdnevni rekreativni-dietni
program je namenjen vsem, ki so po-
trebni osvežitve in obnove moči ter ima-
jo morda občasne motnje s prebavo in
presnovo.
- enaindva.jsetdnevna shuj sevalna
kura vključuje tudi aktiven oddih, glas-
beno terapijo in seveda pitje Donata.
- zanimiv je tudi takoimenovani Anti
stres program. Znanstvene raziskave
dokazujejo, da magnezij uravnava več
kot 200 pomembnih funkcij v člove-
škem organizmu ter deluje tudi preven-
tivno proti boleznim sodobnega časa,
saj krepi srčno mišico, regulira krvni
pritisk ter stimulira telesno in duševno
svežino.
- lepota prihaja od znotraj, ne od zu-
naj, izžareva pa jo lahko le zdrav in ne-
govan organizem... pravijo v Rogaški,
kjer so uvedli tudi Beauty program, ki
vsebuje laboratorijske preiskave, posve-
tovanja z zdravnikom, terapije, kozme-
tične postopke, masaže, dieto itd.
- vedno več je zanimanja za tridnevne
preventivne sistematske preglede (dva
zdravniška pregleda, laboratorijske pre-
iskave in po presoji zdravnika še dodat-
ne preiskavgi._______________________________________r
Delavci Zdravilišča Roga-
ška Slatina se pridružujejo
čestitkam ob Prazniku dela
1. maju!
- izredno dobrodošla je tudi ponudba
organiziranega aktivnega oddiha orga-
nizacijam združenega dela. Oddih v ka-
tegorijah A in B traja deset dni, skupine
imajo strokovne vaditelje, bogat pa je
tudi družabni program.
- poseben program za upokojence
vključuje sedem polnih penzionov, pitje
mineralne vode Donat Mg, kopanje
v pokritem bazenu z ogrevao vodo,
ogled filma in predstavitev Zdravilišča,
ogled muzeja starih grafik.
Zdravilišče ponuja tudi organizacijo
kosil za večje skupine in organizira svo-
jim gostom številne zanimive izlete
v bližnjo in daljno okolico Rogaške Sla-
tine.
Zdravilišče Rogaška Slati-
na vedno v službi zdravja!
»Elkrol« ne počiva na lovorikah
Tovarna Je lahko mnogim za vzgled
v gospodarstvu občine Mo-
zirje, občine Isi dosega v Slove-
niji nadpovprečne rezultate, je
tovarna Elkroj, skupaj z MGA,
»steber zgornjesavinjskega go-
spodarstva«. Na našem območ-
ju je »Elkroj najuspešnejši
konfekcionar. Tudi v Sloveniji
dosega po raznih gospodarskih
kazalcih (po izvozu, dohodku
in osebnem dohodku na zapo-
slenega) prvo do tretje mesto
v svoji panogi.
»Če bi vsi delah in poslovali kot
Elkrojevi delavci, bi lahko kma-
lu izplačah dolgove. Pri nas
imamo tovarne in delavce, ki
hočejo delati,« pravi direktor
uspešne delovne organizacije
Ivan Kramer.
Delovna organizacija je praz-
novala lani, 12. maja, že štiride-
seti rojstni dan. V Elkroju imajo
toliko dela, da dela za njihove
potrebe kar 2000 delavcev, od
tega 1370 delavcev v Elkrojevih
tovarnah. Delo pa dajejo tudi
delavcem v drugih republikah
in imajo tovarni v Odžaku ali
Alibunarju. Svoje kooperante
iniajo v kar štirih jugoslovan-
skih republikah: v Bosni in Her-
cegovini, Črni gori, Makedoniji
in Srbiji. Svoje znanje prenašajo
na svoje kooperante. Z vlaga-
njem v zanje so mnoge naučih
dobro in kakovostno delati.
S svojimi kontrolorji uresni-
čuje Elkroj svoje stroge kriterije
glede kakovosti izdelkov. Tako
^niajo stalno na terenu 10 rednih
inštruktorjev-kontrolorjev, ki
opravljajo tam, kjer so, že prvi
preizkus kakovosti. Kakovosti
svojih izdelkov posvečajo po-
sebno pozornost, zato bodo
v maju organizirah poseben se-
minar za vse kadre od mojstrov
•naprej. S tem hočejo doseči še
^ečjo kakovost.
Uporabljajo domače surovi-
ne. Izjema je zahodnonemška
tkanina za smučarski program.
Nekaj jeansa je iz raznih delov
sveta, precej iz Češkoslovaške.
Glede surovin so v primerjavi
z drugimi v prednostnem polo-
žaju, ker nabavljajo surovine od
kakovostnejših slovenskih pro-
izvajalcev. Ivan Kramer pravi,
da bodo »vhodno kontrolo suro-
vin«, to je kakovost, še poostrili.
Glavni Elkrojev proizvod so
Elkrojeve hlače«. Pri Elkroju
zagotavlja kakovost, lahko reče-
mo, že sam znak njihove delov-
ne organizacije. S svojimi hlača-
Mozirski »Elkroj« je po raznih
gospodarskih kazalcih, v svoji
panogi na prvem do tretjem
mestu v Sloveniji. Za njihove
potrebe dela kar 2000 delav-
cev. Svoje znanje in izkušnje
prenašajo tudi v manj razvite
republike. Njihovo konfekcijo
kupujemo v kar 1500 jugoslo-
vanskih prodajalnah. Iz svojih
slovenskih tovarn izvažajo na
zahtevni zahodni trg kar 80 od-
stotkov svoje proizvodnje.
V ZRN, kamor največ izvozijo,
sodijo v višji cenovni razred,
kar pomeni tudi višje cene.
S svojimi kontrolorji uresniču-
je Elkroj svoje stroge kriterije
glede kvalitete izdelkov.
mi ustvarijo 30 odstotkov pri-
hodka, ostalo pa s prodajo jakn,
kril, športnih srajc in smujčar-
skih kombinezonov. S posebno
znamko, »Formula El« pred-
stavljajo svojo modnost in ele-
ganco, predvsem za mlade - po
letih in srcu.
Njihovo konfekcijo sicer ku-
pujemo v kar 1500 jugoslovan-
skih prodajalnah. Njihove izdel-
ke lahko kupujejo v inozemstvu
predvsem v zahodnonemških
trgovinah in v drugih zahodno-
evropskih državah. KUrinškega
izvoza imajo 5 odstotkov in tako
ima Elkroj možnost za prodor
tudi na ta, sicer manj zahtevna,
a obetavna tržišča. Elkrojevi de-
lavci izvozijo na zahodne trge 42
odstotkov vseh zmogljivosti, iz
njihovih slovenskih tovarn
v Nazarjih, Lučah in Solčavi pa
prodajo na te zahtevne trge celo
80 odstotkov proizvodnje! Tudi
Elkrojevi tovarni v Odžaku in
Alibunarju začenjata izvažati na
konvertibilne trge. Pomembno
je, da spadžOo Elkrojevi izdelki
v ZRN, kamor največ izvozijo,
v višji cenovni razred. Z višjo
kvahteto pa dosežejo seveda tu-
di višjo ceno. Letos bo Elkroj
svoj konvertibilni izvoz povečal
za nadaljnjih 30 odstotkov!
Kakokvostne izdelke te
uspešne tovarne lahko kupite
tudi v njihovih lastnih prodajal-
nah v Mozirju, Nazarjih, Šošta-
nju, Slovenj Gradcu, Krškem,
Tržiču in tudi pri »Formula El«
(Moda-Celje). Seveda namera-
vajo odpreti še več prodajaln in
to predvsem tam, kjer kupcem
njihovi kakovostni izdelki še ni-
so na voljo.
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo
veselo praznovanje Dneva OF in Praznika dela.
Vaš Elkroj Mozirje
U. STRAN-NOVI TEDNIK
28. APRIL
Kljub težavam se Ljubečna razvija
Letos tiruga laza naložtio, ki bo usmerjena pretivsem v nakup opreme
Ob primerjavi letnih poslovnih
rezultatov so v delovni organiza-
ciji Ljubečna Celje ugotovili, da
so še vedno med najuspešnejšimi
proizvajalci keramike v Jugosla-
viji. Lani je bilo v njihovi panogi
kar šestkrat več izgub kot v letu
1986, kar pomeni, da je tudi to-
vrstno industrijo prizadelo po-
slabšanje razmer v gospodar-
stvu. Kljub temu je bila Ljubeč-
na po akumulaciji najuspešnejša.
Prav ta podatek pa je dokaz, da
delajo v zelo zaostrenih razme-
rah vendar relativno uspešno.
Precej so jih prizadeli novembr-
ski ukrepi, ki pa so jih vsaj deloma
omilili z razvojem novih vrst ploš-
čic, ki pomenijo novost tako po
oblikah kot po veUkostih. Vendar
je bil izpad dohodka kljub temu
precejšen. Kljub temu, da je ne-
nehno prilagajanje v njihovem
ustaljenem programu precej te-
žavno, pa jim je tudi to uspelo in
v borbi za obstoj je prav to postalo
njihova odlika. Z novostmi v po-
nudbi ploščic so povečali tudi svo-
ja prizadevanja za večji izvoz in
prvi podatki kažejo, da bodo letos
še uspešnejši kot lani. Izvozu na-
menjajo 30 odstotkov proizvod-
nje, takšna usmeritev pa ima iz
leta v leto večji pomen, saj so raz-
mere na domačem trgu vse bolj
negotove.
Druga faza
prestruicturiranja
Leta 1986 so v Ljubečni zaklju-
čili prvo fazo prestrukturiranja
proizvodnje, ko so zgradili novo
halo in postavili nove peči. Letos
ne bodo več vlagali v objekte, pač
pa nameravajo s sodobno opremo
dosegati čim bolj kakovostno pro-
izvodnjo. Gre predvsem za klinker
keramične ploščice, ki naj bi jih že
prihodnje leto proizvedh več,
predvsem  pa bolj  kakovostno.
Oprema bo deloma domača, delo-
ma pa uvožena, pri zagotavljanju
finančnih sredstev pa jim je pri-
skočila na pomoč Ljubljanska
banka Splošna banka Celje. Potre-
bovaU bodo približno 500 milijo-
nov dinarjev posojila, naložba pa
je začrtana tako, da bodo lahko
izdelovali tudi alternativne pro-
granie, če bi prišlo do bistvenih
sprememb pri povpraševanju po
njihovih izdelkih. Sicer pa naj bi
z novo naložbo prišh med največje
proizvajalce tako imenovane vle-
čene keramike v Evropi. Vse to
kaže, da se v Ljubečni zavedajo,
kako pomembna je investicijska
dejavnost tudi v težavnejših raz-
merah gospodarjenja.
Veliko naporov vlagajo tudi
v sodobnejšo tehnološko razvojno
dejavnost. Tako so skupaj z delov-
no organizacijo Ivo Lola Ribar iz
Beograda prijavili razvojno nalo-
go na Zvezni .^klad za razvoj. Pri-
čakujejo, da b(Klo dobili določena
sredstva, poleg tega pa bi uspešna
uresničitev razvojne naloge omo-
gočila prodajo znanja drugim, kar
bi jim pomenilo še dodatno pred-
nost.
Čistilna naprava že maja
o ekologiji so v Ljubečni razmi-
šhah že pred leti, saj so bih med
prvimi v Evropi s čistilno naj
za fluor. Meritve, ki jih opra\
kažejo, da koncentracija v ;
niso problematične, nekoliki
je so le tiste pri izhodu. Zav
pa se, da bo problem večji, 1
začela obratovati nova proi:
nja po zaključeni v posodo
Zato že sedaj gradijo novo či;
napravo, ki bo veljala 300 n
nov dinarjev in za katero so c
v celoti zagotoviVi sami. iz\
naprave bo kombinirana, Sc
deloma za zahodnonemško
mo, del pa bo vgradila delovi
ganizacija SOP iz Krškega,
bodo lahko kasneje svoje zi
skupaj z Ljubečno prenesli š(
gim organizacijam, ki bodo ;
podobne čistilne naprave.* J
bo čiščenje dimnih plinov 9
stotno in to pomeni, da bode
blem fluora povsem odpravil
skusno bo čistilna naprava z
obratovati že maja, tako da b(
vočasno nared za začetek
proizvodnje.
Delavci
Ljubečne
Celje
se pridružujejo
čestitkam
vsem
delovnim
ljudem
in občanom
za 1. maj,
praznik
dela.
Časi preizkušenj za slovensice gradbenike
Graaiso¥ celjski teza Je - budim časom navkljub - uspešen
Lani so v Gradisovem
celjskem tozdu sicer poslo-
vali pozitivno, vendar se
jim je bistveno zmanjšala
akumulativnost zaradi vse
višjih cen materialov. Z do-
slednim varčevanjem, še
večjo strokovnostjo in do-
datnim angažiranjem pri
pridobivanju naročil Gra-
disovci računajo na razme-
roma uspešno poslovanje
tudi v letošnjem letu.
Ob tem pa jih pestijo po-
dobne težave kot vse doma-
če gradbenike. Potreb po
gradnji razhčnih objektov je
v širšem celjskem prostoru
sicer dovolj, vendar investi-
torji vnaprej ne morejo vede-
ti, če bodo imeli dovolj lik-
vidnih sredstev za svoje na-
ložbe. Zato se okoli šesto de-
lavcev Gradisovega celjske-
ga tozda še predobro zaveda,
da morajo pri vsakem delu
skušati ustvariti čimvečji
ostanek dohodka. Ob po-
manjkanju naročil se loteva-
jo tudi manjših del, različnih
adaptacij in podobnega.
Ob tem, ko vlada v javno-
sti prepričanje, daje v Slove-
niji gradbenih kapacitet za
kakšno petino preveč, se tu-
di v Gradisu ubadajo s po-
manjkanjem gradbenega
tehničnega kadra, saj se vse
manj mladih odloča za to-
vrstne poklice. Tudi gradbe-
ni tehniki in inženirji beže iz
stroke v različne upravne
službe. Nenazadnje tudi za-
tegadelj, ker so plače v grad-
beništvu že dolgo pretirano
majhne. V primerjavi strok
imajo nižje dohodke le še go-
stinski delavci.
V celjskem Gradisu ne za-
poslujejo sezonske delovne
sile, odločili pa so se tudi, da
v večjem obsegu ne bodo
prerazporejali režijskih de-
lavcev v operativo. Namesto
tega se trudijo izboljšati delo
svojih strokovnih služb, da
bi imela njihova operativa
sproti vse podatke o tehnolo-
škem in finančnem poslova-
nju posameznih enot in
gradbišč. Ugotavljajo nam-
reč, da je na primer tudi nji-
hova finančna služba vse
preveč morala delati za raz-
lične zunanje ustanove in
skupnosti.
V celjskem Gradisu pravi-
jo, daje klasične oblike inve-,
stiranja iz dneva v dan manj.'
Naročniki hočejo večinoma
sklepati z njimi pogodbe na
ključ. Gradiš pa se loteva tu-
di gradnje za trg oziroma
prodajo.
Ta čas se Gradisovci lote-
vajo gradnje stanovanj za
prodajo v Dalmatinovi ulici
v Celju, sicer pa so trenutno
njihovi ngjvečji partnerji
štorska Železarna, celjski
Etol, Merx, Aero, Kovinoteh-
na, žalski Hmezad, laška Pi-
vovarna, velenjski REK in
drugi. Vključili so se tudi
v gradnjo hidroelektrarne
Vrhovo, v Barbarigi nasproti
Brionov pa grade turistično
naselje.
Delavci Gradisa, tozd Celje,
se pridružujejo čestitkam
ob Dnevu O F in 1. maju.
Letos so Gradisovci končali gradnjo nove klasirnice
za Sozd REK Franc Leskošek Luka, Rudnik lignita
Velenje.
Pred nedavnim so v Celju dokončali silos za moko 2^
celjski Merx, ki so ga gradili s posebno t€hnikO<
takoimenovanim drsečim opažem na hidravliko.
28. APRIL1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
VAS NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA
26. april je dan
Hmezad - Agrine
Na ta dan smo pred enajstimi leti
odprli blagovnico Hmezad.
Naš in vaš praznik torej Letos ga
bomo proslavili z razširitvijo prodajnih
površin v prvem nadstropju blagov-
nice.
Takoj po 1. maju boste lahko na več
kot 200 m^ prodajnih površin izbirali
med razširjeno ponudbo elektroinsta-
lacijSkega materiala in blaga iz kon-
signacije.
Novembra lani so odprli »sestrsko« blagovnico v Ilirski Bistrici.
Posebno veliko izbiro vam nudimo iz programa kmetijske mehanizacije
najboljših domačih proizvajalcev.
izbirajte med rezervnimi deli za traktorje, avtomobile, gradbeni in izolacijski material, vodovodni material in vse za centralno ogrevanje, belo tehniko
bogato ponudbo barv, lakov, tapet, vijakov, okovja, pločevine, semena, zaščitna sredstva...
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Sprehod v preteklost
Časopisna lepUonka o Prvom maju preti pol stoletla
čas zaznamujejo dogodki
in mu dajejo svoj pečat za
vse večne čase. Majhen po-
vzetek, kaj so pri nas pisali
časopisi na 1. maja pred 50
leti in kaj so zabeležili kro-
nisti, vam ponujamo v bra-
nje s pričujočimi vrsticami
Primerjali boste najlaže sa-
mi, vsak zase, vse od minu-
lih dogodkov pri nas, ki jih
je časopisje polno, do skle-
pov, ki jih je za svojo linijo
delovanja opredelila Konfe-
renca slovenskih komuni-
stov v Ljubljani.
Revirski in savinjski ko-
munisti in simpatizerji so se
1. maja 1938 zbrali na Mrzli-
ci. Bila je nedelja. Tudi letoš-
nji 1. maj bo na nedeljo...
