InseratI se sprejemajo in valji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, i o o '"n n n n 4 n ii D n II 3 n Pri večkratnem tiskanji Be cena primerno zmanjša. Rokopisi fe ne vračajo, nefranhovana pisma ae ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo vadn nistracija) in eksj.edicija na H arem trgu h. št. 16. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. ~ kr za polleta . . 6 „ - „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ ^ " V administraciji velja: . 8 gl. 40 kr Politi cen lisi 23 siomutl Baron. Za celo leto za pol leta ... 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljan velj& 60 kr. več na leto. VredniJtvo je v Kravji dolini štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. {tZgT* Zarad praznika izide prihodnji ,.SIo venec" v četertek 13. junija Istavoverstvo in narodnost. Kedarkoli z našimi domačimi nasprom ki skup treščimo, vselej nam očitajo, da smo klerikalci ali narodnjaki, sami pa se bahajo z ustavoverstvom, kakor da bi si bile ti dve lastuo-sti nasprostni. Samo to očitanje že jih izdaja, da nimajo pravega pojma niti o nas', niti o samih sebi. Kakor da klerikalec ali narodnjak ne bi mogel biti ustavoveren, ustavoverec pa ue naroden ali klerikalen! Saj nimamo samo v Avstriji ustave, imajo jo tudi drugje in so jo imeli še pred nami. Po mislih naših strastne-žev more ustavoveren biti le Nemec; Lah, Francoz, Španjec, Slovan pa ne. Ali ni taka misel silno bedasta? Da je človek ustavoveren, ni treba tedaj nič druzega, kakor vpisati se v kazino, nemški govoriti, voliti s kazinarji in morda celo v „Tagblatt" pisati. No to ni težko. Pač, težko je. Po načelih teh ljudi naš kmet ne more biti ustavoveren, ker mu manjka glavnega pogoja: znanja nemškega jezika. Ko je naš presvitli cesar dal ustavo, dal jo je za vse narode cesarstva; zato se pa tudi pravi ,.ustava" sploh, ne pa „nemška ustava.'' To je dokaz, da je lahko vsak ustavoveren, ui treba, da je Nemec ali renegat. Naši nemškutarji se s takim dopadajeujem in nekako ponosnostjo imenujejo ustavoverce, da jim je beseda nemškutar že toliko kot ustavoverec. Tega napačnega pojma so se prijele že više osebe, celo pri sodnijskih obravnavah se je beseda „nemčur" identificirala z besedo „usta-voverec". Mi smo že velikrat povdarjal', da ti besedi niste identični, nobeden človek ue misli reči „ustavoverec", kedar reče ,,nemškutar." Beseda „nemškutar" je le nasprotna besedi J„narodnjak", in naravnost tčemo, nemškutar | ui ustavoverec, ht r on se ne drži ustave. Po ; ustavi je namreč popolna svoboda zagotovljena ; vsem narodom, on pa je ue privošči urugemu, ko sebi. Na vsak načiu je toraj narodnjak veliko bolj ustavoveren od nemškutarja. Za grmom ,,ustavoverslva" tiči pri naših nasprotnikih drug zajt c, kterega vedno skrivajo, ki se pa vendar le vedno čez grm vidi; ta zajec je pont niče vanje naroda. Če to ni, zakaj pa vse, kar pišejo in govore, pišejo iu govore v tujem, nemškem jeziku? Zakaj njihova monitorja „Tagblatt" in „Laib. Zeitung" izhajata v nemškem iu ne v slovenskem jeziku? Zakaj so uradnije, pisarne njihovih advokatov itd. le nemške? Zakaj njihovi jposlanci v deželnem zboru kranjskem in drugje ne govore slovenski, ampak prav tendeuc jozno prav nalašč le nemški ? Zakaj se ogibajo znanstvenih društev, kakor „Mat.icu" ,,Mohorjevega