lavfco, DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 275 AMERICAN HOME CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1937 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XL — VOL. XL, pmmmmtmmmmmmmmmmmm:«m$s«m::$mm:mmmtt:mi«mmm Demokrati na delu za idealno politiko Odkar je "Ameriška Domovi- j v stranki, ocl onih precinktnih na" prva izmed vseh časopisov načelnikov in delavcev v širnem v Clevelandu prišla v javnost z zahtevo, da nastane v vodstvu Clevelandu, ki so morali dosedaj opravljati najbolj težka dela za demokratske stranke temeljita ' stranko, priznanja pa nikdar do-izprememba, se je v Clevelandu bili niso. zgodilo marsikaj, kar nam daje upanje, da bo prišel pri stranki v poštev najboljši element v demokratični stranki, ki bo znal slediti principom nekdanjega demokratičnega župana Johnsona v Clevelandu in idealom sedanjega predsednika Roosevelta. Za nami se je z isto zahtevo oglasilo angleško časopisje, zlasti "The Presfe" in "The Plain Dealer." Z enakimi izjavami za čiščenje v demokratični stranki so prišli na dan dosedaj češki, poljski in ogrski dnevnik, nadalje romunski in slovaški časopisi. Uredništvo našega lista je dobilo priznanje ne samo od resnih in odličnih (državljanov v Clevelandu, pač pa tudi iz drugih mest države Ohio. Iz Vashing-tona nam je zvezni senator Robert Bulkley pisal, da stoji z nami in da bo podpiral našo akcijo. Izvrševalni odbor demokratske stranke v Clevelandu, katerega člana sta tudi oba naša urednika, je prišel do prepričanja, da se splošni ljudski zahtevi ne more več dolgo ustavljati. Sedanji voditelji demokratske stranke — Burr Gongwer,- Bernice Pyke, John Pyke in Martin Sweeney morajo oditi v pokoj, in to iz vzroka, ker niso gledali na napredek, moralnost, ideale in blagostanje naroda, pa« pa zasledovali svoje sebičhe svrhe, ki so bile v največ slučajih nasprotne splošnemu blagru naroda. Zato se je pa zgodilo, da smo bili demokrati v Clevelandu, ki je normalno bilo vedno demokratsko, tepeni trikrat zaporedoma v času, ko se nahaja na vladi največji demokrat današnje dobe — predsednik Roosevelt. Najnovejši dogodki na političnem polju demokracije v Clevelandu so: načelnik stranke, Mr. Gongwer, je odpotoval v Florido, kjer se greje na gorkem soncu. Predno je odšel je imenoval "odbor za javne zadeve," ki bi na njegovem mestu vodil stranko. Ta odbor pa bi sledil navodilom načelstva stranke, pač pa se je te dni obrnil direktno na Vse demokrate v Clevelandu za nasvet in za narodno odobritev svojega delovanja. Odbor je naredil pro'gram, ki ne bo tajen in prevlečen s privatnimi sebičnimi cilji, pač pa bo predložen demokratom v javnost, da ga odobrijo ali zavržejo. V nekaj dneh bodo sklicani vsi vardni voditelji stranke, vsi precinktni kapitani, vsi pre-cinktni delavci in izvrševalni odbor stranke k ogromnemu skupnemu delovanju. Ta korak je bil odobren, ker se je revolta demokratov proti vodstvu vedno bolj širila. Revolta se je pričela, ko je bil porazen demokratski kandidat Mc-Williams, sijajen mož, toda po-*ažen, ker so ljudje zgubili vero v svoje voditelje. Dosedaj so vodilni možje pri franki delali vse pod roko. Pri-prost demokrat ni vedel ničesar, m končno tudi vprašan ni bil. ■Mr. Harrison, začasni vodja "odbora za javne zadeve," je izjavil, da so program stranke popolnoma liberalizirali in ga ne bodo Prej izvrševali, dokler ne bo odobren od večine vodilnih mož Demokrati prihajajo do zavesti, da stranka ni samo za politiko, pač pa zlasti za ljudski napredek in blagostanje, da se javne zadeve tako uredijo, da dobi čim več ljudi delo in zaslužek, da se odpravi vsaka korupcija iz stranke, da bomo s ponosom gledali na voditelje kot gledamo na predsednika Roosevelta, ne da bi se voditelji skrivali po tajnih kotih in kovali načrte, ki so pač v korist njih žepov, pa v moralno in materialno škodo naroda. Ta boj se bo vršil in bo prišel do vrhunca pred primarnimi volitvami prihodnjega leta. Dobro pripravljeni, s pravimi voditelji, bomo doželi sijajno zmago. -o- Martin na delu, da prepreči nadaljne štrajke Pontiac, Mich., 22. novembra. Homer Martin, predsednik United Automobile Workers unije, je včeraj obupno apeliral na Fisher Body delavce v tem mestu, da se vrnejo na delo in opustijo svoj nepostavni štrajk, radi katerega je 14,000 delavcev pri Pontiac korporaciji brez dela. Očital je delavcem, da so izbrali najslabši čas za štrajk, in da bodo štrajk absolutno zgubili. Povedal'jim je, da ima kom-panija 17,000 izgotovljenih avtomobilov, toda nobenih novih naročil. Kompaniji je vseeno, če je tovarna več mesecev zaprta. Najbrž bodo delavci se premislili in opustili štrajk, ki je sicer nepostaven, ker ga eksekutivni odbor unije ni odobril. -o-- Važno naznanilo Ker je vodstvo radio postaje radi tehtnih vzrokov naš Zvezni program na času spremenilo, vljudno opozarjam vse člane in članice Slovenske Dobrodelne Zveze in ostale rojake in rojakinje sirom države Ohio, da se naš program na Zahvalni dan prične ob 11:30 dopoldne in konča cb 12:30 popoldne. Program bo oddajan po CWLE radio postaji. Sledite bogatemu radio programu, ki je podan članstvu na Zahvalni dan po izbranih talentih, članih Slovenske Dobrodelne Zveze. Popoldne ob 3. uri bo nadaljevanje programa v S. D. Domu na Waterloo Rd. ter zvečer ples in prosta zabava. Vljudno vabim članstvo in prijatelje na obilen poset! — Bratski pozdrav, Joseph Ponikvar, glavni predsednik. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminul v mestni bolnišnici Joseph Ivan-čič, 6600 Bliss Ave., star 63 let. Bil je samec. V Clevelandu zapušča sestrično Frances Gruden, v Minnesoti pa brata Gregorja. Rojen je bil v vasi Kot, fara Velike Lašče, kjer zapušča tri sestre, brata in več sorodnikov. V Ameriki je bival 36 let. Bil je član društva sv. Janeza Krstni-ka št. 37 JSKJ. Pogreb se vrši v sredo ob 10:30 dopoldne iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in ob 11. uri v cerkev sv. Vida ter na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Naj mu bo lahka ameriška zemlja.' Poroka V soboto 27. novembra se poročita v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. dobro poznani Mr. Joseph Šturm, 1337 E. 17'Oth St. in Miss Rose Yannelli, 912 Rondell Rd. Prijatelji in znanci so prošeni, da se udeležijo sv. maše ob 9. zjutraj. Iskrene čestitke novoporočencema! Pobiranje asesmenta Mr. Kapelj nam naznanja, da se bo pobiral društveni asesment za člane' društva Kras št. 8 S. D. Z. in za člane društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. v sredo 24. novembra, zvečer, in na Zahvalni 'dan, 25. novembra, od 9. do 11:30 dopoldne, in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Bazar v Newburgu Pri fari sv. Lovrenca se prične v sredo zvečer ogrort>en letni bazar, ki se vrši v korist fare sv. Lovrenca. Na bazarju bo najmanj 100 puranov, rac, gosi, kokoši in enake perutnine. Mogoče se bo dobilo še kakega fazana. Pa tudi vseh drugih dobrot boste lahko dobili na koše. Za par centov pa imate na Zahvalni dan afli nedeljo potem obilno kosilo za vso družino. Bazar se vrši v sredo, soboto in nedeljo. V petek popoldne bo pa zlasti za otroke. Zavedni in dobrosrčni farani župnije sv. Lovrenca še nikdar niso odrekli, kadar se jih je klicalo za sodelovanje za napredek fare sv. Lovrenca. Tudi to pot bodo pokazali, kaj znajo. Na bazarju dobite tudi vse polno druge izvrstne zabave za stare in mlade. Farni odbor prijazno vabi vse farane, pa tudi druge prijatelje fare k obilni udeležbi. -o- Italijanski prostovoljci začeli odhajati iz Španije London. — časopisje poroča, da Italija že umika svoje čete iz Španije. Umikanje se je začelo pred tremi tedni in je večina laške pehote že ?apustila Španijo. Dosedaj so Italijani odpokli-cali samo pehoto, italijansko letalstvo in topniško osobje pa bo še ostalo v Španiji. Zdi se, da so začeli Italijani umikati svoje i čete takoj v začetku zasedanja odbora za nevmešavanje, nakar je bila šele objavljena izjava, po kateri je na Španskem le 40,000 laških prostovoljcev. Vzrok odpoklica prostovggcev je bržkone v