»Jutro« Je Izšlo za
1. maja
Vodilni list »Jutro«, pred-
hodnik današnjega »Dela«,
je prinesel na 1. strani 1. ma-
ja 1938 uvodnik z naslovom
Praznik dela. Sledimo mu:
»Od nekd^ ima mesec maj
svoje draž in m^ske prosla-
ve imajo svoj izvor v davni-
nah, ko je bil človek z vsem
svojim bitjem in mišljenjem
tesneje povezan z naravo, ne-
go je danes. Mesec maj po-
meni zmago pomladi«... in
nadaljiije: »Majska proslava
je dobila v zadnjih desetlet-
jih preteklega stoletja politi-
čen znaČEO. Prebujajoče se
delavstvo si je izbralo 1.
za svoj praznik. V dobi, ko je
bil glavni ideal delavskega
pokreta osemurni delovnik,
je s proslavo 1. m^a sociali-
stična ideja prirejala svoje
prve javne manifestacije. Po-
lagoma pa so prvom^ske
proslave prekoračile okvir
strankarsko programatične-
ga pomena. Prvi maj se je
razvijal v splošni praznik de-
la in ta njegova idejna osno-
va je zmagovito nadkriljeva-
la vse poskuse poedinih
strankarsko opredeljenih
struj, očuvati mu enostran-
ski značaj. Res ga še mnogi
danes proslavljajo, pod rde-
čo zastavo in zlasti boljševi-
zem ga je na vso moč posku-
šal predstavljati kot slavje
svoje lastne ideje. To se ni
posrečilo. Po vojni so mnoge
države, ki s komunizmom ni-
majo nobenega opravka in
v katerih marksistični pro-
gram daleko ni državni pro-
gram, proglasile 1. maj za dr-
žavni praznik. Tako danes
vidimo, da proslavlja ta dan
ne samo organizirani mark-
sizem, temveč da je 1. m^
tudi eden najbolj pomemb-
nih državnih praznikov,«
previdno končuje neznani
uvodničar v Jutru.
Dan kasneje najdemo
v »Jutru« poročilo z naslo-
vom Praznik prvega m^a iz-
gublja stari sij£y, kjer avtor
piše: »Praznik prvega maja
je v zadnjih letih izgubil
mnogo zunanjega sij^a, ka-
kršnega so mu svoj čas pri-
dajale manifestacije delav-
skih množic, vendar mu je
vse do danes ostalo nekaj ti-
stega intimnega občutja, ki
ga je od nekdaj premogel le
dvakrat slovesni dan: praz-
nik dela in praznik pomla-
di.« V nadaljevanju piše, ka-
ko je lepo vreme zvabilo ven
številne Ljubljančane in ka-
ko prepolni so bili vlaki, ki
so jih vozile z zelenjem okite-
ne lokomotive od zore do
mraka v vseh smereh.
Če so pred 50. leti zapisali,
da praznik izgublja svoj sij^,
kaj bomo šele poročali o le-
tošnjem 1. maju?
»Nova doba« pred
pol stoletja
»Nova doba«, predhodnica
Novega tednika, je ted^ iz-
hajala vsak petek, cena ene-
ga izvoda je bila dinar in pol.
Pred pol stoletja, na 29. apri-
la je »Nova doba« prinesla
na prvi strani uvodnik oziro-
ma poročilo o plebiscitu
nemškega naroda 10. aprila
1938, v sosednjem prispevku
pa obširno napoved z naslo-
vom Celjski kulturni teden.
»Prvi teden letošnjega ma-
ja je Celje posvetilo kulturi.
V okviru celjskega kulturne-
ga tedna bodo v Celju slede-
če prireditve: umetniška raz-
stava slik, razstava celjskega
slovenskega tiska, operni ve-
čer»... Otvoritev Celjskega
Kulturnega tedna bo v nede-
ljo, 1. maja ob 10,30 dopold:
ne v mah dvorani Celjskega
doma.
Odbor CKT apehra na celj-
ske trgovce, da za čas Celj-
skega kulturnega tedna pri-
kroje in urede svoje izložbe
kar najbolj v stilu celotne
prireditve.« Tudi kulturne
prireditve, napovedane na 1.
maja, bi lahko pokomentirali
dogodek, so bile tedaj prilož-
ilo:! za shode ljudi. Trgovci
in gostinci pa so se najbrž
odzvali tako, da so tudi na
nedeljo, 1. maja odprli svoje
lokale in trgovine. Kdo ve,
lahko jih kaj prešine, pa jih
bodo letos tudi naši vrli go-
stinci in trgovci.
Da je bilo Celje že nekoč
pevsko mesto, priča tudi
drobna vest v »Novi dobi«,
ki napoveduje učiteljsko
zborovanje v Celju, 2. maja.
Na dnevnem redu je bilo tu-
di predavanje g. Cirila Pre
Ija o mladinski glasbi z n
stopm mladinskega pevsk
ga zbora.
Onesnaženosti rek pred {
leti niso rekli ekološki pn
blem, a so ga že začutil
V »Novi dobi« je priobče
solzen slavospev »Savinji!
Po vsebini pisanja je tak, ki
kor da bi prišel iz tiskam
danes.
»Ali si to res ti, Savinja!
bistra hči planin? - Še ni
davno si žuborela, smaragdi
no zelena, čista in vesela skj
zi Celje, danes pa se vali p|
tvoji strugi umazano rjavj
gosta voda, pokrita z ostud
nimi penami. Popreje čia
tvoj prod pokriva blato ^
gnoj! Kakor omadeževan
devica se mi zdiš, ki so ji sU
rili silo!...« In tako naprej
tako naprej v stilu, nad katŽ
rim bi se sam Simon Gregoi
čič razjokal. Na koncu še re
torično vprašanje, aktualni
tudi za današnji čas: »In ti
Celje? Kdo bo tebe še obi
skal zaradi tvoje lepote? Ma
je lepo tvoje zidovje? Ali j(
morda človeški duh vdahni
tebi ono, kar je privabljah
številne tujce v tvojo sredi
no?« Tako je bilo s turizmon
v Celju nekoč. Danes imamc
kar je bilo nekoč in še geslc
»turizem nas bogati«, pa ni
smo k£y prida dlje od pred
namcev.
»TotI Ust« - list
dobre volje za
Slovence
1. maja 1938 je v Mariboru
izšel humoristični Ust in na
svoji prvi strani brez kakrš-
negakoli pripisa ali komen-
tarja priobčil grozljivo napo-
ved II. svetovne vojne.      .
Pred kočo na Mrzlici: od leve porti desni M.Apih, M. Šlander, S. Šlander, D.Ročnik,
F. Hribar, F. Svetek in F. Vrunč. (Foto: arbiv Muzeja revolucije)

Sprejel me je mojster tkalnice A, Mar-
jan Jovan in me takoj popeljal na mesto,
kjer sem preživela in doživela nočno iz-
meno dela, ki ga delavke Metke opravlja-
jo vsak tretji teden v mesecu, vse do svojf
upokojitve.
Pred vstopom v staro tkalnico mi je dal
mojster delovno haljo in čepke za ušesa, da
bi z njimi ublažila hrup. Republiška in-
špekcija za delo to zahteva in čeprav so
delavke kaznovane, če jih ne nosijo, jih ve-
hko teh čepkov ne uporablja.
Sama sem se seznanila s tem, kajti hrupa,
ki vlada v stari tkalnici, se ne moreš z niče-
mer ubraniti. S čepki ga sicer ublažiš, pre-
podiš pa nikoli, le šum v glavi se izostri.
Olga Zidar iz Celja, tkalka in že 26 let dela
na tri izmene: »Naše delo je naporno, pred-
vsem nočno in če bi bilo mogoče, bi se mu
odpovedala, čeprav 60 odstotni dodatek za
,nočno' le nekaj pomeni. Čez dan ni pravega
počitka, noge med delom bolijo, ker ves čas
stojim, čutim okvare na hrbtenici. Trpijo tu-
di živci.
Delati sem začela na dveh strojih, zdaj de-
lam na dvanajstih in ker so norme visoke, se
je potrebno podvizati.«
Jaz sem jih sicer vtaknila v ušesa, pa se
kljub temu z njimi ali brez njih nisem mo-
gla med delom pogovarjati s tkalkami. Izre-
či misel, povprašati to ah ono. Da sem dobi-
la njihove izjave, sem jih morala popeljati
ven ah pa smo se pogovorile med malico,
dobro, toplo mahco - ob eni uri zjutr^.
Pomikala sem se med šestdesetimi tkal-
nimi stroji, mnogi od njih bi sodili že med
muzejske artikle.
Darinka Kostanjšek iz Celja, tkalka v Met-
ki leto in pol: »Sem samska in popoldan ne
delam, ker hodim v administrativno šolo.
Zakaj? Zato, ker je delo za stroji težavno in
ko gledam kako so sključene moje starejše
sodelavke, bi se rada tej usodi izognila. Tre-
nutno me nočno delo ne moti, ker lahko čez
dan spim, vse drugače pa je za tiste, ki imajo
doma male otroke.«
To noč je delalo pet delavk. V tkalnici je
bilo 80 odstotkov vlage in 25 stopinj vroči-
ne. Nove kUmatske naprave, nameščene la-
ni jeseni, tokrat niso delale, zato so vključiU
stare, a so bile dokaj neuspešne pri prega-
i\iai^u vročine in sogance.       ^
Vsaka od delavk skrbi za dvanajst stro-
jev, to imenuje delavka »moja partija«, kar
pomeni, da nadzoruje delo na vseh, skrbi
da se niti ne pretrgajo, če pa se, takoj pohiti
in izredno vešče najde napako, niti zavozla
s tkalskim vozlom in že stoji drdrajo naprej.
Neustaljiva in gromka je njihova pesem,
zlasti če jo poslušaš več kot trideset let.
Sama sem se hotela naučiti tkalskega vo-
zla, a delavka, ki me je hotela naučiti, ni
našla časa, da bi to storila, ker s hitrico se ni
dalo, počasi pa tudi ne, s^ je njeno budno
oko že po glasu »njene partije« ugotovilo,
da je treba stroju dati hrane - nove votke
z nitmi. Pri tem sem ji skušala pomagati,
a sem bila prepočasna, pa še zamešala sem
votke. Kaj delovno koristnega res nisem
naredila tisto noč, sem pa spoznala težaško
delo tkalk, ki vso noč ne mirujejo niti za
hip, zlasti če del^o z nitmi, ki se nepresta-
no trgajo in jih je potrebno vezati. Norme
so visoke in začetnice jim niso kos.
Več delaš, manj zaslužiš
O tem paradoksu mi je razlagal mojster
Jovan: »Norma se meri na opravljene me-
tre, te pa je težko stkati, če je material slab
in se niti trgsgo. Če se to dogaja, se mora
delati več, porabiš več časa, si moker do
kože, a manj narediš. Če pa je material do-
ber, je dela marvj in prej dosežeš normo.
V tej tkalnici so zaposlene pretežno starejše
tkalke in te dosegajo normo.«
. Tudi sam mojster je bil ves čas zaposlen.
Hodil je od stroja do stroja, poplavljal, ma-
zal, pretikal in kaj vem kaj vse je še delal,
saj pod njegovimi spretnimi rokami je stroj
ponovno zahrumel.
Milena Pesan iz Celja, v Metki zaposlena 32
let: »Jaz bi dodatek dala, če mi ne bi bilo
potrebno delati ponoči. Imam okvarjeno
hrbtenico in vem, da bom za stroji dočakala
pokojnino. Tisti, ki si zamišljajo, da bi delov-
no dobo podaljšali, naj pridejo v našo tkalni-
co. Najbrž bi potem menili drugače. Če za
strojem zboliš, nimaš mesta drugje, ker to ni
predvideno. Nočno delo ubija, zlasti to čutiš,
ko postaneš starejši.«
Vročina, vlažen zrak in trušč, tako se mi
je zdelo, tkalk ni motil, a to le na prvi po-
gled. Ko so se sklanjale nad stroji in se
ponovno vzravnale, so si brisale pot, hitele
do drugega stroja in delo seje ponovilo. Ni
časa za izmenjavo besed, kaj šele za klepetj
sem večkrat pomislila. Tuje vsaka sekunda
dragocena, vsak hipec ujet v spoznanje, da
je tako zaslužen kruh dragocen.
Ing. Marjan Marcius, direktor tozda Proiz-
vodnja: »V našem tozdu je zaposlenih 540
delavcev in delavk. Od tega 85 odstotkov
redno dela v nočni izmeni, 35 do 40 odstotkov
teh je moških. Vsaka delavka dela v treh
izmenah. Za popoldansko delo dobi dodatek
v višini 20 odstotkov, ža nočno pa 60 odstot-
kov. To je resnično velika obremenitev za
ženske, a ob uvajanju nove tehnologije brez
nočnega dela ne gre. Nabavili smo 30 novih
strojev, vsak od njih nas je stal 150.000 švi-
carskih frankov.
Pri delu v tkalnici najbolj trpi sluh, saj
znaša hrupnost pri nas od 103 do 105 dicibe-
lov, za letala Concorde pa vemo, da povzro-
čajo hrup 140 decibelov. Zato imajo pri nas
delavke že po petnajstih letih okvare sluha.«
Čeprav sem bila tkalkam v Metki to noč
najbrž bolj v napoto kot v korist, je bila
moja delovna halja zjutraj polna vlaken in
prahu.
Z delavkami smo se razšle z nasmehom.
Meni je bilo prijetno, da so me to noč spre-
jele »za svojo«, njihove utrujene oči pa so
mi povedale več kot njihove besede.
Delu čast in oblast, za nočnega pa velja to
še v večji meri.
ZDENKA STOPAR
NOVI TEDNIK - STRAN 17
.afii aekatenh časopisov, ki so iziiajali leta
^ bili vir za povzemanje dogodkov iz tistega
• je tedaj izhaja-
dpisov, ki so bili
;,,kalnega znača-
lemamo kot za-
rianašnji čas še
5ic.
'jtiurec« -Koli-
'oževanje v letu
■yih proračunih
Vopskih držav
'i državni izdat-
Vanje 325 mili-
■ tu niso vzeti
Številni izredni
reni v posled-
id leta 1932 do
iske države po-
ževanje za 88
lizvenevropske
jtkov.
i ob 60. letnici
^ve. Darinka A.
k letos izdala
fbirko »Antolo-
fenske pripovet-
[zastopani Slo-
venci: Cankar, Jurčič, Kers-
nik, Levstik, Meško in edina
žena, Kvedrova. S tem izbo-
rom je dobila priznanje, da je
n^boljša slovenska pesnica.
V celoti je zapustila 13 knjig,
med njimi jih je več takih, ki
so napisane v srbohrvaščini,
na pr. vojni roman Hanka,
nekatere drame itd. V hudi
bolezni pred smrtjo je sežga-
la dva zaboja rokopisov, na
tisoče strani!
»Slovenska mladina«
- Mladini v letu 1938. Vse
demokratične države so do-
slej samo poskus demokraci-
je. Prava demokracija ne bo
samo politična, pač pa tudi
gospodarska in socialna. De-
mokracija temelji na javno-
sti, kar je posledica načela
o svobodi in enakosti. Dolž-
nost in pravica demokratič-
ne javnosti odstranjujeta t^-
nost in prikrivanje, avgur-
stvo v pravem pomenu bese-
de: razvoj in napredek nara-
vnosti in vsega javnega in za-
sebnega življenja pomenita,
odvajati se laži in lažnjivosti.
Sovražnik narodov in ljud-
stva ni ljubezen do naroda,
pač pa šovinizem. Ljubezen
do svojega naroda ne zahte-
va od nas, da ne ljubimo dru-
gega naroda. (T. G. Masaryk:
Svetbvna revolucija)
(Op. p. - prispevek je iz
uvodne številke, ki napove-
duje, da bo hst začel izhajati
v jeseni leta 1938. Na prvi
strani pa objavlja verze iz
Prešernove Zdravljice: »Ži-
ve naj vsi narodi...«).
»Nova doba« - v kinu Dom
so od 1. do 4. maja predvajali
film Gusarji.
»Jutro« - Konjičanom se
obeta lepa prihodnost. Ni
dvoma, da se je med njihovo
mlado generacijo, ki pravkar
lika hlače po šolskih klopeh,
rodil slovenski Ford. Saj teh
kratkohlačnikov ni bilo mo-
goče spraviti od avtomobila.
Vse so hoteli videti. Celo nje-
govo dušo - motor. Kajpa
smo jim vse uslužno razkaza-
li in tudi otipati so smeli po-
samezne dele. Tudi v Konji-
cah ni bilo nič manj trdnega
prepričanja, da bodo oni av-
to obdržali. Vse je verjetno
in na svetu mogoče! V Konji-
cah toliko bolj, ker smo tam
razprodah skoraj vse nagrad-
ne številke »Jutra«, ki smo
jih vozili s seboj.
»Mladi Prekmurec« - 160
časnikov in časopisov (revij)
je izhajalo v Sloveniji po sta-
nju od 1. dec. 1933. Tudi
zdajšnje stanje je približno
isto. Približno dve tretjini iz-
hajata v Ljubljani, v Maribo-
ru okrog 20. N^več, skor^
dve tretjini, je mesečnikov.
Tako je bilo v maju 1938.
MATEJA PODJED
Na Celjsko kočo
Sprejel me ni kje v planinah,
ki jih tako ljubi, ampak v delov^
ni sobi planinskega društva Ce-
lje, katerega predsednik je. V za-
četku je pogovor motil telefon,
saj so jutranje ure tiste, ko se da
marsikaj postoriti. Adi Vrečar
je večino svojega življenja res-
nično zapisan planinam, od tod
tudi njegova krepka postava in
lepo zagorel, vedno nasmejani
obraz.