društva itd., ki niso nič politični, ampak izdajajo le sloveuske knjige? Zakaj jim je vsak časnik zoprn, če je slovenski? Zakaj snmi ne p šejo nikdar slovenski? Zakaj celti svoje otroke dajo učiti vsak jezik prej, nego domačega? Ali s tem kažejo le ustavovernost, nič druzega? Res, rad bi videl tisti paragraf v temeljnih državnih postavah, ki to veleva in po kterem se ravnajo. Morsko kupčijsko brodovje. Statistika je dandanes pri vsakem pod-vzetju merodajeu faktor, rekel bi, ona podaja nam podlago za vsaki proračuu bodi si pri kupčiji ali pri gospodarstvu, Statistika nam kaže uioč :n bogastvo, rast ali razpad držav, in njih razvoj v vsakem oziru. Statistika nam tudi kaže, da so države ki imajo dolgo morsko obrežje in številno kupčijsko brodovje naj boga- tejše in mogočnejše, če dotična vlada ne zamudi naravni položaj države porabiti in temu delu drž. gospodarstva dovoljno vstrezati, ter vse zadržke odpraviti, ki njegovemu razvoju nasprotujejo. Oglejmo si toraj kupčijsko morsko brodovje velicih državi, in videli bomo, da so one, čim več brodovja imajo, tim bogatejše. Toda ne samo število, ampak tudi velikost brodovja samega je merodajno. Štatistika nam pove, da ima: 1. Anglija — 4343 parnikov s 1,641.500 tovori; (Tonne) 32.461 jadrank s 5,573.000 tovori. (Tonne) 2. Amerika — 3625 parnikov s 1,048.205 tovori; 17.049 jadrank s 2,146.598 tovori. 3. Francoska — 316 parnikov s 240,273 tovori; 4951 jadrank s 906.705 tovori. 4. Nemčija — 219 parnikov s 165.178 tovori; 4863 jadrank s 1,143.810 tovori. 5. Iiuska — 185 parnikov s 36.000 tovori; 3089 jadrank s 771.292 tovori. 6. Spanjska — 151 parnikov s 45.514-tovori; 4363 jadrank s 345 186 tovori. 7. Laška — 11S parnikov s 37.810 vori; 19.488 jadrank s 1.031.907 tovori. 8. Avstrija - 97 parnikov s 52.005 vori; 2692 jadrank s 288.176 tovori. Toraj imata Anglija in Amerika naj več parobrodov, naj manj pa j h ima Avstrija, se ve da zato, ker ima zadnja tudi veliko manje morsko obrežje. Naj več ladij jadrank ima Italija, toda te so zelo majhne, bi rekel čolni, ker vse skupaj nosijo manj tovorov ko nemške ladije, katerih je. na število štirikrat, manj, pa nosijo več tovorov ko laške. Naj močnejši jadranke imajo po redu: Nemčija, Ruska, Francoska; naj manjši Španjska in Italija. — Naj močneji pa-robrode imajo Francoska, Nemčija in Avstrija to- to- f Jendrzej Towianski. V prvej polovici preteklega mest ca je umrl v Ziirichu znani verski fantazijast in ustanovitelj nove mistične sekte Jendrzej Tovvianski. V svojem času je bil tovijanizem precej razširjen mej Poljaki, posebno mej emigranti in znameniti j oljski pesnik M.ckitvvicz je bil njegov vnet privrženi c. Ker se je že jednoč nekoliko govorilo na tem mestu o poljskem me-sijanizmu, kakor ga je propovedoval Mickinvicz, zato se mi zdi primerno življenj samega To-W:anskega v kratkem jiodati. Jendrzej l'o\vianski se je rodil 1. 