tem, ker genSfelu Francu po končanih bojih na severnem bojišču italijanska pehota ni več potrebna, na drugi strani pa se Italiji spričo položaja v srednji Evropi ne zdi primerno, da bi imela velik del svojega vojaštva :a oddaljeni fronti. ----O'--— Bazar pri sv. Kristini Danes zvečer se vrši pri sv. Kristini, v spodnjih prostorih, velikanski bazar. Danes bodo plantale razne pernate živali, kot purani, goske in kokoši. To bo ravno prav za Zahvalni dan. Vsak bo lahko nesel nekaj domov. In če ne boste danes večer dobili dovolj, pridite še jutri večer. Torej oba večera boste nosili domov razne dobrote za Zahvalni dan. V četrtek večer bo pa slovesno ' kronanje kraljice, kot vam je znano. Pridite v velikem1 številu v spodnje prostore k sv. Kristini, da boste videli, katera bo najbolj popularna dekle v Euclidu. Bažar se potem nadaljuje še v soboto večer, ko pridejo na vrsto glavne nagrade. Takrat morate biti tudi zraven in vsak naj pride s tru-kom, da bo lahko vse odpeljal domov. Pridite, od blizu in daleč te dni k sv. Kristini, da se boste založili za vso zimo. -—o--- Gerard Pilliod župan Burton je imenoval za glavnega policijskega proseku-torja v Clevelandu Gerard Pil-lioda, bivšega pomožnega zveznega pravdnika, ki je znan, da v časih prohibicije je bil predej milosten napram obtožencem. Za enkrat je dobil pravi mož pravilen urad, katerega bo znal voditi v ljudsko korist. Otrok obstreljen Ko se je včeraj, popoldne drr sal 6 letni Wm. Hočevar, 4393 Bradley Rd. po hribu, ga je zadelo v obraz več zrn iz strelne puške. Skoro gotovo so se v okolici nahajali lovci, ki so lovili zajce in so dečka po nesreči ob-strelili. Bil je prepeljan v bolnico. Otrok je sin družine Mr. in Mrs. John J. Hočevar. Ne bo lista V četrtek, 25. novembra, je postavni praznik —- Zahvalni dan. Ameriška Domovina v četrtek ne izide. Naš urad bo zaprt v sredo 24. novembra ob 2. popoldne in ostane zaprt do petka zjutraj. Društvo Slovenec št. 1 Tajnik društva Slovenec št. 1 S. D. Z., Mr. A. C. Skully, naznanja, da se je preselil na 11324 Knowlton Ave. Njegova telefon številka je CEdar 3111. Po operaciji Srečno je prestal operacijo John Mausar, 9411 Birchwood Rd., Garfield Heights. Nahaja se v St. Luke's bolnišnici. Sreča ga je iskala Mr. Ignaca Plahutnika je iskala preteklo nedeljo velika sreča. Približala se mu je na seji društva sv. Janeza Krst., št. 37 JSKJ, katerega društva član je Mr. Plahutnik, ponudila mu je desnico in $2.00 v njej, toda Mr. Plantnika ni bilo. Sreča se je obrnila in se bo vrnila tretjo nedeljo v decembru na društveno sejo, ko bo nekomu podarila $4 v gotovini ,ako bo navzoč na seji. Še eno štetje , Volivni odbor je začel ponovno šteti glasovnice oddane za člane šolskega odbora pri volitvah 2. novembra. Ponovno štetje je zahteval Frank Jamieson, delavski kandidat za šolski odbor, ki je moral založiti $970.00 pri vo-livnem odboru, da je slednji začel s štetjem. Šteli bodo skoro ves teden. Jamieson je propadel za 102 glasova in sicer ga je porazila neka ženska, člani šolskega odbora ne dobivajo nobene plače. Zadušnica Za pokojnim Johnom Struna se bo brala v četrtek sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi Čistega Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. 19. obletnica V cerkvi sv. Vida se bo v četrtek 25. novembra brala sv. maša za pokojnim Johnom Kraje ob priliki 19. obletnice njegove smrti. Prijatelji ranjkega so vljudno vabljeni. Mati ustrelila sina Iz Flint, Mich., se poroča: Mrs. Lillian Cooper, stara 2b let, ki je svoječasno prebivala v Clevelandu, je šla preteklo soboto na lov. Na lov sta jo spremljala tudi pet let stari sin in 6 letna hčerka Nancy. Kot je Mr.% Cooper pripovedovala, Icoro-nerju je ustrelila za za jcem, toda strel očividno ni zadel. Mali sinko je skočil za zajcem, cla ga vjame, toda medtem je mati sprožila drugič in strel je zadel otroka namesto zajca. Mati je vsa obupana. Mrtvo truplo sin-kota so včeraj pripeljali v Cleveland, kjer prebiva oče družine. -o- Japonska zahteva nadvla do v Šangaju Šangaj, 22. novembra. Japon ,ika vlada zahteva popolno kon trolo nad Šangajem in grozi z vojaško silo, ako se zastopniki mednarodnih držav v tem mestu ne podajo. Japonci zahtevajo kontrolo nad mednarodno naselbino, nad pošto in brzojavom, nad sodnijami in pri eolninskem uradu. Nadalje zahtevajo Japonci, da se izžene iz mesta 600 preminentnih Kitajcev, da se zaprejo kitajske banke in da ima japonsko vojaštvo pravico korakati skozi mednarodno naselbino. Japonci so že zaplenili /se kitajske ladje v tem ogromnem mednarodnem pristanišču. Povsod visi sedaj japonska zastava. Med tem pa podijo japonske čete Kitajce dalje proti Nan-kingu. Japonci so komaj 50 milj od glavnega mesta. Ameriški poslanik Johnson je vsak čas pripravljen se vkrcati na ameriško topničarko Luzon, ki bo odpeljala poslanika v mesto, kjer se naseli kitajska vlada. Ameriški admiral Yarnell je odposlal v Nanking nadaljno ameriško topničarko v varstvo Amerikancev. .-o-- Nocoj večer Društvo "Orel" od fare sv. Vida ima nocoj večer ogromno licitanto za purane in drugo perutnino. Kdor hoče izvrstno kosilo za Zahvalni dan, lahko dobi za par desetič tolstega purana, raco ali gost ali kaj enakega. Samo naj pride v šolsko dvorano sv. Vida nocoj večer, pa bo zadovoljen. Poroka Jutri se poročita v cerkvi sv. Vida ob 10. dop. Mr. Edward Česnik iz 5709 Prosser Ave. in Miss Helen Fabjan iz Wade Park Ave. Mnogo sreče želimo mlademu paru. Prijazni pozdravi Mr. in Mrs. J. Salomon pošiljata lepe pozdrave uredništvu in vsem naročnikom "Ameriške Domovine" iz Beech Grove, Ind., kjer je mnogo naših rojakov. Prav lepa hvala za tople pozdra- Velik spor med Mussolinijem in kraljem radi imenovanja podkralja za Abesinijo Rim, 22. novembra. Minister-1 kralj Viktor Emanuel prisiljen ski predsednik in diktator Mus-1 vgrizniti v kislo grozdje in odo- solini je nameraval imenovati vojvodo d'Aosta za novega abe-sinskegži podkralja na mestQ maršala Grazianija. Kralj Viktor Emanuel sprva ni bil naklonjen temu imenovanju, toda končno je imenovanje vseeno odobril. Mussolini je bil mnenja, da bo Abesinijo najbolj privezal na Italijo ,ako pošlje kraljevega sorodnika tja. Vojvoda Aosta je kraljev bratranec. Kralj se je začel zadnje čase zopet protiviti imenovanju svojega bratranca za abesinskega podkralja. Vzroki so: ko so fašisti začeli korakati v Rim je kraljev brat, oče vojvode Aosta, se pridružil fašistom. Radi tega je bil tudi laški briti nastop fašistov, dasi je laški kralj tedaj Mussolini j a zelo sovražil. Mussolini je pozneje znal potolažiti laškega kralja, ki se je končno tudi podal, ko mu je Mussolini obljubil, da bo dal njegovega bratranca kronati za prvega abesinskega cesarja pod laškim pokroviteljstvom. Sedanji podkralj maršal Gra-ziani je bil ranjen od Abesincev v februarju mesecu, kp so na njega zagnali več bomb. Od tedaj ni več dobro okreval. Novi podkralj je star 39 let in je general v laški armadi. Mussolini-ju je skoro slepo udan in ga ima raje kot svojega kraljevega bratranca. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Slovenski kandidati v Milwaukee ve! iGl. blagajnik KSKJ Včeraj se je mudil v Clevelandu Mr. Louis železnikar, gl. blagajnik KSKJ. V nedeljo je obiskal Barberton, kjer je prisostvoval slavnosti društva Št. 111 KSKJ, ki je obhajalo svojo 30 letnico. Karte brezposelnih Clevelandska pošta odpošlje danes v Washington približno 120,000 kart, katere so pretekli teden izpolnili brezposelni in deloma zaposleni v Clevelandu. Vzelo bo nekaj tednov, predno bodo v Washingtonu natančno vse prešteli. Za mestne odbornike v Milwaukee kandidirajo sledeči rojaki : Louis Briški, Leo Bavdek, John Lackovič, Ludvik JanežiČ in Nikolaj Dragič. Mogoče je, da se prijavijo še drugi. Primarne volitve so 23. novembra: končne volitve pa 7. decembra. — V Milwaukee je umrla tudi Julija Ra-kar, ki zapušča moža, tri sinove in deset vnukov in vnukinj. V Roundup, Montana je bil med delom ubit Joseph Blazina, star 55 let in rojen v Zlobinu pri Hreljinu v hrvatskem Primorju. V Chicagu zapušča sina, v stari domovini pa ženo in dve hčeri. Rojak Jožef Aubelj, Presto, Pa., star 47 let in doma iz Moravč, si je te dni sam končal svoje življenje. Vzrok ni znan. Zapušča ženo in dva že odrasla sinova in brata. Bil je poznan sicer ket dober mož. V Chisholmu, Minn., je izvršil samomor rojak Frank Janežič, star 51 let. Razbil si je glavo z dinamitom v gozdu. Vzrok je dolgotrajna bolezen. Zapušča ženo, šest sinov in hčer. — V Evelethu, Minn., je umrla Mary Lenič, stara 48 let in rojena v Travniku pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki je bila 30 let in zapušča tu moža, dva sinova in dve hčeri. Matija Kanjar se je v Chicagu ponesrečil pri delu pri ulični železnici. Zdravi se v bolnišnici. V bolnišnici v Seattle,'Wash,, je umrla rojakinja Neža PetriČ za pljučnico. Zapušča soproga in sina. Pri zadnjih volitvah v Forest City, Pa., je bil rojak Martin Muhič že tretjič izvoljen županom. Poleg župana sta bila izvoljena tudi dva slovenska coun-cilmana in sicer Joseph Podboj in Frank Seme. Za šolskega ravnatelja je pa bil izvoljen rojak John Franceski. Po dolgi bolezni je v ki je bil star 53 let, doma iz Tr-novca pri Metliki. V Ameriko je prišel pred 35. leti. Zapušča ženo, sina hčerko, dva brata in sestro. -o- Koncert Ilirije Med drugimi je imelo v nedeljo koncert tudi priljubljeno pevsko društvo Ilirija v Slovenskem domu na/ Holmes Ave. pod izbornim voditeljem g. Martinom Rftkarjem. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polno zasedena. Zbor je imel na programu lepe narodne pesmi, ki so občinstvu zelo ugajale in je dalo zboru zasluženo priznanje z aplavzom. Najbolj pa je ugajala občinstvu Spevo igra "Čev-Ijar-zdravnik," ki sta jo spretno predstavila g. Martin Rakar in g. Charles Terček. Občinstvo je silno uživalo mojstrsko izvajanje vlog obeh umetnikov-pev-cev in ju nagradilo z urnebesnim odobravanjem. Bil je res krasen večer, poln užitka za dušo in srce, za kar gre neizpodbitna zahvala pevskemu zboru Iliriji, predvsem pa g. pevovodji, Ra-karju. Bog vas živi in pričakovali bomo s hrepenenjem prihodnjega vašega koncerta. Pozor, gospodinje! V sredo .24. novembra bo ves dan kuharska demonstracija v Pintarjevi mesnici, 6706 St. Clair Ave. Posebna izvežbana kuharica bo pokazala, kako se peče in kuha v električnem roasterju. Demonstracija se vrši pod pokroviteljstvom Oblak Furniture Co. 6612 St. Clair Ave. V bolnišnici V Glenville bolnišnico se je podala na operacijo Mrs. Mary Mervr.r, 15313 Daniel Ave. Nahaja se v sobi št. 107. Obiski zaenkrat niso dovoljeni, želimo ji Forest''skorajšnjega zdravja. City, Pa., umrla rojakinja Mary Oražem. Stara je bila 48 let. Pokojna zapušča $ina in sedem hčera, in vsi otroci so že odrasli. Zapušča tudi mater, tri sestre in brata. Mož ji je umrl pred 9. leti V Conneatu, Ohio, se je ponesrečil rojak John Prijatelj. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. V Richmond, Cal., se je smrtno ponesrečil rojak Anton šuk-lje. Ko je stopal v avtomobil ga je podrl za njim vozeči avto. Obležal je mrtev na mestu. Ranj- Pobiranje asesmenta Tajnik društva Mir št. 10 S. D. Z. naznanja, da bo pobiral asesment v četrtek večer ob 7. uri v SND na 80. cesti. Društvo Dom št. 50 SDZ Tajnik društva št. 50 S. D. Z. naznanja, da bo pobiral asesment za november v sredo 24. novembra, od 6. do 8. ure, zvečer v navadnih prostorih. Vrnitev Father Julij Slapšak je prišel v nedeljo večer iz stare domovine, zdrav in vesel. Dobrodošel! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 3117 8» Olair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: 5a Ameriko in Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poM, celo leto »7.00. Sa Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznadalclh: celo leto, »5.50; pol leta, (3.00 Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.b. and Can«,da, M 00 for 8 months; Cleveland, by mall, »3 60 for G months. Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. (European subrcrlptlon, »8.00 per year. Single copies, 8 cents. JAMES DE3EVEC and LOUIS J. PIRC, Edltbrs and Publishers. Entered hk second class matter January fith, 1W08, at the Post OtTlce at Oleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 187S. T^fga-.'SH No. 275, Tues., Nov. 23, 1937 — 1 ■ t Ali se odpro naselniška vrata? Vse od leta 1922 pa do danes je imelo naseljevanje novih tujezemcev v Ameriki napram sebi sovražen kongres, ki ki ni samo naseljevanje skoro popolnoma ustavil, pač pa od leta do leta poostril to ali ono postavo glede naseljevanja in pridobivanja ameriške državljanske pravice. Te postave so postale tako stroge, da iz večine dežel niso mogli priti niti oni maloštevilni naseljenci, katerim je takozvana naselniška kvota sicer dovoljevala vstop. Zadnje dve leti pa se je v kongresu, zlasti v poslanski zbornici opogumil ta ali oni kongresman, ki je predlagal delno omilitev stroge naselniške postave. Sicer je bil dose-daj vsak tak poskus ponesrečen, kajti poleg tega, da imajo naseljenci napram sebi sovražen kongres, pa se je tudi taka delavska organizacija, kot je n. pr. American Federation of Labor, zoperstavljala vsaki postavi, ki bi vsaj nekoliko omilila določbe njene postave. Za letos se pričakuje pa več novih predlogov glede naseljevanja, in skoro je mogoče, da se bo nekaj malenkostnega naredilo tozadevno. Veliko pozornost je izzval tudi govor bivšega kanadskega ministerskega predsednika Meig-hiena, ki je v svojih nastopih po Ameriki te dni priporočil, da se, naselniška vrata zopet odpro, dasi ne na široko, vendar' pa pravično. Ogromna dežela kot je republika Zedinje-nih držav in Kanada, je dejal Kanadčan, še vedno lahko brez vsake skrbi pripusti v svoje pokrajine sto milijonov novih naseljencev tekom prihodnjih 50 let. Mnogi naravni zakladi niso bili še dotaknjem in svet povsod čaka pridnih rok za izkoriščanje naravnega bogastva. Med tem se pa tudi poroča, da so ameriški konzuli v tujezemstvu dobili od državnega oddeJka (Department of State), nalog, da pri izdajanju naselniških viz postopajo za naprej bolj darežljivo kot so pa to imeli nalog tekom zadnjih depresijskih let. To zlasti v onih državah, ki imajo manjše priselniške kvote, kot je n. pr. ravno Jugoslavija. Ko je pred leti ameriški kvotni sistem stopil v veljavo, so ameriški konzuli dobili povelje, da pri izdajanju naselniških viz postopajo kar najstrožje. Iz tega vzroka leži v konzularnih uradih še danes mnogo nerešenih prošenj, ki so stare že po sedem ali osem let, kljub temu, da naselniška kvota dotičnih dežel v zadnjih letih ni bila nikdar izčrpana. Konzuli bodo sedaj vse te prošnje šd enkrat pregledali in izbrali iz njih tiste, o katerih smatrajo, da sd vredne, da se jih upošteva. Med prošnjami je namreč mnogo takih, katerih prosilci so ustrezali vsem zahtevam naselniške postave, toda konzuli jim kljub temu radi vladajoče velike brezposelnosti in težkih ekonomskih razmer niso izdali vizume za potovanje v Ameriko. Ako imate torej v starem kraju koga, za katerega ste že pred leti vložili prošnjo, da pride sem, pa tej prošnji tedaj ni bilo ustreženo, vložite jo sedaj še enkrat. Če so vaše finančne razmere zadovoljive, da jamčijo za novega priseljenca in prepričajo konzula, da ne bo padel v javno breme, ima-lahko veliko upanje, da bo prišel sem. To velja tudi za tiste, ki morda še niste vložili nobene prošnje, pač pa se morda že zdavnej; bavite z mislijo, da bi dobili sem svojce, pa se radi slabih izgledov niste upali podvzeti potrebnih korakov. Število izdanih potniških viz je še vedno mnogo manjše kot, pa znaša kvota za vsako leto. Torej se požurite. Na primer, Jugoslavija ima naselniško kvoto 805 oseb rja leto. V tekočem fiskalnem letu je bilo izdanih komaj šele 82 naselniških dovoljeni, torej komaj desgt odstotkov. Prilika je, da dobite enega ah drugega svojih sem postavnim potom. Naše potniške agencije v naselbini vam bodo tozadevno Sle drage volje na roke in pripravile vse potrebne prošnje. Kako ogromnega pomena za naselbino kot je n. pr. Cleveland, ako dobimo sem kakih 200 do 300 novih, zdravih moči.» Bolje bi bilo za naše časopise, naša društva in naše narodne ustanove. Dopis iz San Francisco San .Francisco, Gal.