Visco, ogroženi raj spomina Vrtec na Proseku bo poimenovan po partizanu Marjanu Štoki Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 20. MAJA 2008 Št. 119(19.209) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Brez blišča, vendar uspešen Danjel Radetič Brez nepotrebnega blišča in velikih imen, vendar s kakovostnim programom in dobrimi predavatelji, ki so znali vzbuditi zanimanje številnega občinstva kljub deževnemu vremenu. Takšna je bila četrta izvedba goriškega zgodovinskega festivala eStoria, s katero so njeni prireditelji opravili korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Na letošnjem festivalu je bilo namreč manj medijsko odmevnih osebnosti, prisotni zgodovinarji, raziskovalci, avtorji knjig in novinarji pa so svojo relativno »anonimnost« nadoknadili z izvrstnim poznavanjem zgodovine, predvsem pa s prepričljivim podajanjem posameznih zgodovinskih dogodkov in tematik. Festival se je hkrati otresel nepotrebnih spremnih pobud in glasbenih intermezzov iz prejšnjih let, zato pa je bila vsa pozornost usmerjenja v zgodovino, učiteljico življenja. Tudi z izbiro letošnje teme so prireditelji zadeli v polno, saj so množice od vedno častile svoje heroje, obenem pa je bila posrečena odločitev, da so vsi dogodki potekali pod šotori v ljudskem vrtu, ne pa razpršeni med parkom in raznimi mestnimi dvoranami. Četrta izvedba goriškega zgodovinskega festivala je bila torej uspešna, vendar je bil slovenski doprinos k njenemu uspehu bolj skromen. Med stopet-desetimi gosti je bil namreč le en slovenski zgodovinar, ki je sicer član znanstvenega odbora festivala in ki za nameček po njegovi lastni oceni ni bil ravno navdušen nad potekom okrogle mize, na kateri je sodeloval. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Danes na predlog evropske socialistične stranke (PSE) Evropski parlament o ravnanju z Romi v Italiji Ob zadevo so se kritično obregnili tudi predstavniki španske vlade SKGZ /UI - Predstavitev zbornika ob zaključku projekta Sapeva Nadgradnja sodelovanja Med slovensko manjšino v Italiji ter italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem TRST - V Narodnem domu v Trstu je včeraj popoldne potekala predstavitev zbornika ob zaključku čezmejnega projekta Sapeva, posve- čenega sodelovanju med slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Projekt se je sicer zaključil, a omenje- na publikacija predstavlja tudi izhodišče za nadgradnjo sodelovanja med narodnima skupnostima. Na 6. strani RIM - Danes bo Evropski parlament razpravljal o spornem načinu, kako se je nova italijanska vlada lotila reševanja problema nezakonitih priseljencev in še zlasti Romov. Predlog v tem smislu je včeraj vložil načelnik skupine Evropske socialistične stranke (PSE) Martin Schulz in odobren je bil s 106 glasovi proti 100. Ob zadevo so se v teh dneh večkrat kritično obregnili tudi predstavniki španske vlade. Zato bo ukrepe o javni varnosti, ki jih bo jutri odobrila italijanska vlada, v četrtek pojasnil v Madridu minister za evropske zadeve Andrea Ronchi. Na 28. strani Kugyjeva nagrada SKS Hanzeju Kežarju Na 3. strani Sergio Zavoli o Basagli in njegovi zapuščini Na 6. strani Forum Tomizza: »Zlo prihaja s severa« Na 8. strani Razstava o operni pevki Gabrijeli Mrak Na 23. strani Goriška mladina proti predčasnemu zaprtju javnih lokalov Na 24. strani Novogoriški policisti odslej tudi na kolesu Na 26. strani PROMET - Pred začetkom turistične sezone Z vinjetami in schengnom spremembe na slovenski obali KOPER - Še nismo imeli možnosti preveriti, kako na poletni promet vpliva ukinitev slovensko-italijanske meje, pa že nastopa druga novost, ki bo na slovenskih cestah (foto Kroma) dodatno premešala karte. Z uvedbo vin-jet bodo izginile cestninske postaje, vse manj prometnih pregrad pa še ne pomeni, da bo turistična sezona za voznike prijetna. Prej nasprotno: koprska prometna policija predvideva, da se bodo v Kopru ravno zaradi pomanjkanja mejnih in avtocestnih pregrad ustvarjale dolge kolone, ki bodo turistom in domačinom bržkone pošteno načele živce. Na 4. strani TRST - SKGZ, SSO in izvoljeni predstavniki Manjšina mora biti protagonistka novega časa TRST - Slo ven ska na rod na skupnost v Italiji mora delati na tem, da se bodo dosedanji pozitivni odnosi Dežele Furlanije-julijske krajine in Rima do manjšine nadaljevali, prav tako je treba krepiti že plodne odnose med Slovenijo in Italijo oz. med RS in FJK. Manjšina mora biti v tem smislu protagonist novega časa, ki ga živimo, in mora soustvarjati prihodnost, prvi izziv pa je zdaj izvajanje deželnega zaščitnega zakona. To je izšlo z dveh srečanj, ki sta bili vče raj po pold ne med vod stvom Slo -venske kulturno-gospodarske zveze in Svetom slovenskih organizacij in deželnima svetnikoma Igorjem Ga-brovcem in Igorjem Kocijančičem ter s senatorko Tamaro Blažina. Na sestankih so bili v ospredju še zlasti vprašanje izvajanja zaščitnih norm tako na državni kot na deželni ravni, vlo ga slo ven ske na rod ne skup -nosti ter odnosi med sosednima državama oz. med Deželo FJK in Slovenijo. Srečanji sta bili na sedežu SSO, z izvoljenimi slovenskimi predstavniki v deželnem svetu in v senatu pa sta se se sta li vod stvi SKGZ in SSO s predsednikoma Rudijem Pa-všičem in Dragom Štoko na čelu. Na 3. strani 2 Torek, 20. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Lipičanka preizkuša dragonjsko mejo Miro Kocjan_ Del meje na Dragonji se spreminja v teater. Pravzaprav v tragi-komič-no predstavo. Glavno vlogo, seveda v imenu in duhu določene politike, ki resna politika ni več, je zdaj prevzela lipičanka (krava ali tele), ki so jo kot darilo pripeljali od drugod in naj bi s pomočjo Jorasove hčerke, ki jo je vodila, preverila stanje na tej meji. V bistvu: bo Hrvaška obmejna policija omogočila vsaj lipičanki, da skupaj z gracioz-no voditeljico prestopi mejo in se brez težav odpravi do Jorasove hiše? Vmes so seveda še slovita korita, da o meji ne govorimo. Hrvaška policija je živali in simpatični spremljevalki omogočila prehod, ostali pa niso smeli naprej. Skratka, tragikomedija! Zanimivo je slišati prisotne in neprisotne, naključne ali nenaključne občane, tiste, ki so jim zdajšnje in nekdanje tukajšnje razmere znane ali pa tudi one, ki o njih ne vedo nič ali bore malo. Dalo se je prisluhniti tudi trditvi, češ, stvar je še kako povezana s politiko, saj je Kmečka stranka menda bila prva politična formacija, ki je leta 1990 ob nastanku slovenske samostojne države, pričela nastopati kot stranka. Seveda živinoreja sodi v kmečko stranko. Na ušesa prihaja še drugo kramljanje, češ, kako bo zdaj ravnala ali vsaj svetovala Evropska komisija? Ubrana smer reševanja dragonjske meje (z živaljo) je resda svojevrstna. Vsemu temu se pridružujejo spomini: daje mlajši Podobnik navsezadnje le bil podpredsednik vlade, da je sicer kar pogosto nadlegoval predsednika vlade, ki je bil Drnovšek, tudi tedaj, ko je bil na obisku ameriški predsednik Bill Clinton, da je obiskal tudi papeža in še drugo. Zdajšnje ravnanje, vsaj formalno, res nima kaj opraviti s kolikor toliko spodobno in resno politiko reševanja mejnih problemov. Navzoča pa so mi nekatera sicer bežna, pa vendar zanimiva in nepozabna srečanja s starejšim bratom (družina je doma s Cerkljanskega, področja, ki še kako pozitivno slovi v slovenski zgodovini, tudi polpretekli, saj je to bila tudi zibelka partizanskega boja). Spomini so neizbrisni, pogovori, sicer kratki, so bili obetavni. Bilje tudi zasluženo predsednik slovenskega parlamenta. No, sliši se, kako j e zdaj vse to zašlo na kravje, sicer lipičansko reševanje mejnega problema. Navsezadnje ne gre le za politični, marveč za osebni ugled. Namen je po svoje razumljiv (enkrat za vselej jasna določitev meje), s takim početjem pa rezultata najbrž ne bo. Raven ne sodi na spodoben seznam reševanja. Ne spada sicer zraven, toda tihoma nekateri zdravniki navajajo upanje, da Joras le kaj poje, saj fizično tako dolgo ne more zdržati. Finale pa je hudomušno spoznanje sredi Pirana: kaj če se bodo zdaj Hrvati pojavili z bikom? Konec: prizadevanja za pošteno in resnično mejo so dragocena, manire pa naj le spoštujejo vsaj skromno civilizacijsko normo, razen če ne gre za dejanski tragikomični kon-strukt. Še kako dobro poznam tudi odvetnika Starmana in njegove dosledne, pa vendar korenito drugačne poteze. Istrski mediji, na hrvaški in naši strani, domala enotno ugotavljajo, da gre za politično manipulacijo. Njen objekt naj bi bil kar Joras, ki menda, sicer posredno, to tudi sam priznava. Tudi na Hrvaškem pa spadajo med temeljna etnična vprašanja. V Be-govem Razdoblju (Gorski kotar) teče pomemben mednarodni simpozij o tem vprašanju. Hrvaška ministrica Jadranska Kosor je v uvodu naglasila, da jih še ne uveljavljamo dovolj dosledno, zlasti zanimiv pa je bil Goran Ban-dov z univerze v Hamburgu, ki je rekel, da neogibno integriranje narodnostnih skupnosti v državah kjer so, mora življenjsko spremljati potrebe po spoštovanju etične pripadnosti manjšin. To pa velja tako za velike, kakor za manjše države. S podobno trditvijo je nastopil tudi Silvio Forza, ravnatelj reš- ke ga EDIT-a. Še kako zanimivo pa je, kako so etnična vprašanja svetovno veljavna. Pri italijanski manjšini v Kopru je bila na obisku kar kitajska državna delegacija, ki ji je Maurizio Tremul, predsednik izvršnega sveta Italijanske unije, razlagal odnose do manjšine v Sloveniji. Med drugim je pohvalil slovensko politično vodstvo, ki je pristalo na to, da na mednarodnih pogovorih povsem enakopravno obravnavajo tudi manjšinske razmere v državi. Istrsko časopisje redno poroča tudi o novejših stikih dveh manjšin (italijanske in slovenske v Italiji) z novo vladno garnituro v Rimu. Tako poudarjajo pismo Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij v Italiji Berlusconiju, kakor tudi pogovore, ki jih je z italijanskimi predstavniki imela italijanska manjšina. O stališču slovenske manjšine poudarjajo njeno sodbo, »da manjšinska dimenzija ne bi smela več obstajati«, glede italijanske strani pa omenjajo pismo, ki ga je Renzo Codarin poslal italijanski vladi z opozorilom, naj se dialog kar nadaljuje v duhu izvajanja znanih osmih točk, med katerimi je odnos do beguncev ter do tistih, ki so »ostali«. Manjšinska vprašanja so pač ključna. Italijanska samoupravna skupnost na slovenski obali je napovedala bližnji pogovor s predstavniki vlade, na njem pa naj bi opozorili na olajšave, ki naj bi zajele manjša podjetja in obrt. Pozneje so se sestali tudi z delegacijo organizacije »Futura«, skupaj pa so bili na obisku pri koprski banki, pri kateri ima delniško večino, kakor je znano, turinska banka San Paolo IMI. Tema je bila ista: prispevati k temu, da bo manjšina neposredno sodelovala na gospodarskem področju. V Rovinju pa je italijanska manjšina izdala novo številko »Quaderni«, pa tudi »La ricerca«. V bistvu gre za prispevke, ki naj potrdijo italijansko narodnostno in jezikovno prisotnost v Istri in na Kvarneru. Med drugim razmere med letoma 1945 in 1950, ko je prišlo do množičnega eksodusa, kako je ravnala anglo-ameriška vojaška uprava po vojni v Pulju, kako so bili italijanski begunci sprejeti najprej pri Mo-deni v Italiji, kjer je nastalo prvo begunsko zbirališče in drugo. Svojevrstna je predstava o »Vodnjanskem slovarju«. Center za zgodovinske raziskave v Rovinju obstaja že 40 let. Pozornost istrskih občil pa gre tudi tokrat Furiu Ra-dinu, poslancu italijanske manjšine, ki je spet izjavil, da je »Italijanska unija antifašistična organizacija«, kakor sodi tudi nekdanji vodilni partizan Mario Jedrejčič. Stekla pa je privatizacija nekaterih ladjedelnic, tistih, ki bodo pač kos in ne bodo še naprej potrebovale državne pomoči. Gre za ladjedelnice »Uljanik«, Kraljevica in »Brodotrogir«, medtem, ko bodo še štiri podjetja pod državnim nadzorom. Med njimi je podjetje »3. maj« na Reki, kjer je zaposlenih tri tisoč delavcev. Seveda pa imata ekonomija in kultura marsikaj skupnega, v dobrem in v slabem. V soboto se je začelo »Puljsko kulturno poletje«, ki bo trajalo kar do 11. septembra. Na vrsti bodo gledališke predstave, filmi, baleti, opere, tudi domišljene predstave, ki združujejo kulturo in šport. Pa še: drobna novica, pa vendar pomembna. Umaška občinska uprava je nabavila nove inštrumente za orkester v Babičih. Ni kar tako, saj ta god-bena skupina deluje že več desetletij, tokrat pa so se spomnili tudi Maria Zacchinije, ki je nenehno igral 62 let. Reka pa seveda ne zaostaja v družbenih prizadevanjih. Posebno slovesnost so imeli pred dnevi, ko je univerza slavila 35 let obstoja. Na Trsatu pa so odprli »Pomladanski sejem«, tokrat namenjen lovu in ribolovu, toda tudi (zdaj je to prvič) »modri smeri«, to je turizmu. Namen sejma je dokončna evropska afirmacija. BOGATIMO SVOJ JEZIK Slovenščina je bogata z glagoli, zato ni nič čudnega, da imamo pri nas (v dvojezičnem okolju) pogosto težave, tudi kadar moramo uporabiti vsaj navidezno lahke izraze. Mednje spada tudi italijanski glagol scendere, di-scendere ali tudi calare, skupaj s samostalniki discesa in calata. Kdor je zelo vesten, pogleda v Šlenčev Italijansko slovenski slovar, kjer ima kar bogato izbiro. Našli bomo iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti (iz, s); sestopiti ali sestopati. Pa še samostalnike stopanje navzdol in sestop. Med temi je posebno zanimiv sestop in glagolnik sestopanje, in zdi se nam celo, da oba najbolje ponazarjata omenjeni italijanski besedi. In vendar je njuna raba pomensko zelo omejena. Ni še dolgo, kar je nekdo zapisal, da je »temnopolti moral sestopiti s pločnika«, namesto čisto preprosto »stopiti s pločnika«, ker se je moral umakniti belcu. Zakaj? Ker na pločnik stopimo. Če bi hoteli s pločnika sestopiti, bi se morali prej nanj povzpeti, kar pa je povezano s strmino. Povzpnemo se na goro in zato z gore tudi sestopimo. Lahko se povzp-nemo po eni poti, sestopimo pa po drugi. Prav je tudi, če rečemo, da so alpinisti sestopili po ledenem žlebu, ali pa previdno in počasi čez plaz, pa tudi, da so po severni strani sestopili s Triglava v Vrata. Sestop in vzpon najdemo predvsem v spisih in prispevkih o alpinizmu. Zato ga je upošteval tudi tržaški alpinist Franco Slataper v svojem štirijezičnem slovarju za alpiniste. Zastopani so italijanski, slovenski, nemški in hrvaški jezik, ki jih tudi sam avtor dobro obvlada. Drugo razširjeno in popravljeno izdajo je natisnila Libreria Editrice Goriziana l. 2000. Pri slovenskem delu je sodeloval slovenski strokovnjak na tem področju Pavle Šegula. Zaradi bogatega izrazja in skrbne priprave je dragocen pripomoček za vsakogar, ki se srečuje z alpinistično in gorniško terminologijo. Poleg vzpona in sestopa v štirih jezikih izvemo, da se plezalci spustijo z gore tudi po vrvi, kar je v ital. j. calata a corda doppia. Morda je zanimivo, da ta slovar natančno določa pomen besed. Spust in spustiti se (tudi brez vrvi) je ital. calata in calarsi; sestop in sestopanje je discesa, vzpon pa salita, scalata in ascensione. Ker je v slovarju kar osem različnih vzponov, moram povedati, da v italijanskem jeziku ne moremo poljubno zamenjevati omenjenih treh izrazov, ampak moramo upoštevati vrsto vzpona, kar pa je že strogo strokovno alpinistično izrazje, ki nas (navadne uporabnike jezika) ne zanima. Če v turističnem vodniku beremo, da sta vzpon ali sestop dobro označena, to pomeni, da je dobro označena pot za vzpon ali sestop. Pa še to: vodnik je natisnjena brošura, vodič in vodička pa sta spremljevalca, ki nas vodita pri ogledih mesta, na razstavah in podobnem, tudi na izletih v gore. Oba izraza pogosto zamenjujemo, tako je tudi v SSKJ, čeprav je med njima že dolgo uveljavljen različen pomen. Lahko govorimo tudi o lastnostih sestopa (t.j. poti), lahko je strm, peščen, zaledenel, nevaren in še kaj. Ker se moramo na konja povzpe-ti, vzpeti ali se nanj zavihteti, s konja tudi sestopimo. To lahko velja tudi za voz. Po strmi lestvi se povzpnemo na streho in po opravljenem delu po lestvi tudi sestopimo. V športu ima sestop drugačen pomen. Postaviti se v sestop pomeni postaviti enega telovadca ob drugega. Nasprotno od tega je razstop, kar pomeni odmakniti enega telovadca od drugega. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Ali šola res preprečuje uresničitev želja? Tako piše v PD v sredo, 14. maja, na strani 21. Sodeč po izjavah g. Sebastiana Petriča naj bi šola Z. Zoisa celo zavirala športno udejstvovanje. Slučajno smo isti dan na šoli naredili malce obračunov tudi o športnih dejavnostih, ki jih je naša šola priredila ali je pri njih samo sodelovala, in smo bili z opravljenim delom in rezultati upravičeno zadovoljni. Da se včasih gledanje šole ne ujema z ambicijami klubov, trenerjev in staršev, je pa čisto nekaj drugega v primerjavi s hudimi obtožbami na naš račun, ki smo jih prebrali v sredo. Mimogrede, šola ima tudi svoje cilje, za katere se tudi mi trudimo, da bi se ujemali s hotenji družin in dijakov. Razumem, da je za človeka, ki prihaja iz Slovenije, pouk ob sobotah težko razumljiv in sprejemljiv, vendar tako je in tudi mi imamo svoje programe, ki jih včasih prav težko usklajujemo z zunanjim svetom. Na primer, da ne bi zavirali športnega udejstvovanja, smo prisiljeni pri organizaciji izletov izbrati dneve, ki jih diktira svet športa in ne didaktika. In prav nič ne pomaga, da se nam zdi škoda, da kak dijak v svoji šolski karieri niti enkrat ne gre s svojimi sošolci na večdnevni izlet, ker so prav takrat tekme, ali mu v klubu zatežijo, ker "mora" v neprimernem trenutku na prakso. O teži groženj našemu dijaku Mi-neju Puriču (citiram po PD: "da bo zaostal, če bo izostajal od pouka v sobotah") se seveda ne moreva pogovarjati ne jaz ne g. S: Petrič, ker nisva bila zraven. Prepričano pa še vedno zagovarjam svoje Mft stališče, ki sem ga izrekel že ob obisku odbornice društva Mladina in dveh trenerjev na naši šoli jeseni 2006 (takrat sicer Puriča še ni bilo na naši šoli), da mora dijak, ki bo predvidoma izostal od pouka približno 50% učnih ur, ko je prisoten, delati z dvojno storilnostjo. Menda velja isto tudi v športu. Za zaključek pa še to. Zelo cenim trdo delo, ki ga mladi vlagajo vsak v svoj šport ali drugo dejavnost, tudi če se ta odvija le nekaj korakov od doma. Willj Mikac - Namestnik ravnatelja DTTZG Žige Zoisa SLORI - Za končan študij v akdemskih letih 2005/2006 in 2006/2007 Nagrade za diplomska dela druge in tretje stopnje, magisterije in doktorate Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI. Izjemoma bodo upoštevana tudi diplomska dela prve stopnje, ki predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k raziskovanju spodaj navedenih tematik. Z nagradami namerava SLORI stimulirati mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifičnih raziskovalnih projektih. Razpisni pogoji 2008 Na razpis SLORI-ja v letu 2008 za nagrade zaključenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/ma-gistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah in ki so v svojih delih obravnavali spodaj navedene tematike. Izmed prejetih prijav bo Znanstveni svet SLORI-ja predlagal Upravnemu odboru kandidate, oziroma diplomska in podiplomska dela, za katere bo sodil, da predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju tematik slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega ter širše-družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbeno-kulturnem in družbeno-političnem področju, medetničnih odnosov, identitete in jezikovne prakse, izobraževanja in komunikacije, oziroma iz področja vseh tistih tematik, za katere je SLORI tradicionalno zainteresiran. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovojnici z oznako "Razpis SLORI za univerzitetne naloge 2008" priložiti še : fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in kraj stalnega bivanja; kopijo diplomske / magistrske / doktorske naloge; kratko predstavitev obdelane tematike, razlogov za njeno izbiro in pomena dela za slovensko skupnost v Italiji diplomske naloge, magisterija oz. doktorata z lastnoročnim podpisom in datumom. (V obsegu največ ene tipkane strani.) Naloge (diplomske, magistrske, doktorske) bo SLORI nagradil s spodaj navedenimi denarnimi zneski. SLORI bo lahko poskrbel tudi za publikacijo del, ki so primerna za objavo (v nespremenjeni ali predelani obliki, posamezno ali skupinsko) v posebni zbirki SLORI, na osnovi priporočil Znanstvenega sveta ter sklepa Upravnega odbora SLO-RI-ja, ki bo upošteval število nalog in njihovo pomembnost na osnovi razpoložljivih finančnih sredstev. Del ne bomo vračali. Višina in število nagrad Za 4-letno oz. 3+2-letno diplomsko nalogo v Italiji ali 4-letno oz. magistrsko nalogo v Sloveniji je predvidenih do 5 nagrad v višini po 1000 € (skupni znesek 5000 €); za doktorske disertacije sta predvideni do 2 nagradi v višini po 2500€ (skupni znesek 5000€) Upravni odbor SLORI-ja lahko v primeru nižjega števila prijavljenih kandidatov oz. neprimernosti / neskladnosti nalog z razpisom poviša posamezne nagrade ali pa preostala sredstva uporabi za publikacijo nalog oz. zneske prenese na naslednje študijsko leto. Izbor izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v 60 dneh od datuma zapadlosti. Razglasitev nagrajencev za leto 2008 bo na Dnevu raziskovalcev, 26. septembra 2008. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici (NŠK) v Trstu (ul. S.Francesco 20/I), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Corso Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (ul. IX Agosto 8), na sedežu društva Planika v Ukvah (ul. Pontebba 28) in na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040 636663, trst@slori.it, kjer nudimo tudi dodatne informacije ali na spletni strani www.slori.org. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 16. 6. 2008 na sedežu SLORI ali po pošti (s priporočenim pismom oddanim najkasneje 16. 6. 