Zdaj, ko je v pokoju, mu ostane
več časa za njegovo prvo ljube-
zen, obiskovanje planin in gora,
z veseljem pa vse lepote o naravi
prenaša tudi na naOmlajše, ki jih
rad popelje v čudovit gorski svet.
Tako je bilo tudi zadnjo nede-
ljo, ko je zbral skupino mladih,
jih nsOprej popeljal do Celjske
koče, kjer so z veseljem pomagah
očistiti travnik kamenja in druge
navlake, nato pa posejali travo.
Sploh je Celjska koča Adijeva
velika ljubezen, saj jo je spoznal
že kot otrok. Vrsta poti vodi na to
priljubljeno celjsko izletniško
točko, sam se je najraje odločal
za tisto, najbolj nevarno, pa za
planinca najbolj vabljivo, skozi
Hudičev graben. Sicer pa je mož-
no priti na Celjsko kočo še iz Pe-
čovnika (najbolj znana pot), po
cesti iz Štor, čez Vipoto, Hudičev
graben pa morda še kje, kjer si
ljubitelj narave v iskanju novega
izbere svojo novo pot.
Celjska koča pa ni znana samo
kot priljubljena izletniška točka,
ki je zanimiva v vsakem letnem
času, temveč tudi po tem, da je
bilo tam eno izmed najbolj pri-
ljubljenih shajališč za delavski
praznik, 1. maj. Takšnih točk je
na Celjskem še nekaj, poleg Celj-
ske koče pa sta najbolj znani in
priljubljeni na Mrzhci in Šmo-
horju, ter v zadnjih letih pri Šmi-
glovi zidanici.
Adi Vrečar je kot kratkohlač-
nik prvič prišel v objem Celjske
koče že leta 1937, ko je bila še
stara, mala koča, v njej pa na ste-
ni velika slika avtoprevoznika
Drofenika, ki se je prvi pripeljal
na Celjsko kočo z avtom, kar je
bilo za tiste čase prava atrakcija.
Vsi ostah so do koče hodih peš
in potem med pitjem čaja opazo-
vah Drofenikovo sliko z avtomo-
bilom, ki je pa kasneje izginila
neznano kam.
»Kot otroci smo za 1. maj ved-
no šli na Celjsko kočo,« se spomi-
nja Adi. »Šli so starejši, mi pa
z njimi. Veste, Celjani so imeh
Celjsko za prijeten hrib in so jo
radi obiskovah. Včasih ni bilo
takšnega standarda kot je danes
in Celjska je bila pristopna vsem
slojem. Takrat je bilo okoli koče
vse polno sadnega drevja, ki je
prav za 1. maja čudovito cvetelo.
Vse se je prebudilo iz zimskega
spanja. Posedh smo po travi pod
cvetoče drevje in uživali. Poseb-
nih prvomajskih govorov ni bilo,
vendar se je videlo, da je med
ljudmi prisoten praznik. To se je
čutilo! Marsikdo je prišel s har-
moniko in okoli koče je zadonela
pesem iz številnih grl. Po okoh-
ških hribih pa so po večerih zago-
reli kresovi. Vse skupaj je bilo
bolj domače, človeško toplo, vsi
smo bili enaki in resnično spon-
tano smo doživljali prvomajski
praznik.«
Adi pa je bil zraven tudi, ko so
gradih sedanjo kočo in pomagal
je žagati hlode na klasičen način.
Tudi kot šolar je bil večkrat na
Celjski, s^ so športni dan izkori-
stih za odhod v naravo in pogoz-
dovanje. Da bi to lahko delali še
danes, nekako trpko pripomni,
kot da hoče povedati, da se mladi
vse premalo zanim^o za naravo.
Zavzema se tudi za obnovo prvo-
m^skih srečanj na Celjski koči,
ki je zd^ lepo urejena, ob njej pa
je tudi vehko prostora. Možno se
je pripeljati z avtomobih, vendar
priporoča hojo, ki je bolj zdrava.
Sam jo na Celjsko zd^ največ-
krat mahne preko Grmade. Sicer
pa je Adi mladost preživljal v Ga-
berju, znanem delavskem prede-
li! Celja in zato ni čudno, da je
z ostahmi zavednimi Celjani 1.
maj največkrat preživel tam, kjer
je bilo nsubližje in najprijetnejše,
torej na Celjski koči.
TONE VRABL
I, ki to III iii ijg
to usoda štlrlnaisilh pso¥, za katoro skrbi Alojz
izpolnjenih
ev, ki jih zah-
tni ob Celjski
liku ter kra-
ttost Vojnik,
»obudo pa tu-
smut, veteri-
ektor občine
i Alojz Gmaj-
ne bo več
lar štirinajst
I. ki ga po-
gojniku je, da
ttar zavaruje
i psi z novo
pse ne spuš-
ostost.
a psi ne bodo
-vali okohce,
ogrožah Iju-
jih ima
arnem in da
izza ograje,
•'■u jih lahko
hoče,«  je
Vojnik pojas-
'Pora tajnica
Jpnosti Voj-
»^enik, ki je
I tak pogoj
1 v krajevni
' v neprijet-
saj ob tem,
'oštevati pri-
ne bi že-
Alojza
■'J^: te bi to
y^o, goto-
'^Jihljubite-
t^as.
P/avzaprav
^llfvoinlju-
,.\0-.da sem
'° trikrat na
• ^ sem ved-
in/^t^dl to,
Si^^del. ka:
,'J za živali.
odločil, da
ponudim zatočišče psom,
ki so bili na tak ali druga-
čen način že obsojeni na
pogin. Tako jih k meni
pripeljejo iz društva za
zaščito živali, nek^ jih
imam tudi od starejših
ljudi, ki so v domovih
upokojencev in za svoje
pse ne morejo več skrbe-
^ti, ne želijo pa jih prepu-
stiti konjedercu, nekaj pa
je tudi takšnih, ki jih last-
niki preprosto pustijo
pred mojimi vrati. Kakš-
nega tudi sam najdem in
ga rešim smrti. Za to, kar
počenjam, je Jugoslavija
sicer podpisala medna-
rodno konvencijo, ki pa
je ne upoštevamo,« je po-
jasnil Alojz Gmajner,
medtem ko se mu je okoli
nog gnetlo štirinajst ko-
smatincev, za katere, so-
deč po njihovi rejenosti,
dobro skrbi.
»Tri tisočake porabim
dnevno zanje, saj jim
vsak dan skuham kostno
juho z vsemi potrebnimi
začimbami, vanjo pa na-
drobim kruha ah zaku-
ham testenine.«
Vsak dan mora Alojz
prodati najmanj za tri ti-
sočake starega železa,
s čimer se ukvarja. Nekaj
hrane sicer včasih prine-
sejo bivši lastniki psov,
nekaj tudi društvo za zaš-
čito živali, v glavnem pa
zanje skrbi sam. Pse bi
tudi oddal drugim gospo-
darjem, a le če bi ti bili
v okohci Celja, da bi se
lahko sam prepričal, ka-
ko skrbijo zanje. Ne pri-
staja namreč na to, da bi
bili psi priklenjeni z veri-
gami, temveč morajo biti
po njegovem v ograjenem
prostoru, kjer se lahko
prosto gib^o: »Tudi to,
kakšne pasme je pes, me
ne zanima. N^raje imam
tiste, ki so bih najbolj
ubogi, ko sem jih dobil,
tiste, ki so jih na tak ah
drugačen način najbolj
mučili,« je razgovor zak-
ljučil Alojz Gm^ner.
Azil le do 1.
maja?
žal pohvale vredna
skrb za zavržene živali ni
všeč sosedom niti krajev-
ni skupnosti. Rekh bi, da
upravičeno, pa čeprav bi
civilnopravno dokazova-
nje, da psi tulijo tudi po-
noči, povročilo precej
preglavic. Dosti je že to,
da se sosedi počutijo
ogrožene, da se pritožuje-
jo nad nesnago in tem, da
ne morejo imeti kokoši
(ki sicer, če niso zaprte,
prav tako povzročajo ne-
snago in povzročajo med-
sosedske spore, a nikogar
ne ogrožajo...) itn. Poleg
tega je tudi okolica Gm^-
nerjeve hiše zaradi dela,
ki ga Alojz opravlja, pre-
cej zanemarjena in kazi
okohco.
V krajevni skupnosti
menijo, da bi bil z uresni-
čitvijo uvodoma omenje-
nega pogoja problem vsaj
za. nekaj časa rešen. Ob
tem še želijo, da se v bo-
doče število psov ne bi
povečevalo in da bi za azil
zapuščenih, izgubljenih
in zavrženih psov v dru-
štvu za zaščito živah Celje
poiskali primernejšo lo-
kacijo. Želijo pa tudi, da
bi Alojz Gmajner okolico
svoje hiše zaščitil pred
pogledi mimoidočih z ži-
vo mejo. Tako psi ne bi
več pozdravljali vsakega
mimoidočega, pa tudi
okolje bi bilo bolj ureje-
no. Tajnica krajevne
skupnosti je tudi sama'
pripravljena prispevati
nekaj smrek za zasaditev
žive meje.
Takšnega mnenja so tu-
di vsi sosedje, ki so pri-
pravljeni prenašati Gmaj-
nerjevo ljubiteljstvo le, če
bo poskrbel za primerno
zavarovanje in urejenost,
kajti azil, tak kot je, tega
imena ne more imeti.
Franc Lemut, veteri-
narski inšpektor, je na os-
novi prijave krajevne
skupnosti celjskemu dru-
štvu za zaščito živah dal
ultimat, da zadevo rešijo
do 1. m^a. Če društvo do
takrat ne bi dobilo pri-
stanka sosedov, bodo pse
začasno prestavili h ko-
njedercu. Franc Lemut je
začasno zadržal tudi 50 ti-
sočakov letne dotacije, ki
jo skupščina občine d^e
društvu za zaščito živali.
»Ni tudi razčiščeno, kdo
je sploh lastnik psov, ah
društvo ali tovariš Gmaj-
ner, v takšnem primeru.
ko ni tožnika, pa je težko
biti tudi sodnik. Nas psi
ne motijo, z našega stališ-
ča bi bilo že dovolj, da so
psi cepijeni (in tudi so op.
p.) in da so zaprti. A sose-
di so že predolgo nestrpni
Občinski inšpektorat
v Celju je medtem celj-
skemu Izvršnemu svetu
predlagal, da odobri ZOO
tisoč dinarjev s posebne-
ga računa za zdravstve-
no varstvo živali in
s tem društvu za varstvo
živali pomaga pri uredi-
tvi primernega azila pri
Alojzu Gmajnerju.
in naša dolžnost je, da jim
pomagamo. Prekruto bi
bilo, da bi pse pobili,
a menim da v takšnih raz-
merah mora biti njihovo
število manjše. Vsak ima
lahko največ dva psa, ne
društvo ne Gmajner pa
nimata drugačnega pri-
stanka pri krajevni skup-
nosti, niti ga tam nista
iskala. Kar pa se tiče nove
lokacije, smo mi ponudih
azil na Lahovni, kjer je
konjačija. Seveda bi bil
azil ločen od psov, ki jih
privede konjederec. Pri-
pravljeni smo dati tudi
oskrbnika in plačati sna-
žilko, a menimo, da bi
moralo oskrbo nuditi
društvo, sicer bi še vedno
prihajalo do sporov. Dru-
ge rešitve trenutno ne vi-
dim. V času, ko omejuje-
mo denar za zdravstvo, ne
vem kje bi dobili denar za
ureditev azila za pse,« je
po telefonu pojasnil
Franc Lemut.
Vendar v društvu, niti
Alojz Gm^ner, ne prista-
jcyo, da bi bil azil za pse
tam, kjer je konjačija, ozi-
roma objekt za patologijo
živali, kjer zbirajo žival-
ska trupla iz cele regije in
jih po obdukciji odvažego
v tovarne za predelavo ži-
valskih krmil. Prvič zato,
ker društvo nima skrbni-
ka, ki bi bil pripravljen
tam živeti, drugič zato,
ker si je dejavnost, ki jo
opravljajo, v popolnem
nasprotju s tistim, kar po-
čenja konjederec. Na te-
renu se, kot pravijo, vsa-
kodnevno borijo, da pri-
de v njegove roke čim
manj živali.
V društvu bodo zato
skušali problem rešiti po
svoje. V celjski Žični so
jim menda že obljubih
pomoč, tako da bi z novo
žico, ki jirii jo bodo poda-
rili v tej tovarni, ogradili
Gmajnerjevo posestvo,
skušali pa bodo tudi po-
magati pri zasaditvi žive
meje. Upajo, da bo pri
tem pomagala tudi kra-
jevna skupnost in da so-
sedje potem ne bodo
umaknili besede in dah
pristanek k dejavnosti
Alojza Gmajneija. Hkrati
tudi ne vidijo nobene os-
nove, da bi zdrave in cep-
ljene pse pobih.
Problem, zapleten kot
je, bo treba rešiti. Povsem
jasno je, da psov Alojz
Gmajner v takšnih raz-
mereih ne more imeti, pa
četudi psi, ki imajo za
ogr^enim delom pose-
stva zadosti svobode, ni-
so niti najmanj prizadeti.
Potrebna je nova ograja
in tudi vizualna in zvočna
pregrada, ki bi okolico
vsaj delno ločila od zato-
čišča psov. Zaenkrat azil
ne vzdrži nikakšne pri-
merjave s tistimi v tujini
(in tudi ne ljubljanskim
in mariborskim), a to še
ne pomeni, da ga ni treba
zadržati. Okohca Gmaj-
nerjeve hiše je bila že
dvakrat povsem okrvav-
ljena in skrajno nizkotno
in nehumano bi bilo, da
bi zadevo tudi tretjič reši-
li na tak način. Vsaj do-
kler naša država podpisu-
je konvencije in dokler
govorimo o nekakšni hu-
manosti tudi do živali. Bi-
stvo vsega je, da potrebu-
jemo azil. Ce ga nimamo
je treba okrog tega po-
iskati pameten dogovor.
Začasno in trenutno reši-
tev pa že ponuja Alojz
Gm^ner, ki trenutno edi-
ni v Jugoslaviji kot zaseb-
nik na tak način pomaga
zavrženim živalim. Do-
kler družba ne priskrbi
boljših pogojev, mu tega
ni treba preprečevati.
RADO PANTELIČ
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRIL 19
Zdravo, mladi
prijatelji!
No, pa smo le dočakali tudi
zimo. Sicer sije prav zdaj nismo
čisto nič želeli - ampak kaj ho-
čemo: včasih pridejo stvari tudi
takrat, ko jih ne pričakujemo.
Sicer pa so pred vrati prazni-
ki. Nek^ prostih dni, ko si boste
malce oddahnili od napornega
učenja. Užijtejih čimbolj!
Vaša Nadja
Ob prazniku. Narisala LUCIJA CVEFLER,
4. r. oš STAMCJE.
Jutro
Vse je tiho. Le v daljavi se sliši šum potoka. Živali še
spijo v svojih domovih. V daljavi se nekaj dani. Jutra-
nja zarja je vse bolj in bolj svetla. Prvi sončni žarki že
gledajo iznad gore. Tedaj se izbudijo živali. Ptice že
letajo po neskončnem nebu. V hlevih je vedno bolj
hrupno. Tudi v gozdu se živali zdravljajo z raznimi
kriki. Končno se prižgejo luči v stanovanjih. Tudi ceste
postajajo vedno bolj polne. Sonce se takrat pokaže in
nebo postane svetlo. MARKO PODGORŠEK, 6.r
oš Bratov Letonje, ŠMARTNO OB PAKI
Prvi mai
Prvi maj - praznik dela. Spet odhod k stari mami,
tam v gasilski dom na proslavo. Prideta še moja mrzla
sestrična in mrzli bratranec iz Tacna pri Ljubljani. Spet
bomo nagnali staršem. Ali pa se bomo s prijatelji spet
skrivali, pri igri pa bomo goljufali kot ponavadi. V ga-
silskem domu pa bomo med odmori skakali po odru in
se lovili po dvorani. Naprosili bomo starše, da nam
dovolijo, da bi pri stari mami prespali.
Upam, da bo kot prejšnja leta. Da bo praznovanje
Prvega maja ostalo takšno kot je.
MAŠA OSTRUH, 5.b
COŠ Fran Roš, CELJE
Na Goro Oljko
v soboto zjutraj smo se vsi pripravljeni za orientacijo
že zgodaj zjutraj z vlakom odpreljali v Šmartno. Na
železniški postaji, kjer je bil start, smo se prijavili, nato
pa smo Mojca, Miloš in jaz skupaj odrinili proti cilju,
planinskemu domu na Gori Oljki. Že pri iskanju Ajdi-
čevega križa smo imeli težave in za pot smo morali
vprašati domačine.
Po gozdni poti, ki ji ni bilo konca, smo nato vsi
premočeni in utrujeni prispeli do travnika, nad katerim
je stala Jugova domačija. Vsak je popil kozarec vode in
z novimi močmi smo se povzpeli na vrh. Tam smo
izDolnili naloge in jih oddali skupaj z žigi. Za nagrado
smo dobili čaj in sendvič, ki smo ga pojedli pred pla-
ninskim domom, medtem ko smo se nastavljali soncu.
Kakšne dve uri smo lenarili, pred odhodom pa nas je
tovariš še enkrat slikal. PETRA KOPUŠAR, 8.a
OŠ Bratov Juhart, ŠEMPETER
Pomlad
Pomlad, lepa, razkošna pomlad. Ptice se vračajo iz
južnih krajev na sever. Že se je oglasil znani »ku-ku«.
Potoki žuborijo in se bleščijo v pomladnem soncu.