—Rad bi vam poslal kaj zanimivih novic od tukaj, pa ne vem nič posebnih. Le koliko vam rečem, da ni vse zlato, kar se sveti. Ni vse tako, kot si marsikdo predstavlja to solnčno Kalifornijo. Je večina vse humbug, kot drugje. Torej v Clevelandu ste tudi doživeli velik humbug z volitvami, ko je bil ponovno izvoljen Burton za župana. Sedaj bo še bolj klestil delavce, kot jih je prej, No, saj je menda že začel, ko jih je toliko odpustil od dela in obljubil drugim znižati plače. Davkoplačevalcem je hotel pa naložiti višji davke, kar mu, k sreči, ni uspelo. Če bi bil jaz v Clevelandu, bi dobil demokrat je en glas več, ker jaz sem trden demokrat in bom tak tudi ostal, dokler bom živ. (Tako sfi govori! op. ured.). Če se tak ne sramuje demokratskega političnega prepričanja, kot je sodnik Frank Lausche, zakaj, bi &e ga pa drugi. Mr. Lauscheta dobro poznam, kot sem poznal njegovega očeta in njegovo dobro mame. Saj sem bil v Clevelandu od leta 1905 do 1930. Potem bom menda že katerega poznal tam v vaši "Ribnici," kot smo imenovali okraj od 55. ceste proti mestu. Dobro sem poznal pokojnega Benedikta, John Grdina, John Krakerja, Frank Makovca (ko je bil še fant), in veliko drugih naših Slovencev, ki sedaj že počivajo v grobu. Bog jim daj večni mir in večna luč naj jim sveti. Mislim, da vas bom kmalu obiskal v Clevelandu. Sprejmite iskrene - pozdrave vsi moji znanci in prijatelji. Frank Zaje, 136 Clementina St. San Francisco, Calif. sejo 25. novembra, na Zahalni dan, ob 7:30 zvečer v SDD na Prince Ave. Dobili boste plačilne knjige, ki stanejo vsakega 15c. Vsi tisti, ki ste prodajali vstopnice in pivske tikete, prinesite na sejo denar, drugače se ne more napraviti račun. Ker je bila to naša prva prireditev, bomo vse vpisali v knjigo zgodovine našega društva, kaj je kdo napravil ali dal za to prvo nršo nabavo, da se bo še pozne-13 velelo, kdo je kaj delal za '.cl.'si r.'peh te prireditve. Po-.dmv! Apolonia Kic, predsednica. Veselica mladinskega zbora SDD na Waterloo Rd. Najbrže vam je že znano, da priredimo starši mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. prosto zabavo in sicer danes zvečer, 23. novembra, pri-četek ob sedmih zvečer, v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Tem potom vas vabim, da nas posetite, posebno starše otrok tega zbora opominjam, da pridete vsak s svojimi in se ž njimi povaselite. Vstopnina je prosta za vse. Vhod je pri stranskih vratih. 'Večerja bo pripravljena za vse mlade pevce in pevke, ki spadajo k temu zboru. Večerjo se bo serviralo točno ob sedmih zvečer. Pa ne mislite, da bomo brez godbe; kaj še! Igrala bo dobra godba, to vam zagotovimo in prepričana sem, da bomo vsi zadovoljni. Vabimo torej vse cenjeno občinstvo, zlasti pa starše teh otrok. Na veselo svidenje danes zvečer. Martina Hribar, tajnica. Kako smo se dobro imeli! Ljudje pripovedujejo, da je zdaj v Euclidu hujše, kot je bilo v zadnji volivni kampanji. Ribajo se radi del, ki jih bo, ali jih je že obljubil novoizvoljeni župan, g. Sims. Veliko je bilo poklicanih, pa malo bo izvoljenih. ♦ ♦ * « V Rimu bodo na željo Mussclinija postavili spomenik — muli. S tem se hočejo Italijani oddolžiti tej iživali, ki je toliko pomagala pri okupaciji Etijopije. No, saj smo vedeli, da ni pripisati "hrabrosti" laških vojakov zavzetje te afriške zemlja, ampak mulam. * # * Na Dunaju je neki zdravnik operiral bolnika na grlu, mesto na črevesju. Ko je spoznal pomoto, je rano v grlu hitro zašil, pa začel operirati v trebuhu. Vse bi bilo dobro, če se ne bi bolnik naenkrat spomnil, da dveh operacij ne more prestati in je kal- umrl. Pred davnimi leti je pa neki zdravnik pomotoma odrezal bolniku zdravo, mesto bolne noge. Torej vidite, da se "pomote" ne delajo samo v tiskarnah. Jutrovo.—Lepo smo se imeli na Martinovo nedeljo v SDD na Prince. Ave., ko je društvo "Združeni Slovenci" imelo svoj prvi zabavni večer. Dvorana je bila natlačeno polna, da smo že mislili, da jo bo moral Louis Čampa, županov stric, razriniti, ker je Ribničan. Hvala vsem za udeležbo in pridite še drugič, kadar bomo kaj priredili. Hvala županu, Anton Ribariču, ki nam je prekrstil mošt v vino, da se ni treba bati, da bo brez krsta umrl. Prav dobro se je postavila mati županja, Rose Mary Rcpotec, ki sicer ni vajena slovenskim navadam, pa je vse lepo izpeljala. Boter, Mr. Lupšina, j,a rekel, ko je bil poklican k besedi: "Jaz samo to rečem, da je mošt krščen, da se ga sedaj brez skrbi napijete." Botra, Mrs. Lupšina, je te besede potrdili. Poleg botra in botre so bili navzoči županov sin, John Valček in hčerka, Mary Lupšina, j teta Amalija Ukman, stric Louis Čampa, županov odvetnik Frank Opaškar, pogrebnik Mr. žele, občinski mlekar Mr. in Mrs. Race, hlapec Anton Homar, kuharica Mary Zupan, dekla Apolonia Kic, hišna Viktorija Hočevar, godec Edward Zabukovec. Hvala pevskemu zboru Cvet in mladinskemu zboru Kanarčki, ki to tako lepo peli pod vod* stvem pevovodje Mr. šemeta. Kaj je lepšega kot je naša pe-icrn! Hvala, tudi vsem tistim, ki se posamezno nastopili pri programu in vsem, ki ste kaj pripomogli na en ali drugi način. Dolžnost naših članov je, da vam ob priliki povračajo. Hvala tudi kuharicam in drugim delavcem, ki ste ta dan kaj delali. članstvo društva "Združeni Slovenci na Jutro vem" ste opozorjeni, da prav vsi pridete na Za Kulturni vrt I, kaj pa da, za kulturni vrt pa že! Tako je rekla neka oseba, ter dala $5.00. A v cajtenge pa nikar ne deni našega imena, bo že Bog plačal. Tako je rekla oseba in zato ne povem imena. Mr. Joseph Markel 15411 Rid-path Ave., je pa naročil svoji soprogi: "Daj, daj nesi no Jožetu še $3.00, ko tako fajn vodi kampanijo za Vrt, da bo prej plačan." On je dal že preje $2. Tako znese to eno kljuko. Mr. Milks Traven, pomožjni tajnik S. D. Z. je pa dal še $2, dočim je Mr. John Gornik, glavni tajnik, dal pat še $3. Je rekel, da se šika, da da nekaj več, ker ima večjo šaržo kakor pa Maks. j Oba sta pa rekla, da to nikakor ! ni zadnje in končne darilo in da bosta še prikopala, ko bo kaj več denarja. Oba sta že prej dala, vsak po eno kljuko. Miss Ančka Travnova iz Revere 11202 je dala pa še en dolar. Tako tudi Mrs. Frances Gril 705 E. 155 St. $1.00. Jerry Humar, 15316 Holmes Ave., $1.00. Ant. Cek, 675 E. 156 St., $1.00. Jos. Markovič 1376 E. 43 St., 50c; enako tudi Mr. Jos. Demšar, 50. Tako je spet nekaj odžagane-ga in odsekanega dolga. Ako bi še drugi takole priskočili na pomoč s sekirami in žagami, ki se jim pravi copak in pa kljuka, to bi kar kmalu uničili to nesnago od dolga. Torej kdo bo prihodnji na vrsti? Jože Grdina. JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU IZ DOMOVINE —V torek 12. oktobra je zadet cd srčne kapi izdihnil svojo blago dušo g. Janez Schaf-fer, logar pri knezu Auersper-gu na Glažuti, v starosti 79 let. Zjutraj se je še odpravljal v gozd, pa mu je nenadoma postalo slabo ter je v dobri četrt ure že odšel k svojemu večnemu Gospodarju. Bil je mož, ki menda ni imel sovražnika, zakaj bil je splošno priljubljen pri predstojnikih kakor pri gozdflih delavcev. Zapušča 6 živih hčera, sin Jožef mu je pa umrl že leta 1918. Zelo rad je imel svoje vnuke, s katerimi se je večkrat igral. Nameraval je kmalu stopiti v pokoj ter se naseliti v Loškem potoku. —Težka avtomobilska nesreča. Blizu Gorij pri Bledu se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Tovorni avtomobil trgovca Res-mana iz Zapuž je peljal koks v Gorje. Nazaj grede pa je na avto naložil nekaj ljudi, ki so se peljali v Zapuže. Na cesti se je avto srečal z vozom, kateremu se je hotel umakniti, pa je po "nesreČrz^vozil pod cesto. Pri tem sta našla smrt Kunstelj Jakob, trgovec iz Gorij, in Kenda Ivan z Bleda. Težko se je ponesrečila tudi gdč. Veric?. Sodja iz Mrzlega Studenca, ostali pa so odnesli težje in lažje poškodbe. Nepoškodovana sta ostala šofer in pa Ulčar Matko, ki je z otrokom skočil v pravem času iz avtomobila. Ivan Kenda je bivši lastnik "Park hotela," blejskega gradu in