Iz leta v leto ygcji množici obi- skovalcev priredi- jgv ob prazniku „piva in cvetja« v laškem, kot vse kaže, so gostinci vedno manj kos. fia pomoč prihaja vedno več raznih društev. Ker ga v Laškem še nima- jo, bi mogli usta- noviti še društvo protialkoholikov, ki bi tudi lahko pre- vzelo kak »šank«. NEPORAVNAN DOLG m Kot vsako leto doslej, je bila tudi letos na sam praznični dan celjske obči- ne, 20. julija, slavnostna seja celjske ob- činske skupščine. Ш Na seji, ki so se je udeležili pred- sednik skupščine SRS Sergej Kraigher, sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marine, član CK ZKS Zvone Dragan pred- sednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole, član izvršilnega od- bora republiške konference SZDL Franc Simonie, preživeli borci Prve celjske če- te, zatem borci Pete prekomorske briga- de, Druge grupe odredov, številni nosilci partizanske spomenice 1941, zastopniki pobratenih občin Ćuprije, Doboja in Si- ska, mnogi poslanci in drugi so podelili najvišja občinska družbena priznanja. Slavnostni govor v poča- stitev 30-letnice vstaje 'jugo- slovanskih narodov, enake obletnice ustanovitve OF slo- venskega naroda in občin- skega praznika je imel pred- sednik občinske konference SZDL, Janko Ževart. Njegov govor ni imel samo spomin- skega obeležja, marveč je s kritično besedo označil tudi sedanji čas, probleme in na- loge. »Vsa veličina naše narod- no-osvobod Ine borbe in ljud- ske revolucije je prav v tem,« je dejal tov. ževart, »da smo jo skozi dolga leta nosili v sebi, da ije dozore- vala in se z vsem revolucio- narnim žarom razplamtela v srcih večine delovnih ljudi. Svoje kor: ; line je pognala v revolucionarnem razred- nem boju, ki ga je vodil delavski гг ed pod vod- stvom Komunistične partije v letih pre l vojno. (Daije na 6. strani) CELJE, 22. JULIJA 1971 — ŠTEVILKA 28 — LETO XXV — CENA 60 PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec >B PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, CELJSKEM IN ŠENTJIJRSKEM PRAZNIKU RESEVNA NAŠ PONOS iPohorje, Krim, Kalnik. Pe |pva gora, Kozara, Konj uh »lamm, - strmine nad Sutje- §ò, Paški Kozjak, Menina, bobrovi j e in na tisoče dru- |h gora, vrhov in pogorij [naši domovini niso samo pho zemljepisna imena, so [ slavo ovenčana, s krvjo >repojena. ,Tudi Resevna na meji med fcljsko i" šentjursko obči- lo je med njimi, s spošto- änjem in ponefeom izgovar- ano. Resevna je pon mednarodni ugled. Prav imajo tisti, da je to atletika, ki se gleda in da bi moral »Skokov memorial« zavzeti stalno mesto v kole- darju mednarodne atletske federacije, kajti samo to mu zagotavlja resnično vrhunsko zasedbo. Seveda pa so za za- sedbo takšnega tekmovanja potrebni tudi drugi faktorji, ki pa smo jih na letošnji prireditvi pogrešali. O njih bomo spregovorili kasneje. Doseženih je bilo nekaj od- ličnih rezultatov: Silvester je vrgel disk 63,80 m in kroglo 20.01 m. Oboje sta nova re- korda stadiona, prav tako dosežek Bessonove na 400 m — 52,5! Od Jugoslovanov se je zlasti izkazal Križan s pr- vim mestom na 100 m in iz- enačenim državnim rekordom 10.2, Košutič in Antumoviče- va v skoku v daljavo (778 cm oz. 622 om), Stoiičević (110 m ovire 14,3 sek.), Ndkoliče- va (brez prave konkurence) na 800 m 2:k3,9 in še neka- teri drugi. Kaiko pa je s Celjani? Ne- koliko so nas razočarali. To ne toliko zaradi uvrstitev, saj smo osvojili tri prva me- sta), bolj zaradi dosežkov. Urbančičeva je sicer zmaga- la v metu kopja, vendar s skromnim rezultatom 54,62 m. Vi vod je bil prvi v skoku v višino prav tako s popreč- nim rezultatom 205 cm. Po- vsem je razočaral Kocuvan v teku na 400 metrovt kijer je bil četrti (premagal ga je tu- di Sušanj) s 47,2. Želja po dosegi državnega rekorda, kar je v močni konkurenci odličnih tekmovalcev s Trini- dada bilo možno, m bila uresničena. Vsi trije so bili tudi kandidati za osvojitev kristalne vaze, ki jo vsako leto na največji atletski pri- reditvi v Celju najboljšemu domačemu atletu oziroma atletinji podeljujeta redakciji Novega tednika in Radia Ce- lje. Zaradi povsem popreč- nih rezultatov ga m dobil nihče ramed njih, temveč na veliko presenečenje in vese- lje hkrati veteran celjske atletike skakalec ob palici Roman Lešek. ki prav letos dosega drugo tekmovalno po- mlad. Brez posebnih težav je preskočil 480 cm (11 cm slab- še od njegovega državnega rekorda postavljenega leta 1964 sredi najboljše forme!) in naskakoval 5 metrov! Da Roman ni več aktiven atlet, saj je s sistematično vadbo pred leti prekinil, potem smo povedali vse. Zaradi dobrega zultata in vztrajnosti smo se odločili, da pokal podeli- mo njemu. To pa naj bo tudi vzgled mlajšim atletom, ki jih včasih vse preveč hitro zapelje trenutek slave. Danica Uranikar (slika zgo- raj, druga od leve proti des- ni), je dosegla nov republiški rekord v teku na 800 m in se je prvič spustila pod mejo 2:10 — tekla je 2:08,8. Od- lično! Nova rekorderka je tu- di Marjeta Peče v teku na 200 m ovire — 28,4. Svet je bil četrti v teku na 3000 m, V ravnik tretji v metu krogle in peti v metu diska. Tekmovanje si je poleg tri tisoč gledalcev ogledalo tudi več prominentnih jugoslo- vanskih im tujih atletskih de- lavcev ter novinarjev. Ne moremo mimo zapisa, da prav za slednje ni bilo tako preskrbljeno, kot bi na tako velikem tekmovanju moralo biti. Nepregled nad prijavlje- nimi novinarji, težave z in- formacijskim ma'erialom (ne z bilteni, te so vso kmalu do- bili!), mize neoznačene s pri- javljenimi redakcijami, ne- omejeno sprehajanje poklic- nih foto repo r ter j ev in »padal- cev« po stadionu, slabo ozvo- čenje, ki je odpovedalo že pri otvoritvi, neorganiziran uvodni ceremonial ( prihod atletov), neobveščenost novi- narjev, da je na občini spre- jem za vse goste in atlete in še vrsta drobnih malenkosti, ki pa organizaciji jemljejo ti- sto oceno, ki smo je bili na- vajeni pred leti: odlično, če bomo hoteli tudi v bodoče vabiti v Celje »atletske kralje in kraljice« bo treba tudi ta del posla opravljati z večjo mero profesionalnosti, ne pa z levo roko. Sodniki so tako kot vedno svoje delo odlično opravili, prav tako služba, ki je skrbela za biltene s teko- čimi rezultati. TONE VRABL MILAN BOŽIČ TONE TAVČAR •ataši Urbančič na prvem večjem 'kmovanju pred domaćim občin- am ni šlo. Upajmo, da bo pri "4niii- bolie . . . Kuna je bita po dolgrm času ponovno povsem polna. Pogled na teć kot tri ti»o* gledalcev je bil le» * Posebej ob dejstvu, da au Uliko vidcU kvalitetno prireditev. Tekmovanje so si ogledali tudi svojci pokojnega predvojnega celje- skega atleta Ferda Skoka: njegova sestra, mama Terezija in žena Milka. Pod tribuno smo lahko srečali tudi nekdaj odlično atletinjo celj- skega Kladivarja in dolga leta najhitrejšo Jugoslovanko Olgo Sinko- vee-Luncer. Pravzaprav je bila na tekmovanju vsa njena družina: mož Vilko je skrbel za poročila za »Sportske novosti«, sinko pa je varno sedel v naročju mame in opazoval tekmovanje. Predragu Križanu, zmagovalcu т memorialni disciplini tekmovanj» tok« na 100 metrov, izroča primanje la praktično (kurilo 1er feettta leua Ferda Skoka Milka. ZAPISI OB STEZI • Petnajst minut pred za- četkom tekmovanja se je pri sodniškem zboru javiia tudi predstavnica čaamega odbora predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič in takoj prisotne povprašala »kje pa je predsednik AD Kladivar Jure Kislinger, ki se mu mo- ram osebno javiti, drugače mu bo pritisk porastel, če me ne bo videl.« Jure je res kma- lu prišel in bil vesel, da je predsednica prišla ter da bo- do lahko začeli s tekmova- njem. • Mami Ferda Skoka Tere- ziji so atleti Urbančičeva, Uratócarjeva, Obal in Vivod izročili šopke rož. Slednjemu je áe vedno živahna 94 letna mati Ferda Skoka krepko sti- snila roko z besedami: »Želim vam mnogo, mnogo uspehov.« Bila je bolj pozorna do dru- gih, kot drugi do nje! • Ko je ameriški gorostas, svetovni rekorder v metu di- ska po končanem tekmovanju priSel ves razgret in utrujen k vodstvu tekmovanja, da prejme priznanje in praktična darila, je pobaral predsednika Jureta Kaslingerja: »častite me z eno oranžado, nimam nič dinarjev pri sebi.« Jure ga je z največjim veseljem častil (slika 1 agora j levo), saj na- vsezadnje nimaš priložnosti vsak dan častiti svetovnega rekorderja. • Silvester je prejel tudi posebno darilo steklarne »Bo- ris Kidrič« iz Rogaške Sla- tine — komplet kristalnih ko- zarcev za viski. Takoj je po- gledal omot, kaj se r njem lepega skriva. Bil je prijetno presenečen, saj takšno darilo ni kar tako. To zlasti dobro ▼erto Američani, ki so med natvečjimi kupci rogeâkega dragocenega stekle. Za nevesti se je s fanti pred »šrango« že osmič pogajal starešina in prizadevni organizator kmečke oliteti TONE KNEZ. I)a bi še dolgo starešini I nati osrednjim dogodkom vsakoletnega pra- znovanja »piva in cvetja«. DEVETO PRAZNOVANJE PRAZNIKA «PIVA IN CVETJA« TRADICIONALNO V LAŠKEM ф ZAČETEK S STOLETNO TRADICIJO GODBE NA PIHALA Џ BREZ PETJA NI SLOVENSKEGA VESE- LJA # TEDEN ŠPORTNE RAZGIBANOSTI ф PRE- SENEČENJE IZ TRESTENIKA # REFORMIRANI OGNJEMET ф BREZ FANTOVŠČINE, DEKLIŠČINE IN VASOVANJA ф »DA« JE ENAK V SRBŠČINI IN SLOVENŠČINI ф TRADICIONALNI »VIŠEK« NA LAŠKIH ULICAH V »MINUS« GOSTINSTVU. Laščani s svoj« prirediteljsko vnemo kažejo maratonske vr- line. Po tednu prireditev ob občinskem prazniku jim ni zmanj- kalo »štrene« za turistični praznik »pivo in cvetje«. Začeli so ga z jubilejem godbenikov ob njihovi stoletnici (o njej smo pisali), pridružili so se jim pevci (o njili še bomo), organi- zirali razstavo otroških grafik in srbske domače obrti, vrsto športnih prireditev, od katerih nekatere bolj zaradi vzdušja kot zares. Turistične prireditve pa so se začele z nastopom kulturno-umetniškega društva iz Trstenika, ki je s svojimi glas- benimi, folklornimi, pevskimi in baletnimi točkami navdušil, kljub temu, da jim je tehnika (ozvočenje) grdo sabotirala. Sicer pa je v Laškem potekalo vse po tradiciji. Tradiciona- len je bil nočni tek z bakljaini, tradicionalen je bil sobotni ognjemet, ki pa je bil reformirano skrajšan, a vseeno veli- časten, kajti lepo kratko traja. Bilo je nekaj tradicionalnih odstopanj od programa. Tako ni bilo ne fantovščine, ne dekliš- čine, pa tudi nedeljski promenadni koncert godbe na pihala je iz tehničnih razlogov odpadel. Letos pa je prvič odpadlo tudi v aso vaji je. Fantje najbrž niso nikjer našli »lojtre«. Sobotna in nedeljska noč je bila tudi tradicionalna. Kljub plesiščem in še več gostiščem na prostem, obisko\alcev, ki jih je bilo kar blizu deset tisoč. Laško ni moglo nasititi in odžejati. Spet je na stotine in stotine ljudi okoli polnoči po brezupnem iskanju prostora zbežalo na sever in jug. Nedelja. Začelo se je z odhodom po neveste, pri čemer pa je manjkal srbski ženin in zato še pred poroko moral slišati nekaj zabeljenih, ko je končno le prišel. Sprevod skozi Laško je bil letos krajši za kravo, pogajanja pred »šrango« zanimiva, nerodna pa toliko, da so »šrangarji« pozabili v lanski tekst vpisati imeni letošnjih nevest. Opoldne sta dva para, DEFINA D.IORDJEVIC, profesorica in RADOŠ PANTIC, inženir iz Trstenika, ter EVA KVAS, kmeč- ka hči iz Sredraža in PETER SEME iz Globokega, izrekla svoj »da« ob sklenitvi zakonske zveze. Veselje se .je v Laškem nadaljevalo do hudega popoldan- skega naliva, ki je tudi tradicionalen v devetih letih, odkar praznujejo praznik »piva in cvetja«, sem in tja zmoči priredi- telje in njihovo občinstvo. Kaj bi še pisali? Na tisoče ljudi je prireditve videlo, tistim pa, ki niso bili zraven, vsega tudi v knjigi ne hi mogli do- povedati, da se laška prireditev po pravici prišteva med najbolj zanimive in uspele v naši domovini. Fantje, ki so »šrangali« in pred teni ukradli nevesti, so po pla- čilu odkupnine seveda s težkim srcem »vrnili« cvetici, ki so ju, hot so trdili, tako skrbno čuvali in negovali. Fotografije: FRANCEK KRAMER DEVET ODDELKOV CELOTE RAZGOVOR S SEKRETARJEM SREĆKOM PRATNEMERJEM O TEM, KAKO JE MOGOČE TAKO DOBRO DELO V TERENSKI ORGANIZACIJI Terenska organizacija Zve- ze komunistov na Otoku ima 318 članov, ki so razdeljeni po devetih oddelkih in velja za eno najboljših organizacij v celjski občini. Mnogi pra- vijo, da je srce vsega novi- nar RTV, Srečko Pratnemer, ki so ga pred meseci izvolili za sekretarja. Zato smo ga povabili v naše uredništvo na kratek razgovor. »Delo na terenu je bolj komplicirano kot v delovni organizaciji, saj se tu sreču- jejo interesi tako proizvajal- cev kot potrošnikov. Me- nim, da je razpoloženje ob- čanov tam kjer živijo, baro- meter stanja v katerem smo,« je dejal Srečko Prat- nemer. Terenska organizacija Otok združuje ljudi od gospodinj, upokojencev do sodnikov, predvsem pa ljudi, ki so v takšnih službah ali izven njih, kjer m osnovnih orga- nizacij ZK. Zaradi boljšega tlela so številno organizacijo delili glede na območja na devet oddelkov, katerih člani vedno razpravljajo o skupni temi ter tudi o posameznih konkretnih problemih s svo- jega območja, medtem, ko na konferenci, ki ima dele- gatski sistem, obravnavajo stališča oddelkov in sprej- mejo sklepe, ki imajo na takšen način podporo vsega članstva in tudi obveznost za vsakega posameznika. Zani- mivo je, da se oddelki sesta- jajo redno vsak mesec, kar je težko doseči celo v delov- nih organizacijah, ki so vse- kakor bolj kompaktne sre- dine. »Menim, da je osnovno vprašanje terenske organiza- cije ZK to, kako krajevne organizacije uspevajo razvija- ti krajevno samoupravo. Žal delo ponekod ovira dejstvo, da se izgubljajo v neštetih konkretnih drobnih vpraša- njih in pozabljajo, da bi mo- rala organizacija tvori- ti jedro krajevne skupnosti m usmerjevalca dela, ne pa da se ponekod primerjajo s SZDL. Teža je v političnem razmišljanju.