2008). / ALPE-JADRAN Nedelja, 18. maja 2008 3 MANJŠINA - SKGZ in SSO sta se sestala s senatorko Blažinovo in z deželnima svetnikoma Gabrovcem ter Kocijančičem Slovenska narodna skupnost mora soustvarjati prihodnost Pozitiven odnos, ki sta ga imela Dežela FJK in Rim do slovenske manjšine, je treba še krepiti Vodstvi SKGZ in SSO sta se včeraj sestali s senatorko Tamaro Blažina (levo) ter deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem KROMA TRST - Vprašanja izvajanja zaščitnih norm tako na državni kot na deželni ravni, vloga slovenske narodne skupnosti ter odnosi med sosednima državama oz. Deželo Furlanijo-julijsko krajino in Republiko Slovenijo so bili glavna tema dveh srečanj, ki sta bili včeraj popoldne med vodstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Svetom slovenskih organizacij in deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem ter s senatorko Tamaro Blažina. Srečanji sta bili na sedežu SSO. Na prvem sta se vodstvi SKGZ in SSO s predsednikoma Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko na čelu sestali s Kocijančičem in Gabrovcem. Krovni organizaciji sta opozorili na pomembno problematiko, kije na obzorju, in sicer začetek izvajanja deželnega zaščitnega zakona. Nujno je, da se pristojna deželna komisija čim prej sestane in tako začne z delom, so ugotovili in naglasili, da se mora pozitiven odnos, ki ga je imela Dežela FJK do slovenske manjšine, nadaljevati. Da bi izvedeli za odnos nove deželne uprave do tega vprašanja, se nameravata SGKZ in SSO zato čim prej sre čati z deželnim predsednikom Renzom Tondom. Pomemb no je vse kakor ob držati odprte odnose in še naprej spodbujati pozitivne stike med Deželo FJK, slovensko narodno skupnostjo in Slovenijo, npr. prek omizja za manjšine. Vodstvi SKGZ in SSO sta bili mnenja, da se je treba sistemsko lotevati prioritetnih vprašanj in predlagali mesečna srečanja z deželnima svetnikoma, na katerih bi poglabljali odprta vprašanja. Gabrovec in Kocijančič sta z izvajanjem soglašala. Sicer se zavedata, da sta v opoziciji in bo zato delovanje težje. Po drugi strani pa ju širši kontekst, od pozitivnih odnosov med FJK in Slovenijo do slovenskega predsedovanja Evropski uniji, navdaja z optimizmom, ker se v njem tudi manjšinska vprašanja pozitivno rešujejo. Prava škoda bi bilo, ko se ne bi nadaljeval pozitiven odnos, ki ga je imela Prodijeva vlada do manjšine, pa so povedali na srečanju z Blažinovo. Zdaj živimo v novem času, ko so se med drugim izboljšali odnosi med Italijo in Slovenijo in je treba potrditi dvostranske dogovore. SKGZ in SSO nameravata zato čim prej stopiti v stik z vladnimi predstavniki, da bi prikazali manjšinsko problematiko tudi v Rimu. V ta namen se nameravajo sestati tudi z zastopniki vlade v senci. Po mnenju Tamare Blažina je zelo pomembno v novi klimi ustvariti razmere, ki bodo za manjšinska vprašanja zagotavljale pozitivne rešitve. Rim se pač glede mnogih vprašanj naslanja na Deželo FJK. Potrebno je torej ustvarjati čim tesnejše stike z večinskim narodom, da se razprši ozračje nesoglasja in napetosti iz preteklosti. Nujno je, da slovenska narodna skupnost postane protagonist novih časov in soustvarja prihodnost. A.G. CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk podelila Kugyjevo nagrado Dobitnik zborovodja Hanzej Kežar Nagrada za nesebično in kakovostno delo, za ohranitev slovenske besede in pesmi ter za utrjevanje sožitja obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem Priznanje je Hanzeju Kežarju (levo) izročil Bernard Sadovnik PLIBERK - Izročitev ustašev Na spominskem shodu so se ponovno pojavili v* a•v • • I nacifasisticni simboli CELO VEC - Na spor nem zbo rovanju pre tek lo soboto na Libuškem polju pri Pliberku ob avstrijsko-sloven-ski meji v spomin na ustaše, ki so jih na tem mestu bri-tan ski zavez ni ki ob kon cu dru ge sve tov ne voj ne izroči li par ti zanom, so se - kot je že stal ni ca v zad njih le tih - spet pojavili fašistični simboli: znaki ustašev, a tudi nacistični kljukasti križi. Na razkazovanje fašističnih in nacističnih simbolov je dan po prireditvi, katere se je po podatkih avstrijske policije udeležilo blizu 7000 Hrvatov, med njimi tudi uradni zastopniki Republike Hrvaške, še posebej opozoril deželni predsednik komunistov (KPA) v avstrijski zvezni deželi Štajerski, Franz Parteder. Slednji je poudaril, da se celo hrvaški mediji čudijo, da so udeleženci prireditve pri Pliberku javno nosili uniforme in simbole fašističnih usta-šev. Jut ra nji list in Večer nji list pa sta tudi poročala, da so od avstrij skih poli cis tov, katere so vpra ša li, do bi li za odgovor le trditev, da ustaški simboli - drugače kot na Hrvaškem - v Avstriji niso prepovedani. Zakaj niso postopali vsaj proti osebam, ki so razkazovali kljukaste križe, pa hrvaški mediji ne poročajo. Parteder se taki drži avstrijskih varnostnih organov vsekakor čudi. Izrazil je tudi bojazen, da »take provokacije hrvaških huliganov« tudi na evropskem nogometnem prvenstvu, ki se bo začelo v začetku junija v Avstriji in Švici, tekme pa bodo tudi na Koroš kem, ni so izklju čene. ( I. L.) CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je konec preteklega tedna na slovesnosti v kulturnem domu v Šentprimožu podelila Kugyjevo nagrado kulturnemu ustvarjalcu Hanzeju Kežarju starejšemu iz Šentvida v Podjuni. Nagrado je Kežar prejel za »nesebično in kakovostno delo, za ohranitev slovenske besede in pesmi ter za utrjevanje sožitja obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem.« Hanzej Kežar je kot zborovodja in ustanovitelj Mešanega pevskega zbora Danica veliko doprinesel h kulturi v domačem kraju, zbor pa je postal znan daleč naokrog in v tujini, je v obrazložitvi nagrade izpostavil predsednik SKS Bernard Sadovnik in opozoril, da »najbolj pomembno delo pri ohranjevanju kulturne in jezikovne dediščine Slovencev na Koroškem opravljajo kulturna društva.» Bivši predsednik kulturnega društva v Šentprimožu Stanko Wakounig je poudaril Kežarjevo daljnovidnost, za Zvezo slovenskih organizacij pa je nagrajencu čestital predsednik Marjan Sturm. Na slovesnosti je spregovorila tudi Magdalena To- vornik, svetovalka predsednika Republike Slovenije Danila Turka, podelitev Kugyje-ve nagrade pa so ob MPZ Danica glasbeno sooblikovali še trije nagrajenčevi vnuki in zbor Korenine Danice, pri katerem ima nagrajenec Hanzej Kežar kot dirigent še vedno vajeti zanesljivo in z velikim veseljem v roki. Ivan Lukan Andrej Lampichler ne bo več tajnik KKZ CELOVEC - Z razpisom tajniškega mesta pri KKZ v obeh slovenskih tednikih na Koroškem, v Nedelji in v Novicah, je postalo javno, da s koncem avgusta letos odhaja s položaja tajnika Krščanske kulturne zveze Andrej Lampichler, ki je štiri leta vršil odgovorno delo. Lampichler poudarja, da bo novi tajnik ali tajnica prev-zel/-a urejene posle, ki pa bodo terjali kljub temu mnogo naporov in tudi mnogo časa. Kaj bo v bodoče delal, Lampichler še ni odkril. (I.L.) KORZIKA - Pri sanaciji na gori San Pietro Našli ostanke umrlih Šlo naj bi za umrle v nesreči letala Inex-Adria decembra leta 1981 AJACCIO - Med sanacijo gore so reševalci odkrili tudi večjo količino posmrtnih ostankov ljudi, za katere predvidevajo, da so umrli v letalski nesreči letala Inex-Adria leta 1981, je za STA povedal vodja operacije asa-nacije gore San Pietro na Korziki Bojan Kopač. Kot je pojasnil, je preiskavo teh ostankov prevzela francoska stran, ki bo po svojih predpisih opravila dodatne analize. Posmrtnih os-tan kov je po Kopačevih besedah več, kot so glede na pripovedovanja predvidevali. "Takoj ko smo jih odkrili, smo o tem obvestili francosko stran, nato pa je njihov javni tožilec zahteval, da ostanke prevzamejo francoske oblasti," je povedal vodja operacije. Dodal je, da je o odkritjih obvestil tudi slovensko veleposla-niš tvo v Pa rizu. Zatr dil je, da so zapis ni ki o predajah posmrtnih ostankov narejeni, in da jim je francoska stran dovolila, da jih iščejo še naprej. Po opravljenih preiskavah pa bo sloven ska stran zapro si la fran cos ko, da jih do bi nazaj, je pojasnil Kopač. Kot je še pove dal, sta se do vče raj me či -ščenjem gore poškodovala dva reševalca -eden je do bil uda rec v hrb teni co, dru gi pa si je poškodoval koleno. Oba je oskrbelo zdrav-niš ko osebje, tako da je eden z de lom lah ko nadaljeval, drugi pa bo po zagotovilih zdravnice za delo pripravljen v sredo. Vodja operacije je tudi povedal, da so do včerajšnjega dne pospravili že 20.430 kilogramov razbitin. Kopač ra čuna, da jih je ostalo še med pet in sedem ton, vendar pa so najtežji kosi razbitin po njegovih besedah tudi najbolj oddaljeni. Kot meni, bo delo na teh območjih tudi naj bolj težavno. Na vpra ša nje, ali bodo de la kon čana do predvide ne ga roka, je Kopač odvrnil, da so optimistični vsi sodelujoči. Sicer pa je izrazil navdušenje nad usposobljenostjo in zagnanostjo ekipe. Skupina strokovnjakov je na Korziko odpotovala 11. maja z namenov sanacije kraja nesreče letala Inex-Adrie, ki se je zgodila 1. decembra leta 1981, ko je letalo treščilo v goro San Pietro. V nesreči je umrlo vseh 180 potnikov ion članov posadke. Čiščenje območja ne sre če, zbi ra nje le tal skih raz bi tin in dru gih ostankov nesreče naj bi potekalo do konca maja. Načrt za asanacijo je slovenska vlada sprejela v začetku aprila. (STA) 4 Torek, 20. maja 2008 ALPE-JADRAN / PROMET - Pogovor z vodjo koprske prometne policije Igorjem Gjerkešem »Namesto meje in cestninskih postaj ena sama, dolga kolona pri Kopru« Schengen, vinjete, gradbišča: kako se je (bo) promet na slovenski obali v nekaj mesecih znatno spremenil KOPER - Bliža se poletje in kmalu se bodo začele pojavljati običajne karavane avtomobilov in prikolic, ki se iz vse Evrope podajajo v Istro in Dalmacijo. Na kratkem slovenskem obalnem pasu bo promet baje še bolj obremenjen kot običajno. V nekaj mesecih so nastopile številne spremembe, ki bodo pošteno preoblikovale prometni sistem na tem koncu, upoštevati pa moramo tudi razna gradbišča, ki bodo ovirala avtomobile še celo poletje. Decembra lani je izginila slovensko-italijanska meja, s 1. julijem bo v Sloveniji veljal nov sistem plačevanja hitrih cest. Spremembi bosta ponekod sprostili pretok vozil, po napovedih prometne policije iz Kopra pa bosta posledično močno obremenili ceste na Obali. Vodja sektorja za prometno policijo pri koprski policijski upravi Igor Gjerkeš nam je nazorno opisal situacijo, s katero se bodo morali spoprijemati letoviščarji in do- Predpoletne priprave Prometna policija se mora na turistično sezono vsako leto primerno pripraviti. »Pred začetkom sezone izdelamo načrt aktivnosti, ki zadevajo urejanje in nadzor cestnega prometa. Stalno nadzorujemo nevarnejše odseke, na našem območju so to predvsem stara cesta iz Kozine proti Kopru, celotna Obalna cesta in Smarska cesta,« pravi Gjerkeš. Ko se promet preveč zgosti, mora policija nuditi pomoč in reševati pro- metne nesreče: »To delamo, ko ostali ukrepi niso učinkoviti in pride do daljših kolon, ki merijo včasih 10 ali 15 kilometrov.« Brez meje daljša kolona Padec meje bo močno vplival na poletni promet. Ta bo na obmejnih cestah hitrejši, posledično pa se bodo raztegnile kolone pri Kopru. Če smo imeli lani ob najhujših dneh od 5 do 7 kilometrov dolge kolone, bo kolona letos daljša. Brez prometnih ovir bodo vozila takoj dospela do Kopra in vse se bo zamašilo na križišču med Obalno ali Šmarsko cesto. »Tam sta še dva semaforja, tako da lahko rečem, da se bo vrsta v najslabšem slučaju vila od mejnega prehoda Dragonja vse do Bertokov in Bivja (oz. razcepa za Ljubljano). V ta lijak se zagozdijo vozila, ki prihajajo iz Trsta in Ljubljane. Med tednom in ob manj pomembnih vikendih pa bo promet potekal povsem normalno,« zagotavlja vodja prometne policije. Če pa se kdo boji, da bo južna schen-genska meja poleti podobna železni zavesi, se moti. Kontrole na hrvaško-slovenski meji ne bodo posebno dolge, predstavnik Na sliki zgoraj Igor Gjerkeš; levo promet pri Semedeli, desno prometni znaki ob gradbišču na slovenski obalni cesti KROMA slovenske mejne policije pojasnjuje, da je slovenska policija že prej izvajala vse predvidene ukrepe, ki zadevajo nadzorovanje zunanje schengenske meje. Glede samega izvajanja mejne kontrole se ni nič spremenilo, edini zadnji dodatek je bila vključitev v računalniško preverjanje s sistemom SIS. Po decembru pa je policija na meji s Hrvaško dobila več policistov, tako da so tamkajšnje policijske postaje stoodstotno popolnjene. Vinjete: dobro ali slabo? Z vključitvijo hitre obalne ceste (tako kot ljubljanske obvoznice) v zakon o javnih cestah se ne strinjajo vsi. Domačini bodo morali obvezno kupiti vinjete: tisti, ki navadno potujejo po slovenskih avtocestah, so zadovoljni, drugi ne. Vinjete bodo naprodaj od 15. junija, mogoče bo izbirati med šestmesečno in letno vinjeto (35 oz. 55 evrov; za motorna kolesa bo cena letne vinjete 27,50 evra). Kazen za vožnjo brez vinjete bo znašala od 300 do 800 evrov. Za marsikoga bo novost dobrodošla, nekatere voznike pa bo obvezna nalepka »olupila«. Predstavljajmo si npr. turista, ki se iz notranjosti Italije odpravi na dvotedenske počitnice na Hrvaško. Skozi Slovenijo se bo tja in nazaj vozil vsega skupaj slabih 40 kilometrov, plačati pa bo moral 35 evrov, dejansko en evro na kilometer... Vinjete naj bi že leta 2011 nadomestil satelitski sistem: satelit bo prepoznal registrsko tablico vozila na avtocesti ali hitri cesti. Registriral bo vsak prevožen kilometer, lastnik pa bo račun prejel po pošti. Kako pa bodo vinjete vplivale na promet? Gjerkeš pojasnjuje, da bo izginila cestninska postaja Videž pri Kozini, kjer se je v času turistične sezone navadno ustvarjala vrsta. »Ta prehod bo mnogo hitrejši in promet se bo pri Kopru še bolj zgostil. Brez meje in cestninskih postaj bodo vozila tako iz Trsta kot iz Ljubljane hitro prispela v Koper. Namesto številnih vrst bo ena sama, dolga kolona. Skupna doba čakanja se ne bo bistveno spremenila: če so vozniki prej čakali na raznih mestih, bodo letos stali dalj časa v eni koloni. Hudo pa bo za krajevno prebivalstvo, ki se ob nekaterih vikendih ne bo moglo premikati.