DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 73
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 28TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Župan Miller pride jutri v S. N. Dom.
-Štiridesetdanski post je minul, m ker so bile zadnje županske volitve že v postu se radi posta tu moglo prirediti primerne plesne veselice, potem, ko je bil Miller izvoljen županom. Zato pa ■ie odbor fantov in deklet iz 23. Varde, ki so člani in članice demokratskega kluba, sklenil prirediti plesno veselico demokratov v torek, 29., marca. In kot vse kaže, bo to največja plesna prireditev tekom leta, kajti skoro 1.000 vstopnic za ples je že prodanih in oglašajo se vedno še novi. "Victory Dance," kot imenujejo to plesno prireditev, se bo vršil v obeh dvoranah Slovenskega Narodnega Doma, in 1,000 parov bo lahko plesalo v obširnih dvoranah.
Omenili smo, da poseti to našo prireditev tudi sam župan. In to še ni dovolj. Vsa mestna vlada se bo preselila v torek večer v S. N. Dom, kjer bo tekom
nekaj ur v veseli družbi demokratskih Slovencev in Slovenk. Osem direktorjev mestne vlade z županom vred se udeleži te prireditve. Vstopnina je samo 50 centov. Dohodki so namenjeni, da se pokrijejo stroški .zadnje kampanje, v kolikor še niso pokriti.
Za ples sta najeti dve izvrstni slovenski godbi. Znameniti Vic Svetetov orkester bo igral v zgornji dvorani, spodaj bo pa gospodaril Eddie Simms s svojimi izvrstnimi godbeniki. Plesali boste lahko po ameriško ali po slovensko,in magari štajeriš ali čardaš, godbe bodo pripravljene za vse. Poleg tega je pa odbor preskrbel za vse goste dober prigrizek in nekaj za namočiti grlo. Prav vljudno so vabljeni demokrati in demokratinje iz vsega mesta, da so navzoči ta večer Vstopnice k plesni prireditvi lahko dobite v uradu našega časopisa. Pridite!
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Slovenska radio ura v New j Yorku se ni vršila na velikonočno j nedeljo, kot napovedano, pač pa j je bila, prestavljena na 15. apri-la.
Skupno veselico priredijo na večer 2. aprila, slovenska društva v Enumclaw, Wash., in sicer v Krain dvorani.
Redna seja Zveze J. S. K. Jed-note društev za okolico Johns-towna, Pa., se bo vršila v nedeljo 3. aprila v dvorani društva št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa.
Dramski klub Slovenija v Bar-bertonu, Ohio, vprizori v soboto, 2. aprila, šaljivo tridejanko "španska muha." čisti dobiček prireditve je namenjen brezposelnim rojakom v naselbini.
V Aurora, Illinois, je umrl Jerry Verbič, član JSKJ. Star je bil 51 let in doma iz Gorenje va-
V premogarskem okraju v južni Ohio je mirno in brez vojaštva
Columbus, Ohio, 26. marca. Ko je dospel sem mal oddelek narodne garde, ki je pripeljal na velikem truku radio oddajni aparat, se je zbralo okoli vojaškega trnka kakih 2,000 premogarjev, I ki so radovedno ogledovali radio aparat. Slednji se bo rabil za ko-jmunikacije med štrajkarskim : okrajem in med generalnim .adjutant oni milce. Premogarji so bili popolnoma mirni in prijazni. Governer White je sklenil, da zaenkrat ne pošlje vojaštva v štraj-kovni okraj, kar je naredilo zelo dober vtis med štrajkarji, ki so sicer popolnoma mirni. V pon-deljek se začne posvetovanje premogarjev glede plačilne lestvice. Zastopani bodo premogarji iz 29 rudnikov, v katerih je normalno zaposljenih 9,000 mož.
Vlada pripoveduje o novih činih, kako se izkorišča nevedne tujezemce
Washington, 26. marca. Pred senatnim, naselniškim odsekom je delavski tajnik Doak prinesel danes pova odkritja o početju brezvestnih sleparjev, ki izkori- j ščajo tujezemce, ki so na potu j | sem na ne posta ven način ali so pa nepostavno dospeli v Zedinje- • !ne države. Nekateri čini teh zlo-
V.
cmcev so naravnost brutalni. Doak je pripovedoval, da se je že | večkrat zgodilo, da so tihotapci 's tujezemci že večkrat zavili svo-j je žrtve v vreče in jih vrgli v |morje, ako so slutili, da bodo iz-! dani. Je tudi mnogo banditov, ki za drag denar dobivajo tujezem-| ce v Ameriko, in ko e.o enkrat tu, in ko delajo, tedaj morajo ; neprestano plačevati denar ban-ditom, ki jim grozijo, da jih naznanijo oblastem, ako ne plačajo. Danes računajo raketi rji že j po $1,000.00 do $l,5bo.00 za enega tujezemca ,da ga spravijo yj Ameriko. Potem mu preskrbijo dele, in dasi v največ slučajih "malo zasluži, pa mora tudi od j tega zaslužka plačevati večji del raketir jem. Vlada je baje na :sledu celi skupini teh raketirjev.
Sodnik Sawicki namerava v šestih letih plačati svoje zaostale davke
Okrajni blagajnik Collister, ki je tožen za $40,000 kazni, ker je dovoljeval posojila na davčni denar, skuša sedaj "reorganizirati"- svoj urad. Izgovarja se, da prav nič ni vedel, kaj se godi v njegovem uradu, da mu ni znano, da so si razne osebe izposojevale denar, sploh on, Collister, kot prva glava v uradu, ničesar ne ve. Podoben je jjoju, ki vtakne glavo pod kreljuti, pa misli, da ga nihče ne vidi. En izkaz, kako se jej poslovalo, dobimo v slučaju sod- j nilca Sawicki. Ta sodnik, de-J mokrat, je dolgoval okrajni blagajni v davkih $7,254. Za to svoto je dal svoj ček, toda pro-i sil, da se čeka ne pošlje skozi j banko, pač pa ob času, kakor bo on povedal Cek se je hranil v okrajni blagajni več let. Dan potem, ko je državni pro-sekutor A. Lieghley, naslednik Millerja, vložil tožbo proti Col-listru, je prišel sodnik Sawicki v urad blagajnika in slednjemu izročil 73 not s svojim podpisom. Vsaka nota je za $100, in naročil je, da okrajni blagajnik izmenja na banki vsak mesec eno noto za $100, na račun njegovega dolga za davke. Vzelo bi nad šest let, predno bi bili na ta način plačani davki, ki so zaostali, na račun sodnika Sa-
Lindberghovi pričakujejo vrnitev ugrabljenega otroka še ta teden
Norfolk, Va., 27. marca. John A. Curtis je danes naznanil, da se piše te dni zadnje poglavje o ugrabljenem otroku Lindbergh a, in da pride še ta teden do konca te zgodbe. Curtis se je pravkar vrnil sem, potem ko se je dan prej odpeljal z zrakoplovom, da se pogaja z ljudmi, ki so ugrabili otroka. Potem ko je naznanil časnikarjem, kar je bilo potrebno za javnost, je izjavil, da s<? bo sestal z Lind-| berghom jutri. Curtis je izjavil; da je j ako zadovoljen s seda-' njimi uspehi, toda povedal ni, kje se je nahajal in kaj je doslej storil. Curtis je bogat in-dustrijalec v tem mestu, ki je | bil zaeno s pastorjem Peacock in z upokojenim admiralom Burrage izbran po bdnditih, da posreduje za vrnitev ugrabljenega otroka. Curtis je nenadoma odpotoval preteklo soboto iz mesta, in ko se je vrnil, je izjavil, da "je vse v redu." Pastor Peacock, ki je tudi eden izmed ! posredovalcev, se je izjavil, da je prepričan, da dobi ta teden otroka nazaj, ali pa bo otrok vrnjen direktno Lindberghu. Slednji je bil na velikonočni dan ves dan doma, in ni šel niti v cerkev, boj6č se, da bi ga časnikarji preveč zasledovali. Nad 50 šopkov cvetlic je bilo poslanih tekom dneva v hišo. Vse je zgledalo V hiši. kot bi imeli 'mrtveča.
Kaj nam je povedala naša naročnica o možu, ki išče "mrtveca na mostu"?
Stara ,prastara slovenska ria-vada je, da se ga včasih tako malo navlečemo. Najbrž je naš narod že pomagal Noetu prešati, čeravno Italijani trdijo, da smo Nastali šele, ko so oni pojedli že 1555 let kulture. Tako vidite smo na to lahko še ponosni. Kaj se bodo suhači z nami merili! Saj Ka povprečen naš poštenjak več lahko nese v glavi, kot pa oni na rameh.
In kaj je zlega, ako ga človek zvrne par kozarcev! Samo da Potem kakih nerodnosti ne počne! Zato tudi razumeti ne moremo, zakaj je prišla Kohajrova Urška, tako hvaliti svojega družinskega glavarja, češ, sedaj je olrajt, ker ne pije več. Da ga sploh že več dni ni bilo iz hiše. Pa naj vam napišemo, kakor nam Je ona povedala:
'Veste, ta moja šema se je vsa spremenila. Oni dan mi je nekaj prijateljica posodila par številk vašega lista. Pa sem začela čitati vašo novo povest, že takoj spočetka mi je ugajala, da sem kar spregledala, da je že polnoči. čakala sem namreč svoje strašilo, da mu malo zabelim, ker 'se je že zopet nekam zgubil. Pa &aj ga tako ni skoro nikdar doma in sem--se tudi že naveličala vedno pridigati.
"Ko je prikolovratil v kuhinjo, ga skoro nisem niti slišala. Ker sem molčala, mu je postalo kar neprijetno, pa se je začel "šmajhlat" okoli mene. Pa še nisem odprla ust, ker sem imela Prebrati še nekaj poglavij povesti. Sedel je za mizo. Menda mu ratalo dolgčas, pa je še on sešel po časopisu in začel brati, ^a zadnji strani je pa kar obstal. V pravem pomenu beseda je požiral, list za listom, tako da me je slforo dotekel. "Apramiš!" je končno dejal, "kateri list pa bereš?" — "O, ti coklja ti, kaj ne vidiš!" šele tedaj se je spomnil, da je bral "Ameriško Domovino." Ker mi je zmanjkalo čti-va ,sem ga spravila spat. Dru-Ko jutro je pa zarano vstal, in ko sem tudi prišla za njim v kuhinjo, sem ga našla, ko je bral z°pet vso povest od začetka. "Povedala sem mu, saj veste, &a ne zamenjam za nobenega drugega, kadar je trezen -— da je nprava "Ameriške Domovine" izpisala pet dolarjev nagrade ®nemu, ki ugane, kdo je bil mr-tv<* na mostu. Kar oči so se
mu zaiskrile, ko je rekel: "Veš kaj, Urška, tudi mi se> bomo naročili na "Ameriško Domovino." In cd onega časa ga tudi s konjem ne potegnem zvečer z doma. Najprvo prebere povest, potem pa tuhta in tuhta. Skoro verjamem, da bo stuhtal ta pravo, ker takega, kot je moj Tomaž ne najdete zlepa. Pa še za sosedo bom naročila in plačala za list, ker rada na vržem par dolarjev v ta namen, ko ste mi na tako lep način spreobrnili mojega To-mažka."
Upamo da se ga Tomažek ni popolnoma odrekel. Dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Veseli nas pa, da se je Tomaž spreobrnil v toliko, da je sedaj Urška z njim zadovoljna, in tudi ona pripisuje vso zaslugo nam, in tako obema želimo, da bi še dolgo let lepo skupaj živela in ostala naša zvesta naročnika.
si pri šmarjeti blizu Novega mesta. Dolgo časa je bil trgovec v i naselbini.