« Po volilni konferenci so v organizaciji zastavili kot te- meljno vprašanje idejno vlo- go komunistov v krajevni sa- moupravi. »Nemogoče je, da bi se v organizaciji pogovarjali in sprejemali sklepe, katere bi izvajal potem nekdo tretji. Razpravljamo in sklepamo lahko o tistih vprašanjih, kjer imajo komunisti mož- nost, da jih realizirajo. Na Otoku smo najprej ocenili dejansko stanje, ki ni bilo preveč vzpodbudno za delo dosedanje organizacije in ocenili možnosti in sposobno- sti za delo v takšnih razme- rah ter kot tretje okrepili in sicer idejno politično samo organizacijo. Če ne bi razči- stili vseh vprašanj sedanje vloge ZK, bi težko prišli do takšnega koncepta in pro- grama dela, kot ga imamo. Da bi uresničili vlogo ZK na terenu smo poskusili vskladiti delo vseh dejavni- kov na področju krajevne skupnosti z namenom od- pravljanja cepljenja sil. For- mirali smo krajevni politični aktiv in izdelali predlog skupnega akcijskega progra- ma. Obravnavali so ga vsi oddelki, dokončno pa je bil sprejet na konferenci. Pro- gram je zelo konkreten, saj določa katera organizacija je nosilec posameznih nalog. Politična aktivnost se je raz- vijala na podlagi programa z osnovno motivacijo, da o vseh vprašanjih odločajo ob- čani in da tega ne more na- rediti nihče mimo njih.« Udeležba na sestankih in na konferenci je izredno dobra, verjetno zato, ker ob tolfy ni konkretizaciji dela in govi realizaciji, ljudje ve^ bolj čutijo dejansko potre, kot samoupravljalci in ne s mo kot pasivni spremljevai dogodkov. »Eno glavnih vpraša, dnevnih redov naših sestj kov je kako je s samoupr¡ ljanjem v krajevni skupno^ drugo je, kako poživiti t poslanec celjskih občanov zvezni in republiški skup- ini. S svojim delom v teh 'ganih je tudi Celju in nje- nim prebivalcem dal pravo esto in ugled v okviru slo- inske in jugoslovanske so- listične skupnosti. TRI LETOŠNJE ŠLANDROVE NAGRADE Celjska občinska skupščina tokrat podelila tudi tri mdrove nagrade. Ta prizna- i za izredne zasluge, uspe- in dosežke pri pospeševa- li razvoja občine so prejeli: epševalno in turistično dru ro Celje, gledališka igralka irija Goršičeva ter ravnatelj lošne bolnišnice v Celju, imarij dr. Ivan Kopač. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE slavi letos 50-letnico svojega plodnega in izredno uspešne- ga dela. Kmalu po ustanovitvi si je s požrtvovalnim delom pri urejanju in olepšanju me- sta ter pospeševanju turizma pridobilo splošno priznanje, podporo in hvaležnost obča- nov. Največ uspeha pa je do- seglo po osvoboditvi. Največ skrbi je posvetilo urejevanju in olepšavi mesta, gradnji in vzdrževanju turističnih objek- tov, širjenju turistične propa- gande, prirejanju kulturnih, družbenih in zabavnih priredi- tev, organizacij izletov in po- speševanju drugih oblik turi- stične dejavnosti- Poleg sodelovanja v prosto- voljnih delovnih akcijah in zbiranju sredstev za obnovo in urejevanje starega gradu in drugih objektov, je društvo v povojnem obdobju izdalo 6 prospektov v skupni nakladi 400.000 izvodov, 5 turističnih publikacij, 70.000 razglednic, 23 številnih Lepega mesta, or- ganiziralo 1*12 izletov in več kot 100 različnih prireditev. Društvo in njegovi člani so prizadeto sodelovali v števil- nih razpravah, sejali, komisi- ja in samoupravnih organih in dali tako veliko pobud in predlogov za nadaljnji razvoj turizma v občini. Uspehi, ki smo Jih dosegli na tem pod- ročju, so neločljivo povezani z vztrajnim, vsestranskim in požrtvovalnim delom Olepše- valnega in turističnega dru- štva Celje. IGRALKA MARIJA GORŠIČ je članica slovenskega ljud- skega gledališča Celje vse od njegove ustanovitve. Na celj- skem gledališkem odru je ust- varila 140 različnih igralskih likov. V večini predstav je imela glavne ali vsaj pomem- bnejše vloge in je s tem po- magala nositi težo gledališke- ga repertoarja. Izjemne igral- ske sposobnosti, naravni dar, ljubezen do gledališke umet- nosti in voljo do trdega dela je pokazala predvsem v vlo- gah Marije Stuart, Desdemo- ne v Othelu, Agneze v šoli za žene, Canina v Volponu, Než- ke v Veselem dnevu, Linde v Smrti trgovskega potnika, Mati v Anuilhovi Evridiki, Fordovke v Veselih Windsor- í'ankah, gospe Stockmanove v Sovražnikih ljudstva itd. Vse te in mnoge druge vloge je igrala z veliko ljubeznijo in žarom. V njeni osebi je postal sleherni gledališki lik živ, za- nimiv in originalen, brez zu- nanjih efektov in pomagal. Zato jo upravičeno uvrščamo med velike igraloe sodobnega gledališča. Poleg tega je opravila po- membno delo. Svoje veselje, ljubezen in igralske sposob- nosti je razdajala tudi šolski mladini, številni dramski kro- žki in večeri »Naša beseda« po osnovnih šolah so v pre- cejšnji meri tudi njeno delo. PRIMARU DR. IVAN KOPAČ je ravnatelj splošne bolniš- nice v Celju. Ima velike za- sluge pri organizaciji zdrav- stvene službe med NOB in po osvoboditvi. Udeležil se je legendarnega pohoda XIV. divizije na štajersko, kjer je bil spomladi 1944. leta imeno- van za organizatorja parti- zinskih bolnišnic v severoza- hodnem delu štajerske. V njegovih, po njem imenova- nih »Pavčkovih bolnišnicah na Pohorju«, se je uspešno zdravilo več sto ranjenih in bolnih partizanov. Po osvoboditvi je bil dr. Ivan Kopač med glavnimi or- ganizatorji zdravstvene služ- be v naši regiji. Bil je ravna- telj bolnišnic v Topolšici in Novem Celju, od 1959. leta pa je ravnatelj celjske sploš- ne bolnišnice. Tu je začel z organizacijo, širjenjem in na- daljnjo izgradnjo novih oddel- kov. V času njegovega ravna- teljevanja se je bolnišnica močno razvila. Zgrajeni, pre- urejeni ali na novo sodobno opremljeni so bili interni, ki- rurški, očesni, ginekološko - porodniški in drugi prostori. Vrh tega ima veliko zaslug pri organizaciji in integraciji celotne zdravstvene in še po- sebej nevropsihiatrične služ- be v regiji. Dr. Kopač inten- zivno sodeluje s strokovnimi organi in zdravstveno službo v republiki, je avtor mnogih strokovnih razprav, člankov in referatov, s katerimi je veliko prispeval k razvoju zdravstvene službe v Celju, celjski regiji in v slovenskem merilu. MB UBILEJ KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC soboto bo pri šeškem mostu osrednja proslava ob 10. tnicl ustanovitve kmetijskega kombinata Hmezad v Žal- I — Prvič bodo povabili tudi upokojence — 750 članov ilektiva prejme priznanja za desetletno službovanje v »mbinatu Po vseh delovnih eno- ti kmetijskega kombinata ftezad se pripravljajo za rednjo proslavo ob 10-let- « ustanovitve podjetja. irednjo prireditev bodo ipravili v soboto, 24. julija 1 Prostoru pri šeškem mo- J' Ob tej priložnosti bodo 0 delavcem, ki so že od Unovitve dalje zaposleni v "ttbinatu, podarili ure in lznanja. Na prireditev bo- ' Prvič povabili tudi okoli ® upokojencev, ki so bili Posleni v kombinatu. Le-ti kodo po slavnostnem ko- ki ga bodo imeli v Sa- "Postrežni restavraciji v Ce- ogledali obrat Mesnine delovno enoto Hladilnico ■¡a v Celju, nato pa jih bo- 2 avtobusi prepeljali na £®ditveni prostor pri še- ^ mostu. ^ to prireditev pripravlja- li bogat kulturni pro- F1» v katerem bodo sode- či pevski zbor iz Tabora, folklorna skupina iz Šempe- tra in godba na pihala iz Li- boj. Za prosto zabavo bosta poskrbela ansambla Borisa Terglava in Veseli hmeljarji. Med programom bodo pode- lili priznanja nagrajencem in razglasili rezultate športnih tekmovanj, ki so jih opravili med tednom pred osrednjo proslavo. Pripravljajo pa tu- di zabavne igre, kot vlečenje vrvi, skakanje v vrečah, tek s samokolnico, petelinji' boj m podobno. Skratka pro- gram je izredno bogat in bo lahko zadovoljil vsakega ude- leženca. Organizacijski odbor pri- pravlja avtobuse, s katerimi bodo vse prepeljali do prire- ditvenega prostora. Pozabili pa ne bodo tudi na delavce delovnih enot v Šmarju pri Jelšah in Radljah ob Dravi. Prireditev, ki je že tradi- cionalna, saj jo prirejajo že vrsto let, bo tako letos slav- nejša kot katerakoli prej. tv OBČANOM CELJSKE OBČINE ČESTITAMO ZA PRAZNIK 20. JULIJ ELEKTRO CELJE POSLOVNA ENOTA CELJE se priporoča s svojimi uslugami: projektiranjem elektroenergetskih naprav, grad- nja daljnovodov, transformatorskih postaj in n. n. omrežij ter instaliranjem industrijskih in po- slovnih prostorov. LJUDJE MED SEBOJ Tisto jutro je bilo lepo vreme. Po dežju je bil zrak čist in svež in v srce se človeku nehote prikrade bla- godejen mir. Hitela sem skozi majhno naselje po opravkih. Vrtovi so bujno ozeleneli in gospodinje so imele delo v njih. Nekdo je popravljal avto, mlad fant je stal z razko- rakom ob cesti in prezirljivo gledal v nekoga, ki je ležal na tleh. Bila je stara, čisto nebogljena ženica. Sključena v dve gubi je držala glavo na kamenju, kar tako ob cesti, sredi vsega tega trušča in vsakdanjosti. Modra v obraz in omamljena od vročega sonca, je ša komajda živela. Prijela sem jo pod pazduho, jo dvig- nila in odpeljala na travo, kjer bo mehkeje, udobneje. Solze so ji kar same od sebe, brez da bi jokale, tekla po razoranem obrazu. Triinosemdeset let je rekla, da je stara, in da so jo spodili od hiše. Bila je lačna in ni mogla več. Postalo ji je slabo in je padla. »Tako so me mimoidoči čudno gledali, toda nihče mi ni pomagal. Sama pa nisem mogla niti noge pre- makniti.« Verjela sem ji. Nisem pa razumela fanta, ki jo je z nasmehom zapustil. O, prav vsi bomo stari. Prav vsi bomo nekoč hodili s palico, morda celo lačni. Minevajo leta, tisti dnevi, ko smo imeli srce dovolj široko za vse, pa tonejo v pozabo. J. B. PLANINE IN MLADI V soboto, 26. junija, se je v prostorih Ljudske knjiž- nice v Rimskih Toplicah vršil prvi občni zbor MO PD RIMSKIH TOPLIC. Dejstvo, da je bil zbor sklican v neugodnem terminu, je pokazalo, da je malo zanimanja za planinske ture, za vstop v gorski svet, za shajanja mladih v okrilju gora. Tisti, ki pa so prišli, ker vidijo v planinskem duhu tudi sebe in svoj delež skupnosti, so slišali zanimive debate o predstojećem delu. Dva mlada planinska entuziasta Branko Gračner in Marjan Knez sta razpletla zanimive ideje o raznih oblikah planinskega življenja, ki bi se razlikovale od doseda- njih in skušale pripeljati do večjih akcij in masovnej- šega udejstvovanja v odseku. Planinski tabor, ki naj bi bil v prvi polovici julija in nekateri izleti v naše Alpe so osrednja tema mladih gornikov, ki so se sprijaznili z dejstvom, da bodo morali marsikaj storiti, da ne bodo osamljeni. Toda tudi manjša skupina je včasih uspeš- na, ponavadi še mnogo bolj kot večje, a nesložna vrsta. Skoraj vsi navzoči so se navdušili za plezanje, ki <га bo vodil načelnik odseka. A. M» FILMSKO POPOLDNE V RIMSKIH Preteklo nedeljo popoldne se je na terasi pred bife- jem samopostrežbe v Rimskih Toplicah, ki bo jeseni slavila obletnico svojega obstoja, začelo snemanja kraj- šega umetniškega filma »Bežanje iz avanture«, režiserja, scenarista in snemalca Andreja Marinška. črno bel film v super tehniki amaterskega formata nastaja v okviru zanimivega in širšega filmskega projekta o Rimskih Toplicah, njenih ljudeh in dogodkih. Samo- stojna filmska skupina, ki se glede na pestrost vsebine in razvejanost žanra močno spreminja in veča, bo s svojim skromnim deležem pred očesom filmske kamere pripomogla k filmski nadaljevanki, ki bo prikazana ob koncu leta na profesionalnem platnu kinematografa v Vojaškem zdravilišču. V ljubezenski komediji lahkega tipa, ki je bila posneta v nekaj snemalnih urah, sta kot gosta in glavna akterja nastopila Laščana Cvetka šmid in Karli Kraševec. Poleg njiju sta epizodni vlogi odigrali Janja in Nataša Kajtna, tajnico pa je pred- stavljala Agica Zupan. Bojazen, da bi prisotnost raz- noterih gostov pokvarila snemalno atmosfero in psi- hično obremenila igralce, je bila odveč. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali improvizirano delo, ki mu je botrovalo naklonjeno vreme in srečne okoliščine. A. M. RIBIČI IN POLJSKI PRIDELKI OB VOGLAJNI V zgodnjih jutranjih urah ali pozno zvečer se po- javijo ribiči ob Voglajni. Nekateri pač čakajo ob robu Voglajne na ribe in morda jim je sreča naklonjena. Med njimi je tudi nekaj taki hribičev, ki čakajo večera, ko se zmrači, ponavadi kmetje tega področja pustijo delo na polju in se vračajo utrujeni na svoje domove. Takrat gredo omenjeni, lahko rečemo tudi tatovi, na delo. Kradejo poljedelske pridelke, tudi vrtnino. Celo krompir jim pride prav, čeravno je pokazal šele prve cvetove in je komaj za oreh debel. Zato ga morajo pač več izruvati, kar po cel ar ali dva. Napolnijo si poto- valke in nahrbtnike in se vračajo domov. Režika Mulej Vrbno 20, Šentjur ZAKAJ? Zelo me je presenetila vaša mini reportaža »Zakaj«. Tudi jaz se sprašujem, kako je mogoče, da se pri nas dogajajo takšne stvari. Ali gremo mi na pot ka- pitalizma? Kako je mogoče, da mora en delavec delati mesec dni za 940 din, njegov direktor pa ima plačo 8.000 din. Pa morda naši vodilni ne vedo, da ima tudi delavec družino in svoje potrebe. Nemogoče si je predstavljati življenje z 940 dSn za eno družino, saj so življenjski stroški v marsičem višji kot nekje v Zahodni Evropi. Ali lahko delavec s 1.000 din osebne- ga dohodka in štiri člansko družino misli o nakupu avtomobila, vsaj fička, medtem ko si njegov kolega z znatno večjimi dohodki, ne da bi si »trgal od ust«, gradi na morju vikend ter menjuje reprezentančna vozila (mercedese). Je to pravica? Mnogo teh »malih bogov« je vidieti v inozemstvu, kjer na službenih po- tovanjih zapravljajo devize, ki so nam tako potrebno. Sprašujem se, zakaj si mora prav sto tisoö Jugo- slovanov služiti kruh daleč od rojstnega kraja, ko pa imamo pri nas vsega bogastva, dovolj prostora za vse nas. Vsega imamo, a nimamo gospodarstvenikov ter ljudi, ki bi vsaj malo mislili na sočloveka. Da bi se kakšen direktor vprašal, kako pa živi moj prijatelj s 1.000 din, tega ne bomo dočakali! Vaš bralec Anton Regoràek, Homberg NEPORAVNAN DOLG (Nadaljevanje s 1. strani) Poziv na vstajo, na oboro- žen odpor v dneh in razme- rah, ko so nemške zastave zmagovito plapolale v sko- raj vseh evropskih prestolni- cah, v dneh ko so fašisti- čne trupe, pijane zmag, ne- zadržno prodirale proti' Mo- skvi, je bilo dejanje, ki so ga mnog: vojaški in politi- čni strategi istovetili z na- rodnim samomorom. Zgodo- vina delavskega gibanja bo nedvomno potrdila in doka- zala, da je Komunistična partija Jugolavije s pozi- vom na oboroženo vstajo sprejela ne samo najbolj smelo in pogumno, marveč tudi za nadaljnjo usodo la- stnih narodov eno od naj- težjih in najodgovornejših odločitev. Plamenice upora, znanilke vsesplošnega požara, so za- gorele širom po Jugoslaviji. Eni od teh plamenic, znanilk splošne vstaje, je posvečen tudi p razni,k občine Celje. Prav na današnji dan pred 30. let; ije nedaleč od Celja, dobre tri mesece po okupa- ciji, bila v času izvajanja najtežjega terorja, množič- nih aretacij in izseljevanja, ustanovljena Prva celjska četa. Njenim borcem gre čast in priznanje, da so na tem, za okupatorja tako ob- čutljivem območju, postali prvi znanilci upora. S svo- jimi akcijami so borci ce- ljske čete povedali okupa- torju, da se pravi boj šele začenja, da bo to boj za ži- vljenje in smrt. Dobre četrt stoletja je mi- nilo, odkar so puške zame- njali krampi in lopate. Šest- indvajset let pomeni za ži- vljenje in razvoj nekega na- roda in države koma, da omembe vredno obdobje. Za Jugoslavijo, Slovenijo in tu- di za našo občino pa pome- ni to sicer zares kratko ob- dobje čas, ki ga označuje nezadržen in silovit napre- dek, ki je ne samo do teme- ljev spremenil zunanji videz naše domovine, ampak je globoko posegel v strukturo naše družbe. Za nas je to obdobje, v katerem je novo življenje potrkalo na duri vsakega doma, vsake še ta- ko zakotne hribovske doma- čije.« Tovariš Ževart pa v svo- jem govoru ni obujal samo spominov na narodno-osvo- bodilno borbo, marveč je prav tako opozoril na proble- me in naloge zdajšnjega ča- sa. V tej zvezi je dejal: »NI razlogov za dramati-t zaci jo, so pa vzrok: za re- sno zaskrbljenost. Gre za to, da v izvajanju določene politike, predvsem na po- dročju gospodarstva, ostaja- mo na pol poti, da je pre- malo odgovornosti in do- slednosti. da to, za kar se skupno dogovorimo, povsod in na vsakem mestu, v vsakodnevni praksi, tudi uresničimo. Prav vsi in brez izjeme moramo vlo- žiti vse napore, da izobliku- jemo in uveljavimo rešitve, ki bodo večnacionalni, samo- upravni socialistični skupno- sti zagotovile politično, dru- žbeno ekonomsko stabilnost ter s tem okrepile našo var- nost in neodvisen položaj Ju- goslavije v svetu.« Ko pa je naštel še druge naloge, ki čakajo, je omenil tudi uveljavitev ustavnih sprememb, uresn čenje skle- pov drugega kongresa samo- upravljavcev, sprejem dolgo- ročnega programa razvoja Slovenije odpravo posledic socialne diferenciacije itd. Svoj govor pa je sklenil z besedami: »Ker sem se v svojem iz- vajanju veči del zadrževal na obdobju spominov iz na- še preteklosti, naj zaključim z besedam, in žargonom, ki smo ga tedaj uporabljali. Takrat smo rekli: tovariši, dajmo —, to pa je takrat pomenilo za vse in ne samo za nekatere! Zavihajmo ro- kave, pljunimo v roke! Pa ne zato, da bi sami več ime- li, ampak predvsem zato, da bi čim več naših delovnih ljud: čim prej uživalo sado- ve našega skupnega boja. To je med ostalim še ve- dno ne docela poravnan dolg do tistih, ki so dal: svoja življenja za našo lepšo se- danjost in. še svetlejšo bo- dočnost!« M. BOŽIČ KMETJE SO ZAČELI USTANAVLJATI SVOJE SEKCIJE — ZA SKUPNI NASTOP SO POTREBNA ENOTNA STALIŠČA še dolgo po sprejetju ak- cijskega programa za uresni- čevanje stališč in sklepov konference Zveze komunistov Slovenije o razvoju kmetij- stva in vasi je prevladovalo mnenje, da kmečke sekcije nis0 potrebne. Nekateri so trdili, da so dovolj kmetij- ske sekcije pri občinskih konferencah Socialistične zveze, češ zakaj bi ločeno razpravljali o kmetijskih vprašanjih, kako je zasebno kmetijstvo tesno povezano z družbenim, to pa z vsem gospodarstvom. Nekateri kmetje niso bili zadovoljni s takimi razlaga- mi, vendar so le čakali, kdaj bo sekcijo ustanovila Socialistična zveza, torej njen odbor ali konferenca. Naj- bolj podjetni pa so začeli ustanavljati kmečke sekci- je po vaseh, pri krajevnih odborih SZDL. Zlasti na Go- renjskem. Zato so morali us- tanoviti kmečko sekcijo tudi pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Delegati za izvo- litev skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov za mari- borsko območje pa so na pre- dlog sklicatelja sestanka, ob- činske konference SZDL v Mariboru, sklenili, da jih bo- do začeli ustanavljati pri krajevnih odborih, nato Pa bodo še izvolili člane za kme- čke sekcije pri občinskih konferencah SZDL. Pred kratkim je bila usta- novljena kmečka sekcija pri republiški konferenci SZDL. Zdaj bo več pobud od zgo- raj. Za ustanavljanje in de- javnost takih sekcij pa bo seveda najpomembnejše raz- položenje kmetov. Morda se nekaterim kme- tom take sekcije ne zdijo potrebne. Verjetno pa le ta- kim, ki še ne vedo, kaj naj bi delale in kako bj jih ko- ristile. Zaradi različnih raz- lag je še veliko nejasnosti. Pred kratkim smo slišali mnenje — prišlo je z velike- ga kmetijskega kombinata — naj 1» kmetje bili organi- zirani v kooperaciji tako kot doslej, republiška zadružna zveza pa naj bi bila njihova stanovska organizacija, ki bi skrbela za druga, negospo- darska vprašanja, če bi bilo tako, potem kmečke sekcije res ne bi bile potrebne. Za- družne organizacije in nji- hova republiška zveza pa naj bi po dosedanjih predlogih skrbele predvsem za gospo- darske dejavnosti kmetov, a kmečke sekcije naj bi bile neke vrste sindikat. Take kmečke sekcije so go- tovo potrebne poleg kmetij- skih sekcij, ki imaj0 prered- ke sestanke in še takrat bolj obravnavajo splošna kmetijska vprašanja kot kmečka. Kmetje pa imajo veliko stvari, o katerih bi se morali pogovoriti. Delegati za izvolitev skupščine zdrav- stvenega zavarovanja kmetov so razpravljali, ko se jih je zbralo v Mariboru skoraj 200, veliko več o drugih te- žavah in potrebah kot o zdravstvenem zavarovanju. Kje naj se sicer menijo, da jim razprave med seboj ne koristijo veliko, ker oni že dolgo vedo, kje jih čevelj žuli. Svoje želje bi radi po- vedali zastopnikom tistih or- ganov, ki odločajo o kmeč- kih vprašanjih. Razprava v Mariboru pa je pokazala, da tudi njihova mnenja o posa- meznih vprašanjih niso ena- ka m se morajo še pogovar- jati in dogovarjati, če želijo nastopati enotno. Take pogo- vore pa bi najlaže priprav- ljala in sklicevala njihova sekcija — sindikat. Seveda ji morajo dati ustrezno orga- nizacijsko obliko. JOŽE PETEK IVAN MELIK - GOJMIR Ob 30 letnici vstaje ju- goslovanskih narodov se še zlasti spominjamo vseh, ki so v teh, za naš nadaljni razvoj tako usodnih dneh, stopili med aktivne borce naše revolucije. Koliko imen padlih in še živečih borcev, aktivistov in dru- gih je povezano s temi zgo- dovinskimi dogodki, in e- den med njimi je tudi to- variš Melik. Celjanom ga prav gotovo ni potrebno posebej pred- stavljati, saj ga poznajo kot aktivnega družbeno po- litičnega delavca v vseh povojnih letih in kot dol- gotrajnega direktorja seda- njega Ce tisa. Vojna vihra ga je zate- kla kot devetnajstletnega učenca zadnjega letnika grafične šole. Številna dru- žina je živela v črni vasi na ljubljanskem barju, na predelu torej za katerega so vezani sami začetki našega revolucionarnega boja. Pod vplivom študen- tov - komunistov je tova- riš Gojmir že avgusta 1941 leta postal član SKOJ-a ter član rajonskega kom teja na področju Barja. Spo- minja se mnogih akcij, ki so jih izvedli skojevci, od trosilnih akcij do rušenja telegrafskih drogov. Se po- sebno mu je v spominu ostala akcija, ko so trosili letake, pa je prevelika vne- ma sotovarišev imela tra- gične posledice. Trojico so Italijani zajeli in nikoli več jih ni srečal. Koncem decembra 1941 so izobesili zastave na kraju, kjer je bil ustreljen Ljubo šercer, Italijane je njihova akcija spravila v pravi bes, ven- dar nikoli niso odkrili kdo je to storil. Komaj devet- najstleten, je bil tovariš Gojmir že v prvem letu okupacije med tistimi, ki jim je velevala dolžnost, da se zoperstavi okupatorju in njegovemu nasilju. Do maja 1942 je po na- logu organizatorjev vstaje ostal še v tiskarni, kjer je delal, ostati pa je moral zaradi tega, da je lahko organiziral oskrbovanje gra- fičnih tehnik, ki so delo- vale v Ljubljani, z raznim prepotrebnim grafičnim materialom. Nato je odšel v partizane in sicer v I. bataljon Ljube šercerja notranjskega odreda. Tudi tu mu je bilo naloženo de- lo v partizanskih tehnikah, ki so delovale na področ- ju Krima. Ko je bil eden izmed njihovih bunkerjev izdan, se je le po naključju rešil pred belogardisti, ki so obkolili bunker. S pu- ško in bombo je planil iz bunkerja in ranjen v gla- vo, srečno ušel. Nadaljeval je delo v par- tizanski grafiki »Urška« v Kočevskih gozdovih in bil vodja partzanske tiskarne ustanovljene po kapitulaci- ji Italije v Kočevju. Po nemški ofenzivi so se mo- rali umakniti na Goteni- ški Snežnik, kjer je priče- la delovati nova tiskarna. Kasneje je bil poslan na Gorenjsko, od tod pa v Zgornjo Savinjsko dolino, da bi se po znani decem- berski ofenzivi spet vrnil na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. Po vojni je opravljal mnoge odgovorne dolžno- sti. Bil je predsednik Č> krajnega sveta, kasneje or- ganizacijski sekretar Me- stnega komiteja KPS v Celju in druge funkcije. Od leta 1959 dela v celjski tiskarni kot njen direktor. Vojna mu je pobrala o- četa, brata in sestro. Klen kot je, je vedno vstrajal in dosledno izvrševal na- loge, ki mu jih je nalagal čas in Partija. Vstrajnost, skromnost in delavnost so b le od nekdaj njegove o- srednje odlike, ki so ostale sestavni del njegove oseb- nosti vse do današnjih dni. Skromen kot je, morda preveč, še danes aktivno dela na raznih področjih in je eden tistih borcev, ki tudi danes stoje na čelu uresničevanja postavljenih ciljev. BERNI STRMČNIK TESNEJE ^^ ^^ ^^ ^ ^^ ^^ ^ j Na zadnji seji Občinske konference SZÜL v Si« venskih Konjicah so izvolili tudi novo občinski vodstvo te najmasovnejše politične organizacij Izvršni odbor Občinske konference se je že sestal poleg konstituiranja pa so na seji razpravljaj tudi o akcijskem programu za bodoče delo. Ke stoje pred SZDL kot celoto številne in odgovorni naloge, smo postavili tovarišu Janku Kovaču, s*, kretarju občinske konference, nekaj vprašanj. Pred SZDL stoje mnoge odgovorne naloge v sedj njem času izvajanja stabilizacijskega programa. Kakj se te naloge kažejo na področju vaše občine in ц kakšen način se bo pri njihovem reševanju organizira la SZDL? Stabilizacijski program je sprejela občinska skup ščina, več ali manj so ga sprejele tudi