jezera. Jakob Kunstel je bivši župan v Gorjah, kjer je imel gostilno in trgovino. —G. Ivan Košir, trgovec in posestnik v Škof j i Loki, je izdihnil. S pokojnikom lega v grob mož, ki je bil pošten in vzgleden ter zaradi tega tudi ugleden gospodar. Bil je steber stare kremenite loške ro-dovine in brat upokojenega je-ženskega g. župnika Koširja. Euclid Rifle and Hunting Club Fantje našega kluba se opozarjajo, da gotovo pridejo v torek k strelskim vajam v Slovenski dom na Holmes Ave. V torek, to je danes, bo že postavljeno nove vrste strelišče. Boste videli, kako bo to zanimivo. Streljali boste v premikajočo tarčo. Te sc razne živali, narejene iz jekla, katere vrti stroj. Kolikor jih boste ;iadeli, toliko jih bo padlo. Tukaj bo treba že malo več paznosti kot na papirnato tarčo. Ker bo živali gonil stroj, ne bodo te prav nič čakale na vas, da bi jih vzeli na muho, kot včasih počaka kaj zajček, če mu zažvižgate. Sreča je samo ta, da je vsa ta strelska priprave narejena tako, da vsaka žival ponovno vstane, kadar jo ustrelite. Se reče, saj tudi zajček pobere svojo ranjeno nogo, kadar ga malo osmodite, ampak ne gre reč dolgo, posebno če ga zadenete v tretji krempelj na zadnji levi nogi. . Torej fantje, pridite si ogle-lat to novo napravo in poskusi-;e svojo izurjenost. Prepričan sem, da se vam bo dopadlo in da boste bolj z veseljem hodili k streljanju. Opozarjam vas že sedaj na glavno letno sejo, ki se vrši prvi torek prihodnjega meseca. Pri zadnjem streljanju smo se takole obnesli: Sober ............................ 149 Šepia.............................. 148 Dolenc .......................... 139 Jazbec .......................... 127 Plešec ............................ 139 Zabukovec .................... 150 Lampe .......................... 104 Mandel .......................... 147 Klark ............................ 118 Gole .......................... 163 Pozdrav vsem skupaj in vsakemu posebej, da ne boste rekli, da nisem golant. Ferdo Jazbec, tajnik. Prav zadovoljen, da, vesel sem se napotil na kolodvor, da odpotujem dalje. Vesel sem bil, da sem videl ta kraj in ni mi bilo žal ne truda ne težav in ne denarja in name je napravil ta kraj vtis, kakršnega ne bom zabil nikdar. Rojakom in rojakinjam, ki potujejo v staro domovino preko Francije priporočam, napravite mali ovinek, pa obiščite ta kraj in povem vam, da bo sleherni zadovoljen, zadovoljen tembolj, ako bo z res pravim namenom stopil v malo, toda krasno svetišče Srca Jezusovega v Paray le Monialu, ter se ondi poklonil učenki Srca Jezusovega sv. Marjeti Mariji Alakok. Majhen je ta kraj, a znamenit kot le malokateri. Zdaj sem tembolj razumel, zakaj se je moj postrešček v Mou-linsu tako kislo nakremžU, ko je slišal besedo Paray le Mo-nial. In vem, da se bo tudi radi tega kar pišem ta ali oni na-kremžil, pa nič ne de. Naj naši ljudje kaj več zvedo o Paray le Monialu. Na kolodvoru sem kupil vozni listek do Bourga, ter se odpeljal preko lepih polj in travnikov ter gledal razne pridne kmetovalce na polju, pastirje, ki so pasli, ter prav zadovoljno pohajali za živino. Kmetski sloj je še najbolj zadovoljen pa srečen sam s seboj, pa bodisi v tej ali oni deželi, in gorje svetu ako še kmeta objame ta moderna prosvitljenost, ki je razširjena zlasti v velikih mestih, kjer se vzgajajo vsakovrstni zločinci pod parolo svobodomiselstva, bratstva in pa "delavstva." No, če bo tako, potem bo na svetu pravi pekel. V.Bourgu se pre-sedem na drug vlak ter se odpeljem preko Bellegarde proti italijanski meji. Sicer sem že mislil, da bi se peljal preko Švice ter se zglasil v tisti slavni Ge-nevi, kjer je sedež tiste famoz-ne Lige narodov, kjer diplomat-je raznih držav rešujejo svoje probleme oziroma probleme svojih držav, na dokaj čudne, da, ,včasih dokaj ^mefšne načine. Držal sem se načrta, da potujem preko severne Italije. Hotel sem si ogledati kraje, kjer so se naši Slovenci bojevali s Pije-montezi oziroma Italijani, katere so često nabrisali pod vodstvom avstrijskega maršala Ra-deckija. Tako sem se držal bolj desnice. Kraj je postal vedno bolj hribovit in končno sem se pripeljal do gorovja Alp. Tu je bila vožnja oziroma razgled naravnost romantičen. Visoko gori, ob navpični steni, je brzel vlak, a globoko doli pa je hrumel hudournik. Pa mi je prišlo na misel, kaj, ko bi tukaj vlak skočil s tira? To bi se trkljal doli po teh groznih strminah in predno bi priletel doli, bi bilo tudi na tisoče kosov od zdrobljenega vlaka. Prav enako, se-ve, tudi od ljudi. Tako bi iz lepe romantike, katero človek občuduje iz vlaka, v par trenutkih postala zevajoča smrtna pošast. Sprevodniki pa menda niso nikjer tako brezbrižni kot ravno na Francoskem. Saj sem se večkrat presedel predno sem prišel do italijanske meje, pa me ni noben pobaral za vozni listek. Ko se enkrat tako prese-dem in ni bilo časa, da si nabavim vozni listek, sem šel kar na vlak ter se peljal proti italijanski meji. Tu pa pride sprevodnik ter me pobara za vozni listek. Ravnodušno sem odgovoril, da ga nimam, ter mu pokažem vozni listek, ki ga tudi oddati nisem utegnil pri presedanju. Za to progo ga pa nisem mogel prej dobiti. Mož je nekaj časa godrnjal in rentačil, končno je pa uvidel, da ni moja krivda, pa mi napravi vozni li- stek do Modane, kjer je fran-cosko-italijanska meja. Plačam mu kar je stal vozni listek do tja, pa sva bila bot. Ob 11. uri ponoči se pripeljem v Modane. Tam je bilo pa treba izstopiti ter počakati na italijanski vlak do štirih zjutraj. Zato sem šel v kolodvorsko restavracijo, kjer je bilo že precej italijanskih in pa francoskih potnikov ter raznih drugih uradnikov, kakršne navadno dobiš na obmejni postaji. Tu bi si rad dobil kako posteljo in pa pošteno večerjo, pa sem se moral zadovoljiti z neke sorte kavo, ki je bila po mojem okusu vse prej kot kava, grenka ko kuhan pelin, in sladkor, ki sem ga metal v tisto "kavo," ni dosti zalegel. Pijače je bilo tam dosti, ampak pijača ne nadomesti večerje, vsaj meni ne. Zato sem bil pač zadovoljen s tem, kar se je pač dobilo. Da bi šel kam spat, tudi ni kazalo. Tako sem se zadovoljil s .čakalnico. Tam sem moral pa tudi biti čuječ. Denarja sem imel pri sebi precej. Poleg svojega še nekaj sto-takov amerikanskih dolarjev, katere so mi izročili rojaki in pa rojakinje, da jih nesem njihovim sorodnikom. Ni špas to! Ako sem slučajno tukaj okra-den ali kako drugače, kdo mi bo pa verjel, da sem bil okra-den? V takem slučaju se ka> rado zgodi, da bi potem rekli t eh, okraden ja? Sam je porabil! Zato ni prav prijetno nositi dosti denarja seboj, posebno tujega. Ako svoje izgubiš ali si okraden, bodo že verjeli in končno nihče za to oškodovan ni, pa če verjame ali ne. Ako pa si okraden za denar, ki ni tvoj, to je pa povsem druga struna. Radi tega je treba biti zelo previden in pa čuječ. Tako sem jaz v Modane bil kar brez spanca. Gledal sem fete obmejne vojake, pa sem se domislil, kako je bilo včasih pri vojakih, zlasti pa na bojišču, ko sem bil brez spanca in počitka' marsikatero noč in kako je bilo včasih hudo tam in pozneje na Ruskem. In zdaj, hvala Bogu, ko sem vsega tega srečno prost in pa zdrav, pa naj bi godrnjal za tako malenkost? Prav res ne! Stopal sem gor in dol te.r ogledoval nič kaj prijazno pokrajino, potem pa tiste urade in zgradbe, ki so bile vse prej kot pa prvovrstne, vsaj glede kakih udobnosti. Koso pričeli izdajati vozne listke, sem šel k blagajni ter si kupil vozni listek do Milana'. Bi ga sicer samo do Turi-na, ampak ker lahko poljubno prekineš vožnjo, sem ga vzel dO Milana. (Dalje sledi) Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Ce verjamete al' pa jg Mož je moral na operacij o za slepo črevo. Ko ga je žena čez par dni obiskala v bolnici, mu Je nežno očitala: "Vidiš, Boštjan, ko sem te prosila za novo obleko, nisi i m® denarja. Za svoje slepo črevo ga pa imaš. Kakopak, samo zame ni nikoli greša pri hiši! Uh, Ja' reva ..." A j Andreje se je dolgo za"10" pri bari, kjer so s prijatelji zb -j ali razne šale in si pripovedovali dovtipe. Ko pride domov, ! če tudi ženi povedati nekaj dobrih šal. Reče