Drevesa si nadejajo zelena ogrinjala. Otroci piskajo na
trobentice. Jutra so razkošna in opojna. Sončni žarki
tkejo zrak z nitmi lepote. Tudi čebele z brenčanjem
pozdravljajo pomlad. V naravi je prelepo. Tudi ljudje so
JURE JAKOB, 4.b
oš 3. bataljon VDV, VITANJE
Leteči krožnik
Ko sem bil majhen, sem bil ve-
lik nagajivec. Bil sem star šest let
in sem že znal brati velike tiska-
ne črke, ki me jih je naučila sta-
rejša sestra.
Nekega jutra je poštar pinesel
časopis. Na naslovni strani je bi-
lo napisano z velikimi tiskanimi
črkami: LETEČI KROŽNIK
NAD KRANJEM. Ko sem to pre-
bral, sem poklical mamo in vpra-
šal, če je že kdaj videla leteči
krožnik.
Rekla je, da še ne.
»Mama, jaz ti ga bom pokazal,«
sem rekel. Vzel sem navaden
krožnik in ga vrgel po kuhinji.
Krožnik se je razletel na tisoč
koščkov.
Zaradi tega sem bil tako tepen,
da sem si to do danes zapolnil.
SEBASTJAN ARTIČ, 6.r
oŠ Edvard Kardelj
ROGATEC

Danes vam bom predstavila
svojo želvo Dunjo. Je zelene bar-
ve. Na vsaki strani ima oranžne
črtice.
Včasih se skrije pod kamen.
Ko je umazana, jo umyem in ji
menjam vodo. Nato je tudi na-
hranim. Takrat postane zelo ži-
vahna in vesela. Večkrat zleze na
kamen in se začne napenjati. To
je znak, da bi se rada igrala z me-
noj. Kaj kmalu se nama pridruži
še sestra Nadja.
Zvečer se želva skrije pod ka-
men, ker se boji teme. Zjutraj jo
najdem zopet na kamnu in se
malo poigrava. Nato odhitim
v šolo. Ko se vrnem, brž sezujem
čevlje, se slečem in že sem pri
želvi. Ugotovim, da žalostno ždi
pod kanmom, ker me tako dolgo
ni huo Pokličem jo in kmalu pri-
leze na kamen. Zopet se igrava.
Dunjo imam zelo rada. Upam,
da bom z njo preživela še veliko
lepih trenutkov.
TINKA GRUJIČ, 3.a
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
DragocenosU ne
čistim več
v soboto sem morala pospr;
ti stanovanje.
Hitela sem pomivati poso
Naenkrat je nekaj zaropotalo,
tleh sem zagledala počen dra
cen kozarec. Mamica je bila, 1
bi mignil, pri meni. Postala s
rdeča. Bila sem zelo kregana, ]
nisem pazila.
Sedaj pospravljam samo sv
sobo. Za kozarcem mi je žal.
mi pa žal, da ne smem več čis
dragocenih stvari.
MAJA KROPEJ, 4
oŠ Edvard Kard
SLOVENSKE K0NJI(
1. Grenka, alkoholna pijača
2. Velika vodna površ-ina
3. Slovensko drevo
Poišči besede za zgornje opise. V besedah I in 2, pre-
črtaj vse samoglasnike, v besedi 3 pa soglasnike. Črke,
ki so ti ostale,sestavi v geslo današnje Atkine zanke.
Rešitev je... Napiši jo na dopisnico in jo do torka, 10.
maja pošlji na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3a, 63000 CELJE. Morda čaka lepa nagrada AERO
prav nate!
Pravilna rešitev iz prejšnje številke pa je: RIS - SIR.
Ker tokrat zaključujemo redakcijo dan pred žreba-
njem, bomo nagrajenca objaviU v prihodnji številki, 5.
maja.
APRIL 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 10
OCNE
VETKE
v petek zvečer je pri teh-
Ižki šoli omagala Milojka P.
'^'^ 2vodnega. Neki občan je
%klical reševalce, ki so Mi-
)jko odpeljali v bolnišnico,
^•'adevo pa so preverjali tudi
Miličniki- Izkazalo seje, da se
''iMilojka že popoldne udele-
Qa neke zabave, potem pa je
g poti domov omagala. Al-
kohol Ji Je tudi odpihnil spo-
tako da ni vedela, kje je,
-fjti v kakšnem stanju. Če od-
^eiemo malo hujši glavobol,
g je je za Milojko vse skupaj
rečno končalo.
« Celjski komunalci imajo
recej težav z malopridneži,
1 razbijajo svetilke mestne
Osvetljave, znake in opozo-
Ijne table. Vsako leto naredi-
( precej škode, ponavadi pa
h je tudi zelo težko odkriti,
er pravočasno pobegnejo,
o. to pa se ni posrečilo trem
iladoletnikom, ki so prejšnji
etek zvečer razbijali luči pri
plavarskem mostu. Milični-
i so jih zalotili še, ko so
speli razbiti samo d\je sve-
]ki, tako da škoda ni preve-
Jia: vseeno pa bi bilo dobro,
a jim starši pošteno sprašijo
lače.
• Slavko V. in brata M. iz
loške ulice se že kar precej
olgo prepirajo in občasno
;di stepejo. Miličniki so mo-
bdi že večkrat posredovati,
:o se je pretep preveč raz-
nel. Tudi prejšnji torek so
norali spet v Roško ulico,
rien izmed pretepačev pa
' bolnišnico.
' • Prejšnji torek je prišlo
lo pretepa v celjski Majolki.
Vn\.oi\¥., ki stanuje Na otoku
r Celju, je kresnil po nosu
iiOJzeta Z. IZ Maistrove ulice,
iiojzeta so z rešilcem odpelja-
i v bolnišnico, Anton pa se-
nestrpno pričakuje zdrav-
»iško poročilo. Če je bila Loj-
(etova poškodba lažja, jo bo
jdnesel samo z obiskom pri
pdniku za prekrške, drugače
a bo ovaden in bo moral na
Jdišče.
i
' • Mahmud H., kot kaže, ni
»reveč vljuden sorodnik,
'saj tako seje izkazalo prejš-
ji torek, ko je prišel na obisk
sorodnici, ki stanuje Na
toku v Celju. Mahmud je bil
'recej glasen, tako da so ga
lišali vsi sosedje v bloku, so-
Ddnico pa je tudi udaril. Ver-
!tno si bo ta sorodnica na-
lednjič krepko premislila, če
3 bo še spustila v svoje sta-
ovanje.
S.Š.
Kazen za dirke s krpanom
Janko Ribič bi na vsak način rad postal šotor
Senat celjskega sodišča je
po obravnavi prejšnji teden
obsodil na enotno kazen le-
to dni zapora 23-letnega
Janka Ribiča iz Vodruža pri
Šentjurju. Ribiča so obsodi-
li za dva odvzema vozila, za
goljufijo in povzročitev
splošne nevarnosti.
Janko Ribič si že dolgo že-
li, da^bi postal poklicni voz-
nik. Čeprav je še mlad, ima
sorazmerno že kar precej
vozniških izkušenj, pred-
vsem z večjimi vozili (tovor-
njaki, avtobusi), žal pa se je
zadeve lotil na nepravem
koncu.
Sicer pa je Janko Ribič tre-
nutno najbolj znan po dirki
z zglobnim avtobusom (kr-
panom), ki jo je uprizoril na
cestah med Celjem in Šent-
jurjem.
Zaradi odvzemov vozil in
tatvine je bil že pred leti ob-
sojen na tri leta in tri mesece
zapora, letos 13. februarja pa
je kazen odslužil oziroma so
ga pogojno izpustili iz zapo-
ra. Prvi dan na prostosti (bila
je sobota) je Janko preživel
v šentjurskem motelu, kjer
je popival, zvečer, ko ni ve-
del, kam bi se dal, pa je pre-
spal v avtobusu, ki je bil par-
kiran pred Alposom v Šent-
jurju. Jankov oče je namreč
šofer tega avtobusa.
Naslednje jutro je Janko
odšel v Celje, nekaj malega
popil, nato pa se vrnil v Šent-
jur in se (spet) odločil, da se
bo malo vozil. Še enkrat je
vdrl v zglobni avtobus, vžgal
motor in se ob pol enajstih
(bila je nedelja) odpeljal pro-
ti Celju. Med potjo je na po-
stajah pobral tudi pet potni-
kov in zaračunal voznino.
V Šentjurju so takrat po-
greših avtobus in poklicah
na pomoč miličnike, Janko
pa je med tem časom že pri-
vozil do Štor. Ko si je nadel
moder delovni plašč in črna
očala je bil kot pravi šofer.
Ena izmed prič je na sojenju
na sodišču povedala, da je
v začetku vozil bolj slabo,
nazadnje pa že kar dobro.
Na Teharju je prišla avto-
busu nasproti miličniška pa-
trulja in ga hotela ustaviti.
Janko Ribič pa se je ta dan
očitno hotel peljati nekoliko
dlje, zato je zavil v desno
proti Bukovžlaku. Vozil je
sorazmerno hitro, zato ga mi-
ličniki niso mogli ustaviti.
Na makadamu je prikolica
avtobusa precej poskakova-
la, malo pred Proseniškim
pa jo je celo zaneslo v obcest-
ni jarek. Kljub temu je Jan-
ko uspešno vozil vse do kri-
žišča s cesto Dramlje-Šent-
jur, kjer se je prav tako
uspešno izognil mihčniški
patrulji, malo naprej pa so ga
miličniki le uspeli ustaviti.
Potniki po tej dirki niso bili
prestrašeni, saj naj bi Janko
kar dobro vozil.
Na sodišču je Janko Ribič
priznal, kar mu je očital toži-
lec, hkrati pa v zagovor po-
vedal, da bi zelo rad postal
šofer in da se takrat (14. fe-
bruarja) ni mogel upreti želji,
da ne bi spet vozil avtobus.
Za odvzem vozila (avtobu-
sa) ga je sodišče obsodilo na
4 mesece zapora, za povzro-
čitev splošne nevarnosti (ker
je tako dirkal z avtobusom)
pa še na tri mesece zapora.
Poleg tega. so Janku tokrat
sodili še za en odvzem vozila
in sicer pred približno dvemi
leti, ko je vzel tovornjak in se
z njim odpeljal na morje.
Tam se je nekaj dni prevažal
in enkrat tudi tankal gorivo
na naročilnico, ki je bila v to-
vornjaku. Tudi za ta odvzem
vozila ga je sodišče obsodilo
na 4 mesece zapora, za golju-
fijo (ker je tankal z naročilni-
co) pa na 3 mesece zapora.
Sodišče je potem vse štiri
kazni združilo in mu izreklo
enotno kazen leto dni zapo-
ra. Do pravnomočnosti sod-
be so mu tudi podaljšali pri-
por, v kazen pa všteli čas, ki
ga je prebil v priporu (od 14.
februaija letos). Vsi, ki so
spremljali to kazensko zade-
vo, pa Janku želijo, da bi
čimprej postal poklicni voz-
nik, da bo lahko tako potešil
svojo željo po vožnji.
SREČKO ŠROT
KOMENTIRAMO
Moč šibkejših
Pomlad je zvabila na plan
kolesarje: tiste, ki se še tru-
dijo s pedali in one druge,
z motorjem. Slednjih je med
mladimi vse več, saj posta-
jajo »avtomatiki« že kar
prestižen simbol.
A mladost je norost. Tve-
ganje je sestavni del mla-
dostne razigranosti in nespa-
meti. Motorizirani mladeniči
in mladenke švigajo skozi
križišča, vozijo v prepoveda-
ne smeri, prehitevajo po levi
in desni, izsiljujejo prednost.
Izkoriščajo svojo moč, moč
šibkejšega. Računajo pač na
to, da bodo drugi (avtomobi-
listi) pozorni do njih, šibkih
in nezavarovanih na svojih
avtomatikih.
Računajo na svojo spret-
nost. Nevarnost je za mla-
dost izziv, nepremišljenost
pogum. A računica se pre-
večkrat ne izzide. Ko cestni
davek pokosi novo mlado žr-
tev, je prepozno, da bi se
spraševali, kdo je kriv. Vzgo-
ja, tudi prometna, se začne
v najrosnejših letih. Najprej
doma, potem v vrtcu, v šoli.
Vcepljanje discipline, pre-
vidnosti, spoštovanja dolo-
čenih pravil, spoznavanje
nevarnosti je prav toliko kot
v prometu pomembno dru-
god v življenju. Za kolo
z motorjem po katerem hre-
peni najstnik, potrebujemo
denar, za vzgojo čas, veliko
časa.
Ko bo najstnik odrasel, bo
kolo z motoijem zamenjal za
volan. Danes mladostniško
objestni kolesar, jutri brez-
obzirni voznik?!
Slovenske ceste so letos
terjale že več kot 150 življenj.
NADA KUMER
Kuriino
oile
v Savinii
Prejšnji torek se je po-
javilo kurilno olje na
gladini Savinje.
Miličniki in sanitarni
inšpektor so ugotovili, da
je reko onesnažil 31-letni
Franc Omladič iz Mozirja,
ki je ta dan, pribUžno ob
17. uri, čistil jašek cister-
ne za kurilno olje. Pri tem
je precej vode, pomešane
s kurilnim oljem izteklo
na travnik pred hišo, od
tam pa v odtočni jašek in
v Savinjo. Koncentracija
kurilnega olja ni bila tako
velika, da bi povzročila
pomor rib v Savinji, vod-
nogospodarski inšpektor
pa je zahteval, da morajo
zemljo s travnika odstra-
niti in odpeljati na pose-
ben prostor.
Prijeii in priprii osumljenca
Prejšnjo sredo popoldne, malo po 14. uri so delavci
organov za notranje zadeve v bližini Polzele odkrili
in prijeli 38-letnega Milana Ašenbergerja iz Podgore
pri Šmartnem ob Paki, ki je osumljen, da je poskušal
umoriti svojo enajst let mlajšo ženo Marijo.
Milan Ašenberger naj bi storil kaznivo dejanje
v ponedeljek zvečer, ko je ženo večkrat udaril s kladi-
vom, potem pa pobegnil čez balkon oblečen v samo
pižamo. Huje ranjeno Marijo je našla njena tašča, ki
živi v isti hiši. Marijo so v kritičnem stanju pripeljali
v celjsko bolnišnico.
Delavcem organov za notrEge zadeve so pri iskanju
Milana Ašenbergeija pomagali tudi občani z obvestiU,
tako da so ga v sredo jgrgeli in priprh. S. Š.
Vozniki ne poznajo
prometniii predpisov
Prejšnji mesec je celjsko
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov vsako soboto in
nedeljo organiziralo brez-
plačno in anonimno testira-
nje o znanju prometnih
predpisov za voznike mo-
tornih vozil.
Udeležilo se ga je 543 voz-
nikov, kar je približno tohko
kot lani, zdnaženje pa si želi,
da bi bila udeležba večja, še
posebej, ker se je izkazalo,
da vozniki precej slabo poz-
najo prometne predpise. Te-
stiranje je anonimno in za ti-
ste, ki testov ne opravijo
uspešno, nima nobenih po-
sledic.
Tokrat je uspešno opravilo
teste le 30 do 40 odstotkov
vseh, ki so preizkusih svoje
znanje. Če bi sklepah po teh
rezultatih, potem vozniki ze-
lo slabo poznajo cestno-pro-
metne predpise in je pravza-
prav še sreča, da imamo
takšno prometno varnost na
cestah. Vsem, ki imajo pre-
šibko znanje cestno-promet-
nih predpisov, je združenje
omogočilo, da si ga tudi ne-
koliko osvežijo. Tako so
predvajali video kasete
o prometni varnosti, poskr-
beli pa so tudi za ustrezno
hteraturo. Celjsko Združenje
šoferjev in avtomehanikov,
ki precej vlaga v preventivno
dejavnost, pa hkrati načrtu-
je, da bodo od letošnjega po-
letja naprej takšna testiranja
pripravljali vsako soboto.
S. ŠROT
Boljše financiranje
požarne varnosti
v poročilu, ki ga je za celj-
sko občinsko skupščino pri-
pravila Samoupravna
skupnost za varstvo pred
požari iz Celja, je poudarje-
no, da se je lani izboljšalo
financiranje izvajalcev po-
žarne varnosti glede na leto
poprej, kljub temu pa je še
precej težav.
Največ težav je novi obra-
čunski zakon povzročil celj-
skemu Zavodu za požarno
varnost v obliki revaloriza-
cijskih odhodkov obračun-
skih sredstev in s poveča-
njem amortizacije. Prav tako
ima Zavod vse obveznosti iz
dohodka kot druge delovne
organizacije materialne pro-
izvodnje, čeprav ga pretežno
financira požarna skupnost.
Poleg tega pa so v prete-
klem letu bolj kot inflacija
porastu stroški za material in
za opremo za požarno var-
nost, kar je krepko vplivalo
na izvajanje programov,
v celoti pa tudi niso mogh
zagotoviti amortizacije za
opremo gasilskih društev
v občini. V celjski požarni
skupnosti tudi poudarjajo,
da Zavod opravlja svoje na-
loge v vseh občinah celjske-
ga območja, čeprav ga delno
sofinancira le laška občina
(razen v primerih, ko gre za
neposredno menjavo dela).
Zavod za požarno varnost
je lani tako dobil od požarne
skupnosti tri četrtine sred-
stev za redno dejavnost, četr-
tino pa z neposredno menja-
vo dela, medtem ko mu je
amoritizacijo v celoti zagoto-
vila požarna skupnost. Ne-
koliko na slabšem so bila ga-
silska društva, ki so za redno
dejavnost dobila od skupno-
sti 45 odstotkov potrebnih
sredstev, za nabavo opreme
pa štiri petine vseh sredstev.
S.Š.
PROMETNE NESREČE
Pri rdeči luči
v križišče
v nedeljo zvečer ob 22.30
je 22-letna voznica osebne-
ga avtomobila Marija Sitar
iz Trnovelj pri Socki pelja-
la po lokalni cesti iz Ložni-
ce proti križišču z žalsko ob-
voznico.