organizacij, združenega dela, pa tudi družbeno politične in gospo darske inštitucije v občini. Mislim, da so ti program realni in izvedljivi. V sedanji fazi se trudimo, da bodi angažirani m bodo našli v njih svoje mesto vsi obča ni, v sredini v kateri živijo m delajo. Če predstav¡j¡ prvi del programov enotno težnjo čim več ustvariti potem se v drugem delu pojavlja problem potrošni in razširjene reprodukcije. Mislim, da je razširjen reprodukcija v občini še kako potrebna. Zdrave pod jetniške težnje gospodarstvenikov bi bilo potrebno raí širiti tako, da bodo kot posredno akumulativne obrav navale tudi naložbe v infrastrukturo občine. To si predvsem komunala, ceste in promet, zdravstvo in so cialno varstvo, kultura, šolstvo, stanovanjska politika urbanizem itd. Taki in podobni problematiki "želim; dati pri razpravi preko članov SZDL ustrezno mesto Katerim problemom mislite posvetiti največ skrbi Več ali manj imajo vse naloge v stabilizacijskem programu enako težo. Izvršni odbor je na prvi sej; sprejel stališče, da bomo podprli in se zavzemali za realizacijo tistih nalog, katerim bodo tudi krajevni organizacije posvetile največ pozornosti. Samo pred postavljam, da bodo ti problemi socialna diferencia cija — predvsem osebni dohodki pod 1.000 din. pro računska potrošnja, uresničitev kmečkega pokojninske ga zavarovanja in uresničevanje trajnejših ekonomski! rešitev na področju kmetijstva in gozdarstva. Pri občinski konferenci SZDL so naredili analizo i življenju ostarelih občanov, ki so potrebni družbe« pomoči. Kakšne akcije boste izvedli na podlagi do bljenih ugotovitev? Socialni problemi ostarelega kmečkega prebivalstvi so po mojem mnenju večji, kot si jih včasih upamc priznati ali objaviti. Bojimo se dati skromno prizna- nje generaciji ali delu generacije, ki je to še kako za- služila, saj je bila še ne v tako daljni preteklosti te melj družbe, ki smo jo zgradili danes. Vzidali smo | v temelj in pozabili. Reševanje problemov ostarelega prebivalstva je na- loga celotne družbe in družbeno političnih skupnosti Naša naloga je zahtevati in zagotoviti sistemske rešit- ve na tem področju, poleg tega pa ne pozabiti na člo veka posameznika, ki je potreben materialne ali PJ tudi moralne podpore. Vodilo naše akcije je predvsem v tem, da najdemo trajnejšo obliko te pomoči. Zbrati in zainteresirati želimo čim širši krog ljudi, ki bodi pripravljeni sodelovati in s stalno aktivnostjo lajšali težave in osamelost ostarelih oseb v občini. Računan« predvsem na mladino, sindikate, žene, društva in dru¿ beno-politične organizacije, zdravstveno in sociali skrbstvo in Rdeči križ. Kako daleč bo ta akcija uspela je odvisno samo od dobre volje ljudi, ki bodo sodelovali, želimo si, da jih bilo čim več in da bi čimbolj sodelovali. Tudi r> prispevek v vašem listu naj bo poziv vsem občanom naj se preko katerekoli organizacije vključijo v to & cijo, ki je sedaj še brez konkretnega akcijskega Pr(> grama. Njen cilj pa je uresničevanje tolikokrat čene želje, ki se izražajo v humanosti in človeške!11 dostojanstvu. Zvedeli smo, da mislite v vaši organizaciji opravi" določene spremembe, oziroma zboljšati dejavnost 1,1 jo s tem čim bolj približati občanom. Kakšne h0*"1 predvidoma te spremembe in kakšne načrte imatc 8 tem v zvezi? Mislim, da ni govora o kaki bistveni organizacij^ spremembi, res pa je, da želimo organizacijo SZD1, v občini, ki je najbolj množična organizacija občan°Vl približati njim samim. Trudili se bomo, da bodo 0 vsem odločali sami skozi svoje demokratične obli^ združevanja, bodisi v SZDL ali organizirano v kaKf' šnikoli drugi samoupravni strukturi. Tu se bomo P®" služevali starih priznanih, po potrebni pa tudi kraju in času ustreznih organizacijskih oblik. vsem moramo poudariti, da si teh oblik ne mislim 1_ mišljevati in jih kot sekretar oblikovati po svoje, tetï1' več sodelovati tam, kjer bodo občani smatrali z ustrezno in potrebno in težnje občanov iznašati, ^ roma zastopati tam. kjer se moje sodelovanje pokaže kot učinkovito. IVAN IVAC* KOMENTAR V BRATSKI KULTURNI ZADREGI Ko se je napovedovalec sporeda, katerega je minuli petek v Laškem občinstvu posredovalo kulturno-umetni- ško društvo »7. julij« iz srb- skega Trstenika, zahvalil za pozornost in izrazil veselje nad povratnim srečanjem pri njih, je moralo marsikoga med navzočimi domačini za- skrbeti: Kaj bomo ob povra- čilnem srečanju nudili ob- čanom kraja, ki so ga njego- ve kulturno-umetniške sku- pine tolikanj razvodile? No, res je, da Laško premore dober pevski zbor, da se tu- di kak šolski pevski zbor lahko brez zadre- ge pojavi pred kritično javnostjo. Imajo še godbo, lei more popestriti spored, medtem ko si z dramatskimi skupinami, zaradi jezikovnih ovir, težko pomorejo. Dan- danes pa, ko je televizija dvignila zahtevnost ljudi s svojo dovršeno simbiozo be- sede, zvoka in gibanja v sli- ki. je stična ulcoreninjenost igralcev na prizorišču nav- zlic še tako visoki kvaliteti izvajanja, toga. Trstenik je sicer večji od Laškega, okoli 6000 prebival- ca ima. predstavil pa se je z glasbeniki, pevci, baletom in folklorno plesno skupino, še bolj kot ta pestrost, ki vvdi užitek očesu in sluhu, preseneča starost nastopajo- čih. Le v orkestru, v kate- rem pa igra tudi dekletce iz šolskih klopi, so bili starej- ši. vsi ostali so bili iz sta- rostne skupine med 15 in 25 let Kot rečeno, Laščani bodo v skrbeh, ko bodo izbirali program in izvajalce za na- stop v pobratimskem Trsteni- ku Toda ta zadrega bi mo- gla prizadeti tudi ostale, bolj razvite, bogatejše obči- ne. Prav kolikor toliko res- no folklorno skupino imajo le mladi šempetrčani v Sa- vinjski dolini, po baletno skupino bi bilo treba v Ma- ribor in v Ljubljano, če- prav je pred desetlejem v Celju pri gledališču že ime- lo spodbuden zametek, da pa so tudi v športnih vrstah imeli več smisla za slikovi- tost in ritmiko. Kakšne misli se vsiljujejo ob presenečenju iz Trsteni- ka? Predvsem ta, da je ljud- ska kulturna dejavnost osta- la pri povsem klasičnih ob- likah. da ni ujela koraka z novitetami, ki bi bile privlač- ne za mlade ljudi, ki bi us- trezale diktatu izraznih mož- nosti sodobnih posrednikov kulture kot je televizija. Spo- mnimo se nastopa vojaških godb pred časom, ki so rav- no zaradi teh novih zahtev presekale tradicijo nastopa v statični m korakajoči for- maciji. Nov čas, razgiban, nemi- fen kot je, terja svoje. Kdor "lu ne sledi, v stagnaciji ko- Ta.ka vzvratno. Ozkosrčnost vztrajanja pri kriterijih mi- nulega časa spodrezuje ko- renine tudi preteklosti, za- kladnici iz te preteklosti. Ker mladim T rsteničanom dopuščajo prizore hipijevske- 9a vala. se le-ti z enakim žarom posvečajo izvedbi pro- gramskih točk, ob katerih se raznežijo srca babicam. Le širina lahko ruši zid med filado in starejšo generaci- ki jo pogosto tako nespa- metno gradimo na obeh stra- th meje med. mladostjo in zrelostjo. In končno! Zelo gostobese- dni smo, ko razlagamo na- to kulturno vnetost ob raz- pravah okoli razvoja kultu- re, kulturnih skupnosti, mo- Te pa se tu m tam zgoditi ^e bi komu kot odrae kub ^rne prizadevnosti in tvor- iti poslali kulturniškega hukcionarja z referatom. JURE KRASOVEC NARAVA V OLJU V Velenju, v Prešernovi ulici št. 9, ima Mišo škorn- šek lepo urejen slikarski ate- lje. Tu se je tudi spletel na- slednji pomenek: — »Mišo, kdo so tvoji zgledi in kje si se naučil sli- kati?« — »Sem samorastnik. Po- snemati se bojim, ker bi iz- gubil lastni izraz. Izobražu- jem se z literaturo. Obisku- jem razstave doma in drug- je. Najraje opazujem nara- vo.« — »Katera tematika ti je poleg motivov iz narave naj- bližja?« — »Socialna. Zelo rad upo- dabljam rudarja in njegovo trdo delo v jami.« — »Kaj bi v Velenju še delal, če bd bil na odgovor- nejšem mestu?« t — »Nadaljeval bi tradicijo prizadevnih ljudi v prid na- daljnjemu razvoju mesta.« — »Kaj še?« — »Osebne dohodke bi viš- jim znižal in nižjim povi- šal.« — »Tvoj najbolj srečni tre- nutek v življenju?« — »Poroka z ženo Maro.« — »In najbolj temen?« — »Huda bolezen, ki me je za dlje časa priklenila na posteljo.« — »Tvoj najljubši koti- ček?« — »Velenjski grad, jezero in Družmiirsko polje. Tu se sprostim in uživam naravo.« — »Najljubša pijača?« — »Kisla voda.« — »Najdražji prijatelj?« — »Ga nimam. Dobrih pri- jateljev je danes zelo malo.« — »Si predsednik kluba likovnih ustvarjalcev za ša- leško dolino. Imaš v tej zve- zi kakšne načrte«? — »V klubu je dvajset čla- nov. Želim, da bi razstav- ljali le člani, ki jim ljudje priznajo kvaliteto. Veselim se dograditve knjižnice v Velenju, saj bomo v njej dobili likovni salon.« — »Mišo, še kaj?« — »Napiši, da me je obiskal mlad pisatelj Vladimir Gaj- šek in da je bil z mojimi olji zelo zadovoljen.« — »Mnogo uspehov, Mišo!« PAVLA ROVAN-Jana PADU PARTIZANKI V rosni pomladi so Tvoje stopinje mladosti vsrkavale trpljenje in žalost, na borbeni poti, v hosti... Tvoje tople besede — človeka čistega srca stremljenje so dvigala resnico prek' vasi, da hrabra borba le konča trpljenje. Poslednji Tvoj korak ... Ob jasi kraj vasi z očmi objemaš plan, nikjer nikogar ni vsa tiha je ravan. Sovražni strel prodre tišino . . . Vse želje, hrepenenja je zatrl in Tvoje smrtne bolečine je poljubila sólza domovine. KULTURNE PRIREDITVE V LOČAH že več let kulturno pro- svetno društvo v Ločah v poletnih meseoih prireja »Po- letne prireditve«, katerim so letos dodali tudi revijo jugo- slovanskih filmov. S prire- ditvami so začeli včeraj, ko so občinstvu predstavili slo- venska filma »Rdeče klasje« in »Na klancu«. Pred tem pa je nastopila folklorna skupi- na iz Tržiča. Do 6. septem- bra, ko bodo s poletnimi kul- turnimi prireditvami konča- li, bodo v Ločah pri Sloven- skih Konjicah lahko videli še naslednje filme: »Oče po si- li«, »Oxigen«, »Teroristi«, »Sedmina« in »Maškarada«. Poleg tega pa bodo pripravili še koncert zabavne glasbe z Otom Pestnerjem, pokrovi- telj je celjska Kreditna ban- ka, na koncertu narodno za- bavne glasbe pa se bo pred- stavil ansambel Lojzeta Sla- ka. Za zaključek izredno pe- strega in bogatega kulturnega programa pa bo gostovalo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z ljudsko igro »Mi- ki ova Zala«. Ob tem bogatem in raznovrstnem programu, ki bi bill lahko za vzgled več- jim mestom, npr. tudi Ce- lju!, pa pogrešamo konkret- no sodelovanje domačinov Kakorkoli že, Ločani bodo lahko tudi letos v času »kislih kumaric« uživali v resničnih kulturnih dogodkih. tv KMETIC VESELO NA SVETU ŽIVI... Na polje gre orati, gre svo- je žito s jati, korajžno, vese- lo na svetu živi! Tako pravi pesem. Le kdo jo je spesnil? Bržčas pes- nik prejšnjega stoletja. Ta- krat so bile davščine nizke, pohlevne, razumevajoče. Na kmetih so brezskrbno živeli. Stari ljudje, možakarji, z de- vetim križem na plečih, go- vore, da rubeža sploh niso poznali. Ko so naši kmetje partiza- nih, ko so partizanske ma- mice pekle noč in dan, so komisarji po četah govori: li: Po vojni, ko bomo zma- gali, bo vse to tisočkrat po- plačano. Za vas ne bo dav- kov, zares boste svobodni ljudje. T0 so bile sanje v stiski. Sanje, ki v pristnem, kmeč- kem mozgu ne morejo po- stati resnica. Kmet bo mo- ral živeti na zemlji, jo ob- delovati, ji streči, izžeti iz nje vse, kar se izžeti more. Pa tudi davščine bodo. Naj bodo, le strpnejše morajo biti. Naj bi bile. To je proš- nja mnogih kmetov. Tudi onih, ki žive pod Jedrtjo. Prevračajo rdečkasto ilovi- co, se bore z vodo in piše- jo prošnje občinski skupšči- ni ŽALEC. Prosijo, da jih obvaruje rubeža, da pridejo v goste strokovnjaki, ki naj bi na hcu mesta precenili, je zemlja jedrška prvoklasna ató ne. Taka je njihova proš- nja, kmetje čakajo ugodne rešitve in delajo svojo pot. Morajo. Tudi kmečki kruh je neizprosen. Ljudje pa so pravi trdoživi. Ne uniči jih ne suša ne nerazumevanje odgovornih v dolini. Delajo. Popravljajo cesto, napeljuje- jo elektriko, mislijo na grad- njo vodovoda, pridejo in slo- žno zapo jo — Kmetic veselo na svetu živi. Na polje gre orati, gre svoje žito s'jati, korajžno, veselo na svetu živi! — dk — ZLATA KRAŠOVEC: LJUBLJANSKA SREČANJA BRACO MUŠIČ Poznate zgodbo o Kolum- bovem jajcu in nauk, ki iz nje sledi? Tudi sama jo po- znam. Ne, nisem odkrivala Amerike. Iskala sem samo ing. arh. Braca Mušiča. Pre- merila sem Ljubljano nekaj- krat po dolgem in počez, poklicala vsako tretjo števil- ko iz telefonskega imenika — pa nič. Seveda pa nikoli nisem pomislila, da ima svo- jo pisarno v sosednji zgrad- bi. Pa jo ima. Braco Mušič je rojen v Sevnici. V Celju je preživel zadnji dve leti pred vojno in po vojni maturiral na oeljskd gimnaziji. Svojih gi- mnazijskih let se tako kot večina njegovih sošolcev rad spominja: »Mislim, da sem une* sre- čo, da sem prišel v razred, ki je bil kar izreden po an- gažiranosti, zrelosti. Najbrž ni le slučaj, da se je veliko mojih sošolcev že zelo zgo- daj vključilo v javn0 življe- nje. Posebno močno nas je vezal napreden odnos do ve- likih družbenih nalog, ki so se v tistem času postavljale pred nas. Razred se je kot celota udeleževal mladinskih delovnih akcij, udejstvovali smo se tudi v najrazličnejših krožkih, prirejali kulturne prireditve, se ukvarjali z li- terarno dejavnostjo .,.