V New Yorku je preminul dobro poznani rojak Joseph Ro-janc, star 52 let, doma iz Domžal. Dan pozneje je pa za kapjo umrl njegov svak Frank Gole, ki je vcdil svoje čase znano slovensko gostilno "Hotel Florence" v Brooklynu.
S a k s e r State Bank v New Yorku, ki se nahaja v likvidaciji, naznanja, da bodo vložnikom še ta dni izplačane prve dividende in sicer v znesku 50 odstotkov, čeki so bili razposlani pretekli teden. Kdaj ho sledila nadalnja izplačitev,, se bo pravočasno po-
Slovenec, zvezni uradnik, ubit v avto nezgodi
Iz Niagara Falls se poroča, da je bil tam pretekli četrtek ubit mlad Slovenec, Frank Vidmar, star 31 let, ki je v vladni službi kot našelniški obmejni nadzornik. Ubiti je sin poznane Vidmarjeve družine, ki prebiva na 1614 E. 41st St. Svoje čase je bil Vidmar pri ameriški mornarici, in ko je bil častno odpuščen, je clobil delo pri na-selniškem oddelku vlade, kot obmejni stražnik.' Pretekli četrtek ijemjegov,tovariš v službi, James Hudson, opazil v mestu Lewiston, kako trije moški »nakladajo pivo v avtomobil, da ga prepeljejo v Zedinjene države. Hudson in Vidmar sta se podala na lov za tihotapci. Bila je to divja avtomobilska gonja, tekom katere se je tudi z revolverji streljalo. Dirka je šla skozi mesto Lewiston, potem skozi Lewiston Heights, in ko je zvezni avtomobil hitro zavil na ovin-
ženske in Hoover
Washington, 27. marca. Predsednik Hoover, ki molči glede prohibicije, kot grob, bo te dni prisiljen od žensk, da izjavi svoje stališče glede dobre pive. Doslej so se vsi enaki poskusi izjalovili. Te dni ga bo pa obiskala Mrs. Lorraine Bowers, iz Brooklytaa, ki ,je podpredsednica kongresne lige za ubiaženje prohibicijske postave.1 Vprašala ga bo, če bo vetiral slučajno sprejeti predlog glede pive' v kongresu. Ko je v letu 1928 Hoover nastopil predsedništvo, je izjavil, da pomeni ubiaženje prohibicije "nulifikacijo postave," ali zavrženje prohibicije, in, je rekel Hoover, tega ameriški narod ne bo dovolil. Mrs. Bowers je že dvakrat pisala Hoover ju, naj poda svoje mnenje, toda Hoover molči, in sedaj je izjavila, da bo na vsak način prišla v Belo hišo in prisilila Hoover j a k govoru.
ročalo.
Med Ashland in Superior, Wisconsin, je. neki neprevidni voznik do smrii povozil rojaka Šajn. Povožen je bil 2. marca, umrl je pa 9. marca. Doma je bil iz Knežakfi.
-o--
Boj med mlekarji je koristen odjemalcem
Oakland, Illinois, 26. marca. V tem mestu je nastal tak boj med mlekarji, da se prodaja mleko, dostavljeno na dom, že po pol centa kvort', in več mlekarjev se je izjavilo, da bo do konca boja zastonj donašalo mleko na domove odjemalcev.
wiclci. Collister sedaj pravi, da ne bo upošteval teh not, pač pa je poslal skozi banko čeke sod-• nika Sawicki, in ako čeki ne bodo plačljivi, tedaj bo sodnik Sawicki- tožen za izplačilo. Medtem, je pa sodnik Sawicki izjavil sledečo: "Leta 1930 sem dal okrajnemu blagajniku čeke za plačilo za moje davke. Prosil | sem blagajnika, da počaka s čeki, ker sem pričakoval posojila cd Columbia kompanije. Hotel sem graditi hišo, toda medtem se je Columbia družba umaknila, in posojila nisem dobil. Danes plačujem $250 na mesec na/ moje dolgove, in preostaja mi komaj toliko, da živim. Toda vsi moji dolgovi bodo gotovo plačani." Sodnik Sawicki je bil proglašen bankrotnim. Bil je predober s prijatelji in je pri tem zgubil mnogo denarja. Ali bo njegovo postopanje v tem j slučaju kaj upljivalo na njego-; vo sodnijsko kariero, se mora še počakati.
ku Lewiston Rd., je avto z vso silo treščil v ulično karo. Udarec je bil tako silen, da je vrglo motor iz zveznega avtomobila, v katerem sta se nahajala Vidmar, in Hudson. Kot je dognala preiskava, so tihotapci s svojim avtomobilom prisilili zvezni avto v ulično karo. Avto tihotapcev je pa par blokov naprej za-vozil v sneg in obtičal. V avtomobilu so dobili 10 zabojev pive. Vsi trije so bili takoj aretirani. Pišejo se: Joseph Janow-ski, star 19 let; Jack Nudo, star <34 let, in Charles Bennett, star
I ~7~7~- '
Komunisti v spopadu s
policijo radi Japoncev
Washington, 27. marca. Pred j poslopjem japonskega poslani-; štva je prišlo včeraj do par mi-j nutnega .iip.Gpax.te med policijo in med par sto komunisti, ki so prišli- demonstrirat pred pbslop-je radi japonskega imperializma. Ker so komunisti postali-zelo glasni "pred poslaništvom, je nastopila policija, ki je pa imela hud boj s 'komunisti kakih pet minut, predno jih je i ugnala. Komuniste .je vodilo ne- { I ko rdečelaso dekle, ki je bilo i zelo - temperamentno. Mnogo komunistov je bilo ranjenih od količkov policistov, pa tudi slednji so odnesli precej prask iz boja.
Kako se sirotne podpira
Republikanski councilman Finkle ima navado, da okoli Božiča enkrat "pogosti" revne državljane svojega okraja. To se seveda zgodi z velikansko baha-rijo, v javnosti. Tudi lansko leto je Finkle "pogostil" kakih 1,000 svojih volivcev, in se ga je j hvalilo kot velikega dobrotnika. V soboto je, pa. vložil^ nek,a kom-jpanija tožbo proti Finklu, v kateri trdi,-da iji jje do%n $i,r. 100.00 za krompir, katerega, ,jf naročil, plačal, pa ni.. ,< .
Registracija
Kdoij se je preselil od zadnjih volitev, mora to sporočiti Voliv-nemu odboru. Ako ne morete iti v mesto,' lahko se oglasite v našem uradu in vam to preskrbimo. Oglasite se osebno, ker se morate lastnoročno podpisati, čas za registracijo je do 20. aprila, kdor hoče maja meseca voliti.
—V našem uradu naj se zgla-si Mr. Damjan Tomažin.
Umrl v bolnici
V	nedeljo zjutraj je umrl v mestni bolnici Steve Mataich, star 35 let in samski. Doma •je bil iz sela Lovinac na Hrvatskem1'In je prišel vAmerk ko pred 19. leti. Svoje dni jd bil v zlatih in srebrnih'rudnikih v državi; Utah, kjei* si je nakopal bolezen, ki je sedaj povzročila njegovo smrt. Ranjki je bil član društva sv. Nikolaja, št. 22 HBZ in društva Cleveland, št. 126 SNPJ. Truplo se nahaja na domu njegovega brata Emila na 1106 E. 68th St. Za pogreb skrbi zavod A. Grdi-na in Sinovi. Dan pogreba naznanimo jutri. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Maša zadušnica
V	torek, 29. marca, ob 8. uri zjutraj se bo bi-ala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega John Milavca v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki so vabljeni, da se udeležijo.
K molitvi
Članice podružnice št. 25 S. Ž. Zveze so prošene, da se nocoj večer ob 7:30 udeležijo skupne molitve za pokojno Her-mino Simončič, katere truplo se l nahaja na 5309 Superior Ave.
Japonci pripravljeni za vojno s Kitajci
Šangaj, 26. marca. Pogajanja, med Japonci in Kitajci glede miru v šangaj u, ne samo da niso imela doslej nobenega uspeha, pač pa so danes Japonci kot Kitajci bolj različnega mnenja, kot predno so se pogajanja začela. Japonci zahtevajo garancijo od Kitajcev, da slednji v bodoče ne bodo ničesar naredili, kar bi raz-žalilo narodno čast Japoncev, dočim želijo Kitajci obravnavati samo o vojaških točkah. Kitajci tudi dolže Japonce, da se skrivej pripravljajo na vojno.
17 let. Njih avto je bil na več krajih preluknjan od krogelj, pa tudi tihotapci so imeli dva revolverja s seboj. Vidmar je bil .pri koliziji s karo ubit,i a njegov spremljevalec Hudson se nahaja smrtno ranjen v bolnici! Truplo Vidmarja so v soboto popoldne prepeljali v Cleveland, in bo pokopano na vladne stroške. Naše iskreno sožalje prizadetim staršem.
Truplo ranjkega se nahaja na 11130 Euclid Ave. Pogreb se vrši v torek ob 3. popoldne. Ranjki zapušča poleg staršev tudi brata Ernesta in šest sester.
Policijske plače
župan Miller je s svojimi direktorji se pečal z vprašanjem, da, se policistom in ognjegascem ne plača tekam počitnic nobene plače, toda pravni oddelek mestne vlade je pojasnil, da tega vprašanja župan ne more rešiti, 'pač pa mora priti tozadevna iniciativa kot tudi potrdilo od mest-1 ne zbornice. Gre se za $250,000 prihranka na leto. župan je voljen, in vprašanje je, kaj bo na-|redila tozadevno mestna zbornica.
-o-
Povsod hranijo
Finančni direktor Lamb je naročil vsem mestnim uslužbencem, da morajo hraniti pri pisalnem papirju, kuvertah, svinčnikih, radirkah in pri enakem materialu. Vse preveč se plača za to blago. Lamb bo uvedel preiskavo, da dožene, ako se zapravljal ali ne.
i ' Petje na radio* so >
V petek,^8. aprila, nastopiti na WTAM. radio postaji, v Cleve-landu Josephine Lausche-Well' in Mary Udovich pod vodstvom dr. Wm. J. Lausche. Nastopili bodo tekom takozvane "mednarodne ure," katero nudi WTAM radio postaja, in- bodo Slovenci po širni Ameriki imeli priliko slišati slovensko petje, čas in drugo naznanimo še pravočasno.
V bolnici
V,bolnico je bil odpeljan rojak Joseph, Agnich, 715 E. 156th St. Nahaja se v opas-nem položaju v Lakeside bolnici. Obiski so zabranjeni. Prav želimo rojaku, da bi se čimprej zdrav vrnil med svoje. V bolniški postelji
Poznani rojak Jakob Grbec, 1447 E. 173d St. se nahaja v bolniški postelji pod domačo oskrbo. Mr. Grbec se; je precej prehladih Prijatelji ga lahko obiščejo.
Znižana najemnina
Kontrolni odbor mestne vlade je znižal najemnino za mestni avditoriji za približno" 20 procentov. župan Miller je mnenja, da je sedanja najemnina previsoka za te čase. Dvorana velja cd* $700 do $1,500 za en večer.
Stiičnik predsednika
William Garfield, stričnik ubitega predsednika James Gar-fielda, Je umrl včeraj v Cleve-landu.
--—v/-———
Agenti zaplenili veliko '. zalogo žganja
Šta mf ord, Connecticut, 26'.: marca. Policija je v tem prista- j niici^ f yčeraj zaplenila obloženo | tovorno ladijo, na kateri se je nahajalo '5j) inož; in za $250/000 vtihctapljenega žganja. Pijača'J j je bila pokrita z granitom, da je i zgledalo, kot da vozi tovorni par-nik granit.