V križišče je zapeljala
v trenutku, ko je bila prižga-
na rdeča luč na semaforju in
v trenutku, ko je iz šempetr-
ske strani pravilno (pri zele-
ni luči na semaforju) zapeljal
v križišče 20-letni voznik
osebnega avtomobila Ro-
man Pergar iz Preserja. Voz-
nika sta zavirala, vendar je
vseeno prišlo do hudega tr-
čenja, v katerem so se huje
ranili voznica Marija Sitar in
njena sopotnica, 46-letna
Ivanka Kotnik iz Pirešice ter
sopotnik v Pergerjevem vo-
zilu, 25-letni Srečko Kuder iz
Šempetra. Vse tri so odpelja-
li v celjsko bolnišnico, na vo-
zihh pa je nastala večja mate-
rialna škoda.
Prehitro vozil
V torek popoldne, malo
pred 17. uro, je 28-letni voz-
nik osebnega avtomobila
Anton Golčman iz Soten--
skega na lokalni cesti
v Šmarju pri Jelšah zbil tri-
letnega otroka Karin Š., ki
je prečkal cesto.
Voznik je vozil prehitro in
ni mogel pravočasno ustavi-
ti, sumijo pa tudi, da je vozil
vinjen. Otroka je zbilo na po-
krov motorja, po približno
petnajstih metrih pa je padel
nazaj na cesto in so ga huje
ranjenega odpeljah v celjsko
bolnišnico.
Pešec skočil pred
avtomobil
Na magistralni cesti
v Vojniku je prejšnji torek
popoldne ob 16.30 32- letni
pešec Bojan Gorišek iz Tr-
bovelj nenadoma skočil
pred reševalno vozilo, ki ga
je vozil 38-letni Ivan Krulc
z Grobelnega.
Voznik reševalnega vozila
ni mogel preprečiti nesreče,
pešec Bojan Gorišek pa se je
tako hudo ranil, da je na kra-
ju nesreče umrl.
Spregledala
kolesarko
Prejšnji torek popoldne je
56-letna voznica osebnega
avtomobila Ivanka Matja-
šič na dovozni poti med to-
varno EMO in Bežigrajsko
cesto v Celju spregledala
kolesarko, 30-letno Ano
Medved iz Celja.
Matjašičeva, ki se je vrača-
la z dela, je zadela v kolo,
kolesarka pa se je pri padcu
huje ranila.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRll
Rokometno razmišljanje ob prvenstvu
Rokometni ples v II. zvezni ligi se po-
časi končuje. Zmagovalec je tri kola
pred koncem prvenstva že znan. Ekipa
Zagreba bo novi prvoligaš. In kdo bo
izpadel? Tu so karte še odprte. Ekipe so
izenačene glede na število točk, zato bo-
do zadnja tri kola še o marsičem odlo-
čala...
In kako kaže rokometašem Aera? V go-
steh izgubljajo - doma zmagujejo, tako
kot večina ekip v letošnjem prvenstvu.
V soboto so brez težav premagali vodečo
ekipo Zagreba, ki je na srečanje v Celje
prispela nemotivirana. V soboto se Celja-
ni odpravljajo k neugodnemu nasprotni-
ku, k Iskri iz Bugojna. Od tega srečanja si
ne obetajo veliko. Več pričakujejo od
tekme z Borcem iz Travnika na doma-
čem igrišču ter od zadnje tekme, ko bodo
gostovali pri Varteksu iz Varaždina.
Celjska ekipa se je v letošnjem prven-
stvu srečevala s številnimi težavami. Ne
le, da so rriorali mladi igralci, ki bi se
morali še kaliti v mladinskih vrstah,
prevzeti breme odgovornosti na svoja ra-
mena. Pestile so jih tudi poškodbe. An-
žič. Robida, Kleč, Toplak in verjetno še
kdo, so bili večkrat med gledalci. Že se-
daj pa lahko rečemo, daje letos popolno-
ma upravičil zaupanje trenerja Iveziča
mladi vratar Strašek. Seveda ob pomoči
soigralcev, kjer ne gre prezreti še vedno
odličnega Igorja Razgorja, pa Vita Selča-
na in na trenutke blestečih Pungartnika,
Privška, pa Čatra, Franca in še koga.
Grenak priokus je zopet pustil Stanko
Anderluh, za katerega je sprva kazalo, da
se bo v delo v ekipi dobro vključil. Pa se
je zgodilo ravno nasprotno. Tudi Ivica
Tarle, ki je v Celje prišel iz Korčule, je
kmalu izginil iz igralske klopi, kjer je
tudi prej presedel večino časa. Zato bi
morda veljalo razmisliti, če se bodo v klu-
bu odločili za nove okrepitve, za koga
bodo namenili denar. Bolje je kupiti ene-
ga zanesljivo kvalitetnega igralca kot pa
kopico igralcev dvomljivih kvalitet. Tudi
sentimentalne vezi, ki morda koga pove-
zujejo s Celjem, v športnem življenju ne
morejo igrati odločilne vloge.
Ob koncu še beseda ah dve o trenerju
Iveziču. Čeprav nima ravno velikih tre-
nerskih izkušenj, pa ima tem več igral-
skih, da o pravem občutku za delo z eki-
po ne govorimo. Igralci ga spoštujejo in
on njih, kar je gotovo pogoj za normalno
delo. Zato bi bilo ob koncu prvenstva
škoda razmišljati o zamenjavi. Vemo na-
mreč, da že nekaj sezon na tem področju
ni tako, kot bi moralo biti.
Celjani imamo radi rokomet. To doka-
zuje relativno dober obisk gledalcev, po
drugi strani pa - želimo si že prve lige.
Želimo si, da bi rokometaši Aera v pri-
hodnji sezoni z realnimi možnostmi štar-
tali na prvo mesto. Seveda - ob igralskih
okrepitvah, dobrem delu, na trenerski
klopi pa bi radi videli Slavka Iveziča.
NATAŠA GERKEŠ
REKLI SfŠ
Zmaga košarkarjev
Merxa
Kljub temu, da je ligaške sezo-
ne že konec, pa košarkarji še ne
mirujejo. V Postojni so domači-
ni !)rganizirali turnir, na katerem
so poleg njih nastopili še mladin-
ci Smelta Ohmpije in košarkarji
Mer.KU. Celjski igralci so upravi-
čili vlogo favorita in premagali
obe ekipi, Ljubljančane 113:83
(54:45/ in Postojno, ki je član re-
publiške lige 96:94 (53:54).
Učinek košarkarjev Merxa na
obeh tekmah pa je bil sledeč:
Govc 20, Gole 24, Cencelj 15. Su-
šin 6, Urbanija 39, Pipan 71, Med-
ved 20, Cerar 4, Bursič 10. Aleš
Pipan, ki je proti Postojni dose-
gel sam polovico točk svoje eki-
pe, je bil proglašen za najboljše-
ga igralca turnirja, bil pa je tudi
n^boljši strelec.
DEAN ŠUSTER
Vodi Podčetrtel
v šmarski občini so o
kolo občinske lige v
kjer nastopa devet eki
tati 7. kola: Bistrica -
61:64, Kozje - Rogašl
Podčetrtek mladinci -
58:84 in Podčetrtek -
63:49. Vodi Podčetrt
Šmarjem, Kozjem,
Poljčanami, Bistrico, ]
Lesičnim in mladinci
trtka.
Pogovor
Z olimpilskimi
kandidati
AD Kovinotehna - I
sta obiskala preds
ZTKO Slovenije Marja
in Andrej Cerkovnik. ;
sta bila tudi strokovni
vec AZS Jure Novak t
sednik AZS Stane Mele
Razlog obiska je bil i
z olimpijskima kandidat
šega atletskega kluba in
ma trenerjema. Zanima
kako se pripravljata Rok
pod trenerskim vodstvo
Kocuvana in Kristina Ja
pod skrbjo Jožeta Kopiti
govorili so se, da bodo
rešili vse probleme in za
optimalne pogoje, da bos
gla primerno formo in i
Jazbinškova ima cilj do
zultat okrog 65 m v meti
kar bi bil nov državni re!
ga ima še vedno Nataša
čič-Bezjak, Rok Kopitar,]
zimi pridno delal, pa rezul
kar bi bil tudi nov držj
kord. S takšnima rezultat
bi dosegla tudi v Seulu u
J. K
Prvomajski turnii
Ingradu i
Na 10. tradicionalnen
majskem moštvenem a
teznem šahovskem ti
EMO Celje je sedelo^
ekip. Znova xe zmagala el
grada pred ZTO Celje, 1
nim centrom. Elektrarno]
Ije, Rek iz Titovega Ij
EMO Celje itd.
Prva številka
Obvestil
Pri Zvezi telesnokultun
ganizacij Celje so izdali pi
tošnjo številko Obvestil,!
zajete informacije o tekoi
lesnokulturnih prob
v celjski občini. Glasilo, k
izhaja že četrto leto, ureja u
ški odbor z glavnim in odj
nim urednikom Jožetom K
Prva letošnja številka je ob
no sodobnejša od prejšnji
so se izdajatelji odločili, da
mezne številke popestrijo
s slikovnim gradivom. V'
stilih je tokrat kar 38 raz
športnih informacij, ki bod
kakor dobrodošle za kasnej
neracije, ki bodo želele spi
celjsko športno zgodovino.
Najmlajši v karat^^
v Celju je bilo medobčr
prvenstvo celjske regije
teju v katah za pionirje i'
onirke, kjer je nastopilo 'i^
movalcev, med njimi v r*
selekcijah kar 40 iz drušh
karate Celje, ki je bil tudi-
nizator   prvenstva.   Rez ,
mlajši pionirji 1. Tomaž Z,'
(Rog. Slatina), 2. Tihomir l'^
čič (Celje), 3. Peter Žagar (Z, ■
ml. pionirke 1. Dijana Z'-*
(Rog. Slatina), 2. Nina D?(
(Celje), 3. Katja Božiček (KOi
st. pionirji 1. Damir Urbaniij
lec), Kristijan Bogataj (Petr .i
3.. Tomo Popovič (Žalec),
onirke 1. Valentina Šelih,-i
nja Ravnak (obe Celje), 3. %
Ferlič (Kozje), ekipno ml. pji
1. Žalec, 2. DK Celje, 3. Ljt
na, sekcija DK Celje, st. P'J
1. Vojnik sekcija DK Celje.-
lec, 3. Ljubečna sekcija DK'
in st. pionirke 1. Vojnik 1. *
nik II, obe ekipi sta sekcij-
Celje.
Judoisti uspešni
v Lendavi so se v judu P
rili pionirji, kjer so ekipn«
gali predstavniki judo »
Ivo Reya iz Celja, med pos«
niki pa so osvojili kar dv^
medalj. Zlate Jernej Petra>'
jin Mlinarevič, Rok Rud"
Matej  Čemažar,  srebrne
Bevc,   Primož   Hudej,  ^
Eisenbacher in Andrej Kd^
bronaste   Denis   MahrniJv
Damjan Groznik, Dominil^ k»
nik in Gregor Milanez.      ,
Rokometne vesti
z. zvezna moška liga: roko-
metaši Aera so pripravili pri-
jetno presenečenje, ko so v na-
daljevanju 2. zvezne lige doma
premagah vodeči Zagreb
21:18, najboljši strelec pa je bil
Razgor, ki je dal devet golov.
Celjani so zdaj na 7. mestu,
v prihodnjem kolu pa igrajo
v gosteh z Iskro, ki je sicer na
četrtem mestu, vendar z ena-
kim številom točk kot Celjani,
dvajset.
2. zvezna ženska liga: Ve-
lenjčanke so dosegle v boju za
obstanek pomembno zmago,
ko so doma premagale Treš-
njevko 26:25, najboljša strelka
pa je bila Zidarjeva z 8 goh.
Velenjčanke so zdaj na 9. me-
stu, prihodnjo tekmo pa bodo
odigrale 7. maja, ko se bodo
v gosteh srečale z ekipo
Srema.
Republiška liga moški: pri-
jetno presenečenje so po zad-
njih igrah pripravili rokometa-
ši Šoštanja, ki so v gosteh pre-
magali Sevnico 23:25, najboljši
strelec je bil Plaskan, ki je dal
10 golov. Šoštanj je tako zadr-
žal peto mesto, v prihodnjem
kolu, 27. aprila pa so igrali do-
ma z Bakovci.
Republiška liga ženske:
mlade rokometašice ERE
Šmartno so gostovale v Ljub-
ljani in izgubile z Olimpijo
33:21. Trobina je dala osem go-
lov. ERA Šmartno je na pred-
zadnjem mestu, 27. aprila pa
igra doma z Novim mestom.
TV
REKlI SO:
Kazim Kamenica, trener ro-
kometašev Zagreba in trener
mladinske državne reprezen-
tance:
»Rokometašem Aera sta bili
ti dve točki mnogo bolj po-
membni kot nam, zato so se
bolj trudili, bolj so si želeli
zmage. Naši igralci se niso zna-
šli predvsem v napadu. Naša
ekipa se na to srečanje ni do-
bro pripravila, igralci pa tudi
niso bili dovolj motivirani.
Rad pa bi čestital Celjanom, ki
so si zmago zares zaslužili. Mi
smo si že zagotovili nastop v I.
zvezni ligi v prihodnji sezoni.
Ekipa je kvalitetna, ob dveh ah
treh okrepitavah pa mislim, da
bomo imeli pomembno vlogo
tudi v I. ligi. Glede mladega
vratarja Straška pa bi rekel, da
je v kombinaciji za novi sestav
mladinske reprezentance, ki jo
po svetovnem prvenstvu na
Reki pomlajujemo. Na enem
izmed prihodnjih srečanj re-
prezentance, bo dobil prilož-
nost tudi on, sam pa jo bo mo-
ral pametno izkoristiti.«
Spomladi še brez poraza
Nogometaši'Partizana Žalec
so kljub težki flnančni situ-
aciji še vedno med najboljši-
mi ekipami v vzhodni območ-
ni nogometni ligi.
Trenutno so na drugem me-
stu, to pa jim omogoča v jesen-
skem delu napredovanje
v enotno republiško ligo, ker
bo ustanovljena ah obnovljena
medrepubliška liga. Sploh pa
so nogometaši Partizana Žalec
v spomladanskem delu izred-
no uspešni, saj so v štirih tek-
mah iztržili od osmih možnih
kar sedem točk: v gosteh so
premagali bivšega republiške-
ga prvaka ERO iz Smartnega^
doma visoko Proletarca iz Za-
gorja, iztržiU točko proti vode-
čemu Kovinarju v Mariboru
ter zdaj doma ugnah solidno
ekipo Fužinarja 3:1. S takšnim
izkupičkom so najboljše mo-
štvo spomladanskega dela in
drugi na lestvici. Igralci skupaj
z vodstvom pa se veselijo po-
bude Hmezada, ki naj bi le
prevzel patronat nad to ekipo,
ki trenutno v Žalcu edina ob
sobotah ali nedeljah pa tudi
med tednom pritegne na stadi-
on nekaj ljubiteljev športa.
Igralci igrajo dobro in prav bi
bilo, da bi jim tudi pomagah.
Ob tem pa je razveseljivo, da
dobro delajo tudi selekcije pi-
onirjev, mladincev in kadetov.
Na sliki od leve: trener po-
brivoj Stefanovič, Saško Šar-
lah, Ciril Naprudnik, Ivo Ma-
urek, Tomo Tasič, Tomo Dru-
škovič. Roman Korun, Boris
Hodžar, Bojan Topolovec in
tehnični vodja Franc Šarlah,
spredaj Aleš Dovžan, Drago
Golavšek, Dani Kotnik, Miran
Jelen, Peter Lapuh in Drago
Plantak, manjkajo Rade Džo-
kič, Borut Aristovnik, Vojko
Zupane in Memo Selamovič.
T. VRABL
Foto: LJUBO KORBER
20GA JE OKROGLA
Republiška liga: odigrah so 19. kolo,
prišlo pa je do manjših in večjih presene-
čenj. Elkroj iz Mozirja je doma izgubil
z Izolo 0:1, Steklar iz Rogaške Slatine pa
je iztržil točko v neugodnih Trbovljah, ko
je igral z domačim Rudarjem neodločeno
1:1. Steklar je celo povedel z golom Ne-
škiča, do izenačenja pa je prišlo v zadnji
minuti tekme iz enajstmetrovke. Velenj-
ski Rudar je doma ugnal Teol Slovan iz
Ljubljane 2:0, strelca sta bila Brdjanovič
in Boškovič, izjgubil pa je celjski Ingrad
Kladivar z Vozili v gosteh 2:1, pa čeprav
je povedel z golom Zukiča že v 13. minu-
ti. Lestvica: 7. Ingrad Kladivar, 9. Rudar
T.Velenje, 11. Elkroj iviozirje in zadnji,
14. Steklar Rogaška Slatina. Pari prihod-
njega 20. kola v sredo 27. aprila: Ingrad
Kladivar - Triglav, Mura - Rudar (TV),
Teol Slovan - Elkroj in najzanimivejše
srečanje v Rogaški Slatini med zadnjim
Steklarjem in vodečim Koprom.
Medobčinska nogometna zveza Celje
12. kolo: Orlica - Kovinar 1:2, Šmarje
- Celulozar 1:1, Odred - Sloboda Brežice
1:3, Opekar - Rudar Senovo 2:5 in Hrast-
nik - Papirničar 1:2. Vodi Papirničar
pred Kovinarjem, Hrastnikom, Opekar-
jem itd. 13. kolo so odigrali včeraj, 27.
aprila.
Tekmovanje za pokal Maršala Tita
četrtfinale na območju Medobčinske
nogometne zveze Celje, petek, 29. aprila
ob 17. uri: Dravinja - Partizan, Žalec,
Elkroj - Steklar, ERA Šmartno - Rudar
(TV) in Ingrad Kladivar - Papirničar.