« Kako se bodo obnašali tranzitni turisti? Bodo poskušali srečo po krajevnih cestah in jih zamašili? Gjerkeš meni, da bodo turisti kupili vinjeto, ker prihajajo od daleč in ne poznajo drugih cest. Toda mnogi turisti, tudi iz oddaljenih krajev, prihajajo na ta konec že več let in verjetno poznajo tudi alternativne poti, kot je npr. meja Sočerga. »Vse je možno. Gre za popolno novost in ne vemo točno, kaj nas čaka. Že tako se včasih zgodi, da se vozniki skušajo izogniti prometnemu zamašku in silijo na krajevne ceste, kar moti domačine. Le-ti se včasih pritožujejo, a rešitve dejansko ni. Glavna problema bosta vsekakor Obalna in Smarska cesta. Kolona bo dolga, to pa samo v najbolj udarnih vikendih - šest koncev tedna od začetka julija do velikega šmarna. Hude bodo sobote v smeri proti slovenski Istri in po Smarski cesti proti hrvaški Istri. Drugače bo promet tekoč, ob začasnih zastojih zaradi gradbišč in nesreč.« Gjer-keš svetuje, da se ob julijskih in avgustovskih vikendih napotimo v hrvaško Istro preko Črnega kala in mejnega prehoda Sočerga, v smeri Buzeta. Pot je malo daljša, kolone pa so bistveno krajše. Pa še gradbišča Da bi bila mera polna, bomo imeli čez celo poletje tudi gradbišče na hitri cesti med Koprom in Zusterno, kar prinaša dodatne zastoje in še večjo kolono. Na italijanski strani pa bo še naprej (morda še celo poletje) ustvarjalo težave gradbišče hitre ceste na odseku Rabujez-Lakotišče. 1. maja se je v smeri Trsta pojavila dolga vrsta, ki je samo na slovenski strani (od bivše meje Škofije nazaj) znašala dva kilometra. Odsek bodo končali najkasneje oktobra letos. Kakšna bo pa slika v bližnji prihodnosti? Hitro cesto skozi predor Markovec, Izolo in Sečovlje naj bi dokončali leta 2010. Zamašek pri Kopru se bo tedaj sprostil in nova cesta se bo povezala s hrvaško hitro cesto "ipsilon" medtem ko bo tržaška hitra cesta že jeseni letos neposredno povezana s slovensko. Aljoša Fonda SLOVENIJA Končali sanacijo primorskih avtocestnih predorov KOPER - Delavci družbe SCT so včeraj ponoči zaključili s rezkanjem vozišča v predoru Dekani, še zadnjem izmed sedmih predorov na slovenskih avtocestah, v katerih je bila zaradi neustrezne podlage doslej vožnja ob dežju omejena na 60 kilometrov na uro. Ker so s t.i. finim rezkanjem, pri katerem so odstranili med tri in pet milimetrov podlage, zagotovili ustrezno drsno trenje in hrapavost betona, bo odslej v predorih hitrost omejena na 100 kilometrov na uro tudi ob dežju, je povedal Marjan Koler iz službe za komuniciranje Družbe za avtoceste v RS (Dars) Z deli v predorih Tabor, Kastelec in Dekani na primorskem avtocestnem kraku, kjer so delali izven prometnih konic ponoči, tako da zaradi njihovega izvajanja ni bilo prometnih zastojev, je SCT začel 5. maja. Ze prej, med 11. in 26. aprilom, pa so podlago sanirali tudi v štirih predorih na Štajerskem, in sicer v predorih Trojane, Podmilj, Ločica in Jasovnik. Skupno so sanirali približno 21 kilometrov cementno-betonskega vozišča, od tega 12 kilometrov v štirih trojanskih predorih in devet kilometrov v treh primorskih predorih, je družba Dars včeraj objavila na svoji spletni strani. Ob tem so v Darsu še zapisali, da bosta stroške krila SCT in družba DDC svetovanje inženiring, izbrana metoda finega rezkanja pa bo po strokovnih analizah zagotavljala dobre vozne karakteristike cestišča. (STA) PORTOROŽ - Dvodnevno strateško srečanje Na Eurojustu o čezmejnem sodelovanju za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi PORTOROŽ - Na dvodnevnem Strateškem srečanju Eurojusta, ki se je včeraj začelo v Portorožu, bodo udeleženci med drugim spregovorili o trgovanju z ljudmi in zaščiti prič. Prisotni so se strinjali, daje za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi nujno in neizogibno potrebno prav koordinirano čezmejno sodelovanje. Predsednik kolegija Eurojusta, Portugalec Jose Luis Lopes da Mote je poudaril, da je ena prednostnih nalog EU v boju proti organiziranemu kriminalu prav preprečevanje tihotapljenja in trgovanja z ljudmi, povezanega z nezakonitim priseljevanjem. "Nacionalne oblasti morajo delati skupaj, ko se ukvarjajo s čezmejnim kriminalom, saj se nobena nacionalna zakonodaja, pa naj bo država še tako močna, ne more s to težavo soočati sama," je dejal. Po njegovih besedah izkušnje kažejo, daje Eu-rojust v preteklih šestih letih odigral zelo pomembno vlogo pri nudenju pomoči nacionalnim oblastem v boju proti trgovini z ljudmi. Leta 2007 je Eurojust nudil pomoč v 1085 primerih, od katerih je bilo 71 primerov povezanih s trgovino z ljudmi, je pojasnil. Da Mote je prepričan, da je potencial Eurojusta nekaj, kar ni bilo izkoriščeno v polni meri. Glede kapacitet Eurojusta, ki naj bi dale dodatno vrednost preiskavam in pre- gonu čezmejnega kriminala, pa so po njegovih besedah odprte še vse možnosti. Slovenski minister za pravosodje Lovro Šturm je dejal, da srečanje sovpada s prizadevanji Evropskega sveta za okrepitev Eurojusta. Eurojust je po njegovih besedah v šestih letih delovanja upravičil svoj obstoj in razvil mrežo praktičnih povezav, ki pa še niso pravno-institucio-nalno uokvirjene. To naj bi storili tako, da bi izenačili oz. povečali pristojnosti posameznih članov Eurojusta. Glede pomislekov nacionalnih držav je dejal, da vedno ostaja pristojnost za delovanje v okviru nacionalne države preko njihovega predstavnika v Eurojustu. Izpostavil je tudi pomen ustanovitve nacionalnega koordinacijskega sistema, ki naj bi bistveno prispeval k bolj učinkovitemu delu Eurojusta. Generalna državna tožilka in prva slovenska nacionalna predstavnica v Eurojustu Barbara Bre-zigar je dejala, da se na tem področju dogajajo velike spremembe v smeri večjih pristojnosti Eurojusta. Po njenih besedah ugotavljajo, da je na tem področju narejen napredek, z željo, da se doseže učinkovito delo domačih nacionalnih sistemov na področju pregona. Meni, daje čimprejšnji sprejem sprememb sklepa o Eurojustu zelo pomem- ben.Brezigarjeva je izpostavila še pomen zaščite prič, pri čemer je dejala, da je Slovenija že sprejela zakon o zaščiti prič, s katerim naj bi se izboljšala tudi odzivnost prič. "Gre za izredno težko dokazljiva dejanja in priče, ki so praviloma žrtve, so zelo ogrožene," je pojasnila. Predsedujoča Skupini za zunanje odnose in članica za Slovenijo Malči Grabrijelčič je dejala, da je trgovina z ljudmi eno najpogostejših kaznivih dejanj, s katerim se Eurojust srečuje od ustanovitve dalje. Trend stalnega naraščanja tovrstnih zadev po njenih besedah kaže na zaupanje držav članic v njihovo delo. V letu 2007 so zabeležili 71 novih zadev, kar pomeni bistveno povečanje v primerjavi s preteklimi obdobji, saj naj bi se število več kot podvojilo. "To potrjuje, da Eurojust prevzema bistveno vlogo v boju proti trgovini z ljudmi," je dejala. Trenutne poti trgovine z ljudmi po njenih besedah potekajo med Romunijo in Italijo, Litvo in združenim kraljestvom ter Nizozemsko. Slovenija je lani 25-krat zaprosila za pomoč, 25-krat pa je bila za pomoč tudi zaprošena. Za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi je koordinirano čezmejno sodelovanje nujno in neizogibno potrebno, je še poudarila Gabrijelčičeva in dodala, da Eurojust sodeluje tudi z državami nečlanicami. (STA) / GOSPODARSTVO Torek, 20. maja 2008 s PTUJ - Od 23. do 26. maja v Minoritskem samostanu Tudi letos Dobrote slovenskih kmetij PTUJ - Tradicionalna prireditev Dobrote slovenskih kmetij, ki prikazuje izvirno kulinarično ponudbo slovenskega podeželja, bo letos potekala med 23. in 26. majem v Minoritskem samostanu na Ptuju (na posnetku). Na njej z več kot 1000 dobrotami vsako leto sodeluje prek 700 slovenskih kmetij iz domovine in zamejstva, so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prireditev je sestavljena iz tekmovalnega in sejemskega dela. Strokovne komisije so februarja začele z ocenjevanjem 1066 prijavljenih izdelkov v tri naj stih oce nje val nih sku pi -nah. Najboljši bodo prejeli priznanja in znak ka ko vos ti. "Na tokratni razstavi bo imela posebno mesto primorska pokrajina, ki slovi po dobrih vinih, olivnem olju, pridelavi mesnih in mlečnih izdelkov ter dru gih dob ro tah," je ob tem po -udaril predsednik organizacijskega odbora Dobrot slovenskih kmetij Peter Pribožič. Organizatorji pričakujejo, da bo pri re di tev tu di le tos, ta ko kot vsa leta doslej, vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Predstavili so tudi priprave na pri re di tev Po de želje v mes tu, ki bo v času neformalnega zasedanja Sveta kmetijskih ministrov EU potekala 25. maja na Glavnem trgu v Mariboru. "S prireditvijo bo zbornica predstavila slovensko kmetijstvo kmetij -skim mi nis trom EU. To je ve li ka od -go vor nost za zbor ni co in 51 so de lu -jočih kmetij, združenj in društev," je izpostavila direktorica zbornice Nataša Belingar. Gre za promocijsko prireditev s kulturnim programom, ki bo do 18. ure namenjena sodelujočim na neformalnem srečanju kmetijskih ministrov, od 18. ure dalje pa bo prireditev odprta za širšo javnost. Sodelujoči na tržnici pričakujejo obisk prebival cev Ma ri bo ra, ki bo do lah ko oku -sili in kupili dobrote slovenskega podeželja. Zbornica bo med 24. in 26. majem gostiteljica tudi najvišjih predstavnikov splošne konfederacije kmetijskih zadrug v evropski uniji (Copa - Cogeca). Je najmočnejša evropska nevladna kmetijska organizacija, ki za sto pa sploš ne in spe ci fič ne in te re -se kme tov in za druž niš tva, ki za sto -pa približno 40.000 zadrug, ki zaposlujejo 660.000 ljudi, z letnim prometom več kot 300 milijard evrov. (STA) KOPER - Obračun prvega trimesečja Intereuropa nad načrti na vseh področjih KOPER - Družba Intereuropa je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila za 63 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 14,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti poslovni izid koncerna je v tem obdobju znašal 1,7 milijona evrov, 22,2 odstotka več od načrtov, so ugotovili nadzorniki, ki so tudi zadovoljni s poročilom o naložbi v Moskvi. Nadzorniki Intereurope so včeraj obravnavali in sprejeli poročilo uprave o poslovanju koncerna Intereuropa za prvo trimesečje letošnjega leta, pri čemer so po besedah predsednika nadzornega sveta Boštjana Riglerja ocenili, da je poslovanje uspešno in v skladu z načrtovanim. Izvršni direktor uprave za področje financ, računovodstva in kontrolinga Vado Keranovic je pojasnil, da prodajni rezultati v tem obdobju izkazujejo občutno izboljšanje na vseh poslovnih področjih. Največjo, 23 odstotno, rastje družba beležila na področju logističnih rešitev, medtem ko sta področji kopenskega in in-terkontinentalnega prometa rezultat iz enakega obdobju lani presegli za 13 odstotkov. Intereuropa je v prvih treh mesecih letos ustvarila za 4,2 milijona evrov do- bička iz poslovanja, ker je za 63 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dosežena vrednost po Keranovicevih besedah ni na ravni načrtov, a je v okviru pričakovanj za prve tri mesece letos. Ob izločitvi lanskega dobička od prodaje deleža v Banki Koper je koncern v letošnjem trimesečju kljub večji finančni obremenitvi zaradi financiranja investicij presegel čisti poslovni izid lanskega trimesečja, je dejal Keranovic. V prvem trimesečju je Intereuropa za naložbe namenila 14,8 milijona evrov, kar je v skladu z načrti in enako kot v enakem obdobju lani. Nadzorniki so se seznanili tudi s finančnimi učinki investicije v Moskvi, pri čemer so od uprave zahtevali dodatna pojasnila glede financiranja investicije. Glede financiranja v ruski logistični center je Keranovic pojasnil, da bodo investicijo, vredno 123,6 milijona evrov, v 55 odstotkih financirali z lastnimi viri, 45 odstotkov pa z dolgoročnimi bančnimi viri. Predsednik uprave Andrej Lovšin je dejal, da je družba v prvem letošnjem četrtletju dosegla vse zadane cilje, napovedal pa je nadaljnjo širitev poslovanja v srednjo Evropo, jugovzhodno Evropo in vzhodno Evropo. (STA) Od danes dražji naftni derivati v Sloveniji LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,043 evra na 1,157 evra, za liter 98-oktanskega bencina pa je treba odšteti 1,165 evra, kar je 0,042 evra več. Prav tako sta se podražila dizel in kurilno olje, so sporočili iz Petrola. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 1,259 evra, kar je 0,071 evra več kot doslej, liter kurilnega olja pa se je podražil za 0,075 evra na 0,924 evra za liter. Slovenski naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Vizjak v primeru Laško in Istrabenz za učinkovito ukrepanje LJUBLJANA - Dogajanje okoli lastništva Pivovarne Laško in Istrabenza je po mnenju slovenskega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka pokazalo, da so se nekateri skrivali za poštnimi nabiralniki. "To je nesprejemljivo, verjetno tudi nezakonito. Pričakujemo in pozivam nadzorne institucije k delu na teh konkretnih primerih," je dejal Vizjak. "Kot minister za gospodarstvo najostreje zavračam kakršnokoli povezanost vladnih politik s temi dogodki in jih tudi najostreje obsojam. Če gre pri tem za zlorabo zakonodaje, bodo morali nadzorne institucije to ugotoviti. Večkrat sem jih že pozval k učinkovitem ukrepanju v okviru zakonodaje," je ob robu včerajšnje predstavitve raziskave GEM 2007 povedal minister. Po njegovem mnenju bosta imela Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence pod novim vodstvom in še kdo drug kar nekaj dela s temi primeri. "Nimam nič proti temu, da podjetniki iz rasti pridejo tudi do premoženja, imam pa veliko proti temu, da podjetniki uporabljajo razne trike in zadolžujejo podjetja, ki jih prevzemajo, in obremenjujejo njihovo rast," je povzel. (STA) SESLJAN - Za šport in poletno sezono Odprli novo trgovino oblačil Trgovino upravlja mladi Andrea Sussan, pri delu pa mu pomaga mama Barbara - Artikli v glavnem za mlade SESLJAN - Pred kratkim so v Sesljanu na osrednji lokaciji na glavni cesti nasproti bencinske črpalke odprli novo trgovino s športnimi oblačili in poletno opremo. Kot nakazuje sam naziv obrata New Tropical Store, prodajajo tu lahka, nekonvencionalna in udobna oblačila, v glavnem za mlado in dinamično publiko in seveda tudi za take, ki se odpravljajo na bližnjo plažo in kopališča. Mladi upravitelj Andrea Sussan s pomočjo mame Barbare si nadeja zadovoljiti okuse in potrebe čim več odjemalcev, tudi mlajših denimo, saj ima na zalogi tudi otroška oblačila in artikle z vzorci televizijskih uspešnic, risank itd. Na otvoritvi je bilo kar lepo in udeležili so se je številni prijatelji, saj gospa Barbara izhaja iz znane krajevne družine, oče Dario je imel bencinsko črpalko na Proseku, njen stric Nino pa je slavni boksar. Prišli so tudi prijatelji bejzbol-ske ekipe iz Štlovrenca (S.Lorenzo Isontino), pri kateri igra Andrea. Obrat, ki razpolaga s kakimi 60 kvadratnimi metri notranje površine in tudi z zunanjim razstavnim prostorom, bo imel naslednji obratovalni čas: od torka do sobote od 9. do 13.ure in od 16. do 20. Poleti (od junija do avgusta) bo odprt tudi ob ponedeljkih (po normalnem poslovnem času) in nedeljah od 9. do 13. ure. Za informacije in stike: tirigola-volvo@virgilio.it. Podjetje Servis in Slovensko deželno gospodarsko združenje želijo novemu podjetju mnogo poslovnih uspehov. EVRO 1,5577 $ +0,51 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 19.05. 16.05. ameriški dolar 1,5577 1,5474 japonski jen 162,04 10 0654 162,61 10 0234 kitajski juan ruski rubel 10,0654 36,9736 74612 36,9350 7,4620 Ual IjIVa MUlla britanski funt 0,7976 9,2075 0,79720 9,3220 jvcuji\a MUHO norveška krona 7,7005 25 056 7,0590 25,040 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6300 1,6341 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 246,23 3,3050 249,66 3,4006 LJUlJoM ¿.IUL kanadski dolar 1,5407 1 6125 1,5496 1,6541 avjUaDM UUlol bolgarski lev ir\mi m^ki 1,9550 3,6235 1,9550 3 6610 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 31,402 3,4520 31,645 3,4520 IILUVjM 11 LCli latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6905 2 5565 0,6901 2,5733 Ula£.IIJjpJ 1 CC1I islandska krona ti lira 114,01 1 9177 119,77 1 9315 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2491 7,2524 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4512 2,6775 2845 3026 LIBOR (EUR) 4,3718 4,8575 4,8975 4,9825 LIBOR (CHF) 2,345 2,7766 2,885 3,1133 EURIBOR (EUR) 4,376 4,85 4,896 4,982 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.751,41 € +66,32 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 19. maja 2008 Mlademu upravitelju Andrei Sussanu pri delu v trgovini pomaga mama Barbara KROMA vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,80 IMTTIDCI IDADA 31 30 +2,23 +2 72 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,97 +0,17 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 64,45 264,90 +0,51 +0,03 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 600,01 252,40 +1,19 +0,50 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 104,51 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 89,66 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,80 MLINOTEST -KOMPAS MTS 20,08 Mil/A +0,11 +1,03 +0,79 -0,15 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 00,96 -0,22 TERME ČATEŽ ŽITO 443,64 243,10 +2,04 +1,15 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 19. maja 2008 -1,77 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,47 0,22 21 9 +2,49 +0,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 13,20 +4,09 +0,70 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,07 7,41 -0,24 +0,00 +1 76 EDISON ENEL ENI 1,623 7,16 +1,91 +1 70 FIAT FINMECCANICA 26,35 15,77 +2,09 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,20 25,19 +3,52 +2,36 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 27,33 5,40 +0,92 +1,67 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 4,27 10,65 1050 +0,46 +0,30 +1 40 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,50 13 05 -0,43 PARMALAT PIREMI e C 1,90 -0,60 -1,55 +1 49 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,567 30,46 +3,22 +2 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,262 0,615 1 400 +1,13 TENARIS TERNA 19,31 -0,91 +2,94 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,9025 16,60 +2,05 +0,05 MNIPOL 4,47 1,761 +0,59 +2,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 126,95 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 0.690,02 +1,91 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.925,47 6.112,14 116,94 -1,47 -0,50 +0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 4.105,40 1.090,70 +0,01 -0,06 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.107,95 1.007,20 -0,17 -0,50 DCICA 1 J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX Sarajevo 900,63 4.510,77 -0,04 -1 72 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 22.913,79 5.797,27 -1,42 -0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 13.111,94 2.045,53 1.430,41 1.555,61 7.225,94 -0,50 +0,70 +0,92 +0,65 +0,97 Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 6.376,50 5.142,10 4.532,10 +1,15 +1,26 +0,75 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.710,0 3.002,20 +0,57 +0,50 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.269,61 3.241,49 25.742,23 3.604,76 +0,35 +1,06 +0,40 -0,54 2 4 Torek, 20. maja 2008 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it SKGZ / UI - V Narodnem domu predstavitev publikacije ob zaključku projekta Sapeva Zbornik - epilog projekta, a tudi začetek nadgradnje sodelovanja O publikaciji so spregovorili R. Pavšič, M. Tremul in T. Blažina - Nastop konzulov Gambacurte in Šušmelja Projekt Sapeva, posvečen študiji, analizi in promociji kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju, je doživel svoj epilog, ki pa predstavlja tudi začetek nadgradnje sodelovanja med slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. To je bilo med drugim rečeno včeraj popoldne v Narodnem domu v Trstu, kjer je potekala predstavitev zaključnega zbornika. Nekaj nad 60 strani dolga publikacija, ki so jo uredili Dušan Kalc, Marjetica Možina in Flavio Forlani, obsega, poleg uvodnika izpod peresa predsednikov osrednjih partnerskih organizacij, Rudija Pavšiča za Slovensko kulturno-gospodar-sko zvezo in Maurizia Tremula za Italijansko unijo, tudi zapise o treh posvetih v okviru projekta (v Gorici, Kopru in Trstu) ter zaključna poročila delovnih skupin, intervjuje, ki odsevajo gledanje mladih, ter naslove najpomembnejših ustanov in šol obeh narodnih skupnosti. Kot je včeraj uvodoma dejal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, je želja pobudnikov ta, da zbornik služi kot izhodišče za razpravo o vlogi obeh manjšin in o tem, kako slednji lahko postaneta protagonistki. Projekt, pri katerem je sodelovalo okoli sto ljudi, ga je osebno obogatil, ker je, kot je sam dejal, spoznal veliko prijateljev, ki so pripadniki italijanske manjšine, obenem se je seznanil tudi z razvejanostjo te manjšine, katere upravičene zahteve moramo Slovenci v Italiji tudi podpirati, ker s tem pomagamo tudi samim sebi. Po besedah predsednika UI Maurizia Tremula so bili dosedanji projekti bolj kulturnega značaja, s projektom Sapeva pa sta se manjšini prvič podali na področje politike. Zbornik predstavlja odličen rezultat, saj sta manjšini upoštevajoč razlike našli veliko skupnih točk, obenem je publikacija tudi izhodišče, saj se v njem nahaja vrsta razmišljanj, ki trenutno prehajajo v strukturo velikega strateškega projekta, ki je v nastajanju, in drugih manjših evropskih projektov, saj je prav evropski okvir tisti, ki manjšinam omogoča najboljše soočanje s problematikami. Senatorki Tamari Blažina (poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battelli se predstavitve ni mogel udeležiti zaradi obveznosti v Ljubljani) se zdi projekt Sapeva pomemben zaradi spoznavanja medsebojne stvarnosti ne samo pri vodilnih kadrih, ampak tudi pri pripadnikih manjšin, ki delajo na različnih področjih, dalje zaradi sodelovanja mladih in zaradi postavitve projekta na kakovostnejšo raven. Opravljeni so bili veliki koraki na poti razumevanja in integracije, k izgradnji katere sta manjšini prispevali in to mora biti tudi njuna vloga v prihodnosti. Pri tem je Blažinova poudarila predvsem važnost, da manjšini razpravljata o evropskih tematikah, drugače pa se morata otresti »manjšinskega sindroma« in gledati bolj odprto na področje, na katerem živita, obenem morata biti sposobni postati subjekt odločanja tudi pri širših vprašanjih. Prisotne sta pozdravila tudi dva generalna konzula Italije v Kopru Carlo Gambacurta in Slovenije