ji: "Ti, stara, ali veš, zakaj jt.z podoben oslu?" , "Ne, ne vem, ampak veckr^ sem te mislila že o tem vprašati, se odreže ženica. KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmlk« Ii Tir Alt« K. Kara Res Božja previdnost mi je poslala Nebatjo na pot in jo vodila tisto noč k razvalinam. V Božjo previdnost sem vedno veroval in moja vera me še nikdar ni varala. Drugo jutro sem našel Halefa že na vse zgodaj v hlevu. Krtačil je vranca s toliko vnemo, da We niti opazil ni. Poklicati sem ga moral. "Si že vstal? Družina še vsa spi." Krepko je potegnil krtačo po vrančevem hrbtu in tehtno priti j al: "Pa je prav, da si zgodaj vstal!" "Zakaj?" "Še vprašaš,! Mnogo posla še iftiaš danes! In mnogo potov!" ' "Res? Kake posle neki?" sem se delal nevednega, čeprav sem dobro vedel, kaj mu roji po glavi. "V lekarno moraš iti!" "Da. In?" "Krogle moraš zliti!" "Za tisto je še čas." "Ne, gospod!" je dejal važno in prenehal s krtačenjem. "Dolgo traja, da so take krogle zlite!" "Tako? Odkod veš?" "Nisem neumen, da bi tega ne vedel.!" "No, pa naj bo! Saj moram kuhati še tudi listje kustovnice. In kdo ve, kje in kako bom še lekarno našel. Na ulici pa tudi še ne bo nikogar ob taki uri, da bi ga vprašal." "Tak stezosledec, kakor si ti, Pa bi v takem majhnem mestu lekarne ne našel! še sam si jo upam najti." "Bom pa poskusil." Odšel sem v mesto. Re§ nisem vedel, kje bi bila lekarna. pa dataka važna trgovina ni kje v kaki zakotni ulici, to sem kot stezosledec vsekakor takoj uganil. In zasodil sem tudi, da bo najbrž na trgu, kjer je stal tudi nas han, ker je bil trg približno središče mesta. Počasi sem stopal po praznem trgu in si ogledoval hiše. Med drugimi sem opazil staro Podrtijo, ki je menda tudi služila za stanovanje. Nad vrati je visela na že zelo rahlih žre-bljih zeleno pobarvana deska in na njej je bil napis v beli bar-vi. Za silo se je še k sreči dal brati. In bral sem tole: Hadži Omrak doktor, zdravnik in trgovina z zdravili. Mož, ki je stanoval v stari podrtiji, je bil torej mekkanski romar in obenem tudi zdravnik z doktorskim naslovom, ki si ga je ali s študijem pridobil ali pa kar prisvojil. Vrata so bila zaklenjena, pa če bi bil krepko sunil z nogo, bi se bila gotovo vdala. Toda vljuden, olikan človek sem in kaj takega ne storim. Zvonca ni bilo, kakor smo ga vajeni po naših lekarnah in zdravnikih. Pač pa sta visela na vrvjci ob vratih dve deščici tako nizko, da ju je od- STANOVANJA V NAJEM Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje lnia vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju. 1397 Addison Road, 6 sob, spodaj 5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej 887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj 548 E. 123 St., 8 sob 3839 St. Clair Ave., za 2 družini; vsaka 4 sobe 9&4 E. 61 St., 4 sobe zgorej Vprašajte pri lte North American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063 rastel človek lahko dosegel. V svoji duhovitosti sem zaslutil, da bi utegnili pomeniti hišni zvonec. Krepko sem poloputnil z njima. Zaropotalo je, da bi se bil lahko ves trg zbudil in vse mesto in ne samo gospod doktor Omrak. Pa nekaj minut sem moral lo-putati, da sem bil končno uslišan. Nad menoj se je odprla okni-ca, pa ne hkrati, ampak kosoma, kajti deske oknice so šle že močno vsaksebi. In potem sem po vrsti zagledal tole: najprvo plešo slonokoščene barve, nato visoko čelo, polno gub, potem dvoje zaspanih, mežikajočih oči, nos, ki je bil podoben narobe obrnjenemu izlivku velike rjave in glinaste kavine ročke, velika usta brez ustnic in nazadnje zavihano brado, ki ni bila nič manjša ko nos-izlivek. In iz velikih ust je zadonel votel glas: "Kdo je?" "Bolnik," sem povedal. "Kaka bolezen?" "želodec se mi je zlomel," sem se gladko in kratko zlagal. "Koj! Takoj pridem!" je zakričal gospod doktor z glasom, ki sem iz njega posnel, da na tak važen slučaj še svoj živ dan ni naletel. Plešasta glava je izginila v najhujši naglici, meni pa, ki sem se pozabil umakniti in ki sem še vedno predrzno strmel kvišku, to prileteli sestavni deli oknice v obraz. Ker sem zelo prisotnega duha, sem odskočil šele tedaj, ko so deske ležale že na tleh. Komaj minuto pozneje sem začul za vrati ropot, kot da se bliža svetoven potres. Mačke so obupno mi javkale, pes je zavijal in tulil, posoda je padala po tleh, neizrekljivo čudovit ženski glas je kričal vmes, v vrata je nekaj priletelo, kar je bil menda gospod hadži doktor sam, vrata so se sunkoma odprla in učeni gospod doktor hadži Omrak se je res sam in osebno pojavil med trhlimi podboji, se mi globoko priklonil in me z vljudnimi kretnjami vabil, naj vstopim. Pa kako postavo sem zagledal !i Da je stal ta "doktor zdravnik in trgovina z zdravili" kje na našem polju v prosu, vsi li-ščeki, čižeki in vrabci bi se ga bili tako prestrašili, da bi v eni sapi zbežali v Marokko in se nikdar več ne prikazali pri nas. Od blizu pogledan je bil njegov obraz še bolj predpotopen ko prej na oknu. Same gube in grbe so ga bile, niti za nohet ni bilo gladke kože na njem. Njegova "jutranja obleka" je bila nekaki srajci podobna, segala je sicer od ramen do glež-njev, golote pa ni pokrivala, ker je je bila sama luknja in cunja. Na desni nogi je imel nataknje-no oguljeno copato iz rdečega usnja, na levi pa popoten škorenj iz črne klobučine. Pa tista klobučina je bila že zelo zelo prostodušna in odkrita in je dovoljevala prstom obširen razgled po vseh deželah turškega cesarstva. Plešo si je pokril s staro nočno pečo, ki je bila menda last njegove žene, nataknil pa si jo je narobe, zadnji del je bil spredaj, sprednji pa zadaj. Najbrž se mu je silno mudilo, da brž ko mogoče prinese pomoč mojemu "zlomljenemu" želodcu. "Effendi, pridi bliže!" me je vabil. "Stopi v revno zdravstveno tovarno svojega ponižnega služabnika!" Skoraj do tal se mi je priklonil in se ritenski pomikal nazaj v lekarno. Dokler ni obupno zavpil za njim vreščav glas: "Ja jazik—o joj! Stari osel! Vsa kurja očesa si mi pohodil! Prestrašen je šinil kvišku in jadrno odskočil. zgorej, štiri sobe spodaj. Tovarna zapira Velika tekstilna tovarna v Clevelandu, Federal Knitting Co., Detroit Ave. in W. 29th St., namerava likvidirati, zapreti delavnice in popolnoma opustiti produciranje. Lastniki tovarne trdijo ,da je kompeticija na javnem trgu tako silna in da so delavske prilike tako neugodne, da je nadaljno poslovanje nemogoče. Zlasti je kompanijo udaril spor, ki se je vršil dolge tedne ned delavci samimi, to je, med člani American Federation of Labor in med, C. I. O. Delavci v tovarni so končno z malo večino odglasovali za C. I. O., toda miru še ni. Dne 6. decembra se bo vršila delniška seja kompanije, ki bo odobrila likvidiranje. Kom-panija j d bila organizirana pred 32. leti in je bila ena največjih tekstilnih tcvaren za ženske obleke v vzhodnih državah. Vedno je izvrstno poslovala, letos pa je imela radi delavskih nemirov občutno zgubo. Normalno je delalo v tej tovarni 500 delavcev in delavk, a sedaj samo 100, dasi sta meseca oktober in november najboljša meseca za enake tovarne. MALI OGLASI V najem se da stanovanje, 5 sob, kopališče, vse prenovljeno. Rent $20. Vprašajte v trgovini na 7002 St. Clair Ave. (277) V torek in sredo Pri nas dobite vsak torek in sredo sveže jetrne in krvave klobase. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki ste me obiskali ob času bolezni, šele ob takem času ve človek, kdo je njegov prijatelj. Hvala tudi dramatičnemu društvu A. Verovšek in pevskemu zboru Jadran za poslane cvetlice. Hvaležni Louis Elovar, 16813 Grovewood Ave. IZ DOMOVINE —Iv. Arhar, uslužbenec na-bavljalne zadruge drž. železnic je izdihnil svojo dušo v ljubljanski bolnišnici. —Na Bledu so pokopali g. Antona Kokalja, upokojenega učitelja meščanske šole, ki 'je doživel lepo starost 87 let. —V Kranju je umrla po dolgi in mučni bolezni gdč. Frančiška Žužek, bivša kuharica v Vodicah, teta kaplana g. Ma-teta in kateheta g. Josipa Žužka, kateremu je gospodinjila 16 let. Umrla je v starosti 70 let, doma pa je bila v Strmcu pri Velikih Laščah. Odda se stanovanje obstoječe iz petih lepih sob, zgorej. Garaža. Rent $25.00. Stanovanje si lahko ogledate na 7618 Cornelia Ave. Odda se s 1. decembrom. Za podrobnosti vprašajte pri Frank! Levstik, 11818 Madison Ave. Lakewood. ženska išče stanovanja z 2 sobama, to je kuhinjo in spalnico, najraje med! 55. in 70. cesto, v bližini St. Clairja. Kdor ima kaj naj spo-; roči na 15317 Hale Ave., ali telefonira POtomac 9124. Pozor, žene! Katera potrebuje zimsko suknjo, jo sedaj lahko dobi pri nas po zelo nizki ceni. Ravno sedaj srno jih dobili veliko zalogo vseh mer, za velike in male ženske. Pridite sedaj k nam. Če nimate denarja za vso suknjo, pa plačate nekaj in vam prihranimo suknjo. Ko plačate vse, vzamete suknjo. Ravnokar smo dobili tudi lepo izbero svilenih oblek vseh mer. Imamo veliko zalogo zimskega spodnjega perila in vsakovrstnega blaga, ki ga potrebujete za vašo hišo. Pridite! Se vam toplo priporočamo. Anzlovar's vogal 62. cesta in St. Clair Ave. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA EUROPA .... 27. novembra NEW YORK ... 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA.....16. decembra Brzi vlak ob EUROPA v Bremcrhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE^ NORTH GERMAN LL0YD 1430 EUCLID, AVE. CLE VEL AND, RICHMAN BROTHERS SUKNJE Vam garantirajo $50 kakovost modo in udobnost za $24 .50 Tri trgovine v Clevelandu: 736 Euclid Ave. Prospect pri Ontario 5716 Broadway radodarnosti cleve- Zdrwje, dobrobit in sreča 5,200 dečkov in deklic je odvisno od landskega meščanstva, da prispeva za Community Fund, Kampanja zt^nmm^ta sklad se zaključi danes. Nabrati se mora $8450,000, ali za $116,000 vec kot umJto itto. 5,200 odvisnih otrok je samo del tisoče v oseb, ki dobijo postrežbo od se vzdržujejo iz Community sklada. Ti otroci dobe streho, postrežbo, vzgm tg raznih domovih, ki se vzdržujejo iz tega, sklada. Kdor še ni dal svojega deleža za Corn-inuniUJ Fund, naj stori svojo meto dolžnost še danes. Demonstracija v sredo 24. novembra-VES DAN pri PINTAR BROS., 6706 ST. CLAIR AVE. Peče! Kuha! Praži! Cvre! NISCO 12 kv. velikost $21.50 Originalni električni roaster. Napravi kuhana jedila okus-nejša. Peče, kuha, praži, cvre —pripravi popolno kosilo naenkrat. Prihrani čas, priiirani delo. Kuha natančno, hitro in varčno. 12 kvortov prostornine. Ima avtomatično signalno luč, cd 150 do 550 stopinj vročine. Porcelanast emajl, jeklen pokrov. BROILER ki se prilega v gornji roaster $3.50 Izpopolni uporabo Roast-masterja. Speče meso brez starinskega načina pečenja ... nič dima, nič smradu, nič umazanosti. Kompleten kot pokazan. Oglejte si tega in druge Roastmasterje tukaj sedaj! Dobite lahko Roastmaster za vsako potrebo in mero. OBLAK FURNITURE 6612 St. Clair Ave. HE 2978 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska fH Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1804. lnkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem ,v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. «3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. 6'tupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočefl zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporni organizaciji, zavaxuj se pri Kraji jskb-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer sh lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo srsdo člane in članice od 1C. d° ,55' 1 .j™ !ia takoj P° rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu A' ali ' B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5 00 na teden. Asesment primernq nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-vanja. reJT^JlT: SC.1*' Stari lahk° PreJmeJO J* mentcv? 7° ^ ^ ^ * 61amCe 80 vseh nadaljnih ases- Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K Jednote" ki iz-laja enkrat na teden v slovenskem in fintriosi™™V-JJ! 7 , r1 dobiva vsak član in članka " angleškem ^ziku in katerega „ V«* Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a) pri SS» takoj ln b°eate podporne organizacija, potrudi se in drušTvoVSsnL^oVrikirraSae,binl V Zcl™*enlh državah bi moralo biti snadaločec« , K- J^oti. Kjerkoli še nimate društva, X ti t®l„k te solventnl katoliški podporni organizaciji, ustano-0sem oseb v starosti od 18. do 55. leta. - Za na-('a.l a.ap J,n navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. V najem se da stanovanje, eno 5 sob, zgorej, mesečno $28.00. Drugo, spo-daj, 5 sob, $30.00 na mesec. Stanovanje je na 13812 Deisse Ave. Vprašajte pri F. J. Turk, 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W. (277) Podpirajte slovenske trgovce i LOUIS OBLAK 31 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potr«Mftlrte za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1» 7* 4 H* 21 # K I Železna cesta ROMAN V._ Na desni dolga proga prahu, napikljana s skakajočimi točkami ; za njo gosta truma brzih jezdecev; pred njo široko odprta past indijanskih, strelskih črt. Alile je bila izgubljena. In te-dajci se je spomnila materine usode. Pogum ji je upal in moči s a jo zapustile. Vse okoli nje se je utapljalo v kalni megli. Izgubljala je oblast nad mustangom. čutila je, kako se počasi obrača pod njo, in strašni kriki so ji trgali ušesa. Kakršna je bila materina usoda ,takšna je bila tudi njena. Bobnenje brzih kopit jo je obdajalo z vseh strani in njene nosnice so se polnile s prahom. Došli so jo! Allie je pomolila k Bogu za rešilni udarec, pomolila za spas svoje duše. Tema. čuti so ji ugašali. Nealov obraz se je zasvetlikal v megleni daljavi ter izginil. Zdrknila je v globino in padala, brez konca. Krepak, surov prijem jo je stisnil za lakti. Nato se je utrnil ves svet. * Ko se je Allie predramila in vzplavala iz črnega brezdna v svojem spominu, je ležala v okroglem šotoru iz, drogov in kož. Nekaj trenutkov je bila kakor omamljena. Toda indijansko okrasje po štorou jo je mahoma osvestilo: Sjuzi so jo bili zajeli in so jo spravili v svoj tabor. Ležala je na bivol j i koži; roke in noge so ji bile zvezane; odeje in z biserjem obšita irhasta oblačila so ležale po tleh. Skozi ozko odprtino šotora je videla, da se dan nagiblje h koncu. Zunaj je bil hrup in dirindaj in glasno žlobudranje v indijanskem narečju; hud veter je pihal in deževne kaplje so bobnale po šotoru. Allie skoro ni mogla verjeti svoji čutom. Bila je živa! Izku-šala je ugotoviti, ali je ranjena. Roke in telo se ji je zdelo dokaj potolČeno, toda posebnih bolečin ni čutila. Upanje se je dramilo v njej. če bi jo bili Sjuzi hoteli ubiti, ne bi bili tako dolgo odlašali ; morda so jo nameravali zadržati v jetništvu. V tem primeru pa jo gotovo najde Slin-gerland in ji odkupi svobodo. Dež je jel padati gosteje. Allie je zaduhala svež dim in je videla na stenah šotora odsev plapola-jočih ognjev. Kmalu je stopila v šotor skvo, mogočna stara žen-ščina s temno zarjavelim in zgr-bančenim obrazom. Nesla je to-rilce in plitko skledico, ki jo je postavila na tla; nato je jela go-drnjaje razvezovati dekličine roke. Brez posebne osornosti je stresla Alile za rame. Dekle je sedlo pokoncu. "Ali mi hočete — storiti kaj žalega — ubiti me?" je zajec-ljala. Skvo je zmajala z glavo, da je ne l-azume, ali njena znamenja z obrazom in rokami si je bilo lahko raztolmačiti. Allie se je najedla indijanske večerje, ki je bila gor j upa in neokusna, a ji jo vsaj utolažila glad. Ko je do-jedla, je skvo trudoma zavezala vrvi okoli njenih zapestij, porinila jo nazaj na bivoljo kožo, odela jo in odšla iz šotora. Nato se je kmalu stemnilo in dež se je izpremenil v naliv. Allie, ki skoro ni mogla doumeti, kako zelo jo je preje zeblo, se je jela ogrevati pod mehko kožuho-vino. šumenje plohe je požiralo vse druge glasove. Z Nealovim imenom na ustnicah je zaspala. Nekaterikrat se je zbudila tisto noč v črni temi in je poslušala veter, kako je tulil, in dež, kako je prasketal. Proti jutri, ki se je zasvitalo v mrzli sivini, je vihar polagoma prestal. Allie je ležala več ur sama v svojem šotoru in vezi so jo začele bole- ti; skrčeni udje so ji odreveneli. Toda čim delj so jo puščali samo, tem upapolnejši se ji je zdel položaj. Popoldne