1795 v okolici \vielkomirskej. Njegov oče je bil navaden posestnik. Legenda pripoveduje, da je bil Towianski v otročjih letih slep , da je vsled ntcega čudeža spregledal in da je ravno ta slepota v zvezi z živo domišljijo dala povod njegovemu sanjarenju. A taki izvod seuevjema s psihično resnico: slepi od detstva nemajo ni žive domišljije za osnovanje plastičnih oblik, ni vztrajnosti v svojem odločenji, a oboje toje imel Tovvianski v velikej meri. Šolal se je na gimnaziji in vseučilišči v Vilni. Idealni smer, kakoršen je vladal mej tadašnjo vseučilišno mladino, je bil nov nagib za Tovvianskega Bil je zelo v navadi tako imenovani „životni magnetizem" ali „mesmerizemV Vilni je iz dajal Lahnicki ,magnet Čno spominjsko knjižico", ki se je glavno pi čala s liziko, kemijo in som-nambulizmom. Iz magnetizma, kakor iz občnega vira se je razvil ua jednej strani spi n-tizem, ki se še sedaj nahaja v Ameriki in tudi v Evropi in ki ima, kar je najbolj čudno, največ privržencev mej ljudmi, ki ue verujejo v duhove. Na drugej strani se je pa ravno iz tega izvirnika razvil njemu sorodni mesijanizem ali tovijanizem. Naprvo je Towianski pripovedoval o svojih razodenjah , katere je boje prejemal od zgoraj, o svojih razgovorih z duhovi, svetniki in Materjo božjo. Po dokončanih vseučilišnih naukih je postal regent ali kakor bi mi rekli notar pri vilenskej deželnej sodniji in napravil si je lastno ognjišče. Potem je izdeval sebe za sv. Petra in ženo svojo za sv. Filomeuo. Osnova vseh teh fantazij je bil, kakor se kaže, nauk o preseljevanji duš. To čudno obnašanje ga je spravilo za nekaj časa v ječo in potem v zdravnišflico za duševno bolne, a oprostili so ga kmalu, ker so njegovo manijo sjioznali za neuavurno. l'o tem je živel nekoliko let na kmetih. Dogodkov 1. 1830 se ni vdeležil, tvr-deč da ne morejo imeti nikukoršne koristi. Ko se je vstanek končal, je šel ua Rusko in živel nekaj časa v Petrogradu. L. 1837 je pa skupno s svojim svakom dr. Iluttom zapustil domovino in se podal na zapad razširjevat resnice, katere mu je boje Bog razodel. Najprej se je ustavil na Poznanjskem , kjer se je izdal za proroka in si skrbno prizadeval dobiti sledbe-nikov svojemu nauku. Ker se mu pa ni posrečilo nagniti nadškofa Dunina na svojo stran, je odšel v Draždane in potem v Bruselj, kjer si je mislil pridobiti generala Skrzineckega. (Loyd), naj manjši: ŠpanjHka, Amerika in Ruska. Res je, da ima Angleška naj večji pa-robrod Great-Kastern, ali ta ni za kupčijsko rabo, drugi njeni jmrobrodi so pa večidel srednje vrste. Razvidno je iz tega dalje, da avstrijska država zaostaja, kar se tiče mornarstva za drugimi državami, posebno za Nemčijo iu sicer zato, ker ves promet samo po železnicah odteka v sosedno Nemčijo ali v zahodne kraje, prav malo pa ga odpelje brodovje proti jugu in vzhodu. Cela dosedanja Turčija poplavijena in z angleškim blagom, s katerim avstrijsko ni moglo konkurirati. Angleži so dovažali s svojim brodovjem do turških luk in po kopnem turškem delali so si železnice le tako daleč, da nikjer niso avstrijske meje dosegli. Avstrijsko železnice so sicer do turške, srbske iu rumunske meje speljane, dalej pa niso zvezane k turškimi. Za vso to se ima Avstrija oni Angliji zahvaliti, ki tudi duues le za svojo korist skrbi in kateri je tudi danes le to na mar, da Avstrijski vpliv v prihodnje v teh deželah ne pride na bolje. Temu pa je tudi kriva nemško-madjarska politika, ki se iz strahu pred Slovaui protivi državi na kvar vsemu razširjenju Avstrije proti jugu. Promet rodovitne, se ve da, zdaj zanemarjene Rosne bi oživel avstrijsko mornarstvo ob dalmatinskem z lepimi iu velikimi lukami obdarjenim obrežji tako, da bi kmalo doseglo, če no prekosilo nemško in francosko, ('as je toraj, zadnji čas, da