Zopet eden
Edmund Hoey, bivši republikanski volivni uradnik, se je priznal krivim, da je registriral volivce v neki brivnici. Sodnik Dempsey bo izrekel obsodbo 1. aprila. Kazen za tak zločin je od enega do 5 let zapora.
Pevsko društvo Soča Nocoj je skupna vaja pevskega zbora "Soča," jutri, 29. marca, se pa vrši seja šolskega odbora v Slovenskem Domu na , Holmes Ave. ob 7:30 zvečer, 'j * Zastražili so hišo governer j a
>	države California Rolpha.
i * 10,000,000 mladih postrvi
>	bo država v Michiganu položila v razne feke.
Prostovoljni darovi
Za Slovensko šolo Slov, Del. Doma so darovali: Frank Bir-tič iz Akron, 0-, $1 in Katarina Artelj $1. Lepa hvala! Računi za vodo Račune za vodo lahko še vedno plačate v našem uradu, le da procentov več ne dobite.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
,	NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 *
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 73, Mon., March 28th, 1932
Poslovanje v kongresu
Mr. BOYLAN : "Prohibicijska postava ožigosa vsakogar ,ki povžije kozarec pijače kot zločinca, kriminalnega človeka. In to kljub priznanemu dejstvu, da največji možje v zgodovini so radi pili opojno pijačo. Ako bi morali zavreči vso literaturo, ki so jo ustvarili možje, ki so pili, tedaj bi morali vse naše duševne velikane obsoditi in vreči njih dela v plamen, nobene literature ne bi imeli, nobene umetnosti, nobene glasbe, nobenega državništva, ako bi se za umetnost in ženijalne proizvode zanašali na prohibicijoniste. Da, celo če bi bilo dokazano, da je raba alkohola škodljiva, ako se zmerno uživa, pa to nikakor ne daje pravice vladi poši ljati ljudi v ječo, ako zahtevajo ali pa prodajo kozarec pijače.
"Dajmo torej danes z našimi glasovi začeti mašinerijo, ki bo jz naše svete ustave pognala ta krivični amendment, ki ne bi smel nikdar najti prostora v njej. Ako bomo to sto-lili, tedaj vrnemo posameznim državam naše Unije neoporečno pravico, ki jim ne bi smela biti nikdar odvzeta."
Mr. LINTHICUM: "Gospod predsednik, dve minuti dajem kongresmanu iz New Yorka, Mr. O'Connorju."
Mr. O'CONNOR: "Gospod predsednik, v teh par minutah, ki jih imam na razpolago, je seveda nemogoče celo površno se dotakniti silne važnosti glasovanja, ki se bo danes vršilo v tej zbornici glede 18. amendmenta. Pod dvanajstih letih preizkuševanja z narodno prohibicijo, se nam nudi danes prva prilika v vseh teh letih, da doženemo, kakšno je pravzaprav mišljenje kongresmanov. To je velik dan za na-,šo zbornico in pomeben dan za vse Amerikance, ki ljubijo svobodo, Danes volijo skoro popolnoma drugi Člani te zbornice glede prohibicije, kot so pa volili v letu 1917, ker od tedanjih kongresmanov jih je danes samo še 82 v tej zbornici.
Smrešno se mi zdi obnašanje suhaških elementov, ko se približuje glasovanje glede 18. amendmenta. Silovito in grozeče se protivijo, da bi zadevo narod dobil na glasovanje. Toda v letu 1917, pod vojnim pritiskom, so ravno isti ljudje silili z vso avtoriteto, da naj se da narodu na glasovanje to-isto vprašanje. Danes pa zanikajo vsako pravipo kongresu, da bi narod govoril besedo. Ako je bilo pravilno v letu 1917 za suhače, da so prohibicijo dali narodu na glasovanje, zakaj ne bi bilo pravilno tudi letos? Ljudje čakajo prilike, in za kaj bi ljudem odrekali pravico glasovanja?
"Vsak pristaš prohibicije lahko mirne vesti glasuje, da se prepusti narodu to vprašanje v končno odločitev. Ljudi se ni treba nikdar bati. Ne sramujte se svojega prepričanja, iz naroda ste izbrani, in dajte narodu pravico, da odločuje o vprašanju. Vstanite in glejte, da bo vaš glas štet!"
Nato je dobil besedo kongresman Sumners, načelnik justičnega odseka zbornice poslancev, ki je za prohibicijo.
Mr. SUMNERS: "Vprašanje pred zbornico je, če se vzame justičnemu odboru predlog kongresmana Linthicum in pride dotični predlog takoj na vrsto v tej. zbornici. Pri tem pa je treba več stvari pomisliti. Najprvo mora zbornica jemati v ozir ekonomsko vprašanje, ki čaka rešitve v teh resnih časih, lakota, stradanje, brezposelnost, splošna gospodarska depresija, in v očigled vsega tega, zakaj bi se bavili z manj potrebnim vprašanjem ljudskega glasovanja glede 18. amendmenta? Kaj je praktičen odgovor na vse to.
"Brez dvoma je, da ekonomske težave, ki danes mučijo ameriški narod, so večjega pomena kot vsako drugo vprašanje. Ali ni to resnica? Zakaj torej, ko se nahajamo baš v sredi našega prizadevanja, da olajšamo te težave in iščemo rešitev, ko delujejo suhi in mokri skupno v tem oziru, se prinaša vprašanje prohibicije pred nas, vprašanje, ki bo zopet razdvojilo to zbornico, da ne bomo sposobni reševati ekonomsko vprašanje. Vse; kar nam je najbolj dragega, najbolj važnega, se nahaja sedaj na tehtnici. .."	,
Mr. DYER: "Ali mi gospod dovoli?"	, '
Mr. SUMNERS: "Ne, ne morem. Ali je kdo v tej zbornici, suh ali moker, ki je prepričan, da če vržemo to prohi-bicijsko vprašanje v naš sedanji položaj in pošljemo to vprašanje pred narod, da bomo imeli potem zadinjen narod, ki bo posvetil svoje moči rešitvi naše ekonomske krize? Gotovo ni nikogar tu.
"Stavim vam še* eno vprašanje. Ali mislite, da se nahaja en sam mož v tej zbornici, ki je prepričan, da če volite, da se vzame predlog kongresmana Linthicum iz odseka, da se bo dobila v tej zbornici dvetretinska večina za sprejem doti-cnega predloga? Prav gotovo ne. Torej kaj profitirate s tem, ako vzamete predlog odseku?
"Še nekaj? Ako se vam posreči, da vzamete predlog odseku in Če mogoče dobite dvetretinsko večino v tej zbornici, ali pa garantirate, da bo senatna zbornica potem glasovala z dvetretinsko večino? Kaj druzega morete povzročiti, kot razdeliti narod v trenutku, ko bi moral pozabiti vsa druga nasprotstva in skupno nastopiti za skupni blagor.
Mr. SABATH: "Ali mi gospod dovoli?"
Mr. SUMNERS; "Nikakor ne. Samo pat minut mi še preostaja. Pravkar zabijam sod. Vprašam vas, da če glasujete, da se vzame odseku predlog Linthicuma, in če dobi predlog dvetretinsko večino v tej zbornici in če dobi dvetretinsko večino v senatni' zbornici, o čemur je pa vsakdo prepričan, da je nemogoče, ali kdo tako abotno misli, da se bo potem dobilo tri četrtine vseh držav, ki bodo odobrile naš sklep, da se naredi sprememba v naši ustavi?"
Cleveland, O. — Bliža se dan 2. aprila in ta dan priredi društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ svojo običajno plesno veselico v spodnji dvorani S. N. Doma. Namen prireditve je v prvi vrsti, da se morebitni preostanek porabi za plačevanje asesmenta za tiste člane, kateri v resnici nimajo sredstev, da bi plačali svojo člansko dolžnost. In takih članov je vsak mesec več in ravno radi tega naša društvena blagajna zelo trpi. Vidi se mi potreba, da tukaj zapišem, da je sedaj založeno za take člane iz naše blagajne $135.65 in
IZ MANDŽURIJE
tovarnah in drugod, moški smo pa doma. Jaz sem se že privadil gospodinjstva, tako da če se prav povrnejo boljši časi, pa bom šel vprašat za delo za hišna opravila. V tej stroki sem se že namreč precej izuril v letu in pol. kar sem to delo prijel v roke. Sedaj že rabim samo eno kast-rolo brez krožnika, da prihranim na času in vodi čez teden. Hišo pa kar zaprem, da ne more nihče notri, tako ostane hiša čista, v čemer si zopet mnogo prihranim na času. Tako bi morale delati vse gospodinje, oziroma oni moški, ki imajo sedaj tako delo kot ga imam jaz. Tako se ustreže tudi' ženski, ki zvečer hišo inšpicira in vse pregleda. Pelco napravim pa kar za cel teden, da tako ustrežem boljši polovici, da je mir in zadovoljstvo pri hiši.
Takih nas je več tukaj okrog in vsemu temu je kriva ta "svoboda," ki nam ne da dela. Upam pa, kot večina upa, da se spreobrne enkrat. No, sajj je pa tudi že čas. Na Wall Streetu pravijo, naj potrpimo. Potrpljenje jc božja mast, ali mi smo revčki, ki se ž njo že tako dolgo maže-mo. Upajmo, da bo enkrat teh zlatih časov konec.
Kar se tiče delovanja na društvenem polju, smo nekako v enakem stanju: nekaj jih pristopi, drugi so pa suspendirani ali črtani; tako je nekako vedno enako število pri društvu. Znano vam je, člani in članice, da je zadnja konvencija odobrila lepo vsoto v korist brezposelnih. Toda, žalibog, mnogo članov tega ne upošteva. Nekateri se sramujejo priti na sejo in prositi za pomoč. Za druge se pa zalaga par mesecev in potem vam pa naznanijo: "Mene kar izbrišite, ne maram biti! več član,' saj tako nič ne delam. Se bom že pazil, da ne bom bolan."
Toda zapomnite si, da nesreča nikdar ne počiva, ampak vas neprestano zasleduje. In v takem slučaju se črpa blagajna in članstvo. Zato bodimo previdni, kako bomo z denarjem od zveze razpolagali. Ker je okrogel, gre hitro izpod rok.
Dalje vam je znano, da imamo sedaj kampanjo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Kampanja je za oba oddelka: odraslega in mladinskega. Dobile se bodo lepe nagrade. Zatorej člani potrudimo se, da bo naša dična Slovenska Dobrodelna Zveza štela koncem leta 1932 vsaj par. tisoč članov več. Slovenska Dobrodelna Zveza je naša mati, bodisi v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. Seve, mnogo jih je prizadetih v tej brezposelnosti, toda veliko jih je še, ki bi radi in lahko pristopili v naše vrste, samo da se jim dobro raztolma-či, v kakšnem dobrem položaju je človek, ki je član Slovensk Dobrodelne Zveze. Zatorej- na noge, dokler imamo tako lepo priliko priti do tako lepih nagrad in obenem koristiti društ vu in naši organizaciji.
Sedaj pa še nekoliko p našem društvu, Bratska sloga št.. 32 SDZ v Warren, O. Poprej ko bomo šli v prosto naravo, ker
to je na vsak način velika vsota za društvo, kakor je naše, ki je majhno po številu članstva, pa se poleg tega primeri še kak pogreb in so zopet stroški. Tako smo imeli sedaj dva pogreba v enajstih dneh in so bili stroški iz' društvene blagajne $42.00. Nikakor pa ne moremo pokrivati vseh društvenih računov s člansko naklado 15 centov, zato smo prisiljeni iskati drugi vir dohodkov za v društveno blagajno, to je potom društvenih prireditev.