Območna liga vzhod - 15. kolo: Parti-
zan Žalec je premagal Fužinarja s 3:1,
zadetke za Zalčane pa so dosegli Topolo-
vec, Druškovič in Mavrek. Dravinja je
z 2:0 premagala slovenjegraškega Parti-
zana z zadetki Gomboca in Gabra, ERA
Šmartno pa je z mariborskim kovinaijem
igrala 0:0._ Vodi Kovinar, žalski Partizan
je drugi, Šmartno četrto, Dravinja pa de-
veta.
1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
U Seničar, direktor celjskih Zlatarn, v družbi naše naj-
i]e smučarke Mateje Svet.
»govoru so se vsi udeleženci sprejema v Zlatarnah Celje
ivi/i tudi v delovnih prostorih, kjer vidimo naša odlična
}čarja Benedika in Križaja, med njima pa trenerja Spa-
Foto: EDI MASNEC
Zlati smučarji v Zlatarnah
Zlatarne Celje so že osmo
leto glavni pokrovitelj jugo-
slovanske ženske alpske re-
prezentance. Kot dobri go-
stitelji so ob koncu sezone
v svojo sredino povabili naj-
boljše, ki so nas vso zimo
razveseljevali. V prostorih
delovne organizacije Zlatar-
ne Celje se je zbrala domala
vsa smetana naših alpskih
smučarjev na čelu z direktor-
jem Tonetom Vogrincem in
trenerji.
Pozdravil jih je direktor
Zlatarne Celje Stane Seni-
čar: »Smo pokrovitelji žen-
ske alpske reprezentance,
vendar imamo v naši sredini
radi tudi člane moške repre-
zentance. Z vsemi uspehi
v letošnji sezoni smo zado-
voljni, saj so bih doseženi
z velikimi napori. Zadovoljni
smo, da prav alpski smučarji
dajejo dober vzgled mladim,
kako je treba delati in to na
vseh področjih.«
Celotnemu kolektivu Zla-
tarne Celje se je za pozornost
zahvalil direktor alpskih re-
prezentanc Tone Vogrinec,
posebni spominski priznanji
pa sta dobila naš doslej naj-
boljši smučar Bojan Križaj
in osvajalka srebrne olimpij-
ske medalje ter malega kri-
stalnega globusa Mateja
Svet.
TV
rekli so:
Metod Trebičnik o zanima-
nju za gimnastiko: »Odbor za
partizanska društva pri ZTKO
Celje je že pred meseci sprejel
nalogo, da v svoj program
vključi tudi aktivnosti za pred-
šolsko in šolsko mladino in to
predvsem na področju gimna-
stike ah bolje povedano oživ-
ljanja orodne telovadbe. Takš-
na opredehtev je še toliko po-
membnejša če vemo, da je
prav orodna telovadba iz šol-
skih programov praktično izri-
njena, istočasno pa športni
strokovnjciki ugotavljajo, da je
ta nepogrešljiva za telesni raz-
voj in usposobljenost mladega
človeka ter hkrati osnova za
vse vrste športov. Zato smo ve-
seli premika na bolje v primer-
javi z lanskim letom, ko smo
organizirah tekmovanje v gim-
nastiki za najmlajše. Zdaj so-
delujejo tri društva Partizan,
v prihodnje pričakujemo isto
dejavnost tudi od društev Par-
tizan Celje mesto. Pod gradom
in Lopata.«
Svetovno prvenstvo
mladih kegljačev
Celjani oz. predstavniki
kegljaškega kluba EMO Celje
so napovedali kandidaturo za
organizacijo mladinskega
svetovnega prvenstva v keg-
ljanju. Vlado Gobec, trener
pri KK EMO Celje, takole za-
govarja kandidaturo:
»Samoupravni organi KK
EMO Celje so se na osnovi po-
zitivnega mnjervja, ki ga je
klubska delegacija dobila od
vodstva mednarodne keglja-
ške zveze v času evropskega
pokala v ČSSR odločili, da KK
EMO Celje uradno kandidira
za organizacijo svetovnega
mladinskega prvenstva v keg-
ljanju leta 1989. Vzroki za odlo-
čitev so naslednji: KK EMO
Celje je kot prvi registrirani
klub v Sloveniji lani praznoval
40-letnico obstoja. Izvedba
mladinskega svetovnega pr-
venstva bi bila zaključna akci-
ja v okviru aktivnosti, ki jih je
klub organiziral v počastitev
tega jubileja. Z organizacijo te-
ga tekmovanja bi počastih 95-
letnico obstoja delovne organi-
zacije EMO, ki je sponzor klu-
ba. Organizacija prvenstva bi
se vključila v sklop prireditev
v počastitev 100-letnice telesne
kulture v Celju.
Osnovna usmeritev keglja-
ške zveze Slovenije je pomla-
ditev te organizacije. Celje kot
republiški kegljaški center bi
z organizacijo tega prvenstva
prispevalo svoj delež k realiza-
ciji tega cilja. Zaradi izrednih
tekmovalnih uspehov ter mno-
žičnosti je kegljaški šport med
prioritetnimi športnimi pano-
gami v Celju. Eden od osnov-
nih pogojev za nadaljnji razvoj
te panoge pa je prav gotovo
organizacija kvalitetnih tek-
movalnih prireditev, med ka-
terimi je tudi mladinsko sve-
tovno prvenstvo. Naša kandi-
datura seveda tem.elji na pogo-
ju, da na osnovi družbenega
dogovora o organizaciji takš-
nih prireditev dobimo soglasje
TZKO Slovenije in SOFK Ju-
goslavije. Prvenstvo bi organi-
zirali: kegljaški klub EMO Ce-
lje, Zavod RŠC Golovec in de-
lovna organizacija EMO. Pr-
venstvo naj bi bilo na 10 stez-
nem kegljišču Golovca med
14. in 21. majem prihodnje
leto.«
T. VRABL
Uspešen nastop
v Bolgariji
Znani celjski atlet Edi Ko-
lar se je pred dnevi udeležil
velikega in kvalitetnega med-
narodnega mitinga v hitri ho-
ji v Bolgariji.
Med petindvajsetimi tekmo-
valci je osvojil 17. mesto, ven-
dar je bil izredno zadovoljen
z rezultatom, saj je progo, dol-
go 20 km, prehodil v času ene
ure 29 minut in 25 sekund.
Po vrnitvi iz Bolgarije je Edi
takole pripovedoval o svoji
športni poti:
»Tekmovalne razmere so bi-
le v Bolgariji izredno težke, s^
nam je vso pot nagajal snežni
metež, zato sem rezultata še to-
hko bolj vesel. S hojo se ukvar-
jam že trinajst let, letno preho-
dim 4 do 5 tisoč kilometrov,
treniram vsak dan, moj trener
pa je Mladen Pa vijak. Škoda,
ker moram trenirati sam, s^
v Kladivarju ni drugega tek-
movalca za to naporno panogo.
Moj doslej največji uspeh je 3.
mesto na balkanskem prven-
stvu leta 1982. Letošnja želja je
ponovna uvrstitev v državno
reprezentanco in nastop na
Balkanskih igrah. Naslednja
večja mednarodna preizkušnja
me čaka 14. maja, ko bom na-
stopil v Spittalu v Avstriji na
20 km.«
T. VRABL
Tomaž Gerlanc, samo-
^li manager iz Titove-
Velenja je v petek pre-
|jal skupino Martin Kr-
il žejno preko vode.
I Kulturnim centrom
in Napotnik je sklenil
godbo, da Krpanu iz-
ičajo 75 odstotkov in-
5a za koncert v Domu
Iture, s Krpanom pa
godbo o 1,35 milijona
norarja. Ker je bil
isk slab, so ti dobih pri
igajni 300 tisoč dinar-
, Gerlanc pa je izginil
Jnano kam. Če bo Vla-
Kreshn s prijatelji
rlanca tožil, še ne ve-
jasno pa je, da z njim
bo več sodeloval ne^
rtin Krpan, ne KC Na-j
tnik in verjetno še kdo^
Ig ne • Narodnozabav-
ansambel Savinjskih
5e vedno drži skupaj,
^rav šivi že pokajo.
5fari zasedbi bo nasto-
^a Vrhniki, novo za-
pa Štefan Frece,
Jja ansambla, napove-
za september.
Marela predstavlja Lipico
Eden izmed trenutno naj-
popularnejših domačih an-
samblov, Marela iz Mengša,
je dobro znan tudi na Celj-
skem, saj je mnogokrat raz-
veseljeval ljudi po veseli-
cah, je pa tudi stalen gost
revije v Libojah.
Vehk uspeh so imeli s ka-
seto Bojan, Rok in Mateja,
zdaj pa so se odločili, da
predstavijo v glasbi našo
znano kobilarno Lipico, ki
ima dobro ime tudi v svetu.
Tako so za novo ploščo, ki bo
izšla koncem maja, pripravili
trinajst novih melodij, med
katerimi so tudi takšne, ki so
vezane na Lipico - Lipicanec
v jutranji zarji, V sedlu lipi-
canca in Lipica. Posebnost
plošče je v tem, da bo posne-
ta v slovenščini in nemščini,
na ovitku pa bo tekst v štirih
jezikih, saj računajo na do-
bro prodajo plošče med obi-
skovalci Lipice z vseh kon-
cev sveta.
Sicer pa Marela v zadnjem
času veliko nastopa v tujini,
saj so vsaj za nekaj časa vsi
člani postali profesionalci.
Samo letos so že imeli v tuji-
ni blizu šestdeset koncertov,
njihova posebnost pa je, da
imena Marela v tujini nikoli
ne prevajajo, kar je' prava
redkost med našimi ansam-
bli. Doma naj bi letos imeh
petnajst koncertov, od tega
štiri dobrodelne. Obljubili
pa so že nastop na 16. reviji
domačih ansamblov v Libo-
jah. V Avstriji in ZR Nemčiji
bodo imeli letos šest televi-
zijskih oddaj, doma pa se bo-
do preko ekranov predstavili
22. maja. Pojavih se bodo tu-
di na lojterci domačih in to
maja s posnetkom z nove
plošče o Lipici, zanimivo pa
je, da imamo že pred izdajo
plošče vse nove pesmi že tu-
di v arhivu Radia Celje.
^ Na posnetku od leve: Rado
Černe, Janez Avbelj, Franc
Vidic, Dušan Drobnič, Joži-
ca Vidic, Franc Kompare in
Primož Kosec.
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
Prvi posnetki
Mix Maxa
V studiu Cankarjevega do-
ma v Ljubljani so zmiksali pr-
ve posnetke ansambla Mix-
Max, ki ga sicer poznamo pod
imenom Mesečina. Ansambel
je pred 10 leti pričel z narodno-
zabavno glasbo, sedaj pa igra
predvsem komercialno glasbo.
Povezali so se tudi z Božidar-
jem Wolfandom in Heleno
Benčič, ki jim pišeta glasbo in
tekste.
V ansamblu igrajo: Dušan
Zaje, Boris Lukanc, Vili Kot-
nik, Roman Zehč, Radovan
Tavčar in Danica Štorman-
Hrustel.
EDI MASNEC
22. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRI
Pogled naprej
Ni res, da nekateri vidijo le malo časa naprej, ne
planirajo pa za več prihodnjih let. Vsaj za celjski
zdravstveni center ne moremo tega trditi - tu zadnji
čas res gledajo veliko bolj naprej.
Najprej so planirali, da bo vsa dograditev in
obnova celjske bolnišnice končana do leta 1990
- zdaj so to dokončanje v odboru za modernizacijo
pomaknili za nekaj let naprej.
1. maj
Zdaj pa že res ne vem, zakaj
tako slavimo 1 maj.
Zaradi praznika, ali zato,
ker je prvega.
Ni res, da pri nas vse odsli-
kavamo le črno.
Ali ni bilo v nedeljo vse
belo!
Nezaupnica
Zdaj pa niti meteorologom ne
moremo več zaupati.
Za konec aprila so napovedali
sneg - in res je bil.
Pssst
v marsikateri tuji državi pogosto
letijo vlade.
Pri nas zadnji čas zelo pogosto
leti predsednik!
Riše Bori Zupančič
FRAN SALESKI-FINZCAR
67
U. del
Pad svobodnim soncem
Ko se je polegel vihar, se je vrnil Svarunič k stareši-
nam in prosil, naj se brž zbere vojni svet.
Takoj so se zbrali staroste in starešine, katere je obko-
lil zbor veljakov in mladcev in mladenk. Zborovali so
naglo.
»Kam ?«
»Preko Hema, kamorkoli! Maščevanje in plen je
geslo.«
»Kdo naj poveljuje?«
»Iztok, Iztok!«
Viljenec in Bojan sta se ločila od posvetovalcev in šla
po Iztoka. Navdušen vihar gaje sprejel.
»Iztok vojvoda, Iztok vojvoda!«
Svarunič je zamahnil z roko in prosil, da bi govoril.
Vojni svet mu je poveril besedo in rogovi so pomirili
množico.
»Staroste, starešine, velmožje in bratje!«
Svarunič se je po bizantinsko uslužno priklonil voj-
nemu svetu in ljudstvu.
»Kako je lep, kako ljubezniv!« so si pošepetala
dekleta. Starešine in velmožje so se vzravnali, veseli
lepega počaščenja.
»Vojvodstvo mi poverjate?«
»Živel Svarunič vojvoda!«
»Ali veste, da ima vojvoda velike dolžnosti?«
»Vemo; zato smo te izbrali!«
»Ali veste, da ima vojvoda trde pravice?«
»Vemo; zato jih izvršuj!«
»Torej sprejemam vrhovno poveljstvo nad bratsko
vojsko in vam prisegam na bogove naše, na vile naših
logov, na kosti padlih bratov„ vaših in svojih, da vas
povedem na maščevanje, kakršnega še ni vršil ne Slo-
ven ne Ant. Zaupajte mojemu meču, zaupate moji
misli! Dokler smo na zemlji sovragov, dotlej sem vaš
vojvoda. Ko se vrnemo, bom zadnji hlapec starešin in
pokoren sluga velmož.«
»Živel Svarunič! Slava Iztoku!«
»Darujmo naglo zadnji obet Perunu, potem se dvig-
nimo na jug. Jesen se bliža. Ako so nam mili bogovi,
prezimimo onstran Hema v deželi sadja in trte.«
Takoj so se okrenili proti žrtveniku, na katerega so bili
položili žreci ovna. Viljenec in Bojan sta zakurila
grmado, deklice so potresale rož in dišav na ogenj,
kozelniki so s svečanim pogledom motrili drob, ves rod
je molčal v sveti pobožnosti.
Po obredu je Iztok uredil vojsko. Na čelo ji je določil
svojo izborno konjenico. Vendar je od teh izbral naj-
boljše borce in jih pridelil vsaki zadrugi kot pomočnike
veljakom in starešinam, ki so vodili gruče mladcev loko-
strelcev, zbore mogočnih suličarjev, oddelke ščitarjevin
nazadnje tolpo golih pračarjev, sužnjev in pastirjev, ki
so bili oboroženi s kiji in beti, nakovanimi z žeblji, roglji
jelenov in okli merjascev. Za njimi seje valila neredna
tolpa z brašnom, vozeča na telegah mehove medu,
suhega mesa in žita.
Tako urejena vojska je odrinila še tisti dan proti jugu.
Iztok je jezdil neutrudno ob vrstah, hvalil, navduševal,
ščuval na sovraštvo do Bizanca in storil vse, da je bila
vojska dobre volje in da ni svobode v^ena četa občutila,
kako jo vodi in vlada edino on. Skrbel je, da so imeli
dosti oddiha, razsipno je delil mednje jedi in pijače.
S tem je utrdil ljubezen, utemeljil zaupanje in si razdiv-
jano tolpo podvrgel v strogo pokorščino, da sama ni
vedela, kako in kdaj.
Vojska je naglo dospela skozi oropano severno Mezijo
do Hema. Tam je dovolil samo tolpi, da je ropala po
vaseh živino, ker jim je pohajalo brašno. Brez odmora
jih je vodil nato čez Hem - in kakor bi izrasli iz tal, so se
pojavili Sloveni in Anti v Traciji pred bizantinsko trd-
njavo na razpotju Filipopeljske in Solunske ceste.
V hrupnem naskoku so navalili na trdnjavo, jo ugnali,
oropah, pomorili vse vojake in oporišče zažgali.
To je bila prva plamenica, ki je zapisala s krvavim
žarom na nočno nebo, da seje začelo grozno delo mašče-
vanja. Ta žig je prebudil vso zaspano Tracijo, ki seje bila
zazibala v brezskrbni jesenski pokoj in sedla k mizam,
da bi uživala pridelke. Nihče ni slutil, da bi se dvignili
barbari na jesen in prekoračili Donavo. Po trdnjavah so
sicer zvedeli, da so Sloveni ropali po Meziji, pa da so se
vrnili in bili spotoma poraženi od Herulov, ki so jim
oteh ves plen in rešili bizantinske sužnje. Iz Bizanca je
prišla vest, da so Anti nahujskani zoper Slovene, daje
sklenjena z njimi pogodba po slavnem Hunu Tunjušu.
Zato je prišlo povelje, da vsaka utrdba izroči po nekaj
vojakov vojskovodji Germanu, ki jih povede skozi Ili-
rijo k morju in od ondod na pomoč Belizarju zoper Gote.
Zakaj poslanca; ki sta bila odšla iz Turrisa, so zalotili
varhunski razbojniki in ju pobili.