avstrijski državniki spoznajo, da s Slovan-stvu nasprotno politiko spodkopavajo le blagostanje države, nikdar pa se jim ne bo posrečilo zatreti Slovanstva, ako Bog dado in sreča junaška. Politični pregled. V 1-nibljmii, 7. junija. Avstrijske dežele. I tržil mi zlior je sprejel postavo, ki določuje, da se bode odsihmal od kave plačevalo po 21 gld. colnine. Il(*l<'iiti4'ija (gorska je pri obravnavi vojnega proračuna zbrisala rednih stroškov, 1,007.032 gld., izvanrednih pa (122.175 gld., ter vsega skupaj dovolila 1)5,025.014 gld. lirvtiv ii ti pu«) seje. zgodil tuili pri nas v Avstriji. V Kraljevem Gradcu na ('eskem sta deželna sodnika Koberč in Klaudy pregledovala ječe, gotovo ne zato, piše ,,Reform", da bi videla, če se z vjetniki dovolj ojstro, ampak če se ž njimi ne ravna premalo mehko iu pre malo dobro. V ječi ju je pa neki na 5 let obsojeni zločinec napadel in dr. Klandy-a tako zelo z nožem zabodel v trebuh, da je 3. t. m. vsled tega umrl. To je nasledek liberalnega postavodajalstva, ki zahteva, da naj se s hudo-delniki tako mehko iu človeško ravna, kar največ more , tudi če so doprinesli najbolj nečloveška dejanja. To gre tako daleč, da ne časte vjetniki sodnikov in nadzornikov, ampak sodniki iu nadzorniki morajo skoraj spoštovati vjetnike, ki po ječah boljši žive, kakor tisučeri pošteni delavci. V IBoniiI In llci-cr^uviui zopet plenijo, more iu nadlegujejo turški vojaki avstrijske podložnikc. Knakih poročil bilo je po raz niti listih brati že brez števila, ni bilo pa slišati, da bi bila Avstrija zarad tega od turške vlade zahtevala in dosegla kako zadostcnjc. Kdo naj to odpravi ? Porta ne more, če bi ju bila tudi volja. Srbija se iz diplomatičuih vzrokov ne sme vtikati, Avstrija pu hoče najbrže še le kongres prositi dovoljenja zalo, kar bi bila vsled lastnih matcrijaluih in častnih koristi smela in morala že davnej storiti in bi bila vsaka druga država gotovo tudi že storila. Tudi sicer se v Rosni gode'; strašne reč'. V Iliči so nedavno umorili 2 kristjana; v Sera-jevo so pripeljali 2 druga, kterima so bili redni vojaki odsekali roke. V Serajevem ljudje gladu umirajo, vojaki pobegujejo in se skrivajo po hribovji, kjer potem ropajo iu napadajo ljudi. Ker so zarad varčnosti število žandarmov skrčili, namesto pomnožili, je povsod jako velika nevarnost. V umije države. 41 11 «"in m U «'»»» cesiirju poročajo telegrami, da se dokaj dobro počuti. Privatna poročila pa trdijo, da rane niso tako nedolžne, kakor naznanjajo vradna poročila iu da si zdravnikom zlasti rana na desni rami zdi nevarna. Vlado bode prevzel kraljevič, da bi se pa vstanovilo posebno vladarstvo, ni res Dr. Nobiling še živi, pa se ne zaveda, da bi zamogel kaj razodeti. Vendar pa je skoraj gotovo, da obstoji neka zarota , ktera si je sta vila namen s poti spraviti cesarja , kraljeviča iu morila še kterega druzega princa, da bi potem osnovala državo po svojem okusu. Središče te zarote je najbrže London, kjer so nedavno razsajali tudi pred palačo nemškega kraljeviča, ter upili: Na tla s kraljevičem Tudi grof Moltke je dobil neko pismo, v ktere ni mu žugajo s smrtjo, če bode še enkrat tako protisocijalistično govoril kakor pri ob Ostalo mu ni druzega nego iti v Pariz in tam poskusiti svojo srečo sredi poljske emigracije, mej katero je bilo mnogo njegovih znancev iz Vilne. V