Eden ali drugi bo mislil, da je v teh časih prirejati veselice nepotrebno. Jaz tudi sam vidim, da so slabi časi, ker nas je obiskala teta, prosperiteta, ker tudi sam sedim že doma sedem mesecev brez dela. So pa nekateri naši člani toliko srečni, da delajo in na vse te apeliram, da se gotovo naše zabave udeležijo. Predvsem vam priporočam, da se odzovemo takrat, kadar nas kliče društvo na pomoč. Nekateri poznajo društvo samo takrat, kadar so potrebni podpore in pomoči. Kadar je pa potreba društvu pomagati, so pa tisti člani zelo daleč od društva. Na vsak način je naša dolžnost podpirati društvo in še posebno se-etaj pomnite, vsi tisti, ki se ne udeležujete društvenih sej, J a gre naša blagajna proti koncu. Vsak član je dobil dopisnico in tako ve, da pride na vsakega člana 35c, to je ena vstopnina. Pomnite pa tudi, da vsak član našega društva lahko pride v dvorano s svojo družino z eno vstopnico, če so otroci stari pod 16. let. Vsak pa, ki je: star nad 16 let, bo moral plačati 35c vstopnine. Prosim, da to upoštevate.
Na tej veselici igra godba obstoječa iz 4 igralcev, pod vodstvom John Brancelj, ki je član našega društva in član nadzornega odbora. Godba bo za vse, stare in mlade. Vsak bo lahko plesal 60 milj na uro. Tako bo vsem ustreženo. Toliko glede naše veselice.
Kaj pa kampanja za pridobivanje novega članstva? Kampanja je sedaj odprta do 1. oktobra. Predvsem priporočam onim, ki nimate še svojih otrok vpisanih v , mladinskem oddelku, da; jih vpišete še danes, jutri bo morda že , prepozno. Za malo vs,o,to namesec, 15 centov, pa imate, svoj naraščaj zavarovan pri naši dol?ri domači organizaciji, Slovenski Dobrodelni Zvezi. Pomnte, da je naša mladina bodočnost naše Zveze v pravem po-
menu besede. Naša sveta dolžnost je, da kolikor mogoče storimo v tem oziru, da bomo pri-polji peljal mladino v Zvezo, da bo ta enkrat .vodila društva in Zvezo za nami, kadar nas ne bo. V tem se bodo spominjali nas, kadar nas več ne bo, da smo jim dobro hoteli in preskrbeli kolikor toliko dobro za njih lastno korist.
V soboto 2. aprila pa vsi v 8 N. Dom, kamor vas vabi društvo'št. 14 SDZ. Pozdrav vsemu članstvu,
Franc Končan, tajnik.
Warren, O. — Ker rad prebiram dopise (saj tako ni"mam drugega dela), želim tudi jaz malo opisati naše razmere in društvo. Kar se tiče dela, je vsaki dan slabše. Sedaj so prišli taki časi, da ženske delajo po
pomlad je tukaj, da bomo pozabili naše težke čase, ki jih imamo sedaj. Zato smo sklenili na redni mesečni seji februarju, da priredimo veselico in malo igro na 2. aprila 1932, kar bo neka jako zanimivega. Nastopili bosta naši ljubki pevki, hčerki Mr. in Mrs. Joe Turka, ki nam boste zapeli več naših lepih pesmic. Dalje bo nastopil profesor v pasji podobi. Ta pes zna 30 do 50 trikov. Na primer, ako mu daste dolar za časopis, vam da drobiš nazaj. Ime mu je Kari in čudili se boste, kaj vse zna.
Po igri bo pa prosta zabava in vfee, kar si srce poželi. Zato rej, ako hočete videti, kaj vse zna ta pes in kako lepo nam bosta zapeli mali deklici Turk iz Girarda, ne smete pozabiti tega večera. Vabimo vas od blizu in
Vzhod je vzhod, zahod je zahod. Drugi kraji, drugi ljudje. In vendar človek spet in spet z začudenjem spoznava, kako se ljudje navdušeno trudijo uničiti vse, kar je bilo nekoč, in začno častiti nove naprave. Kaj čudni cvetovi pa se razvijejo iz tega navdušenja. Ali kako naj bi si človek sicer razlagal te smešne prikazni, ki v jutranjem somraku dan na dan strašijo v japonskih ekspresnih vlakih? že izza tistih dni, ko si je Teddy Roosevelt zateknil zobno krtačico za svoj široki klobuk, je zobna kr-tačica temeljna točka in poglavitni znak zahodne kulture. In tako se je zgodilo nekega dne, da je japonska železniška uprava zaukazala, da si mora vse železniško osobje priskrbeti in uporabljati zobne krtačice. Sleherno jutro vidiš vse železniško osobje, kako po dve uri dolgo z zobno krtačico v Ustih opravlja svojo službo. Vse oSObje: vlakovo d j i, kurjači, sprevodniki, ki šči-plje .karte, iz vsakih ust moli košček zobne krtačice. To je nekaj neverjetnega in vendar je značilno za ta narod, ki prevzame časih kako evropsko navado in je ne more prebaviti, pa jo pretirava iz strahu, da je morda ne bi zadostno izvajal. Takega jutra higijenskih orgij smo se v sivem somraku peljali skozi poslednji kotiček korejske krajine. Sivo, z meglo zastrto jutro je bilo, jutro, ki ti je jasno povedalo, da Sibirija ni več .da leč. Japonci so od mraza kar drgetali v svojih tenkih kimonih in prav tako so se tresli Korejci v belih oblačilih. Tako so bili vsaj v nečem složni, ko ni med njimi sicer drugega ko po, gledi polni srda.
Antung se zove poslednja po staja na korejskih, oziroma japonskih tleh. Razkošno je Urejena ko vse japonske železniške postaje in ima širok peron, kjer si v kimono oblečeni ljudje kar ne morejo izreči dovolj lepih besed iri se do tal prikloniti pri slehernem novem komplimentu Zakaj poslavljanje je kaj na ši roko zasnovano, zlasti v Antun gu, kjer je tako rekoč konec sve ta in spolzi človek v deželo, ko der zakonita odredba ni dost daljša ko puškina cev. Počasi prav počasi se peljemo po veli kem mostu čez mogočno reko Ja lu; njeni valovi se rumeno pori vajo pod sivim nebesom.
že smo v Mandžuriji, v veliki divji "od nikogar deželi," sporni točki velike politike, ob kateri si diplomati populijo svoje mirovne, mlečne zobe. Niti treba ni, da bi človek tole vedel, ko stopi v to deželo. Zakaj peron kar piči od samih bajonetov. Za vojni pohod opremljeni vojaki stojijo na svojem mestu v dolgi vrsti, oddaljeni po deset metrov drug od drugega. Japonski vojaki, Kitajci, Rusi, kučme, visoki škornji in povsod pri rokah in na vidnem mestu samokres. Ali so severni ali južni Kitajci? So rdeči ali beli Rusi? Kdo bi Včdel! Toliko pa lcoj veš, da ma homa in z obema .nogama stojiš v fantastični' deželi, kjer le na tenki nitki visi oblast države ; das si v deželi; ki li* plen tistega, ki jo bo zgrabil za vrat. v deželi, kjer more sleherni tvoriti svetovno zgodovino in koder iz vseh kotov divje gleda pustolovščina.
A zdi se, ko da hoče priroda popraviti hudobijo ljudi. Ko je sopihal vlak v divjo gorsko pokrajino, koder je le tu in tam stala kaka borna bajta za mrkim, ilovnatim obzidjem, je nenadoma prodrlo solnce. Tedaj se je človeku koj pojasnilo, zakaj da se ljudje ravsajo za ta
del zemlje. Lepšega namreč ni med Pekingom in Moskvo. In če smemo verjeti temu, kar slišimo, in kar vidimo skozi okna vagonov, tudi ni nobenega dela zemlje, ki bi bil bogatejši naravnih, zemskih zakladov. Od časa do Časa, ko meniš, da si prav v najhujši divjini, pa se ustavi vlak na kaki postaji. Sama skladišča, stroji, kupi, dimniki, iz katerih se vali modricama sopara plavžev. To so rudniki ju-žnomandžurske železniške druž-ae, ki je prav za prav le drugo ime za japonsko vlado.
Izvzemši Američanov, ni no-aena gospodstvaželj nost tako pohlepna ko japonska in tudi nobena tako uspešna. V teh poslednjih letih so ji služile vse stvari čim najizdatneje, prav tako, kakor< bi bila vsa svetovna zgodovina nekako gledališče V večjo čast Nippona. Po Forma-si, Sahalinu jn nemškim otočjem v Južnem morju, je požrla Japonska vse cesarstvo Koreja in že se ti ozrla na sever, po čemer ji je dobra jedača zbudila tek. Japonska ima skoraj vse v rokah. Tako sta v njenih rokah obe izhodišči: Koreja in pristanišče Dairen, prejšnji Daljni. Japonske so železnice, japonski rudniki in tudi banke so japonske. Japonski denar jen je splošno priznana novčanica. Zadnjo in odločilno potezo j,e napravila japonska, vlada z znanim ultimatom enaindvajsetih točk, s katerimi bi bila uničena še poslednja pičica kitajske oblasti. Ultimat ni bil sprejet. Pa je skušala Japonska doseči z obširno kolonizacijo to, česar ni mogla doseči z, napadom. Ta poskus ni mogel obroditi sadu, zakaj Japonec je le nerad kolonist v kaki tuji deželi in le tedaj obstane v tujini, če izgine poslednja možnost njegovega bivanja v domovini*. Drugačni so pa Kitajci, ki so povsod doma in ki si znajo povsod pomagati. Ker so bili v osrednjem Kitaju večni nemiri, se je zazdela Kitajcem Mandžurija, kjer je bilo vse še precej urejeno, ko nekaka obljubljena dežela, kamor so tru-moma navalili. Samo leta 1927 se je iz sestradane province šantung izselilo milijon lačnih Kitajcev. Pred dvajsetimi leti je bila Mandžurija še prav red ko naseljena in se, je zdelo, da prav čaka Japoncev, ki jim je doma pretesno. čez noč pa so jo preplavili Kitajci, ki so se doma spet strnili v celoto in so bili tudi politično bolj' na trdnih nogah. Zdi se, da bodo Japoncem v e n d a rle splavale mandžurske kože po vodi, o katerih so menili, da jih že tako trdno držijp v rokah. (Po zadnjih dogodkih vidimo, da so jih Japonci vendarle trdno držali v rokah. Op. prev.)
Sicer se pa tu vse šele nareja. Državna oblast je nekam "za smeh in kratek čas," nekaj s katero se hočejo pozdraviti gotove osebe prav po receptu dotičnega Kitajca, ki se je .peljal z menoj in lomil po angleško, rekoč: "čangsolin? Čangkajšek? Oh yes, him, all right, pa sta mi oba prav tako pri srcu kakor nikdo, dokler mi to nese."
V tem hipu smo se v silni nevihti pripeljali v Mukden, glavno mesto Mandžurije"
Ce verjamete al' pa ne.
daleč, da nas posetite na 2. aprila na stop 37 v Jugoslovanskem domu. Začetek programa bo ob 7:30 zvečer.
Lep pozdrav vsem čitateljem tega lista, Ameriški Domovini pa želim mnogo novih naročnikov. Na svidenje 2. aprila v lepem mestu Warren, O.
Vincent Habich,
" ' tajnik dr. št. 32 SDZ.
POSLEDNJA ŽELJA ČUDAKA
V Londonu je nedavno umrl bogat lord, ki je bil splošno znan vsled svojih čudaških navad. Vse svoje premoženje nad trideset milijonov dinarjev je zapustil raznim športnim društ vom, ki pa jim je postavil pogoj, da morajo turisti prenesti njegovo truplo preko Mont Blanca, potem pa šele pokopljejo. Da bi prišli do milijonov in izpolnili pokojnikovo poslednjo željo, so truplo balzamirali in ga odpeljali v Švico. Tu so našli par hrabrih gorskih vodnikov, ki vsled slabega vremena sicer niso šli preko najvišjega vrha, pač pa so balzimirano truplo prenesli preko glavnih ledenikov, nakar so pokojnika svečano pokopali.