« Vse do vpisa na univerzo se Braco Mušič ni mogel od- ločiti med študijem književ- nosti in arhitekture. Končno se je odločil za arhitekturo, vendar nanjo Se danes gleda s posebnega aspekta. Važnej- ši od tehničnih pogledov so mu socialno ekonomski in apločni aspekti. »V splošnem je družbena klima za urbanizem danes ugodnejša kot včasih, ker se družba kot celota v ved- no večji meri zaveda, da je tudi to družbena dejavnost, brez katere si komaj lahko predstavljamo družbeni raz- voj. Naša glavna napaka pa je v tem, da smo premalo učinkoviti v urbanistični di- sciplini, preveč popuščamo interesom posameznikov in posameznih skupin, da se premalo zanimamo za učin- kovito stanovanjsko gradnjo. Mislim, da ni nobene al- ternative, današnji svet je svet mest. Seveda ne v kla- sičnem smislu, ampak se po- jem mest širi daleč v po- krajino, prekinitve z zelenim prostorom pa postajajo vse bolj varnostni in rekreacij- ski pasovi. To v veliki meri ralja laidi sa Celje. Prav bi bilo, če bd bilo več javnih razprav o urba- nističnih rešitvah razvoja v večjih slovenskih mestih, ki imajo danes izredne proble- me izhajajoče iz tega, da se menja njihova ekonomska baza, njihov značaj in vlo- ga. Ta mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, No- vo mesto) postajajo iz dneva v dan bolj nosilci našega ce- lotnega razvoja. Prav zato bi bilo prav, če bi o tem spregovorila vsa slovenska javnost.« In kako vidi razliko med Celjem nekoč in danes arhi- tekt Braco Mušič? »Razlike so zelo velike, sre- dišče mesta, ki nam je vsem ljubo, ostaja; okolica se je zelo razširila, Savinjo so pre- oej tehnokratiSko uklenili, ve- dno se nostalgično spomi- njam okolioe gimnadja, ki je zdaj pozidana — morda zaradi pelo in šestošolskih ialetov, ki smo jih tam da- tali s sošolkami.« Kulturna prizadevanja PISE: ŠTEFAN 2VI2EJ VLOGA IN PERSPEKTIVA AMATERIZMA Pred nedavnim je bila na Jesenicah prva redna letna konferenca Združenja gledaliških skupin Slovenije o čemer smo v našem listu že pisali. Razprave so bile tehtne, širo- ke, strokovno neoporečne, predvsem pa iskrene in poštene. Lasten kritični odnos je bil še posebna odlika. Tudi Celja- ni so s svojimi izkušnjami veliko prispevali k temu, da so delegatje sprejeli sklepe, ki so govorili v prid optimističnih gledanj v prihodnost kulturno-prosvetnega amaterizma. Predvsem je ugajal s svojimi preprostimi, vendar skraj- no izbranimi vmesnimi »ilustracijami« Jože Vozny — re- žiser RTV Ljubljana. Njegove misli so bile brez nepotreb- nega filozofiranja o potrebnosti in nepotrebnosti gledali- škega amaterizma, o propadu in perspektivi amaterskega gledališkega snovanja in ostalih vprašanjih, ki spremljajo to dejavnost. Povzemamo nekaj njegovih ugotovitev. Amaterizem je življenje. Amaterizem v gledališkem smi- slu je svojska in enkratna človeška ekshibicija. To je spro- ščanje energije, hkrati pa vrnitev v resnično človeško skupnost. Svet je krenil na svojo pot, poletel je na Luno. Človek je postal avtomat. V tem zmehaniziranem svetu človek nebogljen išče delček svoje intime, kar mu sodob- ni tempo življenja odvzema. Zaradi tega amaterizem ne bo nikoli propadel. In kaj je po njegovem sploh amaterizem? Zelja posameznika udejstvovati se, uresničiti svoj jsiz in sebe samega, človek lahko ob tem izgori, se dopolni. Kako naj bi ob tem dopolnil svojo osebnost mlad člo- vek? Zelo preprosto. Tu ni nobenih osebnih teženj, poklicnih razprtij. Ostaja samo njegova želja po delu, ustvarjalnosti. Poklicno gledališče teži po popolnosti in vendar je končni produkt enak proizvodu nekega neposrednega proizvajalca na kateremkoli področju družbene dejavnosti. Amater pa v sebi nosi žar, vsaka njegova kreacija je stvaritev zase. Tu ni šablone, ne ozko začrtane urejenosti, temveč enkrat- nost, s katero preseneča. Rad bi poznal tistega, ki je našel kalup za profesional- ca, je nadaljeval. Kaj pa je sploh to? Kultura je dediščina nas vseh, naših prednikov, kultura je nacionalno bogastvo. Nesmiselno jo je deliti na profesionalno in amatersko. In vendar obstajajo razlike med poklicnimi oblikovalci te kulture in med priložnostnimi? Najbrž je to odraz kake stare miselnosti. Marsikateri poklicni oblikovalec umetnosti bi se pri amaterju lahko veliko naučil. Neposrednosti in življenjske pristnosti prav gotovo. Sicer pa, saj so cele generacije naših gledališčni- kov, ki danes predstavljajo steber umetniške dejavnosti, zrastle prav na amaterskem odru. Tisti, ki se odreče temu začetku, mlati prazno slamo. Danes imamo brez števila akademikov: režiserjev, igralcev, dramaturgov. Amaterski oder pa je zanje nekaj, kar ostaja zadaj. Raje zapravljajo svoj čas v kavarni in v dolgovez- nih pogovorih »izgorevajo« za umetnost, ki je niso spoz- nali drugače kot v obliki neke osrednje gledališke predsta- ve, svojevrstnega filma in podobno. Na drugi strani pa so ljudje, ki poleg rednega dela ali študija najdejo še ved- no čas za tisto »opljuvano« umetnost, ki dobi veljavo samo tedaj, ko postane dragoceno potrošniško blago, ali pa ekshibicija snobističnih nazorov. Amaterizem ima kljub nerazumevanju svetlo perspek- tivo. Pristni in pravi amater pa živi za tisto, kar dela. Ob tem uresničuje samega sebe. Ponosen je na svoj elabo- rat. In s te plati ga je treba tudi vrednotiti. Kaj nam po- maga ali koristi vrh umetniške ustvarjalnosti v trenutku, ko je ta sama sebi namen, saj umetnost služi vsem, ne more pa, biti postavljena v prostor in čas zaradi krasitve človekove poneumljenostd. Morda je v tej solzni dolini le še nekaj ljudi, ki ne mislijo z nogami, ne brenkajo po strunah, ampak so in bodo preprosto ostali — norci. Te iskrene misli o gledališkem amaterizmu lahko pri- merjamo tudi s stanjem na našem področju. Mroda pa bo le koga zapekla vest?! Natakar ni lahek poklic, še težje je biti dober natakar. Delajo dneve in noči ter ne poznajo praznikov. Tedaj, ko je vreme najlepše in vse drvi na morje in sploh ob vodo, imajo največ dela. Znoj- nih kapelj, ki jim tečejo s čela, je morda le nekaj manj, kot pijač, ki jih v teh vro- čih mesecih prodajo. Poznamo dobre re- stavracije z dobrimi natakarji in slabše. Normalno je, da gost zavrne naročeno, če ni dobil tako kot je hotel in ve, da amorejo. Vendar je potrebno to narediti na dostojen način. Pred dnevi je bilo enemu izmed nata- karjev v novem Merxovem hotelu ob Ljub- ljanski cesti zelo vroče ob skupinici tu- jih gostov. Mnogi domačini, ki so dogodek videli in različno reagirali nanj, so se skupno vpraševali: kje je pravzaprav me- ja vljudnosti, ki jo mora natakar poznati do gosta? Ali resnično drži staro gostin- sko pravilo: gost ima vedno prav? Navse- zadnje se pri gostinski mizi srečata dva človeka: prvi kot gost in drugi kot nata- kar. Ali je natakar dolžan prenesti vse s strani gosta, ali pa mu lahko »prekipi«. Včasih, še posebej v zadnjem primeru, bi mu moralo, ver.1 sko nagrado, bo tako 1. dve planinski posti zdajšnjo na Homu in 1 n na Bukovci. NOVI PARKIFP PROSTORI Г Za prodajalno mesa u ou podirajo staro N kjer bodo na novo ■ Ijenem prostoru uredili | kirni prostor. Slednji žalou sicer izredno bujejo, vprašanje pa je treba odličen prost« : raj sredi mesta upora! el parkirne prostore. №11 že vedo... K RUDI PUR - MEDNARODN SODNIK V torek zjutraj se jf s škotske znani jugos ski košarkarski sodni Pur iz Žalca. V Gli je delal izpit za medni ga sodnika. Rudi je u* opravil tako teoretici praktični del izpita io postal mednarodni sod košarko. To je največ ziv, ki ga lahko preje šarkarski sodnik. Za tično vajo je sodil tektf prvakoma škotske in FJudi Pur je prvi medi) košarkarski sodnik 11 šem celjskem področj stitaimo! T. Ti o KAZNIVIH DEJANJIH zadnji seji občinske ^pščine v Velenju so med ugim obravnavali tondi po- nilo postaje Milice, v kate- ji ugotavljajo, da' je bilo ,i na območju občine Ve- ye 525 kaznivih dejanj, ka- Ф večino, preko 70 od- 0)V so organi Milice ješno raziskali. Med kaz- ini dejanji so na prvem stu tatvine, med storilci javih dejanj pa je tudi ¡cej mladoletnikov. Od- miki so se zavzemali za rejšo kaznovalno politiko, želimo, da kazniva deja- ! med mladoletniki v bodo- ne bodo naraščala. Na se- skupščine so tudi potrdili ituit temeljne kulturne iipnosti V.S. I/LA - RAZSTAVNI PROSTOR ivla, poslopje velenjske ob- ske skupščine, je postala stavni prostor. Tu se je stilo že nekaj izrednih stav, ki si jih je ogleda- več tisoč domačinov in jgih. Do konca meseca je odprta razstava del carja Aristida Zornika. Gre ljubitelje pokrajine, si- pa njegova dela presega- amatersko raven. — v — IZREDNA PRIZNANJA ' zadnjem času sta dva enjska pevska zbora in Iba na pihala iz Vele- doseglj izredne uspehe, co je mladinski zbor os- ne šole »Mihe Pintarja eda« prejel na nedavnem iskem mladinskem festiva- bronasto, dekliški zbor mazi j e pa na isti prire- di srebrno plaketo. Ve- jska rudarska godba na ala pa je sodelovala na Htbliiškem tekmovanju v Kopru, kjer je v najtežji težavnostni stopnji osvojila zlato plaketo. — v —« KONČNO ODPRLI BAZEN Po mnogih razpravah, raz- burjanju občanov-posebno mladine so v Slovenskih Ko- njicah končno odprli kopali- šče. To je za občane velikega pomena, saj so se v teh naj- bolj vročih dnevih morali ho- diti kopat v Celje ali kam drugam — posebno velja to za tiste, ki imajo svoje avto- mobile, ostali pa so se hodili hladit v razne okoliške jarke po katerih največkrat teče okužena voda in je bila ne- varnost, da pride do okužbe. Voda v bazenu, ki je nape- ljana iz bližnjega potoka si- cer m najboljša in je to le zasilna rešitev, vendar pa ima lahko sanitarna inšpekci- ja vodo vedno pod nadzorom in jo po potrebi razkuži in ni več nevarnosti, da bi prišlo do raznih obolenj kopalcev. -li- OBNOVILI BODO GOSTILNO Ni še dolgo tega, kar so na seji občinske skupščine od- borniki kritizirali stanje v go- stilni v Gorici pri Slivnici. Povedali so, da je to najbolj zanemarjena gostilna v druž- benem sektorju kar jih ima- jo v občini. Pred dnevi smo v Gorici govorili z direktorjem gostin- stva trgovskega podjetja Merx Celje, Silvom Kreljem. Povedal nam je, da bodo go- stišče v bližnji prihodnosti modernizirali, tako, da bo tudi ta gostilna dostojna svo- jega imena. ìORIJO KOZOLCI V DVEH DNEH TRIJE POŽARI 'la celjskem območju je o veliko Do^rnv n edvsem gospodarska po- |Pja. Zelo . „.v žara je v zadnjem času novžig sena, ker ga kme- zaradi slabega vremena №alo posušijo in spravijo skedenj . ¡ato je začelo goreti pri rli VIDIC, ob Ljubljanski 'ti v Velenju. Gospodar- > poslopje je pogorelo do in z njim seno, orodje, tosi in zajci, škode je za »O dinarjev. f zadnjih neurjih pa so 'cej požarov zanetile stre- Tako je v nedeljo uda- * strela v kozolec Ivana URBANCA z Lepe Njive pri Mozirju. Kljub intervenciji vaščanov in gasilcev iz Mo- zirja je poslopje pogorelo. V ognju je izginilo žito, seno, les in drugo, škode je za 20.000 dinarjev. Tudi Janezu KLEZINU iz Gaberna pri Laškem je ne- deljsko neurje prineslo ne- srečo. Strela je zanetila po- žar na gospodarskem po- slopju, ki je kljub pomoči prostovoljnih gasilcev iz La- škega zgorelo. Ogenj je spre- menil v pepel sedem ton se- na, tri vozove s pšenico v snopih in razno orodje, ško- do so ocenili na preko 25.000 dinarjem. — sm Streljanje TONE JAGER DRUGI V JUGOSLAVIJI Na državnem prvenstvu v streljanju z orožjem precizne izdelave so celjski strelci dosegli velik uspeh. Med moštvi so osvojili peto mesto med 14 ekipami, Tone Jager pa je s 529 krogi osvojil drugo mesto izza državnega prvak« Šipeka iz Sarajeva. Rezultat 529 krogov krogov je tudi nov celjski rekord. V isti kategoriji je Seršen osvojil sedmo mesto, Jerman je bil 53., Dobovičnik pa 55. jk V CELJU NAJBOLJŠI CELJANI Na meddruštvenih tekmah v Celju, ki so bile posvečene občin- skemu prazniku so celjski strelci osvojili prvo mesto. Zadeli so 1051 krogov. Sledijo: Velenje 1016, Hrastnik 1005, Kovinar Store 1001 in 9. maj Sisak 987. Med posamezniki pa je zmagal Dobovičnik 272 pred Jagrom 265 in Seršenom 262 kroga. Nastopilo je 20 moštev z 80 tekmovalci. jk Hokej na travi SE EN USPEH ZA CEUSKO MOŠTVO Celjski hokejisti na travi Partizana Gaberje so ob občinskem prazniku priredili mednarodni turnir v hokeju na travi. Povabili so v goste vrsto Pomurja in tržaško ekipo Univerzal. Celjani so po dobri igri osvojili prvo mesto in pokal. Premagali so Tržačane 3:0, proti Pomurju pa igrali 0:0. jk Plavanje ZANIMIV DVOBOJ PROTI RUDARJU Plavalci Neptuna so pripravili zanimiv plavalni dvoboj pionirjev Neptuna ni