številu poslednjih je bil tudi Mic kieuicz, in Tovvianski je prepričal pesnika, da je on , Tovviauski, poslanec božji, ki je prišel s poalnnjem k njemu iu po njem k vsej emigraciji. Ozdravil je Mickiew,czu ženo od blaznosti in si s tem zadobil jiri njem neomejeno zaupanje. M;ckie\v cz sam je začel razširjevati tovijanizem in to tem ložje, ker je učil tačas slovanske jezike, literaturo in filozofijo na sto-lici IrancoBke kolegije. Tovijanizem je imel po njegovem mnenji nalogo proizvesti popolno reformo v občnih odnošnj h , in v dosego te svrhe bi ne bilo treba, kakor je pravil Towi-unski, uničiti sedanjega reda , ampak privelo bi k tej svrhi nravno vzvišenjo človeštva in jiodpiranje vsake posamezne osebnosti v stanji vednega navdihovanja, katero samo je sposobno spoznati in uresničiti na zemlji zapopadke o svetu, resnici in ljubezni. Mickievvicz ni samo s stolice propovedoval tovijanizem, ampak ji izdal v ta namen tudi celo vrsto spisov v francoskem jeziku — „L'eglise oflieiellu et, le Mcs-sianisme (2 zvezka. Pariz 1H42—43\ „La re-ligion et la politique" (1H45) in uredoval je 1. 1m1!) časnik „La tribune du peuple." Ko siji Tovviauski, kakor so je kazalo, popolno pridobil emigracijo, je pa začel očitno oznanjevati svoj nauk. Pravil je, da je prišel zarad oživ Ijenja iu vzvišenja krščanske dobe. Itazun tega je prorokoval tudi bodočnost slovanstva in Na-poleonidov. Njegovi privrženci so si napravili pod Mickievviczevim vodstvom posebno društ vo, kjer so imeli v določenih dneh svoja posvetu vanja. Ta okolščina in smrt vojvoda orlcau skega, katero je Tovvianski boje poprej naznanil, »te prisilile francosko vlado da ga je iz gnala iz predelov Francoske. Sel je v Bruselj ii potem v Itim, od koder ga je pa tudi policija izgnala. Od tačas se. je naselil v Švici, kjer je živel do smrti v Ziirie.hu, obdan s svojimi privr ženci, katerih število se je pa znatno zmanjšalo avnavi o izjemni postavi. V Berlinu policija stikuje po sokrivcih Nobiliugovili in je že več ljudi zaprla, tudi v razna druga mesta so se razšli policijski agenti, da bi zarotnikom prišli na sled. V Poznu je kresijska sodnija tiskarja Primaša. predsednika Bocijalnega demokratičnega društva, obsodila zarad razžaljeuja Veličanstva na 4 leta težke ječe. ■ton^rc* se snide 18. t. m. v Brlinu. Z Andrassjem gredo tje še gospodje : Ž v e ge I j, loschenlierg, Iliibner, Košek, Doczi, Scherr in ochy. Rusijo bosta zastopala Suvalov iz Ou-bril, iu najbrže tudi knez Gorčakov sam , ki je že skoraj popolnoma okreval. Anglija je še vedno precej ponosna, vendar pa je Rusija v Carigradu zadobila prevag) nad Anglijo in pravijo, da bodo Layarda skoraj poklicali iz Carigrada. IIuLiircAla poroča „Pol. Corr.", da je rusko višje poveljnifitvo sklenilo zasesti Ploješti, da ruska armada pri vrnitvi iz llul-garije vsled razstave armade rumunske ne pride v nevarnost. Za zdaj pošljejo tje 1 polk pešcev iu 1 polk konjikov. l*o 1'iMiieoskem gre občna tožba, la poleg statističnih zapisovanj ljudstvo nudi gine in ne raste, in ta žalostna prikazen ljudskega pešanja se med drugim pripisuje tudi temu, da je čedalje manj porok in da ljudem bolj olikanim m premožnim nič kaj ne diši jarem zakonski. Da bi se temu priSlo v okotn, polal je poslanec Alfred Naijuet v državnem zboru nasvet, naj se zakon sme razločiti , in vzroki