Sedaj se je pa Joža Pograjc zaletel s vprašanjem v mojo ko- -lono, kd imam že itak skrbi čez glavo s tistimi nagradami. Ampak ker sva strašno velika prijatelja, mu bom pa vseeno pomagal. Tole mi je Jožek pisal:
"Na 19. marca, ravno na mojega godu! dan, sem bral v Ameriški Domovini dopis iz šmihela pri žužemberku, kjer me opominjajo, da sem jim nekaj obljubil, pa, oblube nisem izpolnil. Res je, da sem ondotnemu gasilnemu društvu obljubil, da jim pošljem nov avtomobil, kadar bo Krka gasolin ratala. In kolikor mi je znano, do danes še ni, torej tudi mi obljube ni treba izpolniti. Saj jo tudi Hoover ni, ko nam je za sveto obljuboval prosperiteto. Ampak nekaj bom pa vseeno storil za naš gasilni dom,, ki' so ga postavili, ker jim je prejšnega sapa podrla. Dolga imajo še 19,000 Din, kar je precej. Sam ne morem vsega zmoč, zato te pa prosim, Jaka, da mi svetuješ, kako bi napravil, da bi bil uspeh. Ali naj se obrnem samo na Dolenjce, ali naj pobaram tudi Gorenjce in No-tranjce. Ali bi mi svetoval, da se obrnem na Ligo narodov, ali na komisijo, ki rešuje kitajsko-j aponsko sporno vprašanje ? Prosil bi te tudi, da mi pojasniš, koliko dolarjev se dobi za en Dinar, Te lepo pozdravlja— Jože Pograjc."
Jože, to je pa kočljiva zadeva in po mojem skromnem mnenju, boš v zosu. če si obljubil, da jim boš poslal nov avtomobil, kadar bo Krka bencin ratala, te lahko vjamejo na ta način, da zvrnejo v Novem mestu v Krko par sodov) smrdljivca, pa bo tekel mimo žužemberka gasolin, da bo veselje. Tako vidiš, Jože, je najbolje zate, da kar pozabiš na svojo obljubo in besedo sneš, ra-zun če imaš toliko avtomobilov, da jih kar mečeš okrog sebe.
Kar se pa tiče drugega vprašanja, da boš pobiral pri svojih rojakih, ti svetujem, da se držiš največ pri žužemberčanih. Edino Jamska pusti pri miru, ker ta se j6 že izjavil, da bo vzel, ali pa ga je že, prestopni list za med Ribničane, ker so se mu žužemberčani nekaj zamerili.
Še nekaj bi te opozoril, Jože. če še niste postavili gasilnega stolpa, glejte, dasga ne boste tako, kot so pri nas na Menišiji zidali hišo. Ko je bila namreč dodelana, so jo pomočniki držali, da se ni podrla, mojster je šel pa po denar.
Končno pa upam, da te je Velika noč pustila brez kakih zlih posledic in da si danes v normalnem stanju. Tudi upam, da so se ti punce dobro odrešile s pirhi, saj si fejst fant.
Ti, Jože, pa še nekaj. Kakor ?i morda že zvedel, mi je župan Rajko ponudil star fajerlešerski truk v ubogaj me. Ti, ki prodajaš avtomobile, se gotovo razumeš na tako stvar. Kaj če bi ga šla midva prešacat in če je še pri moči, pa ga pošljeva v staro kentro in boš tako obljubo izpolnil. Saj tisto veš, da mi je bila obljubljena nova mašina od župana, če bo izvoljen. Tisto tudi veš, da sem se že obrisal pod nosom zanjo, zato bi morda no bilo napačno, če bi mi tf eno dal, ki jih imaš toliko, da jih celo v staro kontro ponujaš. Veš da bi mi strašno ustregel s to stvarjo in bi lahko računal na mojo hvaležnost vsaj za eno leto. Če ti bo kaj takega prišlo na misel, kar te vprašam, pa piši. Pozna^ me pa tudi, da nisem umazan in za par cigar tudi ne gledam. Ampak to ti pa že naprej povem, če ne misliš dat, nikar ne ob-Ijubuj. Saj veš, da se z obljubami ne morem vozit na Rožnik. Eno pametno reci, pa se -bova zmenila.
DOPISI
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
2.-—Društvo Clevelandslci Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
2—Blue Bird Sewing Club, plesna veselica v Kalina dvorani, 3256 W. 52d St.
2.—Slovenska Zadružna Zveza, Juniors, priredijo plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
2—Velikonočna veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ, v Mervarjevi dvorani.
2—Co-operative Youth League, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
2—Rogues Club, priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
2—Ples	priredi Sokol v Eu-elidu v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
2.	— Društvo Srca Jezusovega, št. 55 SDZ priredi plesno, veselico v Knausovi dvorani.
3.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
3.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi pomladanski koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
3.—Prvi koncert pevskega društva "Delavec," odsek Soc. kluba, Št. 28 JSZ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
3—Zveza	mlajših žena fare sv. Kristine priredi ples in zabavo v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
3.-—Društvo Z. M. B. "Leap Year Dance" v Mervarjevi dvorani.
9.—St.	Clair Bath House Council, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
9—American Legion, Lake Shore Post, št. 273, plesna veselica v Mervarjevi dvorani.
9—Slov.	sam. podporno društvo Kranj priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
10.	— Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10.—Društvo Zorislava priredi ob priliki 5-letnice obstanka koncert v šolskih prostorih sv. Kristine na Bliss Rd.
10.—-Dramatično društvo Ve-rovšek, igra, S. D. Dom; po igri Ples v spodnji dvorani.
10.—Hrvatski Radio Klub, priredi koncert v avditoriju S. N. Doma.
10—Holy	Name Society, Plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
10—Pevski zbor Jadran, koncert v S. D. Domu; po koncertu ples.
16.—Društvo Soča št. 26 SDZ, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
16.—Društvo Strugglers, 5-l^tnica ustanovitve društva, ples v spodnji dvorani S. D. Doma.
16.—Društvo Cleveland št. !26 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. 'N. Doma.
17—Društvo Strugglers, petletnica, popoldne koncert v avditoriju, zvečer ples v obeh dvoranah S. D. Doma. u 17.—S. P. P. S. društvo "Cvet," priredi koncert v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
■17—Društvo Adrija', koncert v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
17—D. D. D. D. Dalmacija Priredi igro in ples v Grdinovi dvorani.
23—ženski klub Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
23—Lovsko podporno društvo sv. Evstahija priredi ples v Grdinovi dvorani.
23.—Praznovanje 15. oblet-Jlice društva sv. Marije Magda-lono št. 162 KSKJ v spodnji dvorani S. N. Doma.
24. — Igra "Prisegam" bo vprizorjena v šolski dvorani sv. Kristine po društvu sv. Kristine št. 219 KSKJ.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma,
24.—Koncert in predstava v korist cerkve sv. Lovrenca'v S. N. Domu na 80. cesti.
24.—Pevsko društvo Ilirija, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
24.—Prireditev Mladinske šole Slovenskega Narodnega Doma v zgornji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave.
24.—Lijevo krilo H. B. Z. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
27.—Slovenska šola S. D. Doma, koncert in ples v S. D. Domu.
30.—Društvo Orel, plesna zabava v Grdinovi dvorani.
MAJ
1.—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu.
1.—Dvor Baraga št. 1317, C. O. F. priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
1.—Koncert S. P. P. društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
1—Društvo Prijatelj, SSPZ, ples v Slovenskem Društvenem Domu v Euc^lidu.
7.—Jugoslovanska	umetniška šola S. N. Doma priredi velik ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
8.—Društvo	Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
8.—Društvo Waterloo Grove, igra v. avditoriju S. D. Doma. Po igri ples v spodnji dvorani.
8.—Zveza mlajših žena priredi domačo zabavo v spomin obletnice : ustanove Zveze v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
15.—Družba Slovenski Narodni Dom, Maple Heights, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
15.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. priredi banket ob priliki blagoslovi jenj a nove zastave, v prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
20.—Društvo Ifristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
22.—Društvo Hrvatska Slo-boda, prirditev 'v obeh dvoranah S. D. Doma.
27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
29.—Skuppa društva fare sv. Kristine priredijo piknik na štrumbljevih prostorih na Bliss Rd.
29.—Družba Slovenski Narodni Dom, E. 80th St., piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
29. — Društvo Progressives, ;čSt. 641 SNPJ priredi ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
JUNIJ
5.—Pevsko društvo Cvet, petje in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—šolski otroci fare sv. Kristine priredijo šolsko prireditev v dvorani sv. Kristine.
12,—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Špelkotovih farmah.
12.—Pevsko društvo Zvon, konenert in piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
12.—Društvo £orislava, piknik na štrumbljevih prostorih.
19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
19.—Zaključek šole z igro šolskih otrok'fare sv. Kristine.
19.....Društvo sv. Družine,
piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim
žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd.
26—Fara sv. Lovrenca, letni piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
26.—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih.
26—Dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
26.—Clevelandski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Eu-clidu.
JULIJ
3—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi.
3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
10.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Klub Hinje, skupni izlet na perkvenih prostorih v Maple Gardens, j
17.—-Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi.
17. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Žegnanje pri fari sv. Kristine na Bliss Rd.
AVGUST
7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
7.—Društvo Presv. Rešil joga Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ,. izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. -o-
STRUPENA KAČA V SPALNICI
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
V neki vasi pod Tatro je kmet odšel v gozd in prinesel domov veliko butaro drv. Postavil je drva v kuhinjo, da se osušijo. Med drvmi se je nahajal' modras, ki se je vsled toplote zbudil iz zimskega spanja. Pričel se je' gibati in lezti ter tako prilezel v sobo, kjer so spali domači. V tej blodnji je prilezel v zibelko, kjer je spal edini sinček, ki se je vsled hladnega dotika zbudil in strupeno kačo odrinil z nežno rokeo. Modras je pičil otročička v lice. Vsled otrokovega jokanja se je zbudila mati. Ko je videla kačo, jo je zagrabila, vendar jo je modras upičil v roko. Na njeno kričanje se je zbudil mož, ki je kačo ubil, nato pa odpeljal ženo in otroka v bolnišnico. Otrok je že med vožnjo umrl, ženi pa so rešili življenje.
-o-
*	Graf Zeppelin se je vrnil iz Brazilije zopet domov v Nemčijo.
*	Cena angleškemu funtu ster-lingit se je dvignila za 7 centov.
Mihael Strogov si je bil že napravil potni načrt in treba ga je bilo samo izvršiti.
Pošta, ki v rednih razmerah zelo hitro prevozi uralsko pogorje, je bila vsled dejanskih razmer ustavljena. Mihael Strogov, ki je hotel potovati naglo in biti popolnoma neodvisen, bi se tudi sicer ne bil vozil z njo. Kupiti si je hotel voz, izmenjati konje na vsaki postaji in voznike, ki se po domače imenujejo jamščiki, priganjati z bogato napitnino.
Vsled naredbe, naperjene proti tujcem azijskega pokolenja, je mnogo potnikov zapustilo Perm. Zaradi tega je ostalo, žel, Je še prav malo voz v mestu. Mihael Strogov se je moral zadovoljiti s tem, kar so drugi zavrgli. Dokler carski sel ni bil v Sibiriji, je lahko brez nevarnosti pokazal svoj potni list in poštarji so mu radi postregli s potrebnimi konji. Zunaj evropske Rusije si je mogel seveda pomagati samo še z rublji.