v Trstu Jože Šuš-melj (predstavitve se je v imenu Urada vlade Republike Slovenije za narodnosti udeležila tudi Marjana Šantelj, prisotni pa so bili tudi nekateri javni upravitelji na Tržaškem). Prvi je poudaril, kako je bil projekt Sapeva proces, zaznamovan z odličnimi odnosi ter da je rezultat pomemben, prav tako pa je pomembna tudi pot do tega rezultata. Drugi pa je (kot nekateri drugi govorniki) opozoril predvsem na vlogo omizja manjšin v okviru mešane komisije med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Skupna podpora projektom obeh manjšin je namreč nudila potreben zagon za oblikovanje projekta Sapeva, zato je upati, da se to omizje ponovno oživi. Ivan Žerjal Z leve: Tamara Blažina, Rudi Pavšič in Maurizio Tremul so zelo pozitivno ocenili rezultate projekta Sapeva KROMA SERGIO ZAVOLI - Njegov dokumentarec o »vrtu nadležnih bratov« Če govoriš o soncu, filmu ali poeziji, te nihče ne posluša ... Bilo je leta 1967, v mogočnem parku, ki je obdajal goriško umobolnico. Na vprašanje, zakaj "zunanjost" s težavo sprejema duševne bolnike, je gospa Carla odgovorila: morda zato, ker so bolj neumni kot mi? Gospo Carlo so zaprli vpsi-hiatrično bolnišnico zaradi krize, v katero je zašla po ljubezenskem razočaranju: za tistimi zidovi so jo tepli, privezali k postelji ...Potem je v bolnišnico prišel psihiater Franco Basaglia in jo začel postopoma odpirati. Bilo je sredi 60. let, petnajst let pred zakonom 180, ki je leta 1978 odredil zaprle italijanskih umobolnic. Obletnico je tržaški oddelek za umsko zdravje počastil z bogatim sporedom prireditev, ki seje včeraj zaključil v avditoriju Muzeja Revoltella. V goste je prišel priznani italijanski novinar Sergio Zavoli, ki je leta 1967 ujel v svojo kamero zgodbo gospe Carle in drugih gostov goriške umobolnice. Dokumentarni film »I giardini di Abele«, ali film »o vrtu nadležnih bratov«, so včeraj predvajali pred nabito polnim avditorijem (dobrodošlico starosti televizijskih novinarjev je izrekel predsednik deželnega novinarskega sindikata FNSI Carlo Muscatello). Občinstvo je pozorno prisluhnilo zgodbam bolnikov, na primer tisti mladega Pietra, kije bil prepričan, da ga bodo moški v gostilni sprejeli medse, če bo govoril o delu in denarju: »Če govorim o soncu, filmu, ali poeziji, me nihče ne posluša,«je razmišljal pred štiridesetimi leti: najbrž ni vedel, kako preroške so njegove besede. Dokumentarec je ponudil tudi edinstveno pričevanje Franca Basaglie, zdravnika, ki so ga veliko bolj kot bolezni zanimali bolniki: »Nihče ne ve, kaj je duševna bolezen, prepričan pa sem, da se ji je mogoče približati na dialektičen način.« Bolničarji so začeli zapuščati vlogo ječarjev, bolniki tisto deportirancev: počasi so začeli obiskovati svoje domove, iskali stik z zunanjim svetom. Dokazali smo, da lah- »Upam, da bomo zbrali vse obstoječe posnetke o Francu Basagli in mu posvetili velik film,« je med drugim dejal novinar Sergio Zavoli. KROMA ko tudi nemogoče postane mogoče, je Ba-saglia dejal petnajst let kasneje ... »Basaglia ni nikoli iskal ideoloških opravičil ali razlag za svoja dejanja, uspela pa mu je prava revolucija,« se srečanja v goriški umobolnici spominja Sergio Zavoli. »Revolucionarno je bilo predvsem to, da je duševnim bolnikom vrnil dostojanstvo. Slabše so se izkazali politiki, ki niso razumeli, da je zakon 180plemenito dejanje in so mu raje obrnili hrbet.« Najbrž je zato zakon 180 poznan kot zakon Basaglia in ne z imenom njegovega prvega podpisnika Andreottija ... Basaglieva revolucija pa se ni še zaključila. »Bolnikov ne smemo zapustiti, ob strani jim mora stati v prvi vrsti politika, v katero še vedno verjamem,« je dejal sena- tor Zavoli, »zato bi rad v parlamentu postavil vprašanje, kako lahko posodobimo zakon 180. Pot je še dolga, čudovito pa je, da se ljudje še danes borijo zanj, da iščejo rešitve individualnim problemom bolnikov.« Da je pot še dolga, je spomnil tudi direktor tržaške zdravstvene ustanove Franco Ro-telli. »Svet je poln psihiatričnih bolnic, tudi v Italiji, na primer v mestu Paola v Ka-labriji, ali na Sardiniji, kjer je letos pacient umrl, potem ko je bil teden dni privezan na posteljo. Nič se ni spremenilo, kritike na račun "tržaškega modela" ostajajo iste...« Tudi pred muzejem Revoltella je štiri ali pet protestnikov protestiralo proti »barbarskemu zakonu 180«: v notranjosti pa ga je proslavljalo vsaj dvajsetkrat več ljudi. (pd) ELEKTROVOD Agrarna skupnost nasprotuje projektu Agrarna skupnost jusov in srenj na Tržaškem, ki ji predseduje Marko Legiša, prireja drevi ob 20. uri srečanje v Ljudskem domu v Trebčah. Beseda bo tekla o javnem obvestilu o ojačitvi elektrovo-da Tržič - Padriče, ki ga je družba Terna S.p.a. objavila dne 23. aprila letos v tržaškem dnevniku Il Pic- co lo. V tiskovnem sporočilu, ki ga je Agrarna skupnost poslala našemu dnevniku, izstopa nasprotovanje načrtu ojačitve in delne spremembe trase. Družbi Terna S.p.a. se namreč ni zdelo potrebno, da bi načrt o ojačitvi elektrovoda visoke napetosti Tržič - Padriče na primeren način predstavila tudi občanom, ki živijo na območju, kjer je daljnovod postavljen, ter da bi se z njimi že od vsega začetka dogovorila o najboljši rešitvi, ki bi bila lahko sprejemljiva za obe strani, piše v sporočilu. Člani Agrarne skupnosti vabijo torej vse, da se udeležijo drevišnjega srečanja in podpišejo dokument proti ojačitvi in delni spremembi trase obstoječega daljnovoda, kot ga predlaga družba Terna S.p.a., z zahtevo: da se zavrne načrt družbe Terna S.p.a., da se na tržaškem Krasu določi ozemeljski pas za »energetske storitve«, po katerem bi bile speljane strukture za dobavo energije, in to bi bila obstoječa trasa plinovoda in naftovoda (preprečilo bi se nove služnosti in razlastitve); da se znotraj zgoraj navedene trase »za energetske storitve« vkoplje ojačene žice obstoječih elektrovo-dov in odstrani kovinske stebre. Na tak način bodo prebivalci obvarovani pred škodljivimi sevanji elektrovodov, istočasno pa bodo odstranjeni naravi in okolju neprijazni kovinski nosilni stebri, ki že vrsto let kvarijo podobo na tem ozkem pasu kraške pokrajine. Dokument bodo poslali Ministrstvu za ekonomski razvoj, pravzaprav glavnemu ravnateljstvu za energijo in rudninske vire. OBALNA CESTA Drevesa na cesto Med popoldanskim nalivom so imeli gasilci opravka s tremi drevesi, ki so zgrmela na Obalno cesto. Zgodilo se je med 17. in 18. uro v bližini Brojence, pri naravnem predoru in pod Nabrežino. Drevesa niso bila posebno velika, tako da so jih gasilci dokaj zlahka spravili stran, hujših prometnih zastojev pa ni bilo. Spektakularna nesreča ni imela posledic Včeraj navsezgodaj se je na tržaški hitri cesti zaradi nesreče ustvaril večji zastoj. Okrog 7. ure se je mlada voznica vozila s citroenom C3 proti Trstu. V bližini izhoda za Ul. Caboto je zavozila desno in se zaletela v cestno ograjo, avto se je prevrnil sredi ceste, voznica pa se je sama spravila iz njega. Rešilec jo je odpeljal v bolnišnico, a poškodb v bistvu ni imela. Ustvarila se je daljša kolona, promet se je sprostil šele ob 8.45. / TRST Torek, 20. maja 2008 7 ŠOLSTVO - Tržaški občinski odbor vendarle potrdil predlog vaških organizacij Vrtec na Proseku bo poimenovan po Marjanu Štoki Novico je župan Roberto Dipiazza sporočil občinskemu svetniku Stefanu Ukmarju Forum Tomizza O kmetijstvu in teritoriju drevi v šempolajski Štalci Kmečka zveza vabi drevi ob 20.30 v Šempolaj v Štalco društva SKD Vi-gred na javno srečanje na temo »Kmetijstvo in teritorij«. Beseda bo tekla o stanju, problemih in razvojnih možnostih našega kmetijstva in teritorija predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. Tržaški občinski odbor je izdal pozitivno mnenje o poimenovanju proseškega otroškega vrtca po Marjanu Štoki. Novico je tržaški župan Roberto Dipiazza sporočil kontovelskemu občinskemu svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju. Predlog o poimenovanju vrtca po mladem proseškem partizanu je konec lanskega šolskega leta podprla velikanska večina proseških in kontovelskih društev in organizacij, povoljno mnenje pa so iznes-li tudi svet otroškega vrtca, vzgojiteljski zbor in učiteljski zbor openskega didaktičnega ravnateljstva. Zatem je sklep podprl tudi področni svet openskega didaktičnega ravnateljstva. Avgusta lani je tržaška prefektura izdala pozitivno mnenje o poimenovanju, 1. septembra pa je urad za zgodovino domovine izdal »ne nasprotujoče mnenje« s pripisom, da bi »poimenovanje lahko privedlo tudi do strumentalizacije«... Na to dejansko neizdelano mnenje se je oprl tržaški občinski odbor, ko je kar trikrat preložil presojo o poimenovanju proseškega vrtca po Marjanu Štoki. Šolski urad je pisal na urad za zgodovino domovine, posegel je tudi občinski svetnik Stefano Ukmar, in sicer z zahtevo, naj vendarle izreče jasno mnenje: »da« ali »ne«. Urad za zgodovino domovine je 31. marca vendarle izrekel svoje jasno mnenje, pozitivno. Tako ni imel tržaški občinski odbor več nobenih formalnih preprek za izrek svojega mnenja. Včeraj je vnovič razpravljal o poimenovanju in izrekel pozitivno mnenje. Marjan Štoka se je rodil 15. julija 1928 na Devinščini. Po padcu fašizma septembra 1943 je - star komaj 15 let - odšel v partizane. Pridružil se je borcem Južnoprimor-skega odreda, kasneje pa je prešel v vrste prvega bataljona Kosovelove brigade. 8. januarja 1944 je v Štorjah pri Sežani padel v nemško zasedo. Okupatorji so ga celo noč zverinsko mučili, da bi od njega izvedeli, kje se nahajajo partizanske vrste. Mladi partizan pa ni izdal tovarišev. Ko so krvniki uvideli, da ne bo črhnil besedice, so ga dan kasneje zjutraj obesili na brzojavni drog ob cesti, ki je vodila skozi vas. Na kraju njegove mučeniške smrti je Zveza združenj borcev iz Štorij leta 1972 postavila spomenik: kamnit steber s pretrgano vrvjo, ob katerem se domačini in va-ščani Proseka in Kontovela srečajo vsako leto v začetku januarja v spomin na mlado žrtev nemškega okupatorja. Na Proseku ni bilo doslej obeležja, ki bi spominjalo na mladega partizana. Poimenovanje vrtca po Marjanu Štoki bo - po dolgem času - zapolnilo to vrzel. Poslopje otroškega vrtca na Proseku SKRIVNOST - Našli so ga v nedeljo Mrtvi človek še brez imena Pri čupah je bil že v petek V nedeljo popoldne sta dva mladeniča na neki plaži na območju Pri čupah (podNabrežino) zagledala človeka, ki je negibno ležal tik ob vodi. Bil je mrtev, na sebi je imel zgolj kopalke in nogavice. S preiskovanjem okoliščin skrivnostne smrti se ukvarja obalna straža. Na plaži so bile človekove obleke, vino v tet-rapaku in prazni zabojčki še neznanih tablet. Sodni zdravnik Fulvio Costantini-des sumi, da je 40 do 45 let stari neznanec naredil samomor, domnevo bo preveril z obdukcijo. Truplo so po prvem pregledu prepeljali na sedež pristaniške kapitanije (foto Kroma). Včeraj zvečer, več kot 24 ur po srhljivem odkritju, še niso poznali imena nesrečneža. Javil se ni noben znanec, na seznamu pogrešanih oseb pa ni nikogar. Znano je le, da je bele polti, glede na to, da ga nihče ne pogreša, pa morda ni iz Trsta. Nek očividec je človeka še živega (in enako oblečenega) zagledal na isti plaži v petek. Preiskovalci domnevajo, da je življenje izgubil tistega dne. ŠOLSTVO - Bralna značka za učence vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol Zaključne prireditve Začetek z openskim didaktičnim ravnateljstvom - Srečanja s slovenskimi književniki - Knjiga Primož.Trubar.doc za najbolj vnete srednješolske bralce Bliža se konec šolskega leta, z njim pa tudi zaključek pobud v okviru projekta Bralne značke v otroških vrtcih ter na osnovnih in nižjih srednjih šo lah s slo ven skim uč nim je zi -kom v Italiji, na katerih se otroci srečajo s pomembnimi