k zakonski ločitvi naj so: prešestvo, tudi le samo moževo, duševna nezmožnost, laljši sodnijhko potrjena nenazočnost kterega izmed soprugov, iu različnost v verskih ali uaboženskih nazorih! — Poslednji vzrok bodo rnzuzdancem najvgodnejši, pravi „Cech" (X, 123). Mož je liberaluh, žena hodi v cerkev, k procesijam, nvdi rožni venec — tedaj le narazen! Z bolj pogoslo ženitvijo naj po toraj razmnožuje prebivateljst vo I Toda najboljši zdravniki in naravoznanci dokazujejo jasno, da z otroci najbogatejše rodbine so vselej tam, kjer zvesto čujojo nad veltfvami katoliško cerkve o zakonski nerazločljivosti. Tudi misijonarji v Afriki opazujejo, da med tamošnjimi ivjaki, dokler živijo v mnogoženstvu, prebivalstvo gine, in zato tam, kjer po prejemi sv. krsta sinejo le z eno ženo živeti, rodbinam leča in z njo vred zemlji prebivalstvo raste. l'o mnogoženstvu biva človeški rod slab, bo-lohav, nezmožen večega dušnega ali telesnega zatezanja, nesposoben o raznih vremenskih ali podnebnih nezgodah, in o kužnih boleznih ljudje cepajo kakor muhe ; nasproti pa je človeštvo po jedinožonstvu porojeno sploh močno in zdravo. Izvirni dopisi. '#4 lliuiiijii, 5. junija. (N a p a d n a e. e s a r j a Viljem a) presega vse druge politične dogodke, ter ni samo na Nemškem, am-|iak je po celem svetu zbudil sploSno pozornost. Vid ti je, kakor bi bila cela zarota zoper življenja starega cesarja. Kaj hočejo s t i in doseči V Saj z Viljemom monarhije ne odstranijo ; za njim pride njegov sin, in razun tega I o še. drujph princev dosti, ki imajo pravico do krone. Zares neusmiljen zločin je, da niti osem desetletnega starčka ne. branijo sivi lasje.; ali ne bi mogli morilci počakati na prirodno smrt, ki tako ne hi bila dolgo čakala? Zločin se je zgodil takole: Morilec je stanoval že več časa , pod lipami" kjer se cesar navadno ua sprehod vozi. Ko se je cesar okoli dveh popoludne litemo peljal, vstrelil je dr. Nobiling i/, dvocevke dvakrat na njega; vprvič ni zadel, vdrugič pa se je vsula cela toča svinčenih zrn cesarju v obraz, v pleča iu roke. Iz vsake rane se je kri pocedila , tako da je bil cesar ves krvav; vendar ni nobena rana timrtno nevarna , ker je bila puška basana le z malimi zrni, s kakoršnimi se tiči in zajci streljajo. Krogljico so se vdrle pod kožo, iu so tam obtičale. Govori so, da je imel ranjeni cesar trideset takih zrn v životu , ktere so mu pa razun enega dozdaj, ko to pišemo, že vse izvlekli. Ko bi bil mlad človek, bi ne bilo smrtne nevarnosti, ker je pa mož že silno star, znajo vse rane skup, pomanjkanje prelite krvi, največ pa prestrašenje in razburjenost čutnic vendar smrt za nasledek imeti. Ko je cesarja obstrelil, hotel je morilec še samega sebe vstreliti, pa se ni dobro zadel, in se je samo ranil. Med tem so pa že ljudje v njegovo sobo prigrmeli, ter so ga prijeli, čeravno se je srdito branil, in še nekega človeka s strelom ranil. Morilca so morali zavoljo njegove rane v bolnišnico odpeljati, ljudje so pa tako vkup vreli, in vpili nad njim , ter na voz pritiskali, da je kočijaž z voza padel in bc smrtno ranil. Ko je tisti, ki ga je morilec obstrelil, ves krvav doli na ulico pritekel, padli so ljudje po njem, misleči, da je ta mo rilec, ter so ga hudo natepli. Tako se je vr Btila nesreča za nesrečo. Kaj bodo politični nasledki tega sločinaV Če se