Toda kakšen voz naj napreže ? Telego ali taratajko?
Telega je navaden, pokrit voz na štirih kolesih. Kolesa, osi, lunki, sedeži in oje, vse je leseno, vse zrastlo v okolici. Posamezni deli telege so med seboj zvezani z močnimi vrvmi. Noben voz ni bolj enostaven, manj udoben pa se tudi ne da laže popraviti, ako se na potu pripeti kaka nezgoda. Na ruski meji je dovolj jelk in lunki "rastejo kar v gozdih. Telega, ki se ji pravi tudi "perekladnoj," se uporablja za izrednp pošto, ker je prikladna za vsako pot. Res je sicer, da se včasih potrgajo vrvi, ki vežejo posamezne dele med seboj, da zadnji del telege obtiči v blatu mlakuže in pride le sprednji del na dveh kolesih na določeno postajo. A ljudje so tudi s- tem zadovoljni.
Mihael Strogov bi bil moral kupiti telego, da se mu ni posrečilo1 kupiti taratajko.
Ni pa treba misliti, da je to vozilo na višku kolarske umetnosti. Kakor telega tako tudi taratajka ni na vzmeteh in je vsled pomanjkanja železa narejena iz lesa. Ker pa so njena kolesa nasajena na osem do devet čevljev dolgih oseh, se more na neizravnanih in pogostokrat grapavih potih vendarle kolikor toliko obdržati v ravnotežju. Usnjen zaslon varuje potnike pred blatom, ki brizga s pota na voz, močna streha pa, ki se da skoro neproclušno zapreti, pred vročino in silnimi poletnimi viharji. Sicer pa je taratajka prav tako močna in se da prav tako lahko popraviti kakor telega ter je manj v nevarnosti, da izgubi zadnji del v kaki mlakuži.
Mihael Strogov se 'je moral zelo truditi, da je našel tako taratajko. Morda v vsem mestu ni bilo nobene druge. Vkljub temu se je vsaj navidezno zelo pogajal za ceno, da ostane zvest vlogi preprostega irkutskega trgovca Nikolaja Korpanova.
Nad j a je spremljevala svojega tovariša, ko je iskal primernega voza. Vkljub različnim smotrom se je obema enako mudilo, da odpotujeta kolikor mogoče hitro. Lahko bi rekli, da sta se pokoravala isti volji.
"Sestra," je dejal Mihael Strogov, "zate bi bil rad našel bolj udoben voz."
"To praviš meni, brat, ki bi | šla tudi peš, ako bi bilo treba, j.samo da pridem do svojega oče-
I ta?"
"O tvojem pogumu ne dvo-■mim, Nadja, toda so telesni napori, ki jim ženska ni kos."
"Kljubovala jim bom, naj bodo kakršnikoli," je odgovorila i mlade,nka. "Ako boš slišal tož-bo iz mojih ust, pusti me na ce-i sti in potuj sam dalje!"
Mihael Strogov je na pošti po-i kazal svoj potni list in pol ure
pozneje so bili v taratajko vpre^ ženi trije konji. Te živali so bile porasle z dolgo dlako in sko raj medvedom podobne. Bile so sibirske pasme, torej majhne, a iskre.
Voznik jih je zapregel takole: največjega konja je postavil med dolge ojnice, na katerih je bil spredaj pritrjen s kragulj-Čki in zvončki opremljen lok, ki se mu pravi "duga"; druga dva na desni in levi strani pa je privezal z vrvmi na podnožek tara-tajke. Vsi trije konji so bili brez brzde in uzde. Vojke je nadomeščala preprosta konopna vrvica.
Niti Mihael Strogov niti mlada Livonka nista imela prtljage s seboj. Naglica, s katero je moral potovati prvi, in več kot pičla sredstva druge niso dovoljevala, da bi se obložila z različnimi zavitki. V tem slučaju je bilo prkv, kajti v .taratajko ne bi mogla ali prtljaga, ali pa potnika. Bila je napravljena samo za dve osebi, ako ne štejemo voznika, ki je imel spredaj ozek sedež.
Voznik se menja na vsaki postaji. Oni, ki je vozil taratajko iz Perma do prve postaje, je bil Sibirec, ves kosmat, kakor njegovi konji. Imel je dolge, na čelu kratko pristrižene lase, klobuk s širokimi, pokončnimi kraji, rdeč pas in z vrvicami pre-prežen plašč, na katerem so se svetili gumbi s carjevim znakom.
Ko se je voznik pripeljal s svojo vprego, je najprej premotri) oba potnika. Nič prtljage! — In kam, vraga, naj bi jo vtaknil! Slabo kaže! Napravil je kretnjo, ki jo je moral vsakdo razumeti.
"Krokarja," je dejal sam zase, ne meneč se za to, ga li kdo sliši ali ne, "krokarja po šest kopejk za vsako vrsto!"
"Ne, ampak orla," je odgovoril Mihael Strogov, ki je dobro razumel govorico voznikov, "orla, slišiš, po devet kopejk za vsako vrsto in razen tega še napitnino!". ^owu-m u.	f.
Za odgovor je voznik veselo počil z bičem. — Krokar pomeni v jeziku ruskih voznikov skopega ali revnega potnika, ki na kmetskih postajah plačuje konje po dve ali tri kopejke za vsako vrsto. Orel pa je potnik, ki se ne boji visoke cene in ne šte-di z bogato napitnino. Zato pa tudi krokar ne more zahtevati, da bi letel tako brzo kakor kraljeva ptica.
Nadja in Mihael Strogov sta takoj sedla na taratajko. Nekaj malo brašna sta spravila pod sedež, da bi bila preskrbljena tudi tedaj, ko bi vsled kake zamude ne mogla pravočasno dospeti do postnih postaj, ki so vsled državnega nadzorstva z vsem dobro opremljene. Ker je bila vročina neznosna, je Mihael dal razpeti streho in opoldne se je taratajka s tremi konji odpeljala iz Perma v gostem oblaku prahu.
Kako je znal voznik obdržati konje v teku, bi bilo razen Rusa ali Sibirca Vsakega potnika osupnilo. Konj v ojnicah, ki je bil nekoliko večji kakor njegoVa šoseda in je uravnal tek, je dirjal z dolgimi koraki popolnoma enakomerno, četudi je bila cesta še tako strma. Stranska konja očividno nista znala dirjati drugače kakor skokoma in sta, se nosila zelo svojevoljno, včasih naravnost smešno. Voznik ni nikoli udaril po njih, ampak jih je samo spodbujal s pokanjem biča. Kadar so se vedli kot ubogljive in vestno živali, jih je obsipaval z laskavimi priimki, da ne omenimo imen svetnikov, s katerimi jih je nagovarjal. Vrv, ki jo je imel namesto vojk, bi mu
malo koristila pri razposejanih 1 živalih, toda besede "na pravo" in "na levo," ki jih je izgovarjal; s hripavim glasom, so več zale- j ,gle kot vojke ali uzda.
In kako ljubezniva imena je rabil, kakor jo pač prilika nane-i sla!
"Dalje, golobčki moji!" je ponavljal voznik. "Naprej ljubke| i lastovice! Letite, moje drobne1
mu zadnje naročilo svoje matere. Ali verjameš, brat, da me nobena stvar ne bi mogla zadržati?"
"Vrla deklica si, Nadja," je odgovoril Mihael Strogov, "in sam Bog bi te bil vodil."
Ta dan so vozniki, ki so se menjavali na vsaki postaji, vozili zelo hitro. Orla na glavni cesti nista bila v sramoto orlom v gorah. Visoka cena, kf jo je Mihael Strogov plačeval za vsakega konja, in bogata napitnina sta zelo dvignili ugled obeh potnikov. Poštarjem se je morda zdelo nekoliko čudno, da smeta mlad mož in njegova sestra, očividno oba Rusa, svobodno potovati v Sibirijo, ki je bila zaprta za vse druge. Toda njiju listine so bile v redu in imela sta pravico, da potujeta. Tako so kan-tonski koli hitro izginjali za taratajko.
(Dalje prihodnjič) -o-
Laški velikan rokoborec zasramovan
London, 26. marca. Tu je imel nastop znani laški rokoborec, Primo Camera. Boril se je z avstralskim mojstrom Co o kom. Imelo bi biti deset nastopov, toda že pri četrtem je zbil Italijan svojega tekmeca tako, da se ni mogel več boriti. Ljudje so to zmago sprejeli jako sovražno in več navzočih žensk je neprestano kričalo "sramota" proti laškemu zmagalcu.
grlice! Pogum, dragi bratranec na levi! Teci, teci, očka na desni!"
"Teci vendar, hudirjev polž! Gorje ti, slepec! živo te odrem, želva, in pogubljena boš na onem!" svetu
Voznik je torej mnogo bolj napenjal močno grlo kakor pa mišičaste roke in taratajka je letela po cesti tako, da> je prevozila dvanajst do štirinajst vrst na uro.
Mihael Strogov je bil navajen takega voza in take vožnje. Motili ga niso niti skoki niti sunki taratajke. Vedel je, da se ruska vprega ne izogiblje ne kamnov ne kolincev ne globokih jam ne podrtih dreves ne jarkov, ki zapirajo pot. Vse to se mu je zdelo popolnoma naravno. Njegova spremljevalka pa je bila v vedni nevarnosti, da. se potolče od sunkov taratajke, toda pritoževala se ni.
Nadja, ki se je vozila tako naglo, je izprva molčala. Vdala Se je popolnoma eni sami misli: dospeti, dospeti! čez nekaj časa pa je dejala:
"Med Permom in Jekaterin-burgom sem računala 300 vrst, brat. Ali sem se zmotila?"
"Nikakor ne, Nadja," je odgovoril Mihael Strogov. "Ko bova dospela v Jekaterinburg, bova ob nasprotnem vznožju uralskega pogorja."
"Koliko časa se bova vozila čez pogorje?"	t
"Štirideset in osem ur, ker se bova vozila noč in dan. Pravim: noč in dan, Nadja," je dostavil, "ker se ne smem ustaviti niti za trenutek, ampak moram brez odloga) hiteti v Irkutsk!"
"Ne bom te zadrževala, brat! Niti ure ne! Potovala bova noč in dan."
"Ako naju na zadrži tatarski vpad, Nadja, tedaj bova dospela v Irkutsk prej kot v dvajsetih dneh."
"Ali si že kdaj napravil to pot?" je vprašala Nadja.
"že večkrat."
"Pozimi bi prišla hitreje in varneje, kajne?"
"Da, predvsem hitreje, toda ti bi trpela mnogo od mraza in snega."
"Nič ne de! Zima je prijateljica Rusov."
"Da, Nadja, toda treba je zelo močne narave, da Človek v vsakem slučaju prenese tako prijateljstvo. Mnogokrat sem videl, da je v sibirskih stepah mraz dosegel več kot 40 stopinj pod ničlo. Vkljub obleki iz kože severnega jelena sem čutil, kako mi je zmrzovalo srce, kako so se mi krčili udje in kako so mi le-denele noge v trojnih volnenih nogavicah. Videl sem, kako so bili v sani vpreženi konji pokriti z ledeno skorjo in kako se jim je sapa strjevala v n6zdrvih. Videl sem, kako je žganje v moji čutari zmrznilo v trd kamen, ki ga noben nož ne bi mogel načeti. Toda moje sani so hitele kakor vihar! Na ravni, beli in nepregledni stepi nikjer nobene ovire! Nikjer reke, da bi bilo treba iskati prehoda. Nikjer jezera, da bi ga bilo treba prevo- j žiti z ladjo. Povsod samo trd j' led, prosta pot in varna cesta! j Toda kakšno trpljenje je to stalo, Nadja! Povedati bi mogli j' samo oni, ki se niso vrnili, kojih j trupla so zagrnili snežni zame- i: ti."