Rudarja iz Trbovelj. Po precej izenačenih borbah so za celjsko vrsto največ uspeha priplavali Hrašovec, Stopinšek, Seničar- jeva, Bobenova in Kosijeva. In ravno ti tekmovalci bodo na repub- liškem pionirskem tekmovanju najmočnejše orožje Celjanov. jk DOBRI REZULTATI Celjski plavalci so nastopili na prvem plavalnem pokalnem kri- teriju v Kranju. Njih šest si je priborilo 1413 točk in deveto mesto med moštvi. Med posamezniki pa je bila najboljša Mirjana Dobro- tinšek, ki je osvojila peto mesto v plavanju na 400 metrov crawel. Dosegla je čas 6:12,1. Perčičeva je dosegla čas 6:19,0 in je bila sedma. Romana Leban pa je v plavanju na 200 metrov prsno dosegla sedmo mesto in rezultat 3:22,2. Naslednji kriterij bo v Kopru. Tja bodo Celjani poslali močnejšo ekipo. jk Jadralno letenje FRANC PEPERKO DRUGI V DRŽAVI Znani celjski jadralni pilot, Franc Peperko je tudi na državnem prvenstvu potrdil svoj visok renome. Po osvojitvi republiškega naslova prvaka je tokrat osvojil drugo mesto in srebrno kolajno. Za zmago- valcem Gatulinom iz Titograda je zaostal vsega za 58 točk. Prvo mesto je dejansko izgubil, ko je v preletu na 500 km, zaradi želje, da ohrani letalo pristal v Nišu, kljub temu, da bi lahko še odjadral nekoliko kilometrov in pristal na kakšni livadi. To pa se mu je maščevalo, kajti ostali tekmovalci, med njimi tudi Gatulin so prejadrali samo 14 kilometrov več in dobili točke. Franc Peperka bo tako v državni reprezentanci nastopil na sve- tovnem prvenstvu. To je drugi celjski tekmovalec, ki bo sodeloval na najvišjem tekmovanju pri nas. Prvi je bil Maks Arbajter v letih 1951, 1954 in 1956. Omeniti pa moramo, da je bil Franc Peperko vedno na vodilnem mestu. Strogo se je držal pravilnika tekmovanja. To pa so izkoristil nekateri ostali tekmovalci iz Srbije, ki so pri preletih vedno grešili in pridobivali s tem na višinskih točkah. Slovenski tekmovalci so bili močno oškodovani. Kljub temu pa sta se Franc Peperko in Ivanuš uvrstila v reprezentanco. Drugi celjski zastopnik Marko Leskovšek je dobro jadral. Vseskozi se je boril za deveto mesto. Toda v zadnji disciplini, preletu v tri- kotniku na 100 km je izgubil vse točke in zasedel v končni razpre- delnici 16. mesto. ' jk Hokej na ledu LETOS BO CELJANE VODIL ČEŠKOSLOVAŠKI TRENER Te dni so imeli celjski hokejisti na ledu svoj pni delovni sestanek. Dogovorili so se, da pričnejo z redno vadbo takoj. Kondicijske tre- ninge bo vodil znani celjski atletski trener Adolf Urbančič in to dva krat tedensko 6-člansko in mladinsko ekipo ter dvakrat tedensko še pionirje. Trening bo zelo močan, tako da bodo celjski tekmovalci kondicijsko dobro pripravljeni za sezono, ki se prične že v mesecu oktobru. češkoslovaški trener pride v Celje septembra. Celjani nameravajo sodelovati v pionirski in mladinski republiški ligi, dal.ie v zvezni ligi in v predsezoni še v »mini« inter ligi. S tem se nam obeta v zimskih mesecih bogat program v Mestnem parku. jk Tenis DOBILI SMO NOVE PRVAKE V Mestnem parku se je te dni končalo letošnje klubsko prvenstvo Celja v tenisu. Novi prvaki so po- stali dejansko najboljši tekmovalci celjskega teniškega kluba. Borbe so bile zanimive in kakovostne. Vsega skupaj pa je nastopilo preko 50 tekmovalcev. Pri pionirjih je presenetil Pipan, ki je v finalu pre- magal Pungerška 6:0, 6:1. Istočas- no pa je zmagal Pipan tudi v kon- kurenci mladincev. V finalni tekmi je namreč premagal Lavrenčiče 7:5, 6:1. Dušan Godnik je med člani pre- magal v borbi za prvo mesto Jaz- beca 8:7, 10:8, v srečan.iu, ki je trajalo dve uri. Pri pionirkah je najboljša Blanka Godnik, dočim je Irena Sekirnik v mladinskem finalu premagala v borbi za prvo mesto Godnikovo 6:1 in 6:1. Prikazani tenis je zadovoljiv. Zla- sti Sekirnikova, Godnikova in Pi- pan so talenti iz katerih lahko pri- čakujemo lep prodor med najboljše v Sloveniji. jk V teh vročih julijskih dnevih se na celjskem kopališču »tare« ljudi — mladih in starih. Kdo si ne bi želel razgreto telo ohladiti v prijetni hladni in čisti kopališki vodi in plavati po mili volji? Da, plavati — seveda, če je še sploh kaj prostora in se moraš zadovoljiti le s tem, da nekje na miru »namakaš« svoje telo, drugi pa te neprijetno »dregajo«. Ustavili smo nekaj kopalcev in jih povprašali, kašne so razlike od lanskega leta, kje vidijo pomanjkljivo- sti pri ureditvi bazena in kakšne potrebe imajo v zvezi s kopanjem. MKAVLJAK LOJZKA, up- ravnica bazena. Kopališče je še vedno zgrajeno le v prvi fazi. Nujno bi bilo urediti garderobo in nadaljevati z ureditvijo. Bazen je star že 14 let in je potreben popra- vila. Sredstev za tako velike investicije pa nimamo. Letos smo uredili zelenico in na- baviil ležalnike. Merx si ba- zen preveč lasti zase, rokov za izgradnjo pa se ni držal. Delo, ki ga sedaj opravljajo, moti kopalce. TRAVNAR ANICA, name ščenka v EMO. Tu se kopam že od izgradnje bazena in sem bila vedno zadovoljna, posebno letos, ko so uredili novo zelenico in nabavili le- žalnike, hotel pa daje lepši estetski izgled. Okolica baze- na je vedno lepo urejena, prav tako je tudi voda še kar čista. Vse mi je všeč, le ob sobotah in nedeljah je prevelika gneča. Potreben bi bil še en bazen. PAPOTNIK MARJAN, orod- jar v EMO. Ce primerjam bazen s šoštanjskim, je tu čistoča slaba — posebno, kar se tiče vode, kadar je veliko ljudi. Cene v bifeju so abso- lutno previsoke. Ureditev je letos precej boljša od lanske. Nova zelenica je precej olep- šala izgled, prav tako hotel. Samo eno kopališče je za Ce- lje premalo, saj smo včasih natrpan:, da sploh ne moreš plavati, niti dobiti prostora za sončenje. Nujno bi bilo zgraditi še en odprt in en zaprt bazen. KRAŠOVEC TATJANA, di- plomantka višje medicinske šole. Od lanskega leta se je precej uredilo. K temu je veliko pripomogel nov ho- tel, ki daje celotnemu okolju prijtnejši izgled. Cene v bi- feju se mi zdijo ustrezne. Zelo pa me moti »gužva«, ki je iz leta v leto večja. Takš- no mesto, kot je Celje, bi nujno moralo imet: vsaj dva bazena, poleg pa še zaprte- ga, da bi bil v zimskih časih za rekreacijo. Dr. JOŽE CETINA, zdrav- nik v bolnici. Všeč mi je okolje, ker je tu na zahod- nem delu bolj čist zrak. Za- radi bližine je vsakemu Ce- ljanu dostopen. Hotel sicer daje lepši izgled, vendar pa uprava hotela le preveč ode- ruško nastopa s cenami v bifeju. Voda je sicer čista, le kopalci so tako nehigien- ski, da vse umažejo, mečejo odpadke po ležalnih prosto- rih, razbijajo steklenice in jih celo mečejo v vodo. če na kratko povzamemo odgovore, vidimo, da so si precej podobni. Samo eno kopališče v Celju je res pre- malo in ne more zajeti vseh tistih, ki bi se radi v teh po- letnih mesecih navžili hladne vode in vročega sonca. Prav tako se kažejo potrebe po zaprtem bazenu. Kopališče je sicer urejeno, le da je prenatrpano. Uprava hotela bi pa le morala razmisliti o cenah in jih urediti tako. da bi bile dosegljive večini kopalcev. Foto: Ivan Sevšek Tekst: Ivan Ivačič BISER V KOZJU # »MOŠKI NAJ HLAČE NOSI, ZA DENAR PA NAJ OBA SKRBITA« « ŠESTDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA POMENI VELIKO SKRBI, TRPLJENJA, SAMOZATAJEVANJA IN TEŽKEGA DELA, VENDAR TUDI ZADOVOLJSTVA. KI ODTEHTA VSE OSTALO <£ MARJETA IN NEJČ SE ŠE DANES RADA POŠALITA IN OBUJATA SPOMINE NA TISTE DNI. KO JE ON HO- Dii K NJE,! V VAS MARJETA REZAR, rojena VP BIČ 1890. v Drami j ah Takšni so skromni podatki \7 isebne izkaznice Nejča in Mar ate Rezarjevih. ki danes stanujeta s sinom, vnukom in pr a vnukinj o v hišici v Koz- jem že pred meseci — točneje januarja letos — sta praznovala visok jubilei. V zakonski zvezi sta pre:'ivela dolgih šestdeset let V času, ko mnog; zakoni obstojijo prece manj. je takšen jubilej vsekakor vreden zapisa. Odkrito povedano, sva s Tonetom pričakovala, da bo- va v hiši pri Rezarjevih sre- čala dva nemočna starčka. Zmotila sva se. Toliko živ- ljenjske sile, kot jo imata še sedaj Nejč in Marjeta, jo imajo le redki ljudje, čeprav mnogo mlajši od njiju, še posebej odlikuje starega Nej- ča izredna duhovitost, zdrav- je je v redu, muči ga le na- glušnost. Kljub letom veli- ko bereta, največ razne ča- sopise. Marjeta Rezarjeva je morala pri čitanju uporablja- ti očala šele pri šestdesetih, danes pa zopet čita brez njih. Nejč: »Spoznala sva se v Vojniku. Enkrat sem ji ku- pil pijačo in sva se zagleda- la. Delaj sem na cigoncah pri Sodinu. Tedaj so biLi še gol- dinarji. Bilo je slabo, vep- dar je sedaj še huje, ampak ne zaradi življenja, zato, ker sem že star. Veste, radio rad poslušam. Tito je strašen fejst dedi, veliko je pomagal nam starim ljudem.« Imela sta tri otroke, dva sina in hčerko. Danes imata osem vnukov in sedem pra- voukov. Marjeta: »Včasih sva se skregala, stepla pa se nisva nikoli. Veste, sedaj je lepo živeti. On ima pokojnino, sa- ma še kaj narediva in hrani- va denar, da bova kupila kakšnega debelega prašička. Ja, včasih je bilo hudo. Slu- žila sem, penzije pa nimam.« Nejč: »Kaj boš, saj si pri meni delala, zato ti pa dam pol penzije.« Marjeta: »O, Nejč je bili pa vedno priden. Res mi da de- nar, pa saj ga nimam za kaj porabiti zase.« Nejč: »Kaj priden, priden! Tako sva naredila, da moški v hiši nosi hlače, skupaj pa skrbiva za denar.« Hudomušno jo je pogledal, se nasmejal in zmigal z gla^- vo, kar je njegova stara na- vada: »Ko smo bili mladi, smo ga pili pa stepli smo se budi. Včasih sem jih dobil po puikl. Vi, ko ste mladi ne veste, da se na Stranicah ra- di tepejo. Enkrat smo se udarili, pa je eden padel mr- tev. 24 ut sem bil v arestu. En dan sem bil pa zaprt v Avstriji, ker so nas dobili, ko smo špilali ajnc. Danes ne bi več igral, človek kmalu spozna, da se da denar upo- rabiti za kaj drugega kot za karte.« Nejč v svojem burnem živ- ljenju ni spoznal samo Stra- nic. Bil je tudi v Moskvi pred oktobrsko revolucijo. Na mizo je priromal liter- ček domačega, snaha pa je še narezala nekaj za pod zob. »Še vedno ga spijem, no, zdaj ga raje požiram. Dva deci na dan doma, v gostil- no pa zavij em na pelinkovec. Daines sem že pil, ker sem ravno dobil penzijo.« Največ je takoj oporekal, češ, da alkohol ni nevaren, če ga znaš popiti v pravih količinah. Marjeta: »Saj ne da bi pil. Še raje je, krompir, žgance in govedino ob nedeljah.« Nejč: »Veliko sem videl, povsod je bilo veselo, vsaj zdaj se mi zdi, čeprav je bi- lo veliko težkih dni in let. Toda kaj, pozabimo zdaj na to. želim si samo to, da bi živel še pet let. Rad bi uča- kal devetdeset, potem pa кат bo bo!« Prošnji za fotografijo sta rada ustregla. Marjeta ga je ljubeče pogledala in prijela pod roko, on pa: »No, kaj se me pa tak ti- šiš, kaj ne veš koliko sva staira,« se je nasmejal in po- migal z glavo. Da, takšen zakon, star šestdeset let, je pravi biser med zakoni. Skregala da, stepla ne, razumela je ona njega in on njo, pogovarjala sta se o skupnih težavah in marsikateri svojo zamolčala pred drugim. Lepo je bilo, da bi še le bilo dolgo vrsto let. MILAN SENIČAR TONE VRABL CHI GALEB PRISTAL MED KAPNIKI Ni nedelje v poletnih mese- cih, da bi mladi fantje, ve- činoma iz Prebolda, zdržali doma, se potepli tako kot drugi na bazen in v njem za- plaval: ali pa posedali po go- stilnah in tekmovali, kdo bo povedal več praznih besed, »črni galeb« ob nedeljah zju- traj vzleti in polet se mu ustavi v globačah in breznih, v temnem svetu, ki ga s svo- jo lepoto napolnjujejo kap- niki. Fantje raziskujejo kra- ške jame, ki jih je na pod- ročju zlasti zgornjesavinjske doline veliko. Vsako jamo premerijo in napravijo načrt. Podatke zbirajo v posebnih katastrih. Seveda tod: foto- grafirajo, veliko fotograf ira- jó, kajti pravijo, to jim je v zimskih mesecih, ko v jame ne morejo, najlepši spomin na opravljeno delo. Pred dnevi so dosegli nov globinski rekord, kajti na Dobrovljah so se spustili 140 metrov globoko. Takole v svojem dnevniku o poti in razi skovan'ju jame piše vodja skupine »Črna galeb« Toni Vedenik: »Po enourni vožnji po še kar dobri cesti smo se pripe- ljali do kmeta Ramšaka na Dobrovljah Tukaj naj bi bil naš glavni stan za dva dni. Zložili smo opremo iz avto- mobilov in se odpravili po poti proti »Neskončnemu breznu«. Sam vhod v brezno je bil precej ozek, zato smo ga morali razširiti. Ko je bilo s tem opravljeno, se je šele pričela prava akcija. Name- stili smo vitel na bližnje drevo in pripravili vse za spuščanje v brezno. Prvi naj bi se spustil Rudi Krajne, ki je že čakal pripravljen. Priče- li smo ga zbadati, če ga je kaj strah? Bil je res v obraz bolj bled in tudi govoriti se mu ni kaj dosti dalo. Ko se je privezal na jekleno vrv in obvisel nad temnim žrelom nas je še enkrat žalostno po- gledal preden je izginil v temno globino, že čez ne- kaj trenutkov se je oglasil po telefonu in nam opisoval, kaj vse je videl med spušča- njem. Po 30 metrih po kakšnih 3—4 m širokem breznu se mu je pod nogami odprl velik prostor širok