dokaže, da je bil tudi ta dr. Nobiling ud socijalističue. stranke, kakor listi trdijo, potem se socijalistom ui nič dobrega nadejati. Monarhija kot sistema bo spoznala, da jej so-cijalizem po čivljenji streže, in ne samo na Nemškem, am|>ak po vsej Kvropi bodo začeli bolj ostro paziti uu »ocijulisto in že. se govori, da pride v razgovor tudi na kongresu, kako da bi se skupno zavarovali proti čedalje bolj razširjajočemu se socijali/mu. Vladarji se ne bodo več. varne čutili na svojih prestolih in bodo svoje krone in svoje življenje, branili s tistim orožjem, v katerim jim to socijalizem vzeti hoče. Preganjanje socijalistov se zdaj na Nemškem več zabrauiti ne da /.<• zadnjič, ko je lltidel cesarja napadel, »snovala je pruska vlada postavo zoper soc.ijuliste. Pu nemški državni zbor je ni sprejel, in morda bi bilo vse pri starem ostalo, in to tem bolj, ker se takrat cesarju nič zgodilo ni. Ali si bode pa še zdaj, ko je cesar ranjen, državni zbor upal zoperstavljati se taki postavi? Model in Nobiling sta naredila svoji stranki prav slabo uslugo. Nadalje se vriva vprašanje; ali se bodo hoteli diplomati v Berlin na kongres podati, če vidijo, da tam vladar in monnrhičen človek ni življenja varen? Morda je tudi za liisniarka kaka puška basana? To bo morda povod, da ne kongres kje drugje snide"). — Kaj pa, ko bi cesar Viljem umrl? To bi znalo velik prevrat v evropski politiki narediti, in sicer Slovanom na škodo. Cesar Viljem je prijatelj liusije; njegovem nasledniku, nemškem eesarjeviču pil pravijo, daje bolj na angleško plat nagnjen. Po tem takem bi se Nemčija zvezala z Angložkn in Avstrijo zoper Rusijo. Stvari b se vse drugače zasukale. Dne 13. rožnika se ima sniti kongres; ali se bo po tem dogodku res mogel sniti ? Na vsak način moramo želeti, da se cesar Viljem ozdravi. *) Ho vendar le anide v Herliuu. Vred. Domače novice. V Ljubljani, 8. junija. (Veloi. knez in škof dr. Janez PogaSar) so se pred včeraj nim vrnili iz Ribniške dekanije, kjer so imeli kanonično obiskovanje in birmovanje, zopet v Ljubljano in bodo jutri dopoludno po veliki maši in popoludne po litanijah, pa v pondeljek dopoludne po deseti maši v stolnici delili zakrament sv. birme. (Zrdotno izpraševanje ali maturo) so na gimnaziji delali pismeno ta teden. Oglasilo se jih je za njo 25, in sicer 22 rednih in ;i izvan-redui kandidatje. Ustmeno izpraševanje se prične 15. julija. (l\>grd> (i. A. Ileidricha) 0. t. m. je bil jako sijajen, ter se ga je vdeležilo jako mnogo občinstva raznoterih stanov. Truga je bila okinčuua z venci, kterih dva so mu bili poslali celo rodoljubi tržaški, enega pa mu je podarila tukajšnja ,,Glasbena malica". Čitalnični pevci so zapeli pred hišo in na grobu mili pesmi njemu , čigar krepki glas se je v življenji pri enakih žalostnih prilikah tolikrat razlegal na gomilah dragih umrlih. Med potjo so peli gg. bogoslovci „Miserere", ki veliko bolj v srce sega človeku, kakor pa godba. (j ri nas še zmiraj zanemarja iu katera se nikoli ne bode povzdignila po mojstnh-skazah in njihovih privržencih. Gnj. Poslanica. V 50. št. ,,Slovenca" od 28. maja t. 1. se v notici (Ueservisti) pripoveduje prigodek med nekim reservistom, doma iz Smartna pri Litiji, in pa cestnem odborom, kteri, če bi se bilo to res zgodilo, ne bi bil hvale vreden. Pojasniti pa moramo, da so to ni pri nas zgodilo, in da cestni odbor Litijskega okraja obstoji iz 7 udov, ki so vsi od 50 do 60 let stari, in torej nobeden izmed njih reservist ni. .». li. sond cestnega odbora. Eksekuiivne dražbe. K. junija: 3. Hnrtol a Hribu, .'t. Keržo z Gore, 3. Pctorliii s Poljan, Lesar iz Sodražice, .'1 Pele, vsi v Itibnici. 