"Ti pa si se vrnil, brat!" je rekla Nadja.
"Da, ker sem Sibirec. že kot otrok sem spremljal svojega očeta na lovu in se privadil takim težkim poskušnjam. Ko pa si mi rekla ti, Nadja, da te zima ne bi zadržala, da bi bila odpotovala, tudi sama in kljubovala strašnemu sibirskemu podnebju, i tedaj se mi je zdelo, da te že vi- j dim, kako si padla in izginila pod snegom in nisi več vstala !"
"Kolikokrat si prepotoval ste-po pozimi ?" je vprašala mlada1 | Livonka.
"Trikrat, ko sem 'šel v Omsk."
"Po kaj si šel V Omsk?"
"K svoji materi, ki me je pri-i čakovala."
"In jaz grem v Irkutsk, kjer| 'me pričakuje moj oče. Nesem
Je prodajal dela
Neki uradnik v oddelku za pobiranje odpadkov je bil včeraj aretiran, potem ko je vzel od nekega delavca $25.00 z obljubo, da ga bo rešil, da ne bo zgubil delo. Dotični delavec je dal uradniku zaznamovan denar, nakar je stvar ovadil policiji, ki je uradnika takoj prijela. Pri policiji se je izgovarjal, da, denarja ni dobil od delavca kot za nagrado, da mu ohrani delo, pač pa si je denar od njega "sposodil." j Toda izgovor je bil tako jalov, da ne samo, da je varnostni direktor Merrick dotiČnega uradnika takoj odpustil od dela, pač pa ga je dal tudi aretirati. Kar je republikancev še ostalo pri novi mestni vladi, so že spoznali, da se z demokratsko vlado ni šaliti, kar se tiče poštenja. Ne dokler bo Miller ?upan. Ako bi bilo kateremu naših rojakov znanega kaj o enakih slučajih, naj nam takoj naznani.
Butleger in radio
Pred nekako 10. dnevi je WGAR radio postaja v Cleve-landu imela na programu pogovor z nekim butlegerjem, ki je lepo povedal, kako se dobiva pijača, kako se importira, prodaja, izdeluje, kakšna je cena, in enako. O tem je zvedela sedaj zvezna radio komisija, ki je uvedla preiskavo, da dožene, kdo je dotični "butleger," kako in kaj. Pravijo, da zna WGAR radio postaja zgubiti permit, pa najbrž ne bo tako hudo.
MALI OBLAST
Naprodaj
je zidana hiša za 6 družin, na 757 E. 82nd St. Cena je $10,500. Vprašajte pri Mr. Burmanu na 13419 Shaw Ave. telefon GLen-ville 5621.	(73)
Milwhuski župan Daniel W. Hoan, socialist}1 je zopet zmagal pri 'primarnih volitvah. O mestu Milwaukee (/re (jlas, da je to mesto 'najboljše vladano izmed vseh mest v Zed. državah.
Odda se
opremljena soba, prost vhod in porč. Dobi se tudi garaža. Vprašajte na 1086 E. 71st St.
(74)
Dobra prilika
da vložite svoj denar na prvo vknjižbo na novi hiši. Hiša ima sedem sob, dvoje toiletov. Rabi se $2500.00, za šest mesecev po 10% obresti. Pokličite KEn-more 2508, in vprašajte za Math Intihar.	(73)
Naprodaj je
candy prodajalna i'n restavrant. Prodati se mora radi bolezni. Za naslov, vprašajte v uradu časopisa.	(70)
1932		APR.			1932	
|S«	|Mo	Tu	We	Th	Fr	Sa|
				^	TI	T|
!3	14	5	6	7	8	91
1.10	111	12	13	14	15	
117 24	18 %	19 B	[20 27	21] 21	[22| 29	23| 30i

can sem, da m to. Ako so isu zlikoVci, ki so ukradli očetov 1-ovčeg, tedaj bi ga morali poznati. Dalje pa so tudi bratje-iaiki oblečeni v rujave kute — (Dalje prihodnjič)
EKSPERTNA RADIO SLUŽBA
na vseh radio aparatih. $1-00 popusta za vsako delo dobi tisti, ki pokaže ta oglas ta teden. Dobite nas lahko vsak čan od 8. zjutraj do 8. zvečer.
t J.Jakse A.Bruss E
1 Telefon: EDdy 8438
CXXSXXXXX111XXXXXXX1XXXXSP
V SPOMIN
prve obletnice smrti naše nad-nadvse ljubljene žene in matere
ki nas je za vedno zapustila dne 28. marca, 1931.
Blaga soproga in dobra mamica, pustjla si nas same v nepopisni žalosti. Spomin na tebe nam je ohranjen globoko zapisan v srcih, in Tvoj grob zalivamo s solzami bridke žalosti-Naj Ti bo lahka zemlja in počivaj v miru.— Žalujoči ostali:
Jeronim Gržinčič, soprog.
Jeronim, Rudolph, Raymond,
sinovi.
Cleveland, O., 28. marca, 1932.
Farmer Fabian Jensen v Wellington, III. ima svinjo, ki je stara tri leta, p<m mu je vrgla žd, 91 mladičev v petih presledkih. Na sliki je rodovitna svinja s svojimi 23 mladiči.
2V0TJS
|
Vi>TfeS

MANDEL HARDWARE
15701 Waterloo Ud. Tel. KEnmore .1282
voresl^^: drv j Vorfers
I DRV
DRV
ODVETNIK
f4 —3 o«v
401 Engineers Bldg, Mala «12«
YvSres
Zvečer:
15621 Waterloo Rd, Kenniore 1691
Michael Casserman |
18700 Shawnee Ave. ^ PLUMBING & HEATING | KEnmore 3877
DID YOU KNOW?
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmor-ske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah ;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente
CENE ZMERNE.
POSTREŽBA TOČNA.
POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
)ou CAM <SEE Jj wind /m
BV HOLDIM^ M
-^HE. -TocrfflED ISB
ElXiE oFA SAW I UPWARD AND 1 Across -THE. / Wind — ^ifT/
AUDMCi -T£E EDqE j of -The 5aw j j AMD VOU WILL SEE. tflE. WIND 1 PASSING OV/ER1W-
4ommv \ MC AuLIFFE, 1
-^HE J
ARMLESS f« qoLPER-M
HE €HO-T
DIFFICULT ] AM NAN DALE CouN'tfey CLUB COURSE Q^ AN^E-LES
in <54-
TREII KOSOV SETI ZA SPRE JEMNO SOBO RASTAVNI VZORCI
PREVLEČENI Z NAJBOLJŠIM JACQUARD VALORJEM
$39.75
Vprašajte za, Mr. Pernška
i
The Stern Furniture Co.
15128 Waterloo Rd.
4HERE AfcB 9 PIECES OF J-EAfHE.R.
IM A MAM'S SLOVE—
BtpHVJD'

Mrtvec na mostu
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
"Tedaj ni podoben nobenemu 1 izmed izginolih bratov-laikov?" \ "Niti najmanj!" Gilrnartinov obraz je upadel, t ČETRTO POGLAVJE 1 Prekršitev molka	t
Detektiv se je kmalu za tem g podal z menihi k večerni molitvi v kapelo, čeravno je bil va- \ jen kot katoličan vsak večer mo- 1 liti, vendar ni šel v kapelo radi 1 molitve, pač pa, da si, ako mu 1 bo mogoče, še natančneje ogleda obraze samostanske družine. Iz- < bral si je v ta namen temen kot < v kapeli. Očetje so posedli v i koru, a bratje-laiki so bili nekje za oltarjem. Vendar ni bil Gil- 1 martin zadovoljen z raze veti j a- i vo V kapeli. Le tri luči so gorele in sicer večna luč pred glavnim oltarjem ter dve sveči pri ] stolu enega novincev, ki je glas- . no Čital iz knjige "Imitatio i Christi." A še ti dve je novinc kmalu na znamenje opata upih- s nil ter zapel: lube, domine, be- i nedicere. Nato pa je zapel opat . z zvonko čistim glasom: Noe- i tem quietam et finem per fee- : tam concedat nobis Dom in us 1 omnipotens. Od tu dalje se je vršil obred skoro v popolni temi.
čim so zadnji odmevi antiio-ne "Salve Regina" utihnili, je i prevzela Gilmartina neprijetna slutnja, da bo harmoničen mir i teh svetih mož molitve in učenosti vsled' njegove preiskave iz- < ginotja samostanskih bratov kruto kršen. Zdelo se mu je, da so ti Benediktinski menihi, ko hvalijo Boga v svojih molitvah, tako oddaljeni od brig in težav sveta ki je poln bolečin in veselja, žalosti in uživanja, da ga je kar vest sklela, ker bo ta njih mir baš on skalil.
To je tudi skušal potožiti opatu kasneje v njegovi sobi, ki je vsebovala ozko posteljo, dva stola in pisalno mizo. Nekaj trenutkov je opat molče premišljeval, nato pa je dejal mirno: "Morebiti se vam bo dozdevalo čudno, da jaz tako govorim, gospod Gilmartin. Prepričan sem, da ne bi naš ustanovitelj, Sv. Benedikt, soglašal z rrienoj, a vendar si ne morem kaj, da ne bi mislil, da je v našo korist, da se naš mir od časa do časa malo kali. Lahko postanemo vsled dolgotrajnega miru sčasoma brezbrižni in hladni, pa potrebujemo, kakor vi ljudje v svetu malo razburjenja. Vsekakor si pa želim, da bi bilo zdravilo malo manj hudo, kakršno smo je dobili baš sedaj. Vsekakor — oprostite, mislim, da ste me hoteli še kaj vprašati."
In že je imel Gilmartin svoj zapisnik v rokah. "Da, prev-zvišeni," je odvrnil. "Predvsem bi vas hotel prositi, ako bi mi mogli preskrbeti seznem vse samostanske družine: očetov, novincev in bratov laikov."
"Gotovo," je takoj pristal i opat. "Saj imam tak seznam ; baš pri rokah. Vendar čemu vam bo? Saj menda ne mislite, da • so bratje izginili vsled kakega vzroka v samostanu samem?"
Gilmartin je bil v zadregi trenutek: "Morebiti tudi, prevzvi-Seni. Saj uvidevate, da bi lahko imeli v samostanu koga — recimo kakega novinca, ali pa očeta iz kakega tujega samostana, katerega dobro ne poznate."
"Hm, da — " je pritrdil opat. "Uvidevam! Popolnoma razumem vaše stališče. Kot policijski uradnik morate vsekakor računati; z vsako možnostjo."
"Vsekaokr," je pritrdil Gilmartin.
Molče je opat vstal ter izročil Gilmartinu seznam, katerega je hranil v miznici.
"še nekaj, prevzvišeni," je nadaljeval Gilmartin "Ali ste ime-1
li v samostanu v zadnjem času kake goste?"
"Ne. Vsaj nekaj tednov sem ne. Bili so sicer gosti park rat na kosilu, vendar pa izključujem, da bi bili ti prišli v katerokoli stiko z brati-laiki."
"Vsekakor bi vas prosil; prevzvišeni, tudi za imčna gostov. Nikakor jih ne nameravam nadlegovati, ako se ne izkaže neobhodna potreba."
"Gotovo, gotovo," je privolil opat. "Naročil bom očetp-go-stitelju, naj . vam .se^narp, ^stavi."	,	,,
"Saj res, mimogrede," je vzkliknil Gilmartin; "Oče-gostitelj ve, kdo sem."
"Kaj? — Kako??"