jo je spet posetila skvo ter jo je razvezala in nakrmila kakor sinoči. Allie je z znamenji pokazala, da bi rada imela noge svobodne ter vstala in se izprehodila. Skvo je ustregla njeni želji. Allie se je komaj držala na nogah; v glavi se ji je vrtilo; skeleča bol ji je drgetala po vseh udih. Nato jo je starka odvela iz šotora. Allie je zagledala veliko število šotorov, mnogo konj, žensk in otrok, a le malo vojni-kov. Taborišče je bilo v široki dolini, mogočna, narasla reka je buče valila svoje žolte vode za šotori. Ko se je pojavila Allie, so otroci pobegnili in ženske so jo debelo gledale. Nič težko ni bilo uganiti, da jim ne ugaja. Maloštevilni vojniki so jo opazovali z mrkimi, trdnimi, nedojm-ljivimi pogledi. Tabor se je pe-stril v pisanih barvah konjske oprave in okrasja na šotorih. Plem e oči vidno ni bilo siromašno. Allie je videla mnogo orodja, odej, obleke in drugih stvari, ki jih Indijanci ne izdelujejo. Peljali so jo v velik vigvam; na eno njegovih stranic se je naslanjal šotor. Pred ognjem je sedel star indijanski vojnik, ves zgrbančen in sivolas, in je pušil; in ko so porinili Allie v šotor, se je pokazala mlada skvo. Bila je majhna stvarca z zalim, ošabnim obrazkom in temnimi, ponosnimi očmi, v umetno izvezeni in z resami okrašeni irhasti obleki, vsa nališpana in nakitena — oči-vidno žena kakega indijanskega kneza ali glavarja. Odhajaje je ošinila Allie z zlobnim pogledom. Allie je cula godrnjajoči glas stare skvo in nagle, strastne odgovore mlade žene. Nič drugega/ ni mogla kakor potrpežljivo čakati, kaj bo. Drgnila si je ranjena zapestja in gležnje, hvaležna, da so ji sneli vezi. Videla je, da jo nadzorujejo in da zlasti pazi nanjo mlada žena, ki je večkrat prišla pogledat k vhodu šotora. Notranjost tega šotora se je zelo razlikovala od njene prvotne ječe. Bila je suha in čista, preproge in odeje so pokrivale tla; okoli in okoli po stenah, so viseli predmeti, okrašeni z biseri, slikarijo in perjem — oblačila in druge stvari, ki jim ni mogla uganiti namena. Prišla je noč. Allie je dolgo ležala z odprtimi oč mi, nato je zaspala. Drugo jutro jo je zbudil divji trušč. Topot in rezgetanje mustangov, bojno tuljenje juna-cov, zmešnjava neštetih glasov, lajež psov, hrup in dirindaj — vse to j« oznanjalo, da so se vojniki vrnili v tabor. Kmalu nato se je vsulo v vigvam, čigar vhod je bil zavešen, krdelo Indijancev, med njimi več žensk, sodeč po zvoku glasov. Začelo se je glasno prerekanje, ki je trajalo dobršno uro in je zanimalo Allie še tem bolj, ker je zdaj pa zdaj razločila vmes hlastno, razburjeno besedovanje mlade skvo. Alličina stara strežnica je pri-smukala k šotoru, vzdignila zaveso in mignila devojki, naj pride venkaj. Allie je stopila v vigvam. Zgodnje jutranje solnce, ki je sijalo skozi širok vhod, je zalivalo prostor z jasno svetlobo. Vigvam je bil poln Indijancev. Sredi njih je stala neobičajna postava, bržkone kak poglavar, visok in mršav, z golimi prsi polnimi brazgotin. Njegov obraz je bil rjav kakor baker in ves raz-oran, njegove črte mrke in grenke; imel je okrutne tenke ustnice in črne oči, ki so se iskrile ka- kor ogenj. Način, kako je držal glavo, je spominjal na orla. Njegov ostri pogled se je le za trenutek ustavil na Allie; nato je mahnil z roko, naj jo odvedejo. Ko se je Allie vračala v šotor, je zagledala mlado skvo. čemerna, s pobešeno glavo, tem-nordeče zalitimi lici, strastno so-pečimi prsi in stisnjenimi pestmi, je nalikovala živi sliki užaljenega ponosa in divjega ljubo-sumnja. Najbrže je bil glavar sklenil, da si pridrži jetnico v osebno last, in je ta odločitev zakrivila ogorčenje mlade indijanske žene. Nato se je tabor umiril. Allie je pogledala skozi režo med ko- žami, iz katerih je bil napravljen šotor, a videla ni nikogar razen žensk in otrok. Mustangi so trudno pobešali glave. Očivi-dno so hrabri vojniki počivali po naporih dolge ježe in bojnega pohoda. Nič posebnega se ni zgodilo. Ure so počasi minevale. Allie je slišala sopenje upehanih, spečih ljudi. Ko se je jelo temniti, je prišla starka; dala ji je jesti in jo je nato zvezala. Tisto noč jo je prebudilo rahlo tresenje. Neznama roka ji je zdrknila od ramena do ust. Bleda mesečina je prodirala v šotor.. Allie je uzrla postavo, ki je klečala ob njenem ležišču, in je začula šepet: "š-š-š." Še trenutek in njene roke in noge so bile svobodne. Uganila je, da se je mlada skvo prikradla sredi noči, da bi ji pomagala ubežati. Srce ji je burno utrpalo, ko je rešiteljica privzdignila eno izmedi sten šotora. Allie je zlezla venkaj. Svetli mesec je plaval na nebu. V taboru je bilo v,se tiho. Mlada žena je kakor senca smuknila za njo in je s svarilno kretnjo, češ, naj molči, odvela Allie na polog doline. Pot je bila dokaj dolga. Noben glas ni miotil mirnega pokoja noči; ozračje je bio negibno in mrzlo. -o- (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE M ESAR pozna dobre purane po izgledu, toda sodi dobre odjemalce po njih navadah, ko plačujejo v gotovini. On ve, da večina teh ljudi ima kot on, vloge v Society for Savings. Zato lahko kupijo stvari, ki si jih želijo, v dobrih in slabih časih. Zakaj bi ne odprli vi svojo vlogo danes? Vložite svoje prihranke v hranilno banko 127 Public Square C mttg for tt mestu (Elettdanhtt ' INKORPORIRANA 1894 ČLANI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION PARAMOUNT ROCK & RYE Je stare vrste Rcck & Rye z limono, pomarančo, pineapple in slad. Jako priljubljen za "hot toddy" ob mrzlih dnevih. 70 PROOF 92c pint—$1.71 kvort-Code 71 PARAMOUNT BLACKBERRY FLAVORED BRANDY Bogat, s polnim okusom Blackberry, ki vam bo gotovo prijal—Poskusite ta PARAMOUNT Blackberry, s pristnim okusom Brandy—Prijal vam bo. 80 PROOF $1.08 pint—$1.87 fifth-Code 482 PARAMOUNT LEMON FLAVORED GIN Vsa begata gladkost PARAMOUNT kakovosti Gin, zmešan ravno s pravo količino limone. Dodajte karbonatno vodo in imeli boste pravi Tom Collins. 80 PROOF 85c pint—$1.47 fifth-Code 377 PARAMOUNT APRICOT CORDIAL Zopet drugi od PARAMOUNT slaščic za po jedi, ki napravi nove prijatelje povsod. Na vsak način ga poskusite. $1.62 fifth-Code 676-70 proof PARAMOUNT mint flavored gin Nov okus—nova slast—PARAMOUNT Mint favored Gin, prinese novo pijačo senzacije. 80 PROOF 85c pint—$1.47 fifth-Code 382 PARAMOUNT BONITA RUM Je izvrsten, če se se'rvira sam ali mešan v cocktailih po kubanskem načinu ali trepičnih pijačah. Paramount Bonita Rum je zelo priljubljen. $1.55 fifth-Code 532-89 proof PARAMOUNT SLOE GIN Sloe Gin s tisto redko kvaliteto—bogat, slasten okus pristnih Sloe jagod—je PARAMOUNT. 65 PROOF 85c pint—$1.41 fifth-Code 315 PARAMOUNT KUEMMEL PARAMOUNT Kuemmel je dvojno likerska komina —Berlinski proces—napravljen po originalni formuli dr. Eugena Bergerja. $1.85 kvort-Code 678-86 proof PARAMOUNT RUM & HONEY PARAMOUNT zmeša fin rum in med bele detelje, da je ravno prav za Rum Collins, Porto Ricans, Egg Nogs, Tom and Jerry in vroč rum. 80 PROOF $1.08 pint—$1.87 fifth-Code 718 PARAMOUNT CREME DE MENTHE Napravlja okusni frappe z dišečim šopkom listov dišečih rastlin. $1.57 fifth-Code 672-70 proof PARAMOUNT APRICOT FLAVORED BRANDY Ta Apricot je najbolj priljubljen—Ta izvrstni PARAMOUNT, z sadnim okusom Brandy, vam bo gotovo prijal. 80 PROOF $1.08 pint—$1.87 fifth-Code 488 PARAMOUNT I CREME DE COCOA Nekaj novega za korektnega gostitelja, da servira i| liker po kosilu. Servlrajte svojim gostom Creme de Cocoa s svežo smetano na vrhu. $1.42 fifth-Code 673-60 proof PARAMOUNT CHERRY FLAVORED BRANDY Brez dvoma ste! že jedli okusne zrele črešnje—Poskusite ta PARAMOUNT Cherry Flavored Brandy za isti okus in prijetnost. $1.87 fifth-Code 483-80 proof PARAMOUNT ANISETTE Okusen produkt ruskega in italijanskega janeža. Zadovoljni boste z Paramount Anisette. $1.44 fifth-Code 674-60 proof PARAMOUNT DISTILLERS INC. ciivimn*. OHIO Pridite na BAZAR k sv. Lovrencu PRIČNE SE V SREDO ZVEČER 24. NOVEMBRA, TER SE NADALJUJE VSAK VEČER purani/race, gosi, kokoši in številno drugih dobrot; DO NEDELJE - V PETEK P0P0DLNE JE BAZAR ZA OTROKE VAS pr" vodstto župnije sv. lovrenca