slovenskimi književniki, prav tako pa prejmejo priznanja za lastne bralne uspehe. Tako je bila vče raj do pold ne v šport nem cen tru pri Briščikih napovedana prva zaključna prireditev za otroke Didaktične ga rav na telj stva Op či ne, ka te re program je predvideval prisotnost častnega gosta prireditve, hudomušnega slovenskega pesnika, mladinskega pisatelja in dramatika ter humorista Andreja Rozmana Roze, poleg tega pa še nastop otrok in igralca Slovenskega stalnega gledališča Gregorja Geča. V prihodnjih dneh se bo na Tr-žaš kem in Go riš kem zvrs ti la še se ri -ja ostalih zaključnih pobud ob udeležbi znanih slovenskih književnikov. Glavnina tržaških prireditev bo v petek, ko bo na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu ob 10. uri srečanje otrok sveto-ivanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva, na katerem bodo kot gostje nastopili plesalci skupine Flip iz Pirana, na sporedu pa bo tudi predstava o Martinu Krpanu. Isti dan bodo prireditve tudi na nižjih srednjih šo lah: ob 10. uri bo do na pro seš kem oddelku NSŠ Srečka Kosovela, dalje na šo lah Iga Grud na v Na bre ži ni, Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu (gostje bodo po vrsti Nejka Omahen, Tone Partljič, Janja Vidmar in Matjaž Pikalo), ob 12. uri pa na openskem sedežu NSŠ Srečka Kosovela, na katinarskem oddelku NSŠ Sv. Cirila in Metoda ter na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini (gostje bodo Nejka Omahen, Janja Vidmar in Tone Partljič). Otroci dolinskega in nabrežinskega didaktičnega rav na telj stva bo do mo ra li na last -no prireditev počakati do 30. maja, ko bodo v svoji sredi gostili pevko Romano Krajnčan: slednja se bo z dolinskimi otro ki sre ča la ob 8.45 v gle da li šču France Prešeren v Boljuncu, z nabre-žinskimi pa ob 11. uri na Osnovni šoli Josipa Jurčiča v Devinu. Na Go riš kem pa bo do tri pri re -ditve. Ze danes bo v šolskem centru v Gorici ob 10. uri srečanje z Nejko Omahen za dijake nižjih srednjih šol iz Do ber do ba in Iva na Trin ka iz Go -rice, 28. maja pa bosta še dve pobudi: otroci goriškega didaktičnega ravnateljstva se bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 9.30 srečali s Tonetom Pavčkom, pri čemer bodo tudi podali njegove pesmi, v Kulturnem domu v Gorici pa bo ob 10. uri srečanje za otroke doberdob-skega didaktičnega ravnateljstva. Gost bo Andrej Rozman Roza. Tradicionalna zaključna srečanja s slovenskimi književniki so plod dolgoletnega sodelovanja med šolami, Društvom Bralna značka in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo (zlasti v osebi pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni). Društvo Bralna značka in ZRSŠ drugače z mentorji sodelujeta tudi med šolskim letom, pri čemer npr. vabita zamejske šolnike na strokovna izobraževanja o književni vzgoji, prireditve s srečanji z avtorji pa potekajo ob finančni podpori Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport ter Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot že omenjeno, prejmejo učenci na zaključnih prireditvah priznanja za dosežene bralne uspehe, izbrani dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki so bili vsa leta prejemniki priznanj Bralne značke, pa bodo kot »zlati bralci« letos prejeli v dar knjigo Pri-mož.Tru bar. doc. De lo je pred ne dav -nim ob priložnosti obhajanja Trubarjevega leta izšlo pri založbi Rokus Klett, ki na poučen in simpatičen način predstavlja lik začetnika slovenske književnosti. v Narodnem domu V okviru pobude Forum Tomizza bo jutri ob 16.30 v Narodnem domu simpozij, ki nosi naslov »Off Limits«. Oblikovali ga bodo posegi Silvia Forze iz Pulja, Reinharda Kacianka iz Celovca in Marije Mitrovic, Borisa Pangerca, Marine Sbisa, Sandorja Tenceja in Fabia Amodea iz Trsta. Ob zaključku bodo ob 18. uri uri ravno tu predstavili zbornik Tomizza 2005- 2007, ob 20. uri pa se bo dogajanje preselilo v grški lokal Bistro Time Out (Ul. Malcanton), kjer bo na sporedu pesniško glasbeni del. Laura Marchig, Josip Osti in Milan Ra-kovac bodo poskrbeli za branje literarnih odlomkov in poezij, medtem ko bosta Klarisa Jovanovic in Vasko Atanasovski poskrbela za primerno istrsko-grško glasbeno kuliso. Krvodajalska akcija v Zgoniku Občina Zgonik in Društvo krvodajalcev iz Trsta (Associazione donatori sangue Trieste) v sodelovanju s krajevnimi društvi ter občinsko ekipo prostovoljcev civilne zaščite prirejata v soboto, 24.maja, od 9.30 do 12. ure krvodajalsko akcijo v mobilni krvodajalski postojanki pred županstvom. Upoštevajoč človeške, sociale in kulturne namene omenjene pobude, vabijo organizatorji vse občane od 18. do 60. leta starosti (ki niso nosilci posebnih patologij), da se pol-noštevilno udeležijo solidarnostne iniciative. Ob prisotnosti strokovnega osebja centra FIDAS bodo pri akciji sodelovali tudi člani občinskega odbora. Rock'n'Roll virus v knjigarni In Der Tat V tržaški knjigarni In Der Tat bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Rock'n'Roll virus«. Srečanja se bo udeležil tudi urednik italijanske izdaje Alessandro de Mitri. Publikacija obsega več intervjujev, ki jih je zapisal ameriški pisatelj William Burroughts. Filmski večer v Podlonjerju V Ljudskem domu Jure Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) bodo v četrtek ob 20.30 predvajali film »Si-gnore & signori« Pietra Germija, v katerem nastopajo Virna Lisi, Gastone Moschin, Alberto Lionello in Olga Valli. Publika bo lahko uživala v odlični satiri polni potegavščin, iz-dajalstva, sumničenja in ljubezenskih škandalov Italije v letih '60, pred zakonom o ločitvah. Razstava v prostorih Spazio Comunicarte Do sobote, 24. maja, bo v razstavnih prostorih Spazio Comunicarte na ogled razstava del Barbare Stefani in Giorgia Valvassorija. Združujejo ju uporaba posebnih barv, velika občutljivost in sugestije; iz njunih del veje skrivnostni duh, ki obiskovalca povede v potovanje v poetično realnost. Razstava je na ogled od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, v sobotah pa od 16. do 19. ure. Namesto proseške smo objavili trebensko godbo V sili nam je fotografski škrat v soboto podstavil nogo. Namesto pro-seške godbe, ki se je nagrajena vračala iz Laškega, smo objavili fotografijo trebenske godbe Viktor Parma. Godbenemu društvu Prosek se za napako opravičujemo. 8 Torek, 20. maja 2008 TRST / novinarski krožek - Srečanje v okviru Foruma Tomizza Protestantska revolucija ali zlo, ki prihaja s severa Visentinijeva, Martelli, Košuta in Sabatti o zgodovinskem romanu »Zlo prihaja s severa« Literatura in opus istrskega pisatelja Fulvia Tomizze kot tudi vedno aktualne politične teme so protagonisti letošnjega Foruma Tomizza, ki ga od Trsta, mimo Kopra in vse do Umaga prirejajo Skupina 85, društvo Altamarea, krožek Istria, časopisna založniška družba Primorske novice in Mestna knjižnica Umag. Na sedežu novinarskega krožka je tržaška publika lahko včeraj okusila slastno »predjed« Foruma, saj so ji organizatorji postregli s srečanjem o Tomizzovi sicer manj poznani, a vendar imenitni knjigi »Zlo prihaja s severa« iz leta 1984. V njej se istrski pisatelj posveča reformatorskim temam in se v tem okviru predaja zagonu Primoža Trubarja in koprskega škofa Petra Pavla Vergerija mlajšega, ki se je oddaljil od katoliške cerkve in ubral smer reforme. Zgodovinska oziroma literarna kri-tičarka Irene Visentini se je v svojem posegu zaustavila predvsem pri Tomizzi in njegovem pisanju, »pri melanholiji, ki je posebno v zadnjih letih izstopala v njegovih delih, ko je gledal na ta neuravnovešen svet ob meji, kjer je vsak primoran iskati samega sebe in presegati tako fizične kot psihične meje.« Tomizza je kot simbol miru in sožitja utelešal razdvojenost, saj je večkrat priznal, da je po duši Slovan, po kulturi pa Italijan. Svoje življenje je prelival tudi v romane in tudi v knjigi »Zlo prihaja s severa« se Tomizza približuje ne-konformistu, škofu Vergeriju; tako kot To-mizza je bil namreč tudi škof Vergerij razdvojen med slovenskim in italijanskim svetom oz. kulturo ter med različnimi občutki. »S svojim romanom je Tomizza pretresel dominantno zgodovinopisje in pojasnil marsikatero laž o škofu Vergeriju,« je poudaril pesnik in literarni kritik Claudio Martelli in dodal, da se je avtor poglobil v kompleksne povezave širjenja pro-testantizma na istrskih tleh in obudil pozabljeno ter večkrat spačeno 16. stoletje s protestantsko revolucijo oziroma s t.i. zlom s severa. Docent slovenske književnosti na tržaški univerzi Miran Košuta je svoj poseg fokusiral na odnos med Vergerijem in Trubarjem kot izhaja iz tistega, ki je po Košutovem mnenju Tomizzov najboljši zgodovinski roman »Zlo prihaja s severa«. Osvetlil je značajsko asonanco med škofom Vergerijem, ki je bil razdvojen med katolištvom in reformo, med »ratio« in »emotio«, med naravo in kulturo, ter avtorjem. Zgodba je zgrajena na sporih in trenji; iz tega trenja, ki ga povzroča soočanje med dvema svetovoma oz. kul- Utrinek z včerajšnjega poklona istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi KROMA turama, se razvija notranja napetost in neminljiva aktualnost. V romanu je Tomiz-za nekoliko omilil verska, kulturna in jezikovna trenja med koprskim škofom in slovenskim humanistom (Vergerij namreč ni cenil Trubarjevega delovanja v Trstu) ter se raje posvetil njunim skupnim točkam, spodbujanju opuščanja gotice za latinico, prevajanju in nastajanju slovenskih tiskanih knjig. V svojem homažu Fulviu Tomizzi je naposled novinar Pierluigi Sabatti spregovoril o privlačnosti, na kateri temelji vsaka življenjska izbira in na kateri je istrski pisatelj gradil tudi svoje romane. Tomizzo so privlačevale novosti in sprememba navad, privlačevale so ga različne kulture, ki so sobivale na istem območju. »Iz te privlačnosti se je rodila radovednost, sla po spoznavanju in preseganju stereo-tipov. Privlačnosti pa se moramo prepuščati tudi mi danes, ko se naša družba vedno bolj spreminja v ksenofobno.« (sas) jutri ob 20.30 V SKD Tabor potopis o Afriki »Afrika je prevelika, da bi jo lahko opisali. Samo zaradi poenostavitve in iz udobja jo imenujemo Afrika. Razen kot geografsko ime, Afrika ne obstaja«, je zapisal Ryszard Kapuczynski, novinar, pisatelj in velik poznavalec Afrike. Tega sta se delno zavedla tudi Matej Lupinc in Borut Bogatec, ko sta se začela pogovarjati o njunih potovanjih in kmalu ugotovila, da južna in zahodna Afrika nimata popolnoma nič skupnega. Razen tega da ležita na isti celini. Pravijo, da v zahodno Afriko greš zaradi ljudi, v vzhodno in južno pa zaradi živali in naravnih znamenitosti. 