In sedaj so se pojavili barbari tako močni, tako nena-
doma in nepričakovano, kakor bi se bila odprla zemlja
in jih izbruhala na plan. Bizantinbski poveljniki so bili
preplašeni in zbegani. Nihče ni mogel uganiti, kam kre-
nejo Sloveni. Združitev legij je bila nemogoča,
pretorje hitel, da popravi obzidje, da izkoplje in po,
jarke, da navozi živeža ter tako čaka prihoda barh
Iztok je zaradi Epafroditovega pisma in po \
sodbi uganil zadrego Bizantincev. Zato je razdeB
sko v tri oddelke, ki so se razlili proti jugu, vsi z{
namenom, da se snidejo pred Toperom. Zase je i
glavno cesto, oh kateri so bile najmočnejše bizanU
postojanke.
Začelo se je strašno divjanje. Vsakdanje zmai
narod razgrele do besnosti. Opijanjem s kr/jo, prei
ženi s plenom, siti vina, so drli Sloveni in An^ek
razljučeno valovje groznega veletoka. Pred trem
jimi curki, katerim so poveljevali Iztok, Rado in Jd,
je orala brazdo konjenica, kije zaradi naropanih ko.
orožja rasla od dne do dne. Divji mladci so si li
oklepe in ščite ter se, gnani s čarobno silo, prikl\
urejenim četam kakor ud k telesu, od katerega A
ločil samo meč, samo strašno sproženo kopje. In li
koli je zazevala rana v obrani ceste, kadar je buknilji
nebu črni dim in naznanil, da je rilec vojske poi
trdnjavo, seje razlila tolpa po okolici in palila, rop4
morila z grozo, kakršne še ni doživela Tracija. Vset
polja in Uvade so bile sežgana pokrajina, po kati
ležalo neštevilno mrličev. Hem je izpraznil dupi
špilje ter poslal oblake vranov in jastrebov za voj
so bili žalostni pogrebci mrličev z razbitimi :
umrlih na konicah kolov, raztrganih in razčetv^j
ožganih od plamenov, pomendranih od konj in po9
nih od mečev. Zakaj kogar je zgrešil meč vojšč^
tega je zadel kij tolpe, katere seje polastila ljuta slai
klanju, da niso prizanesli ne starcu ne dojenčku. ^
dečkov in deklic, krščenic, so z^eli, trope ^ovedjB
na sever proti domu, včasih pa zaradi obilice plM
same objesti zapalili staje z živino in jo sežgali.     \
28. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRi
ZDRAVILNE RASTLINE
Slezenovec
Slezenovec spada v isto družino kot slez in rod
slezenovcev zajema okrog 40 vrst, ki rastejo
v Evropi, Aziji in Ameriki. Povečini so pleveli in jih
srečujemo ob poteh, po poljih in ob robu gozda. Naj-
pogostejši med njimi je divji slezenovec (Malva sil-
vestris L.) plevel z navzven usločenimi in rdečepro-
gastimi venčnimi listi. Listi so dlanastodelni. Posa-
mezne krpe pa so ostro zarezane. Po obeh straneh so
dlakavi. Zanj so značilni plodovi pokonci, ki po
dozoritvi razpadejo na številne enosemenske plo-
dičke. Slezenovec cveti od junija do srede septem-
bra, ko tudi nabiramo cvetove. Ko odcveti, nabiramo
liste. Vsa posušena rastlina ima nekoliko neprijeten
vonj in sluzast okus. V cvetovih je veliko sluzi, čre-
slovin, nekaj eteričnega olja ter antocianglikozid
malvin.
Vse te snovi so zdravilne in njihov poglavitni učinek
je na vneto prebavno cev. Obilica sluzi, podobno kot
pri slezu, zavaruje sluznico prebavil, vnetje se zmanjša
in bolečine se umirijo. Čaj iz slezenovčevih listov se
skupEO s sladkim korenom uporablja pri spomladan-
skih in jesenskih težavah v želodcu, pri gastritisu, rani
v dvanajstniku ter ima učinek tudi pri vnetem čre-
vesju. Podobno kot slez se tudi slezenovčevi cvetovi in
listi uporabljajo za pripravo čajnih mešanic za zdrav-
ljenje kašlja, bronhitisov, bronhialne astme, hripavo-
sti, vnetega žrela. Zdravilni učinek se uporablja tudi
pri krčih glasilk. Če uporabljamo samo rastlino, je ne
smemo kuhati, temveč samo namakamo nekaj ur ozi-
roma kar čez noč. V vodi se sluz topi in nato šele
precedimo in tekočino prilijemo k čaju iz drugih zdra-
vilnih rastlin.
Tudi slezenovec odlično deluje na vneto kožo. V ta
namen uporabljamo liste, ki jih sesekljamo v sluzasto
kašo. To polagamo na vneto kožo, ki kmalu postane
zdrava, ker sluz kožo varuje in jo tudi hladi. Obkladek
na trde in nezrele čire na koži, kmalu doseže svoj
zdravilni učinek in čir dozori, se predre in izčisti. Pri
tem je pomembno to, da se pomirijo tudi bolečine, ki
spremljžoo čir.
Ljudsko zdravilstvo priporoča slezenovec za pri-
pravo tekočine za grgranje pri vnetih glasilkah, če pa
se slezenovec prekuha v vinu, dobimo zdravilno teko-
čino za izpiranje zobne gnilove, vnete ustne votline.
Zdravilno delovanje slezenovca lahko okrepimo z bez-
govimi cvetovi, cvetovi lučnika, brezovih popkov.
Žlico mešanice poparimo s pol litra vrele vode,
pustimo da se ohladi in zasladimo z medom. Čaj
pomaga pri prehladih, pri vnetju prebavil in ledvičnih
poti. Ta čaj se lahko doda h kopeh, ki blaži bolečine pri
notranjih bolečinah, npr. pri ledvičnih kamnih.
B.J.
RECEPT TEDNA
Koprivni rezanci z orehovo omako
Potrebujemo: 400 g moke, 400 g svežih vršičkov mladih
kopriv, 4 jajca, žličko olja in sol.
Spomladi, ko lahko naberemo mlade koprive, lahko iz
njih naredimo slastne zelene rezance. Koprive skuhamo,
dobro ocedimo in jih v mikseiju zmiksamo v pire. Moko
vsujemo na desko, naredimo v sredi jamico, vanjo pa damo
pretlačene ali zmiksane koprive, jajce, olje in sol. Testo
zamesimo in mesimo 10 minut, da dobimo prožno in gladko
testo in da se na površini začno delati mehurčki. Testo
oblikujemo v hlebček, ga pokrijemo z ovlaženim prtičkom
in pustimo, da pol ure počiva. Potem ga razdelimo na tri
dele in razvaljamo in razrežemo s koleščkom na srednje
široke rezance.
Orehovo omako pa si pripravimo takole. V električni
mešalnik damo 100 g olja, 40 g orehov, 50 g drobtinic, žličko
sladkorja in za noževo konico cimeta in muškatnega
oreščka. Nato vse skupaj zmiksamo v enakomerno omako.
Medtem skuhamo zelene rezance, jih odcedimo in preli-
jemo z omako ter dobro premešamo. Postrežemo zelo tople
kot samostojno jed.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
OBČINE ŽALEC,
Cesta na Lavo 1, Žalec
Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
- izvajanje zahtevnejših
psihološl(ih in socialnoskrbstvenih
del in nalog
Pogoji:
1. končana VII. zahtevnostna stopnja, Filozofska fa-
kulteta - dipl. psiholog
2. tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
"delih
3. opravljen strokovni izpit s področja socialnega
skrbstva in dodatno izpopolnjevanje
Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8 dneh po objavi tega oglasa na Center
za socialno delo občine Žalec, Cesta na Lavo 1,
Žalec, z oznako za Komisijo za medsebojna delovna
razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
končanem razpisu.__
Poiščite V... ŽELEZNINARJU
bližajo se prvomajski prazniki in ker jih boste izko
za izlete v naravo, vam železninar ponuja kolesa ji
potrebno posodo za prijeten piknik. obiščite železr
pa boste praznike preživeli v pravem razpoloženjih
TV SPORED
nedeua, 1. 5.
7.35-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA
7.50 VIDEO STRANI; 8.00 BUDNICA-GODBA IZ SENOVEGA, prenos z Lisce
(tudi za JRT1); 8.15 ŽIV ŽAV; 9.00 Lisca: PRVOMAJSKI POZDRAV, prenos (tudi
za JRT1); 9.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke; 9.40
OTROŠKI SPORED; 10.00 Lisca: PRVOMAJSKI POZDRAV, prenos; 10.10 PRVI
MAJ V JUGOSLAVIJI; 10.55 Lisca: PRVOMAJSKI POZDRAV, prenos (tudi za
JRT1); 11.30 VIDEO MEH; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.00 Lisca: PRVOMAJ.
SKI POZDRAV, prenos; 13.20 PRVI MAJ V JUGOSLAVIJI; 13.50 M. Laurence:
VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 27. dela avstralske nadalievanke; 14.40 VIDEO
STRANI; 14.50 NAŠ AVTO, slovenski film; 16.20 PROPAGANDNA ODDAJA;
16.25 Lipica: SVETOVNI POKAL V DRESURNEM JAHANJU, prenos; 17.45 PRVI
MAJ V JUGOSLAVIJI; 18.00 ZADNJA ARIJA, 3. del španske nadaljevanke; 18.50
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK; 19.13 TV
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 I.Brešan: OBUUBUENA
DEŽELA, 1. del nadaljevanke TV Zagreb; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55
ZDRAVO; 22.25 EP V STANDARDNIH PLESIH, posnetek; 23.35 VIDEO STRANI
oddajniki ii. tv mreže:
8.25 POROČILA; 8.30 DANES ZA JUTRI in IGRANI FILM; 11.30 boj ZA OBSTA-'
NEK, poljudnoznanstvena serija; 12.00 PRVI MAJ V JUGOSLAVIJI, vključitev
(izključitev ob 13.00); 13.00 ŠPORTNO-ZABAVNO POPOLDNE; 14.20-16.30/40
Imola: AVTOMOBILSKE DIRKE FI ZA VN SAN MARINA, prenos, (slov. kom.);
18.25 ROKOMET(Ž) ZA PIKAL IHF-BUDUČNOST:VILLNUS, prenos (slov. kom.)
v odmoru... (samo za U2); 19.30 TV DNEVNIK: 20.00 TITO IN DELAVSKI
RAZRED, dokumentarna oddaja; 20.55 KONCERT KUD IVO LOLA RIBAR; 22.10
ŠPORTNI PREGLED; 22.40 DP V NOGOMETU, reportaža (do 23.10)
ponedeuek, 2. 5.
8.35-12.3 in 14.55-01.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI;
9.00 RADOVEDNI TAČEK, 5. oddaja; 9.15 PISANA FRNIKOLA, češkoslovaški
mladinski film; 10.35 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE, 6. oddaja; 11.10
BOLEK IN LOLEK NA DIVJEM ZAHODU, poljski risani film; 12.20 VIDEO
STRANI (do 12.35); 15.10 VIDEO STRANI; 15.25 ZVEZDNE STEZE, ameriški
film; 17.15 ZADNJA ARIJA, 4. de! španske nadaljevanke; 18.05 OD ZLATE
RITKE DO ZLATE NAVEZE - PORTRET DR. MIHA POTOČNIKA; 18.45
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 SVETILA; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO;
19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 J. Chapot: POGLED V OGLEDALU, 2. del
francoske nadaljevanke; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 KONCERT IZ
POSTOJNSKE JAME; 22.20 PORTRET CATHERINE NEPBURN, ameriški doku-
mentarni film; 23.15 VZGOJA OTROKA, ameriški film (ČB); 00.55 VIDEO
STRANI
oddajniki ii. tv mreže:
17.15 KALNIŠKI RAJ, dokumentarna oddaja; 18.00 MALI KONCERT; 18.15
ZNANOST; 19.00 INDIREKT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ARGUMENTI, zunanje-
politična oddaja; 20.45 POROČILA; 20.50 ODDAJA IZ KULTURE; 21.25 VRTNAR
POSEBNE SORTE, dokumentarna oddaja (samo za U2); 22.05 KRATEK FILM
(samo za U2); 22.25 MEJAŠI, dokumentarna oddaja; 22.55 POEZIJA (do 23.25)
torek, 3. 5.
8.35-12.45 in 13.45-22.30 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI;
9.00 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET; 9.05 ZLATI CEKIN, posnetek festivala
otroške popevke iz Bologne; 10.25 ČUDOVITI MOŽJE V LETEČIH ŠKATLAH,
ameriški film; 12.30 VIDEO STRANI (do 12.45); 14.00 VIDEO STRANI; 14.15
PESEM EVROVIZIJE, posnetek iz Dublina; 15.30 EX LIBRIS: MODA SKOZI ČAS,
1. del; 16.30 OTROCI V SVETU; 17.30 ZADNJA ARIJA, 5.-zadnji del španske
nadaljevanke; 18,20 ALBINA HOČEVAR-MALI, dokumentarna oddaja; 18.45
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 PLAVI PLANET; 19.15 TV
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK (tudi
za JRT2); 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.05 V. Grisogono-
Nempš: ŽENSKA ZGODBA, drama TV Sarajevo; 21.20 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.25 CIRCOMMUSICA - (Ak. folklorna skupina F. Marolt); 22.15
VIDEO STRANI
oddajniki ii. tv mreže:
17.15 IMPRESIJE, balet (tudi za JRT2); 17,45 NOČNA IZMENA, dokumentarna
oddaja; 18.15 GLASBENA ODDAJA; 19.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 19 30TV
DNEVNIK; 20.00 PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU: DELAVCI VSEH DEŽEL
- II. del; dokumentarna serija (tudi za U2); 20.40 - 21.30 POROČILA; 21.35
ZABAVNI TOREK; 23.05 PORTRETI, oddaja iz kulture (do 23.35); OPOMBA:
PLAY OFF V KOŠARKI
sreda, 4. 5.
9.45-11.15 in 17.05-23.00 TELETEKST RTV UUBUANA MOZAIK; 10.00 V.
Grisogono-Nemeš: ŽENSKA ZGODBA, drama TV Sarajevo (do 11 15) 17 20
VIDEO STRANI; 17.35 G. Vitez: ZRCALCE; 17.45 A. Lindgren: ERAZEM IN
POTEPUH, ponovitev nadaljevanke; 18.15 POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA-
18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19,01 OBZORNIK 19 13
TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK;
19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 FILM TEDNA: KOŽA.
italijanski film; 22.15 PLESNI NOKTURNO: OMEN; 22.25 TV DNEVNIK 22 40
ZAGORSKE IMPRESIJE; 22.50 VIDEO STRANI; OPOMBA: 15.05 PRENOS IZ
HISE CVETJA
oddajniki ii tv mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 KDO-ALI JAZ?, otroška oddaja; 18.00 IZOBRAŽE-
VALNA ODDAJA; 18.30 VIDEO GODBA, ponovitev (samo za LJ2); 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 SVET NA ZASLONU; (samo za U2) ali 20.00 ŠPORTNA
SREDA; 22.30 TV DNEVNIK (do 22,50)
četrtek, 5. 5.
9 45-13 00 in 16,10-23.35 TELETEKST RTV UUBUANA. MOZAIK - ŠOLSKA
TV 10 00 GLASBENA VZGOJA - ZAPISI ZA MLADE: SLAVKO MIHELČIČ
JSULTURNAuPeO^na; MUZEJ neevropskih kultur - GORIČANE; 11.10.
PIKNIK PRI HANCING ROCKU, avstralski film (do 13.00); 16.25 VIDE(
16.40 MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.50 INDIJANSKE LEGEN
kanadske nanizanke; 18.15; SLOVENSKI UUDSKI PLESI: Prekmurj
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK;
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV dnev
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21,05
gandima ODDAJA; 21,10 T. Mann: IZPOVEDI PUSTOLOVCA FELIKS
5. - zadnji del nemške nadaljevanke; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 JI
TEVETEKA, 17. oddaja; 23.25 VIDEO STRANI
oddajniki ii. tv mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 MALU UPANJA, otroška oddaja; 18.00
LETOS, izobraževalna oddaja; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN Či
19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA, 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TI
OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU, jugoslovanski film; 22.30 PC
22.35 ODPRTA KNJIGA (do 23.05)
petek, 6. 5.
9.45-12.40 in 16.00-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA MOZAIK; ii
NIK; 11.00 SVET NA ZASLONU; 11.40 T. Mann: IZPOVEDI PUSl
FELIKSA KRULA, ponovitev, 5. dela nemške nadaljevanke (do 12.'
VIDEO STRANI; 16.30 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA; 17.30 V Z^
DVOJČKOV,., del; 17.50 GRIZLI ADAMS, 14. del ameriške nanizan
IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNI PROGRAM; 18.45 RISANKA; 18.1
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRI
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59
TEDNA; 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.20 A. Dumas: GOSPA
ROJSKA, 2. del francoske nadaljevanke; 21.15 PROPAGANDNA ODDA
KULTURNO-DOKUMENTARNI SPORED; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 FI
MARJA BERGMANA: VOLČJA URA, švedski film; 23.50 VIDEO STRAI
oddjanlkl ii. tv mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 ZNANSTVENI PO
izobraževalna oddaja; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, k\
VIDEO MEH (samo za U2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZ KONCERTA
RAN: KONCERT DIMITRISA SGOUROSA. 2. oddaja (Bethoven) (samo
21.45 CIKLUS FILMOV i. BERGMANA (do 23.15) OPOMBA: Foča: PJI
SKA OLIMPIADA
sobota, 7. 5.