Gilmartin se je nasmehnil rekoč: "Kakor pravimo pri nas: jaz sem faliran duhovnik; to se pravi — "
"Razumem," ga prekine opat s smehljajem, "študirali ste v semenišču, a, ste se premislili. Ah! Tedaj vas je oče Massey poznal v Maynoothu? Oče Mas-
•	sey je namreč tamkaj študiral. : Tušem je prišel že pred leti, ta-■ koj po ordinaciji,"
"Kolikor sem se prepričal, me oče Massey pač od tam; pozna."
"I-Im," pripomni Don Chava-1 sse, "povedati bi mi bil moral, t Vendar pa upam, da ni tega pri-
•	povedoval drugim."
"Ne verujem, da bi," izjavi
-	Gilmartin. "Povedal sem mu, ' da je tajna — vsaj začasno še. , Prevzvišeni, bojim se pa, da ne , more dolgo taka ostati, ker bom
-	najbrže vsekakor prisiljen iz-
-	prašati vse one, ki so vam poda-
-	li Izjave v. zapisnik, ki ste mi go \ izročili."
"Uvidevam," odvrne opat. { "Vendar pa smatram za potreb- 1 no, da se vsa stvar drži kolikor * mogoče dolgo tajna — vsaj za ; slučaj, da je res kak zli duh med 1 samostansko družino samo."
"Soglašam s tem," pravi Gil- 1 martin, medtem, ko pogleda v 1 rvej zapisnik. "Samo še ena 1 zadeva, prevzvišeni. V zapisni- ' ku, ki sem ga bral, vidim, da so : cčetje imenovani s priimkom, ' mccltem, ko se navaja brate-lai-Ice samo kot 'Brat Pavel,' 'Brat ! Adrijan' in tako dalje."
"Da, tako je v navadi."
"želel bi imeti tudi priimke bratov"
"Našli jih boste v seznamu samostanske družine in sicer v oklepajih."
"Tudi bi vas prosil, da mi po-daste natančen popis izginolih bratov, njih značajev itd."
"Hm — " pravi opat s pomi-'slekom. "Seveda vam lahko podam svoja lastna opazovanja, vendar pa boste uvideli, gospod Gilmartin, da bratov-laikov, he posHiam tako intimno, kakor očetje. Oče Cresson, naš organist, je postavljen nad brate-laike. Prepričan sem, da bo lahko najbolje on izpopolnil moj popis, posebno značajev:"
Gilmartin je že imel svinčnik v rokah.
Po malem presledku je Don Chavasse nadaljeval: "Brat Pa- ' vel, ki je prvi izginil, je Lon- : dončan, majhne postave — re- 1 cimo, kakih 5 čevljev in štiri i palce — rdeč v obraz, modrih i oči in rdečih las. Na licu pa ima ; znamenje in sicer v obliki in velikosti fižola. Menim, da je bil prej težak, žena mu je umrla nedolgo. Bolj natanko vam ga < ne morem popisati."
"Precej zadovoljiv popis, prevzvišeni," se je nasmehnil Gil-. martin.
Opat je nadaljeval: "Zelo ve-. selega razpoloženja je bil. ved-! no. Resnično, večkrat se je spravil v nemale neprilike vsled te ■ svoje vpselosti. Večkrat, na pri-• mer, se je spozabil ter sredi za-
povedanega molka začel peti pesmi, ki vsekakor niso bilo vodno svetega ali vsaj spodobnega značaja. In čeravno sem ga večkrat pokaral, si ni vzel tega posebno k srcu, še posebno ker se tudi jaz sam cesto jako težko vzdr-žim smeha." In kakor v potrdilo tega se je opat med pripovedovanjem smehljal. "Prestal je jako hude izkušniave in pripomniti moram, da z velikimi žrtvami. Vendar pa je pri nas že1 preko 4 leta in smo bili drugače vedno zadovoljni z njim."
"Kako delo pa je opravljal v samostanu?" je vprašal Gilmartin.
"Opravljal je različna dela. vendar se je največ pečal z vrtnarstvom. Odkazali smo mu to delo na njegovo lastno prošnjo. Dejal je namreč mojstru novincev že ob prihodu: 'že tako dolgo sem prodajal zelenjavo, da bi moral pač enkrat videti, pri katerem koncu pravzaprav raste.' Pripomniti moram še, da govori V tako čudnem narečju, da sem ga češče le s težavo razu: rriel"
"Nadalje je brat Adrijan — 1 tudi Anglež, a povsem različne- < ga značaja. Kakor brat Pavel, : tako je bil tudi brat Adrijan tekom vojne v armadi in sicer, ako se ne motim, je služil povečini v Egiptu in Palestini. Brat Ad-rijan je velike postave, govori počasi ter je ravno tako ponižen, kakor je bil brat Pavel živahen. Skoro bi trdil, da je zabit, vendar je zelo dobrega srca. Najbrže niste še slišali o starem samostanskem dovtipu z dzirom na Sv. Mihaela. Kakor vam je znano, se izpostavijo navadno na praznik kakega svetnika njegove relikvije. In tako se navad no prigodi, da kak šaljivec — in bodite prepričani, da jih je tudi med nami — pošlje na dan svetega. Mihaela kakega novinca k očetu prijorju pO relikvije svetega Mihaela. In taka je bil tudi brat Adrijan kaj voljni žrtev. Šel je svečano) k očetu prijorju ter vprašal za relikvije sv. Mihaela. Zanesel se jfe šele tedaj, ko ga je oče prijor vprašal, dali je on videl, kdaj je nadah-gel Mihael izgubil kako pero iz svoje perutnice Brat Adrijan pe radi te 'potegavščine' ni sr'dil, pač pa se je še sam, češče dovtipu smejal. Drugih posebnih znamenj ni videti na njem, ako še omenim, da je bil ranjen v nogo, ter, da malo šepa. Skrbel je za našo govejo živino in konje, ker je zelo ljubil živali."
"Vsekakor, zelo malo, na kar bi se človek lahko opiral," je pripomnil Gilmartin.
"Da, zelo, zelo malo," je pritrdil . opat. "Izginotje b r a tov Rene in Denis se mi zdi pa najbolj zagonetno. Oba sta Francoza ter govorita komaj toliko angleščine, da jih človek lahko razume potom njiju kretnje. Oba sta si podobna, toli ■ po telesu kolikor po značaju. Temne polti in nizke, čeravno močne postave sta. Brat Rene je bil naš krojač, a brat Denis čevljar. Razlika med njima je le ta, da je bil brat Denis plešast, med-teih ko ima brat Rene košaste, črne lase. Ako vzamemo v obzir njiju malo izobrazbo, sta inteligentna in jako pozorna. — Vsekakor pa moram omeniti, da bi bilo pač v celoti najbolje, da se obrnete do očeta Cressona, ako želite natančnejših popisov."
"Da,"" je pripomnil Gilmartin, "storil bom tako, ako bo potrebno." Razvil je seznam menihov ter ga pričel pregledovati. "Ali so vsi — seveda z izjemo novincev —• že dolgo člani vaše samostanske družine, prevzvišeni?")
"Različno, gospod Gilmartin," je odvrnil opat. "Nekateri so tu šele par let, a nekateri že , dvajset in več. Nekateri pa pridejo tudi le zal kratek čas iz kakega drugega samostana."
"Na primer?" je poizvedoval Gilmartin.
"Recimo za primer," je pojasnjeval opat, "meniha iz Bel-■ gije, kii se peča z zgodovino. Te-: kom svojih raziskovanj, ugotovi, da se nahajajo gotova zgodovinska dela v londonskem muze-
ju. Ker je naš samostan najbližji Londonu, nas v tem slučaju opat iz Belgije naprosi za gostoljubnost njegovemu članu. ."Tako postane ta začasen član naše družine, ter je podvržen našim pravilom, z izjemo, seveda, da sme hoditi v muzej."
"Razumem," je prikimal Gilmartin. "Gotovo ste trudni, prevzvišeni. Vendar bi vas pa še prosil, da mi v seznamu nazna-čite vse začasne člane vaše samostanske družine ter da mi tudi navedete njih matice."
"Radevolje," je privolil opat ter s svinčnikom zaznamoval v seznamu. "Tu oče Gotard iz So-lesmesa, oče Cammaerts iz Ma-redsousa, oče Baumgartner iz Einsiedelna — "
"Kaj ?" si ni mogel Gilmartin, da ne bi opata prekinil. "Vendar ne Baumgartner, ki — "
"Da, isti," .je odvrnil opat ter nadaljeval v seznamu. "Brezžični menih," kakor, ga hlijqvar jo časopisi .j Prišel je v hn|>ša-mostan, tla lažje vodi po&ajanja z Marconijevimi ljudmi."
"Imel sem utis, kakor, da nikdar ne zapusti samostana," je' omenil Gilmartin. "Vsaj tako sklepam iz časopisov."
"Vendar ne morete zahtevati od meniha," še je smejal opat, "da bi oglaševal svoj prihod in ■ odhod kakor kaka dama iz druž-: be."
"Ne, prepričan sem, da ne!"
"Resnici na ljubo naj vam povem," je nadaljeval opat, "oče Baumgartner ni prišel vsled lastne inicijative semkaj. Da ne 1 bi bila možnost, da bo Marconi znajdbo kupil in da dobi ta de-1 nar samostan, bi gotovo oče Baumgartner dopolnil svojo iznajdbo samo v svojo lastno za-! bavo."
"Res'je," se je smejal Gilmar fi lin, "kaj malo je med izna jdite- ] Iji ljudi, kt znajo svojo iznajdbo tudi denarno izkoristiti."
"Baš tak je oče Baumgart- . ner," je dodal odpat. "Opat iz Einsidelna mi je še posebej sporočil, da je oče Baumgartner strašno raztresen. V dokaz naj vam samo povem, da je izgubil svoj kovčeg, čim je prišel v Vic-torio. Na srečo je bilo v kovče-gu samo nekaj perila, obleke in meniška halja. Strašno bi bilo, da je imel v njem svoje rizbe in načrte."
Gilmartin je sedel kakor na žrjavici. "Kedaj pa je prispel? Pred par dnevi?"
"Da," je odvrnil opat: "Prispel je — danes smo 14. — da, prispel je 5."
"In prvi brat-laik je izginil kedaj ? — Sedmega?"
"Da — ali pa šestega zvečer — 'vendar — " sedaj je zapustil | tUdI ppatq, običajni mil,' —/Her ! Mi njiplite v— "
Prevzvišeni," je odvrnil po-
lčasi Gilmartin, "stavim karkoli — "
Opat se je nasmehljal.
"Oprostite, prevzvišeni — " ;e nadaljeval Gilmartin,— "menim, da lahko z gotovostjo trdim, da je kaka sodrga nepoštenja-kov pripravljena uropati očetu Baumgartner j u načrte n jego-voga brezžičnega aparata."
PETO POGLAVJE Napad..
"Vendar — vendar," je hitel ugovarjati opat, "zakaj bi potem — kako ste dejali ? — ta sodrga? — napadla moje nedolž-, ne, nevedne brate?"
Detektiv je imel že teorijo. Dejal je: 1lPrepričan sem, da postopajo zlikovci okoli samostana z, namenom ugrabiti očeta Baumgartnerja. Očividno pa ga ne poznajo, ter napadajo in odvajajo brate,, v mnenju oziroma nadi, da bi utegnil eden med njimi biti on."
Op4t: je 'nekaj čiasa premišljeval, nato pa odločno bdvrnil: "Ne, gospod 'Gilmartin. Prepri-
l¥l	•• ft v* v*v
lerezije wzincic
Maytag
aluminum
Washer
JOSEPH J. 0GRIN
Zemljevid, ameriških držav kaže, kako so kongresmani volili, suho ali mokro in koliko glasov i je bilo oddanih za in proti, projiibi ciji.
By R. J. Scolt