približno 20 m in dolg 30 m. »Kapniška dvorana« kot jo je kasneje krstil, ko .je videl, da jo krasi vse polno kapni- kov raznih oblik in velikosti. >>Pristal sem na polici ob ro- bu brezna« — nam je javljal po telefonu. »Sedaj se bom malo sprehodil in razgledal po jami,« nam je javil in prekinil zvezo. Mi zgoraj smo vsi nestrpni čakali nadalj- njih poročil, čez čas se Rudi zopet oglasi in pravi, da je dvorana zelo lepa, kjer ne manjka kapnikov in drugih sigastih tvorb. Kapniki da se odlikujejo po svoji izredni či- stosti in velikosti, kakršnih še nikjer drugje ni videl. Na- dalje je še rekel, da bi ga spustili naprej v eno od treh brezen, ki so zijala ob robu police, na kateri je prej pri- stal. Pričeli smo ga spuščati na- prej v globino in upali, da bo prej pristal na dnu ka- kor bo nam zmanjkalo »zaj- le« na vitlu. Pričel se je od- vijati že zadnji navoj, ko od spodaj ni bilo slišati še no- benega »stoj«, »še 5 m«, re- če Hori, v tem pa se že za- sliši nečloveški krik, da nam zledeni kri v žilah. Vsi obsta - nemo, kot pribiti, misleč na najhujše, ko se zopet oglasi iz globine »spuščaj«. Vsi si oddahnemo in ga spuščamo še naprej. V tem pa se že oglasi Rudi, da je prispel na dno. Hitro ocenimo, da je pristal na približni globini 100 metrov. Izgleda, da bo padel naš stari rekord, če bo le še kakšnih 40 metrov globlje, se oglasi Drago. Ko izvemo, kako je spodaj, sem jaz na vrsti za spust.. Privežem se na konec žice in hajdi v tem- no globino. Po precej hi- trem spustu, švignem mimo police, kjer je Rudi prvič pristal in že vidim daleč pod sabo majhno lučko, ki mi kaže pot. Po nekaj minutah zagledam Rudija v Veliki dvorani, kot smo jo kasneje imenovali in jo na hitro oce- nim; dolga 35, široka 12—15 m. Odvežem se in z Rudijem se pričneva razgledovat« na- okrog. Med tem se spustijo dol áe Srečo, Ivan, Koko, Drago, Miša in pričnemo r. našim delom, to je risa- njem, merjenjem in razisko- vanjem jame. Srečo je odkril stransko razpoko v Veliki dvorani, ki ga je pripeljala na rob novega brezna. Torej nadaljevanje! Prvi se spusti po lestvicah, ki smo jih spustili v globino, Srečo. Ko prispe Srečo do dna brez- na nam javi da se konča in da je do tja globoko 41 me- trov. Hura, pa smo le po- tolkli naš lanski rekord iz 130 m »Kebrove luknje« na Gol teh, se vsi navdušeni de- remo in hitimo javljat po te- lefonu veselo novico.« šele zvečer so prišli iz ja- me v9i mokri in utrujeni, vendar veseli, кет so opravili pomembno delo Za večerjo so imeli »jamarsko obaro«. Pravijo, da je bila izredno dobra »Potem smo posedli po travi pred hišo luneta Ram- šaka. Med pogovorom o tem in onem srno osušena grla zalivali z izabelo in hruškov- cem, s katerim nas je častil gostitelj kmet Ramšak. Ja- marska pesem je doLgo od- mevala v noč, potem pa nas je le premagala utrujenost. Drug za drugim smo izginili na kozolec, kjer smo se mari- nili v sveže posušeno seno in zasanjali o novih jamah in breznih, ki jih bomo še raz- iskali.« Tako končuje zapis o novo odkriti jami na Do- bravljah Toni Vedenik. Letos so raziskali in izme- rili že šest brezen in štiri ja- me na področju Savinjske doline. Nadaljnja pot jih bo vodila zlasti na področje pro- ti Laškemu in Zidanemu mo- stu ter Dobrni in Slovenskim Konjicam, kjer je še veliko neraziskanih jam. Izmerili bodo tudi znamenito Potoč- ko zijalko, ki kljub dolgolet- nemu odkritju še zdaj nima »osebnih* podatkov. Ureje- vanj« dokumentacije in raa iskovanje, to je njihovo ne- deljsko razvedrilo. Zaupno pa so povedali, da pripravlja- jo tudi nekakšno tiskano iz- dajo »vodiča po jamah«, ki so jih oni odkrili. Podatke imajo več ali manj zbrane, potrebujejo samo še nekaj denarja. Ideja je odlična in upajmo, da jo bodo »črni ga- lebi«, ki vsako nedeljo pri- stajajo med kapniki, lahko tudi realizirali. Tekst: T. VRABL Poto: T. VEDENIK Pri kmetu Ram.s»ku je bil glavni štab. Veselja ni bile konec, ko so dosegli nov globinski rekord. Takole je »črni galeb« Ivan Drev obvisel na * za jI i« v glo- bini stotih metrov ? srcu Dobrovelj... NOV PIONIRSKI DOM V CELJU Vzporedno s potrebami var- stva predšolskih otrok, zaradi prezaposlenosti staršev, slabih socialnih in družinskih raz- mer, je dolgo časa rasla tudi potreba po varstvu šolarjev. V mejah možnosti, prostorskih in materialnih, so šole in vzgojno varstvene ustanove odprle oddelke, kjer se pred in po končanem pouku zadr- žujejo učenci različnih razre- dov. Pridobivanje novih možno- sti za razširjanje in kvalitativ- no razvijanje vzgoje in varstva šolskih otrok ima tako velik pomen, da ne moremo spre- gledati novo zgrajenega objek- ta v ulici 29. novembra, ki se ga je v času gradnje zaradi namembnosti oprijelo ime »Pionirski dom« in se bo dalje imenoval po padli borki Cvet- ki Jerinovi. V njem bo z no- vim šolskim letom (otroke bo toožno uradno prijaviti po 20. avgustu) poskrbljeno za pri- jetno bivanje pred in po po- uku za šestnajst oddelkov, to je za približno 320 šolarjev. Prostori so sodobno urejeni. V njih bo ob učnovzgojnem ^elu mogoče razvijati vzdušje domačnosti in topline, to, kar je manjkalo otrokom tam, kjer se je običajno v istih ali vsaj enakih prostorih odvijal Pouk in podaljšano bivanje. Velikega pomena je sodobno °premljena kuhinja v spod- njem delu tega objekta, ki bo з zdravo prehrano oskrbovala Seststo otrok, kar je ob ugo- ditvah, da je mnogo naših otrok podhranjenih, ki se iz- različnih vzrokov pomanjklji- vo hranijo, še pomembnejše. Poleg lepo urejenih prosto- rov bo šolarjem na razpolago velik prostor — dvorana, v katerem se bodo glede na prostorske možnost lahko odvijale svobodne dejavnosti kot so: dramski, folklorni, rit- mični krožek, razne prireditve in proslave. Program za svo- bodne dejavnosti je pripravilo Društvo prijateljev mladine Celje. Enakovredne omembe je vre- den tudi opremljen prostor za fotografski krožek, ki začne zelo zgodaj zanimati predvsem fante, za kar pa tudi deklice niso brez interesa. Vzgojno izobraževalno delo bodo prevzeli učitelji, ki bodo najbolj ustrezali razpisnim po- gojem. Za predmete, ki dela- jo osnovnošolcem največ te- žav, predvsem matematika in jezik, pa bodo dodatno po- skrbeli predmetni učitelji. Da bi čimbolj smotrno izkoristili prosti Čas otrok, torej čas iz- ven šolskih obveznosti, bodo k svobodnim aktivnostim pri- tegnili razne zunanje sodelav- ce — strokovnjake, ki bodo še bolj obogatili vsebino vzgojne ga dela v času bivanja šolar- jev v zavodu. Financiranje zavoda bo del- no družbena naloga, delno skrb staršev. Sredstva za in- vesticijo izgradnje zavoda so se zbrala v skladu Temeljne skupnosti otroškega varstva Celje in z delnim kreditom Re- publiške temeljne skupnosti otroškega varstva. Njegovo funkcionalno vzdrževanje — vzgojno izobraževalni del — bo pokrivala Temeljna izobra- ževalna skupnost Celje, mate- rialne stroške pa bodo krili starši. Oskrbnina, oziroma vzgojnima, bo diferencirana po materialnih zmogljivostih staršev; Torej bo upoštevano socialno stanje družine. Ti- stim, ki bodo finančno šibkej- ši, bo družba prispevala ne- koliko več, kot tistim, ki ima- jo boljši življenjski standard. Tako bodo prispevki stopnje- vani glede na družinski doho- dek. S tem bodo imeli mož- nost varstva vsi otroci, ne gle- de na njihov socialni položaj. Verjetno je tako humano na- čelo vsem osvojljivo. Varstvo in vzgojna pomoč sta potreb- na vsem otrokom, zato naj bo ta zavod namenjen vsem. Ne le tistim, ki jih pestijo slabi učni uspehi in tistim, ki jih označujemo za problematične ali težko vzgojljive — čeprav so se do podaljšanega bivanja otrok v šoli zavzemala pred- vsem taka stališča. Ob preza- poslenosti staršev je organizi- ranega varstva potrebnih ved- no več otrok. Sicer so doma in na cesti brez pravega nad- zorstva, kar se nedvomno po- leg vzgojnih težav najmočneje odraža na njihovih učnih uspe- hih. Smoter organiziranega var- stva šolarjev je zelo širok, stvo in pomoč pri učenju, mu razvijati delovne navade, smi- sel za red, organizacijo dela in prostega časa, dati smotrno vsebino prostemu času, oskr- bovati njegove telesne potre- be, skratka, vzgajati in izobra- ževati otroka v okviru vseh njegovih sposobnosti in zmog- ljivosti v vsestransko zrelo in zdravo osebnost. Za uresniče- vanje tako zahtevnega in lepe- ga vzgojnega smotra so po- trebni določeni pogoji, ker me- nimo, da je glede tega zavod »Cvetke Jerinove« dobro za- snovan, upamo na njegove najboljše uspehe. ANA ČETKOVIC VODSTVA GASILSTVA V100 LETIH 28 septembra bo poteklo sto let, odkar je celjska po- ¿згпа bramba sporočila mest- nemu zastopstvu, da je bil izvoljen odbor, za poveljni- ka pa KAREL MATHES, last- pile pivovarne. Bil je povelj nik pet let, na občnem zboru jeta 1876 pa je odklonil me- sto poveljnika in se preselil v Gradec. Njega je nasledil leta 1877 PACCHIAFFO, 1878 pa JULIUS RAKUSCH. Leta 1882 je bil za poveljnika iz- voljen JOSEF SIMA. Deželna zveza požarnih bramb je bila razdeljena na okrajne požar- ne brambe. Celjska bramba je bila dodeljena 21. okrajni požarni brambi, Josef Sima pa je bil tudi prvi okrajni poveljnik. Josef Sima je bil 1889 izvoljen za častnega čla- na celjske požarne brambe ter je tega leta umrl v Grad- cu. Na občnem zboru 1891 je bil za poveljnika izvoljen ANTON EICHBERGER V času njegovega vodenja je bramba prišla v krizo. Leta 1895 so sklenili prostovoljni razpust društva, člani so bili pripravljeni opravljati gasil- sko službo le še šest tednov. Po posredovanju župana Gu- stava Stiegra je k obrambi pristopilo 39 novih članov. Po prečitanju imenskega seznama je poveljnik Eichberger izja- vil, da bodo vsi člani ponov no pristopili k požarni bram- bi in jo tako močno okrepili. V naslednjih letih je bilo vo- denje požarne obrambe zelo uspešno. Poveljniško mesto je Anton Eichberger zaradi bolezni odložil 18. 8. 1904. Iz- volili so ga za častnega po- veljnika, saj je polnih 15 let opravljal to dolžnost. Za njim je vodstvene posle prevzel njegov namestnik. KAREL FERJEN Rodil se je 1869, po poklicu trgovec, Celje, Prešernova 3. V gasilsko društvo se je vpi- sal 1894. Kot poveljnik je leta 1905 iz svojih sredstev kupil požarni brambni rešilni prt. Funkcijo poveljnika je oprav- ljal do leta 1913, ko so ga iz- volili za častnega poveljnika. Po prvi svetovni vojni 1919 je zopet prevzel poveljstvo gasil- skega društva. Po nekaj letih je bil znova častni poveljnik. Sodeloval je tudi v Zvezi ga- silskih društev, na sliki iz le- ta 1911 sedi v sredini kot predsednik zveze. Na občnem zboru društva Celje-mesto je leta 1933 prejel priznanje za štiridesetletno delo v gasil- stvu. Namestnik poveljnika Fer jena je bil že leta 1908 PE- TER DERGANZ. Bil je mest- ni ekonom m od njega je bilo odvisno, če so bili konji na razpolago za potrebe ga- silstva. V času prve svetovne vojne 1914—1918 je bil Der- ganz poveljnik mestnih gasil- cev. Po prvi svetovni vojni, ko so Karla Ferjena izvolili za častnega poveljnika je Dil po- veljnik do 1936 JOHANN JELLENZ. Med tem je bil za krajšo dobo (1925—1927) po- veljnik Slovenec FRANJO KO- REN, pekovski mojster. Leta 1936 preide gaslsko društvo v slovensko upravo. Za pred- sednika je bil izvoljen Prane Dobovičnik, za poveljnika pa FRANC KOŠIR. KONRAD GOLOGRANC Rodil se je 12. 2. 1887 v Celju kot sin zavednega Slo- venca. Po opravljenem izpitu je leta 1920 postal samostojen stavbenik vse do druge sve- tovne vojne. Okupator ga je 1941 zaprl in z družino izse- lil v Srbijo. Po vrnitvi 1945 je bil gradbeni inšpektor do svoje upokojitve. V gasilske vrste se je vpisal leta 1912, ko se je ustanovilo slovensko gasilsko društvo Gaberje. Iz- volili so ga za prvega povelj- nika. Po odhodu predsednika Franca Pušnika je postal Konrad Gologranc predsednik Gasilskega društva Gaberje. Ko so Gasilsko zajednico dravske banovine v Ljubljani vodili Barle, Turk in dr. Ko- dre, je bil Konrad Gologranc najprej delegat, pozneje pa podstarosta gasilske zajedni- ce za celjsko območje. Bij je tudi v odboru Gasilske župe Žalec in pozneje Gasilske žu- pe sreza Celje. Po smrti dr. Bergmana so ga izvolili za načelnika oz. starešino gasil- ske župe, katero funkcijo je opravljal od 1926 do 1941. Konrad Gologranc je za svo- je več kot petdesetletno delo v gasilski organizaciji prejel številna meddržavna, državna in gasilska odlikovanja. KAREL KOŠTOMAJ Takoj po osvoboditvi je prevzel dolžnost organizacije in vodstva gasilstva kot okrajni gasilski poveljnik. Kot dober strokovnjak v ga- silstvu je sodeloval pri orga- nizaciji požarne varnosti na terenu in v industriji ter po- magal pri sestavi gasilskega zakona in pravilnika- Iz zdravstvenih razlogov je mo- ral odstopiti vodilno mesto v Mestni gasilski zvezi in se posvetiti samo svojemu ma- tičnemu društvu Gaberje, kjer je prevzel organizacijo grad- nje novega gasilskega doma. Zaradi bogatih izkušenj je bil vključen v strokovno teh- nični svet Gasilske zveze LRS. V tej funkciji je prevzel in- štruktorske naloge za Celje - mesto, Celje - okolico, Šoštanj in Slovenj Gradec. Te naloge je kljub bolezni vestno opra- vljal. Poleg številnih gasilskih odlikovanj je prejel tudi me- daljo zasluge za narod. Umrl je 10. 