7.35-12.35 in 16.35-00.55 TELETEKST RTV UUBUANA: 7.50 VIDEOS
8.00 RADOVEDNI TAČEK, 5. del 8.15 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMF
8.20 G. Vitez: ZRCALCE; 8.30 A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, po«
dela otroške nadaljevanke; 9.20 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVE
del; 9.50 EX LIBRIS: MODA SKOZI ČAS, 1. del; 10.50 REPUBLIŠKA
MPZ ZAGORJE, 7. oddaja; 11.20 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 14
12.20 VIDEO STRANI (do 12.35); 16.50 VIDEO STRANI; 17.05 SREČNO
slovenski film; 18.25 KRATEK FILM; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO;
19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22'
GANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 NAŠ UTRI'
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 M. Laurence: V
V PARADIŽ, 28. - zadnji del avstralske nadaljevanke; 21.15 PROPAG
ODDAJA; 21.20 KRIŽ KRAŽ; 22.45 TV DNEVNIK; 23.00 STANODAJALEC
-ški film; 00.45 VIDEO STRANI; OPOMBA: PO POTEH PARTIZANSKE
UANE
oddajniki 11. tv mreže:
14.35 KAKO BITI SKUPAJ; 15.05 MLADINSKI FILM; 16.35 DRAMSKA
ponovitev; 17.35 KOZA, otroška predstava; 18.40 DALLAS, ameriška
vanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI VEČER; 21.45 POROČIl
TV GALERIJA, oddaja iz kulture; 22.20 ŠPORTNA SOBOTA (do
OPOMBA: PLAY OFF V KOŠARKI 20.15 ev.
RADia CEUE
četrtek, 28. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne;
10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; popoldanski spored:
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 dc
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.3-
nika, 17.00 V živo, 18.00 Zaključek sporeda.
petek, 29. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov m-
10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; popoldanski spored:^
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob^j
tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas bogati, 18.00 zak
sporeda.
sobota, 30. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z
9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prire
10.30 Filmski sprehodi; popoldanski spored: 14.00 nap
informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (p'
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lei
zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
nedelja, 1. 5.: ni oddaje.
ponedeljek, 2. 5.: ni oddaje.
torek, 3. 5.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta 9"
10.00 Poročila; popoldanski spored: 14.00 Napoved, in"
cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kr"
17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda.
sreda,- 4. 5.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Pokličite if^'
šajte, 10.00 Poročila; popoldanski spored: 14.00 nap
informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (p,
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas.
Kronika, 17.30 za mlade, 18.00 Zaključek sporeda.
radio celje oddaja na ukw frekvenci 100,3 mhz *■
srednjem valu 963 khz.
32. STRAN - NOVI TEDNIK
28. APRI
Alpinisti
Veienla za
Afriico
Alpinisti iz Šaleškega
alpinističnega odseka so
se pričeli pripravljati na
odpravo na afriški Kili-
mandžaro. Na pohod naj
bi odšlo julija deset čla-
nov, ki bi se vrnili avgu-
sta. Poleg skrbi za telesno
pripravljenost, morajo
skrbeti predvsem za zbi-
ranje denarja, saj odprava
ne bo poceni. Tako so
pred dnevi zavihali roka-
ve in oprali južno in se-
verno pročelje upravne
stavbe Rudnika lignita
Velenje, nato pa so se loti-
li še zahtevnejšega dela,
pleskanja celotne klasir-
nice v Novih Prelogah.
L.OJSTERŠEK
Pravi mojster za nenavadna kolesa
Branko Stropnik iz Žalca, sicer zapo-
slen kot varilec v SIP Šempeter, je na
prvem letošnjem kolesarskem mara-
tonu v Črnučah, dolgem 75 kilome-
trov, med več kot 1500 kolesarji zbu-
jal veliko pozornost z nenavadnim
kolesom, s katerim se je pojavil med
ostalimi, ki so prišli na start s klasič-
nimi dirkalnimi kolesi.
Branko je imel težave s hrbtenico,
pa mu raziskovalna žilica ni dala miru,
da si ne bi izmislil po^bno sestavlje-
nega kolesa, kjer hrbtenica ne trpi,
vožnja pa je veliko bolj ugodna. Bran-
ko se je najprej vozil z navadnim kole-
som, ko pa je prijatelju popravljal pra-
vo športno kolo, je začel razmišljati
o svojem kolesu. Skico za sedanje kolo
je videl v nekdanjem ITD, vendar je
v to kolo vložil ogromno svojega zna-
nja in inovacij. Kolo ima deset prestav,
tako da brez težavnosti zmore vse zah-
tevnosti na cestah. Šest let je trajalo,
da si je naredil to kolo, ki je sestavlje-
no iz petih starih koles, zdaj pa že ima
nove stare dele za podobno kolo, ki pa
bo precej izboljšano. Posebej želi izde-
lati sedež, da bo še bolj udoben.
Sicer pa je Branko zagrizen kolesar.
Po štirinajstih dneh, kar je dobil kolo,
je s še dvema prijateljema prevozil
200 km. Udeležuje se kolesarskih ma-
ratonov in doma ima že preko petdeset
različnih medalj. Med najpomembnej-
šimi sta +ista za 1000 km prevoženih po
Sloveniji in dve Gorenjevi za prevože-
nih 5 tisoč km. Lani sta s prijateljem
Francem Šlemerjem prevozila Jugo-
slavijo in to v štirinajstih dneh kar
2360 km. Jedla sta samo mrzlo hrano
razen trikrat, pa vedno spala na pro-
stem. Letos se namerava udeležiti še
Celjskega maratona ter po Savinjski
dolini. Novo kolo bo naredil še letos.
poimenoval pa ga bo Brastr (Branko
Stropnik) in z njim se bo peljal dvakrat
lažje kot z navadnim. Brankova želja
pa je, da bi mu kdaj uspelo s kolesom
obvoziti svet!
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Neobičajna kraievna imena
Tudi pri nas je Amerika. Pa
ne tista z visokimi nebotič-
niki, pač pa istoimenski za-
selek pri Vitanju.
Lahko postavimo tudi
vprašanje ali je lepše na Du-
naju pri Radečah ali na bleš-
čavem, velikem Dunaju, kjer
je treba »pustiti trebuh zu-
naj«. Pri nas pa nimamo le
Amerike, pač pa tudi Abesi-
nijo, nasproti celjskega po-
kopališča, ki pa so jo krstili
za imenitnejše Podgorje. Tu-
di tradicionalnejšim mlado-
poročencem skoraj da ni tre-
ba zapravljati dragocene de-
vize za Benetke, ^saj imamo
Benetke tudi pri Žalcu. Tudi
kakšen golob bi se tam na-
šel. Velikega Pariza pa le ni-
mamo, pač pa male Parižlje
pri Polzeli. Se eno »veleme-
sto« premore naše območje
in to Majland (ponemčenka
za Milano). Zanimivo, kajti
v teh krajih pri Zidanem mo-
stu so se v prejšnjem stoletju
naseljevali italijanski zdom-
ci. Pa še nekaj Dalmacije je
pri nas: v Šibeniku pri Šent-
jurju.
Naši predniki, ki so krščeva-
li neštete vasi in zaselke, pa
so imeli tudi precej smisla za
humor. Lepši spol je še zlasti
rojil po glavi botrom krajev
Babna brda, Babno in Babni
vrh. Na koncu doline zelene-
ga zlata imamo Brce. V kraju
Gavge pa je na to srednjeve-
ško pripravo ostal le spomin
v imenu krgja. Nasmejimo
pa se lahko tudi krajevnim
imenom Gluha peč, Hudi-
marje. Kravji pogled, Kohla,
Krivica, Kugla, Kurja Rt.,
Kurja vas. Lačna vas, Ladja,
Lopata, Malarija, Mušja vas,
Paradiž, Pametnik, Pasjek,
Pekel, Pecelj, Peklača, Ples
ob Sotli, Polule, Rakova ste-
za. Tajna, Tečen dol, Tičevo,
Tičnica, Ubožno, Urlaub,
VeUki Koren, Vranja peč,
Vrtoglav, Za kotlom, Zibika,
Žabja vas, Žabjek in Žganci.
Ni kaj, naši predniki so kra-
jem na našem območju dali
tudi izvirna in hudomušna
imena. Še danes se jim lahko
nasmejimo! Če pa ne verja-
mete, pa poglejte v debeli
Kregevni leksikon Slovenije!
BRANE JERANKO
Bodice
Karakter voc
zavzema tri j
v horoskopu - t
stolček je v znak
ka, vodenje v z
raka, odgovo
v znaku device.
Dandanes mora
metnejši odneha,
imajo glavno tk
- pametnjakovič,
Kot kaže, je tudi
gija na odgovoi
postala poklicni
lezen.
Nič čudnega da je
ko podjetij nelU
nih, ko pa so vo
kadri likvidirali
govornost.
Mnogi strašno Iji
čistočo - vsak tt
tek so priprav
pometati pred so&
vim pragom.
Bolj kot poklicni
lezni je danes opi
- poklicna hipa
dr i j a.
Nekateri iščejo \
resnico - na nudi
ni plaži.
Taki, ki živijo v o
kih, ponavadi pov
čajo frontalne mn
v gospodarstvu.
Odgovorni upošU
jo še najbolj na
stabilizacije, kada
treba varčevati z i
no energijo.
Tudi drobno goi
darstvo je pri nas
sojeno na di
davek.
MARJAN BRAD
Partizanske domačije
27
Piše MUenko Sirašek
Hodila je na sestanke, štiri-
n£yst dni pred koncem vojne
je naredila upravno politični
tečaj pri Podgr^šeku na Pla-
nini na Pohorju. In strastno
verjela v tisto, za kar je de-
lala.
Obupno lepo je, če človek
v nekaj veruje!
Ponoči streljanje ni in ni
nehalo. Julka je trepetala in
pisala. Bodrila, prepričevala,
hrabrila. Pesmi, ki so se rodi-
le ponoči, so, kot dojenček,
nebogljene odpotovale z zo-
ro. Med partizane. V brigade.
V vasi. Na pustote. Polja.
Gozdove, Njene, Julkine
pesmi.
Prinašale so privid svobo-
de, dekle je sanjalo z odprti-
mi očmi, presrečno dekle.
Takšen je pač človek, ki je
zapisan poeziji. In resnici.
»Medtem se skozi okno
zazrlo je dekle,
radostno kot še nikdar
ji lica žare.
Poglejte mati draga,
resnične sanje so,
po vasi proti mestu
že trkoma gredo. *
Vile in škrate, berače in
desete brate, prvine ljudske
pesmi, ki ji je sledila Julka,
so zamenjah drugačni juna-
ki, ljudje iz življenja: domači
fantje in dekleta, partizani in
sovražniki, sanjarjenje se je
odmaknilo.
Pogum, k^ je to, se je
vprašala tistikrat Julka.
»Zrli so smrti v oči
a vendar pogumno so
stali,
ko hrasti v viharju,
polni moči.«
Vročičnost. Pisala je kot
nikoli doslej. Po gozdovih je
razsajalo, vrelo... Dvom je
izginil. Verovala je v be-
sedo.
Včasih se je rima opoteka-
la, toda čustvo jerazbičano
sililo na dan, zrlo v ščemeče
sonce. Spomin slovesa. Po-
gumni partizan. Pogled
s planine. Kajuhu v spomin.
Pozdrav bratu partizanu. Po-
mlad na Pohorju 1945. V ti-
hem grobu. Sanje. Vrtnica.
Ob grobu talcev.
Naslovi pesmi, desetine
naslovov.
Življenje je vrtoglavo dr-
velo naprej. Julka se je zna-
šla v komisiji za ugotavljanje
okupatorskih zločinov. Za-
poshh so jo z agrarno refor-
mo. Dva meseca se je v nek-
danji Nedičevi vih na Jajin-
cih pri Beogradu pripravlja-
la za novinarski pokhc. Pisa-
la pesmi in vihtela kramp in
lopato v mladinskih delov-
nih brigadah. Življenje je po-
stajalo lepše. Hči težaka, ki
je lomil plemeniti pohorski
kamen, granit, je čez noč po-
stala »nekdo« in »nekaj«.
Sedaj je bilo najpomemb-
neje ozreti se okoh sebe.
Imeti nekaj tudi zase. Greš-
no, a vendarle: skušati biti
individuah.st!?
Pojdimo na oglede, kot so
rekli njega dni. Vsrkati spo-
znanja okolice. Ne, za božjo
voljo ne, ostsoati zadaj, za
stvarmi, za dogodki...
Spoznanja so prihajala kot
dober sopotnik. Romala so,
v prozi in rimah, v Ljudsko
pravico. Mladino, Slovenski
poročevalec, Novo dobo...
Bila je novinarka. Ljubila je
svoj poklic, predvsem pa je
živela za - poezijo. A tisti ča-
si so bili - aktivistični časi.
In je pisala. O volitvah.
Udarni mladini. O času brez
grehov. Zanesenosti. Zakri-
čala na ves glas, da ni poti
nazaj. O odločnosti...
»izklesani v letih,
ko smo najhuje trpeli,
v dneh, ko so padali talci,
ko so domovi goreli.«
Nenadoma je treščilo iz
nje, po partizansko, da časni-
karski poklic zahteva celega
človeka. Iz nje je planila žen-
ska: hotela je imeti družino.
Pero se je skrilo med papirji.
Ljubezen do poezije je, se-
veda, ostala. Julko so v Polj-
čanah na okraju, izvolili za
prosvetnega referenta. Za-
upali so ji skrb za otroke
v konjiškem otroškem vrtcu.
In tu in tam je prebrala mla-
deži tudi kakšno svojo pe-
sem, nek^ nežnega, dobrot-
nega za občutljivo otroško
dušo...
Brez posebnega hrupa so
prišli medtem na svet še trije
njeni otročiči, brez udarcev
velikega zvona je pri petin-
štiridesetih maturirala na ve-
černi ekonomski šoh. V nje-
ni zavesti se je izobhkovalo
mnenje, da je to pač - davek
na oltar domovine. In o tem
je - seveda - mnogokd^ pre-
mišljevala ...
Takrat je zapisala:
»Z jablan cvetočih veter
je otresal cvetje,
ko sem prvo svoje dete na
srce privila.
Takrat meje vso prevzelo
razodetje,
da pozna ljubezen žena le,
ki je rodila.«
Pogreznjena med papirje
je Julka danes leva - pa tudi
desna - roka konjiškega
predsednika borčevske or-
ganizacije. Reklo bi se, po
domače, deklica za vse.
Vprašajte jo za osamelca
na Resniku, kmeta borca,
kje je partizanil, kakšne teža-
ve ima? Le vprašzOte, brez
zadrege. Morda za kamnarja
iz Oplotnice, kmetica iz Loč
in Špitaliča... Julka vas ne
bo razočarala, Julka deh do-
bro in slabo s svojimi - in
požira grenkobo. Seveda, ni
rož brez trnja.
Bistro se ozira naokoli, ni-
česar ne prezre, in ko so noč
spusti nad konjiško hribov-
je, se zgodi, da postane, v ve-
černih, mirnih, skrivnostnih
- in svojih - urah, hudomuš-
na, vedra, zatopi se vase in
zapiše, da
»sejemo, sejemo
goste besede.
ko bi le kdaj
napolnile nam sklede.
Če bi vsaka beseda
le klasek rodila,
pa bi vse kašče
navrh napolnila.
Sicer pa kaj?
Beseda ni konj.
To še najlaže
damo zastonj.«
Seveda se zgodi, da se Jul-
ka - in ne samo ona - nemoč-
no zasmeje. Grenkobo je tež-
ko požreti. Že veste, kakšno.
Zakaj že im^o konji plaš-
nice?
Zgodilo se je zadnjič. Ne-
kaj se ji je vsadilo v srce in je
pogumno zapisala. »Zak^ bi
se bala, navsezadnje sem se
za to, kar imamo, tudi, na
svoj način, borila!«
Poberi se, strah!
Zalepila je kuverto in - po-
slala. Objavih so. Pa je prišel
k njej čovek, uradno trd in
neizprosen, aktivistično za-
drt in omejen, učene besede
je sipal pred Julko, za prgiš-
če in več. Da tega ne bi smela
zapisati, da bi prej morala
pokazati njemu, da se je tre-
ba posvetovati s »forumi«,
da tako, individualistično,
pač ne gre, saj smo naposled
le urejena družba...
Najprej je Julka grenilo
požrla, nato izpljunila... In
hip za tem... se je zatekla
k poeziji.
»To, kar imamo, je naše,
pa če je dobro ali slabo.
Dobro razvijaj mo,
slabo odpravljajmo,
pa bo spet lepo.«
Tako je izzvenela njena
ogorčena duša in hladnost je
izginila. (Neusmiljenega) ak-
tivizma se seveda ne da kar
tako izbrisati. Pušča rane,
grenak priokus!
Vedrina sije iz oči,
klost strumno koraka l
njostjo, verzi kot ne
neshšno in temno prel
jo papir.
Človek, če ti je hu(
zapiraj se. Ljudje, misli
di na druge. Prijatelj, r
meri, ne delaš prav. Nil
brez napake.
Titu
bolečina bi se rada izgi
med vrsticami...
V mrakobi pisarne
dujeva... Julka zajoče.i
sem - besen konj - zdil
plan.
»Mi smo Titovi,
Tito je naš,
četudi je moral umreti.
Človek, ki ves se za
razda,
nikoli ne neha živeti.«
Pletilja
Julka haja. Kot babicj
in več let nazaj.
»Pletem, pletem, pleteti^
zanke se vrstijo.
Plete, plete se življenje I]
in lasje sivijo. a
Rada bi napletla toplo. I,
dolgo ogrinjalo,
da pod njim bi mi srce y
utrujeno zaspalo. h
Rada bi napletla li
tople sreče vsem ljude!!i{
preden me zagrne [»i
zemlja v svoj objem.« "
Julka ve
»Ni lahko vedno
se smeri držati,
toda v neznano
ne smemo capljati.
Mnogo zavzetosti,
strpnosti hkrati
pa se ni treba
bodočnosti bati.
Saj bomo vendar znali
deliti, '
kar smo uspeli pridob^