3. Pire i-/, Kosez, 1, Alefi iz Vran-aic.o, oba v Kamniku. II. Občimi Nadajne urin v Postojni. 3. Jalovec iz Sutne, v Kostanjevici. 11. Žitnik z Visokega, 1. Kupci t. od Iga, 1, Kojc, iz Kosez, I. Tratnik iz Malega Mlačnvcga, 1. 1'alčar od Šinarijo , vsi v Ljubljani. .'1. Bratovoa h Pod-gricii, 3. Vidrili iz SI. Vida, oba v Vipavi. 2, ru 10.1 85. — Ce». kr cekini 6.62. —20-trankov 0,48._ Poslovilo. Častitemu g. kaplanu Loop. Lotriču izrekamo za poduk, ki smo ga od njih prejemali, m za priljudnost, ki so jo skazovali vsim, mladim in starim, pri njihovem odhodu v Dobrepolje naj prisrčnejšo zahvalo in se jim priporočamo še za naprej v blat; spomin. V Žužembergu maja 1878. Zalivala. Za mnoge dokaze blagega sočutja in za obilno vdeležbo pri pogrebu no-pozahljivega nam gospoda Aniona HeiMa izrekamo vsem častnim deležnikom, posebno pa slavni „Glasbeni matici" za prekrasni venec, in častitim gg. pevcem za blago sodelovanje najpriserč-uišo zahvalo. V Ljubljani 7. junija 1H78. Žalujoči sorodniki. f Prežalostnega srca naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin oziroma brat in vnuk, gospod Franc Jakopič, c. kr. reserv. lajtenant in absolviran tehnik, danes ob t. uri zjutraj po dolgi in budi bolezni, previden s sv. zakramenti, v 2f>. lom svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo drugega ranjkega se bode v soboto H. t. in., popoludne ob 5. uri iz hiše št. 11. v Krakovskih ulicah preneslo uu pokopališče k sv. Krištofu i! Sv. maše se bodo darovale v Ternov->ki cerkvi. Druzega ranjkega priporočamo vsem v Id ig spomin. V Ljubljani 6. junija 1878. Franc Jakopič, Polona Jakopič, oče. stara mati. Noža Jakopič. Jožef in Ribaril Jakopič, mati. brata. Terezija in Marija Jakopič, sestri. _ v Žitne cene preteklega tetina. Za tiste, kteriin nova mera iu vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3M/nw mernikov. V I.juh- V Novmn V Krimji V Ho.lrn- V Muri- V Ptuju VOnmiiii V Cnlovuu VZiigrvtiu 1{ (> (■ j Ijfini montu ->.it i boru (fl lir. gl Ur. lir. lir g I lir, gl. I r I"'- H>- 1 pri. | kr. . (hoktolltar H 6li 10 21 9 76 11 M !) 40 H HI) K (Ki <» i "J 8 00 lHt'""'" ( mori.* 2 HO .1 r. I .1 14 3 40 2 77 a 7(1 'J V3 - 70 2 73 ! , I . .. (liciUtolil.nr r. H« 7 O 50 — ! — li 30 (! 50 (i 60 li 41 7 — ' ' (moritile I SO 2 16 2 — - 1 N 2 - 2 ' 1 O« S — . . (lioktollter 5 H(1 (i 50 5 85 (l i IH 5 , HO 5 60 f. 40 (1 Ml 5 20 Jocinenn iik , „ 2 , , ,,,, , 7H , u;, , 6f, -> - l ,|(l 1 ... (liolitolito. d 18 li Hi (1 50 (10 r.O 7 HO C, 70 I 17 0 11 7 40 Aj"W • ' ( mernik I <)0 1 83 2 - 2 — 2 30 2 . (i 1 2« 1 Hi) 2 30 ( lioktoiit.nr »t 32 11 50 (i 50 I! 20 (i , 40 (i ' <50 7 I 80 I '1(1 7 (10 lr<,HI1 • (mernik I -.15 2 I — I 88 1 1)0 I 07 2 3 2 40 I .10 2 3B fbektolitor d i 60 7 48 (l 60 7 82 (i 30 »1 i 00 (1 «0 It 18 (i 10 I u rilcu (imirllik „ ,J(| jj y4 a 40 , l)4 » | 3 2 63 I 00 ! 07 .. (hektoliter :l 20 3 67 ,i 57 3 57 3 j 50 ,1 , 60 ,1 J 25 3 12 3 28 Uv"n ' (mernik 1 , - 1 10 1 10 1 10 1 8 1,8 1 — — OB — I 00 ' i i i ! ' i