12. 1952. BERVAR DOLFE Rodil se je 1894 v Gornjem gradu. Od leta 1910 je bil v službi na sodišču, pozneje na državnem pravništvu. Leta 1914 je moral k vojakom. 1918—1919 pa se je udeležil borb za severno mejo. Gasil- ski organizaciji je bil naklo- njen že v mladeniški dobi. Želel je pristopiti k celjskim gasilcem, vendar ga kot zave- dnega Slovenca niso sprejeli. Na pobudo župana dr. Gori- čana je stopilo v gasilsko društvo precej zavednih Slo- vencev, med njimi tudi Dolfe Bervar leta 1933. Po smrti Jerneja Vengusta je bil 1935. leta izvoljen za tajnika gasil- ske župe. To funkcijo je opravljal do 1941. Bil je tu- di tajnik matičnega društva od 1939 do 1941. Leta 1941 ga je okupator zaprl in izselil. Po vrnitvi v Celje je službo- val pri okrožnem državnem tožilstvu do upokojitve leta 1949. Leta 1945 je bil postav- ljen za poveljnika okrajnega poveljstva do 1947. Nato je bil od 1950—1954 tajnik okraj- ne gasilske zveze Celje-okoli- ca, od 1957—1960 pa tajnik občinske gasilske zveze Celje. Za svoje požrtvovalno delo je prejel razna gasilska odliko- vanja ter medaljo zasluge za narod. TONE ŠPES V gasilsko društvo Celje - mesto se je vpisalo leta 1937 ter ga štejemo med gasiice, ki so prevzemali dolžnosti po odhodu zagrizenih Nemcev. Na prvem občnem zboru po osvoboditvi je bil izvoljen za podpoveljnika, od 1948—1956 je bil poveljnik društva. V Mestni gasilski zvezi je opra- vljal funkcijo podpoveljnika, ob osnovanju občinske gasil- ske zveze Celje leta 1955 pa je bil poveljnik zveze. V na- slednjih letih je bil več let komandant brigade okrajne gasilske zveze. Tone Spec ni bil samo operativni vodja, bil je tudi dober organizator. Mnogo je storil za populari- zacijo gasilske organizacije. Ob formiranju poklicnega ga- silskega voda je bil Гопе Špes njegov prvi vodja. Raz- voj in rast poklicnega voda in pozneje poklicne čete sta plod njegovega požrtvovalne- ga dela. Prav posebno se je izkazal ob gradnji novega ga- silskega doma za poklicne ga- silce. Za svoje delo v gasil- ski organizaciji je prejel šte- vilna priznanja in odlikova- nja, leta 1965 pa zvezno odli- kovanje — Red dela s srebr- nim vencem. (Dalje) PIŠE: F. MAUER Proslava je pod pokroviteljstvom predsednice skup- ščine občine Celje tov. Olge Vrabičeve. SPORED PROSLAVE 24. julija 1971 ob 9. uri velika gasilska vaja vseh gasil- skih enot, civilne zaščite in Rdečega križa na predelu Cinkarne, EMO, Klime, IFA in LIK Savinja. ob 11. uri prikaz gašenja lahkovnetljivih tekočin na starem sejmišču pri Cinkarni, izvaja tovarna PASTOR iz Zagreba, sodelujejo poklicni gasilci iz Maribora in Celja. ob 16. uri slavnostna seja občinske gasilske zveze Celje v Narodnem domu. 25. julija ob 9. uri velika gasilska parada s prikazom razvoja gasilstva, po mestnih ulicah, nato v mestnem parku slavnostno zborovanje. Zbirališče gasilskih ešalonov je v Ulici Moše Pij ade (ob atletskem stadionu in Jenkovi ulici, parada pa bo krenila po Kersnikovi ulici mimo Ojstrice na Trg V. kongresa (mimo tribune) do kolodvora in preko mostu v mestni park. Informacijska služba v dneh proslave je na sedežu občinske gasilske zveze v Celju, Dečkova cesta (dom poklicnih gasilcev). LOVEC V ZABI NOĆNI LOV AVTOMOBILISTA Z UPORABO HIDRAVLIKE Naj v uvod v zgodbico o nenavadnem lovu po celjskih cestah znova zapišemo, da je vse preveč nesreč zaradi brezobzirnosti udeležencev cestnega prometa, še pose- bej voznikov osebnih avto- mobilov. žal pa se najdejo tudi takšni, ki kljub temu, da povzročijo nesrečo — čeprav majhno — ne poča- kajo na mestu dogodka, da bi pošteno plačali, kar so zagrešili. Tako je bilo tudi pred dnevi, vendar, da je zgodba zaradi pogumne ude- ležbe dunajskega voznika do- bila drugačen epilog. Kazalci na ura so kazali točno 23.00, ko je Verneza Retthegv z Dunaja vozila z osebnim avtomobilom iz Šempetra proti Ljubljani. Ko je pripeljala v bližino mostu čez Savinjo, je z leve strani Pripeljal fičkar in pri zavi- janju proti Celju zavozil na ^јепо polovico vozišča. Tr- čil je v leva yrata in levi sadnji blatnik avtomobila av- strijske državljanke, ki je po trčenju obstala na skrajni de- Sni strani cestišča. Fičkar to počakal, ampak je nada- ijeval vožnjo proti Celju. In sedaj se prične zgodbi- ociroma lov vreden TV Sßrije »Maščevalci«. Za avstrijsko vozniko je Peljal z »žabo« Dunajčan, kletni Karel Welkens. Ko je videl, da je fičko po nesre- či odpeljal, je takoj obrnil 111 se zapodil za njim. Celjan le gotovo opazil zasledoval- Ca> saj se je umaknil v bli- tovarne Aero v Šempe- tru, ker je imel Dunajčan mnogo močnejši stroj. Du- najčan je fičkarja dohitel pri tovarni in mu dajal sve- tlobne signale, da bi ustavil. Rezultata ni bilo. Tedaj se je Welkens domislil nečesa, kar še nismo videli niti v kriminalkah. Verjetno veste, da ima »ža- ba« hidravlični sistem za spuščanje in dviganje. Tako je na gladki in hitri cesti popolnoma nizka, tam, kjer je cesta slaba pa se lahko dvigne. Dunajčan je pripeljal tik za fička in spustil svoje vozilo s hidravliko do naj- nižje možne točke. Nato se je dotaknil fička in dvignil svoje vozilo do največje vi- šine, tako, da je s svojim prednjim odbijačem dvignil zadnji del fička in prisilil voznika, da je zaustavil, ker je brez haska pritiskal na plin. K sreči v tem prometnem dogodku ni bilo telesnih po- škodb, materialne škode, ki je v glavnem na avtomobilu Avstrijke, je za 5.000 dinar- jev. Nauk: Bolje je počakati na kraju nesreče. — ivek S KOLOM NAD OČETA NEUREJENE DRUŽINSKE RAZMERE POVZROČILE PREPIR IN ZLOČIN Verjetno ni čudno, da je ljudi v okolici Rogaške Slatine in v samem kraju močno razburila no- vica, da je sin ubil očeta, saj še ni minil teden, ko so v teh krajih zabeležili, da je žena ubila moža. Marsikdo si je ob tem zastavil vprašanje: kaj se dogaja z ljudmi? Najbolj so se začudili delavci v obratu priprave zmesi v steklarni Rogaška Slatina, kjer sta delala oče in sin, 48-Ietni MILAN in 19 letni BRANKO PODHRASKI, oba iz vasi Brezna na Hrvaškem. Začudili so se zato, ker so dolga leta poznali Milana Podhraškega kot dobrega in pridnega delavca ter pridnega in prijaznega sode- lavca. Zločin se je zgodil na dan, ko so v steklarni izplačali osebne do- hodke. Oče je bil zaposlen v ste- klarni že več kot 18 let, sin pa je bil sprejet na delo na prošnjo očeta pri generalnem direktorju. Morda je kdo vedel иа družinske razmere, vendar ni nihče pričako- val tako tragičnega konca. Kot ka- že — ne da bi poznali dejstva pre- iskave — je bil večkratni vzrok prepirov, da sin ni hotel prispe- vati ničesar za domačo oskrbo, kljub temu, da je zaslužil. Pri Pod- hraških, kjer gospodinji mati Av- gusta, niso bili bogati Krpica zemlje in hišica nista bili v stanju preživljati pet ljudi. Zakonca Pod- li raí ki sia imela namreč tri otroke. Oče je pred steklarno sedel na kolo in se odpeljal proti domu. Kmalu je prispel tudi sin, ki se je peljal v Brezno z mopedom. Pri- čel se je prepir s staro temo. Oče je očital sinu, zakaj ne prispeva ničesar za domače gospodinjstvo, če zaslužiš sam, ne živi od žuljev staršev. Kakšne besede so padle med najožjima sorodnikoma ne ve nih- če. Toda starega Podhraškega. je prepir tako razburil, da je zagrabil za lopato in skočil proti sinu. Bran- ko je zbežal. Iskal je skrivališče v bližnji koruzi, ko ga je zausta- vila soseda Marija Podhraški. Oče ju je dohitel in pričel udarjati po sinu. Branko Podhraški je zagrabil kol, dolg dva metra, in zamahnil po očetu. Stari Podhraški je obležal nezavesten. Rešilni avtomobil ga je odpeljal proti bolnišnici, vendar ni bilo več pomoči. Med prevoeom v bolniš- nico je oče umrl. Kako je bilo po dogodku smo izvedeli od očividcev, ki so pove- dali svoje komisiji in preieskoval- nemu sodniku. Baje je sin Branko dejal materi: »Tako, zdaj ga imaš takšnega, kot si hotela . . .« Kaj se skriva za temi besedami lahko samo ugibamo. Detaljna pre- iskava in končno sodna obravnava pa bosta pokazala n vzroke te hude družinske trgedije. Milan Seničer Nova poslovna zgradba Kovinotehne, poleg hotela Celeie oh Mariborski cesti, ni samo ponos trgovskemu kolektivu, marveč tudi Celju. Gre za izreden objekt, ki tudi zaradi arhitektonske ureditve zasluži po- zornost. »Nova poslovna zgradba ni samo delovni prostor, temveč tudi element afirmacije in zaupanja kupcev ter dobaviteljev v podjetje.« je na otvoritvi med drugim dejal predsednik delavskega sveta Vinko Kramzar. (Foto: M. B. Na prvi strani objavljamo poročilo o prometni nesreči, ki je po višini materialne škode, ki je pri tem nastala, nedvomno med prvimi na našem področju. Na fotografiji je uničeni mercedes — tovornjak, ki je prevažal jeklenke, od katerih je ena obtičala celo pod zadnjim kolesom, ena pa ob šoferjevi kabini. (Foto: B.S.i Sedma »Evropa pleše« je zaplesala z vsem svojim bliščem, četudi nekoliko okrnjena. Toda tradicija .je po zaslugi Ljubljanske banke ostala, in njena pot bo šla naprej. Velenjska prireditev v medna- rodnem obsegu je v soboto. 17. in v nedeljo. 18. julija lepo uspela. Na posnetku: priznanje najboljšim. (Foto: T. TAVČAR) Krajevni praznik Vojnika 22. julij so praznovali že v nedeljo. Ob tej priložnosti so imeli kratek kulturni program ob spomeniku padlim borcem, nato pa so na pokopališču odkrili spominsko ploščo prav na mestu, kjer so Nemci ustrelili 8 talcev. Podpis in foto: I. Sevšek VREME Prevladovalo bo sonč- no in razmeroma toplo vreme. Občasno nevihte predvsem v popoldan- skem času. NUVI TEDNIK - Glasilo oDčmsiuh organizacij Socialistične «veze delovnega ljudstva. Celje LaSko ш Žalec - Uredništvo m uprava Celje, Gregorčičeva 5 poštni predal 161 - Urejuje Uredniški odbor - Glavni to odgovorni urednik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Cegnai - NOVI TEDNIK 28 izhaja vsaJs četrtek - izaaja ga CGF »Delo«, Informacije propaganda Celje - Usi ш fciSeji CGF »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cens posamezne številke 60 par; letna naročnine SO din; polletna 16 din Za tujino maša na ročni ne 60 din - Tekoč; račun 507—1—1280 - TELEFONI: uredništvo 33-69 tn 31 05 mali »glasi In naročnine 28-00 MOJ TRAVNIK VAŠ TRAVNIK Letni čas in z njim lepo toplo vreme je ponovno pričel izvabljati mnoge, da si po napornem tednu pri- voščijo zaslužen počitek izven vročega mestnega as- falta. Sobota in nedelja sta dneva, ko mesto praktično izumre, ko vsi, ki imajo možnost zapuste mestni vrvež in se napotijo v naravo. Ob Savinji in povsod drugod je možno videti razpoložene skupine, ki si ob ražnju in na njem pripravljenih dobrotah nabirajo novih mo- či za naslednje dni. Pa so čudni ti naši izletniki. Mnogi odhajajo na bregove Savinje in tudi drugam, se kamodno razme- stijo in uživajo v soncu, miru in prijetnem okolju. Kmetje pa vseh teh obiskov niso vegeli, posebno ta- krat ne, ko je trava pred košnjo, ko se avtomobilske gume zarijejo po zeleni preprogi nemeneč se za to, čigavo je to in ali ne delajo morda škode. Niso vsi kmetje občutljivi na to, tudi ne nasprotujejo ne, da jih koncem tedna na njegovi zemlji obiskujejo mestni ljud- je potrebni razvedrila na bregovih rek, pa vendarle so tudi taki, ki jim to ni prav ... Ni še dolgo tega, ko je družina prispela na prostor, kamor so zahajali že vrsto let. Semkaj pa so zahajali z gospodarjevim privoljenjem. Vprašali so ga, če sme- jo preko njegovih njiv do brega Savinje, če smejo po njegovi zemlji. Bil je presenečen, ko sio ga vprašali in rad je privolil. Pred dnevi pa je pot do Savinje zapi- rala bodeča žica... Le kaj to pomeni, so se spraše- vali izletniki in stopili do gospodarja. Pokazal jim je drugo pot do istega mesta ter pristavil, da naj se ko- modno razmeste in tudi za druge bo dovolj prostora, samo vprašajo naj. Nič ne terja, le to ima rad, da se upošteva, da je to njegov travnik in če bodo vprašali, bo ta travnik postal tudi »njihov« travnik. Prisiljen je bil, da postavi žično prepreko, saj je bila preko trav- nika že prava izvožena pot, ko so mnogi vozili po njej, ne meneč se za to, da je ta zemlja last nekoga druge- ga in da s svojim početjem delajo škodo. Radi imajo naši kmetje sobotne in nedeljske obis- ke, radi pa imajo tudi to, da jih povprašamo po do- voljenju, če smemo tja kamor smo namenjeni. Radi bodo dovolili, morda bodo celo prisedli, da bi v po- govoru izvedeli kaj svežih novic. Njegov travnik je resnično tudi vaš travnik, toda ne brez dovoljenja. Mnogi bodo z veseljem in v miru preživljali prijetno nedeljsko dopoldne, če bodo imeli občutek, da nikomur niso kratili njegovih pravic in da spoštujejo tisto, kar je tuje ... —bes