24 najrevnejših držav na svetu leži v Afriki. Velika večina ljudi je brezposelnih in živijo iz dneva v dan. V državah vlada kaos, podkupovanje je na dnevnem redu in predstavlja za večino javnih uslužbencev nujen način preživetja. Javni prevozi so neuspešni, hrana neokusna, ceste prašne, vročina neusmiljena, ljudje pa vsiljivi, nasmejani, zgovorni in gostoljubni. Zaradi tega je katerokoli potovanje po Afriki čustveno izredno močno, napeto, naporno in nepozabno. Matej Lupinc in Borut Bogatec sta se to zimo odpravila vsak na svoje potovanje, vsak na svoj konec Afrike. Matej je obiskal Zambijo, Botsvano, Namibijo in Južnoafriško Republiko, Borut pa Mali in Burkino Faso. Skd Tabor ter Borut in Matej vabijo vse tiste, ki bi radi iz slik spoznali ti dve potovanji, jutri (v sredo 21. maj a) ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah. bazovica - Od jutri do 7. junija Pesem na M'zarju bo spet zadonela Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice je izoblikovalo tudi letošnji sklop pobud Pesem na M'zarju. Od jutri pa do 7. junija se bo zvrstilo pet različnih večerov v bazovskih dvoranah in na prostem. Tudi letos se je društvo potrudilo, da bi ponudilo domačemu občinstvu nekaj novega in zanimivega, a obenem domačega. V sredo 21. maja se bo v Bazovskem domu predstavil videoamater Sergio Zoch - Čok. Na ekranu bo prikazal nekatere videoposnetke, s katerimi je sodeloval na raznih natečajih. Sledila bo otvoritev razstave Krog in krog fotografa Štefana Grgiča, domačina, ki bo prvič predstavil domači publiki svoje umetniške fotografije. V soboto, 24. maja, bo v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici 4. srečanje moških vokalnih skupin Fantje pojejo na vasi. Poleg domače moške vokalne skupine Lipa bodo letos oblikovali koncert še moški pevski zbor Skala, Hrušiški fantje ter pevsko društvo Slav-ček. In seveda ne bo manjkala niti veseloigra v narečju. V sredo, 28. maja, bo v okviru Pesmi na M'zarju gostovala v Bazovici dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici se bodo predstavili s komedijo "Partnerji" v priredbi in režiji Ingrid Werk. V letošnji izvedbi Pesmi na M'zarju bo našel prostor tudi literarni večer Ko beseda postane poezija. Domačinka Tatjana Križmančič bo predstavila svoji pesniški zbirki v petek, 30. maja, v Bazovskem domu. Zaključna prireditev sklopa pobud Pesem na M'zarju bo v soboto, 7. junija, na bazovskem trgu M'zarju. Ob koncu uspešne sezone bo zaključni koncert vaških zborov: otroškega zbora A.M.Slomšek, mešanega zbora Lipa in moške vokalne skupine Lipa. Gost večera bo letos priznani narodno zabavni ansambel Ano ur'co al pej dvej. Pobudo kulturnega društva Lipa so podprli tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka in Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja iz Bazovice. Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. opčine - MPZ Tabor gostil MEPZ I. Gruden iz Nabrežine Peli so skupaj, v potrditev dogoletne tradicije in prijateljstva Na odru Mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine KROMA V soboto, 10. maja, je Moški pevski zbor Tabor z Opčin imel v gosteh v Prosvetnem domu Mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Oba zbora, ki jih vodi Mikela Šimac, sta sooblikovala celovečerni koncert, ki smo mu dali naslov "Pojmo skupaj'. Pevski večer je začel, ko so se Na-brežinci postavili na odru in jim je iz dvorane zadonela Štefanovičeva pozdravna pesem Zdravo, ki so jo, kot veselo dobrodošlico zapeli pevci MoPZ Tabor. Nato je zbor Igo Gruden začel svoj program s pesmijo Ignacija Ote Sanje gredo, sledila je ljudska Vsi so prihajali pa črnska Down by the Riverside in še nežna prekmurska v Vrabčevi priredbi Protuletje ter Maklakiewiczeva Uspavanka kolisanka. Svoj samostojni program so zaključili z ljudsko v priredbi Ignacija Ote Mi smo s Krasa. Res lepo izvajanje zbora so poslušalci nagradili s toplim aplavzom. Zdaj je stopila na oder predsednica SKD Tabor Živka Persič, se zahvalila MePZ Igo Gruden za lepo in ubrano petje ter poklonila šop cvetja zborovodkinji Mikeli Šimac. Da imajo Nabrežinici dolgo pevsko tradicijo je znano. V programskem listu beremo še, daje zbor ustanovil leta 1968 profesor Sergij Radovič in od takrat se je petje v Nabrežini neprekinjeno nadaljevalo do danes. Zbor je v zadnjih desetih letih doživel velik razvoj, tako po številu pevcev, kot tudi po kakovosti izvajanja, saj so mu pečat vtisnili dirigenti Adi Danev, Janko Ban, Goran Ruzzier in sedaj Mikela Šimac, kije zbor prevzela v začetku letošnje pevske sezone. V drugem delu programa je stopil na oder domači pevski zbor Tabor, ki je samostojno zapel šest pesmi: dve Vrabčevi, Pjet meljonov in Mlada ter štiri dalmatinske narodne, Tiha Noč, Eto pletem v Vrabčevi priredbi, Mala moja in A ca v priredbi Rada Simonitija. Tudi domače pevce, ki jih že drugo sezono vodi mlada zborovodkinja Mikela Šimac, so poslušalci poplačali s prepričanim aplavzom. V nadaljevanju programa so se openskim pevcem na odru pridružili še Nabrežinci in skupaj v mešani sestavi zapeli še dve narodni, Pa se sliš' in tr- žaško ljudsko, Kaj me boš taku zamje-ru. Pred koncem pevskega večera so openski pevci podarili šop cvetja svoji pevovodkinji Mikeli Šimac za trud in požrtvovalnost. Šop cvetja so pevci poklonili tudi Kostanci Mikluš, ki je z lepimi in izbranimi besedami predstavila in povezovala program. Vsaka svojo cvetico so prejele tudi ženske MePZ Igo Gruden. Predstavnica nabrežinskega zbora se je MoPZ Tabor zahvalila za povabilo in ugotovila, da v 40. letih kar obstoja zbor Igo Gruden so nabrežinski pevci prvič nastopili na odru Prosvetnega doma. Zato, da bomo zadostili tudi naslovu nocojšnjega večera, "Pojmo skupaj', bodo temu prvemu srečanju sledila še druga, naslednje seveda v Nabrežini. Za zaključek sta združena zbora s solistom Borisom Ivančičem zapela še voščilno pesem Dimitrija Bortnjanske-ga Mnogaja leta, ki je navdušila poslušalce, da so jo morali pevci ponoviti. Po res lepo uspelem pevskem večeru je sledila seveda prijetna družabnost, na kateri ni manjkalo petja. Armando Škerlavaj / TRST Torek, 20. maja 2008 9 Včeraj danes Danes, TOREK, 20. maja 2008 BERNARDIN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 5.04. Jutri, SREDA, 21. maja 2008 KRISPIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,6 stopinje C, zračni tlak 1006,3 mb ustaljen, veter 12 km na uro severozahodnik, zmerno oblačno, vlaga 91-odstotna, rahlo razgibano, temperatura morja 18,0 stopinje C. [13 Lekarne OBČINA DOLINA ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško folklorno skupino STU LEDI f danes, 20. maja 2008 ob 20.30 | v občinskem gledališču F. Prešeren v BoljuncuJ večer folklornih plesov iz Srbije »¿Jj/rcjj Jic-lc* nastopa Folklorna skupina yru*uitwr UO!f avutpvUL vstop prost Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Justa 1, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, 20. maja, praznuje v Sa-ležu VERONIKA MILIC svoj 20. rojstni dan. Veronika predraga, ostani vedno zdrava, srečna in vesela, naj se ti v življenju izpolni sleherna želja. To so želje vseh nas, ki te imamo srčno radi. Danes praznuje naš dragi oče in mož in tastZORKO HERVATlC 83. let. Hči Boženka, žena dragica in zet Ful-vio mu želimo polno zdravja in veselja v bodočnosti. Q Kino Čestitke Čujte, čujte vsi. Danes moja ljubljena sestra 20. rojstni dan slavi. VERONIKA, jaz si samo to želim, da bi se vedno rade imele in se tako lepo razumele. Prejmi 20 košov rdečih vrtnic, ki ti jih pošilja Johana. ALCIONE - 17.30, 19.15 »Juno«; 21.00 »Tutta la vita davanti«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - 20.00, 22.15 »Il futuro non e' scritto. Joe Strummer«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Superhero - il piu' dotato fra i supe-reroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli ultimi della classe«; 16.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Notte brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.30, 21.30, 22.00 »Iron Man«; 20.00 »Saw 4«; 20.15 »U2-3D«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'altra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - 16.10, 18.10, 22.00 »Il caccia-tore di aquiloni«; 20.10 »I Demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.30, 20.00, 22.15 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.45, 22.20 »Alla scoperta di Charlie«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Tekla bo kri; 20.40 »Točka prednosti«; 18.40 »Kronike Spiderwick«; 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Not-te brava a Las Vegas«; 18.30 »La ra-gazza del lago«; Dvorana 3: 16.30, 22.00 podpri svoje gledališče s prispevkom davčna številka petih tiSOČink 80015350327 davka IRPEF REGISNE AUTONOMA Fr.IULI VENEZIA GIUJA GLAVNA DIREKCIJAZA KMETIJSKE, NARAVNE, GOZDNE VIRE IN GORSKE PREDELE Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2007-2013 Sprememba oblik in rokov za vložitev prošenj za pomoč/plačilo, ki se nanašajo na leto 2008, z ozirom na ukrepe na površino Programa razvoja podeželja 2007-2013 avtonomne dežele Furlanije Julijske-krajine V skladu z odlokoma št. 784 z dne 29. aprila 2008 in št. 848 z dne 12. maja 2008 obveščamo, da so roki za vložitev prošenj za pomoč/plačilo, ki so bili določeni z odloki št. 503 z dne 19. marca 2008, št. 518 z dne 20. marca 2008, št. 519 z dne 20. marca 2008, št. 520 z dne 20. marca 2008 in št. 569 z dne 28. marca 2008 tako spremenjeni: - za vložitev prošenj za pomoč/plačilo - odlok št. 503 z dne 19. marca 2008 "ukrep 211 - Plačila kmetom na gorskih območjih" In odlok št. 520 z dne 20. marca 2008 "ukrep 214 - Kmetijsko okoljska plačila", 15. maja 2008 zapade rok za Izdajo prošenj na portalu SIAN; - za vložitev prošenj za pomoč/plačilo - odloki št. 518 z dne 20. marca 2008 "ukrep f načrta Razvoj Podeželja 2000-2006 in ex Uredba Sveta (CE) št. 2078/92", št. 519 z dne 20. marca 2008 "ukrep f načrta Razvoj Podeželja 2000-2006 za financiranje z dodatnimi sredstvi" in št. 569 z dne 28. marca 2008 "ukrepi za pogozdovanje kmetijskih zemljišč, ki izhajajo Iz pogodb v teku in se nanašajo na prejšnje programsko obdobje 2000-2006 in so bile sprejete na osnovi pravilnikov (CEE) št. 797/85, št. 2328/91, št. 2080/92 in (CE) št. 1257/99 rok za izdajo prošenj na portalu SIAN, prvotno določen za 15. maja 2008, je preložen na 16. junij 2008. Prošnje, ki so bile izdane na portalu SIAN v predvidenih rokih, morajo biti izročene v pristojnih uradih v papirnati obliki do 30. junija 2008. Organ upravljanja: dr. Marina Bortotto M Izleti Narodna in studijska knjižnica v Trstu Glasbena šola Tolmin Glasbena matica Trst Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu Vas Vabijo na otvoritev razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852 -1928), ki bo danes, 20. maja ob 18.00 uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 4 v Trstu. Umetnico bo predstavila Sldvictl Mlakar. Nastopila bo harfistka Tadeja Kralj ter duo: flavtistka Andreja Klobučar in violinistka Tina Grego M »Speed Racer«; 20.20, 22.15 »Il treno per Darjeeling«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Certamente, forse«; 18.30 »Saw IV«. SUPER - 16.30 »Sopravvivere con i lupi«; 18.20, 22.00 »Carnera«; 20.20 »La ra-gazza del lago«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron Man«; Dvorana 5: 15.20, 17.45, 20.00, 22.10 »Mongol«; danes, 20. maja: 17.40, 20.00, 22.00 »Non pensarci«. H Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo na otvoritev razstave v petek, 23. maja, ob 19. uri, v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. KRD DOM BRIŠČIKI vabi starejše občane iz Devina, Nabrežine, Zgonika in Re-pentabra na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od 23. maja do 25. maja. Prosta so še štiri mesta. Za vpise pokličite na tel. št.: 346-5913119. AŠD-SK BRDINA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA Š.Z. Dom iz Gorice in Območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB -Nova Gorica, vabita ob Dnevu mladosti 2008 na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin) v nedeljo, 25. maja. Zbirališče ob 5.30 pred spomenikom padlim v Brani-ku/Rihemberku. Zaključek pribivši ka-ravli na Sabotinu. Možna pridružitev na krajših vmesnih relacijah. Za informacije: +393201403712 (Andrej) ali an-drejro@gmail.com. SREČANJE SPDT Z DRUŠTVOM GEM IZ BASSANA: Člani SPDT se bodo srečali v nedeljo, 25. maja, na Jami v Boljun-cu ob 10. uri, s prijateljskim društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa. Od tod se bodo podali preko doline Glinščice do Botača, na Beko, do Ko-rošice, ter po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bodo dospeli na So-cerb in nadaljevali pot do Prebenega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20. maja, na tel. 040-220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). V nedeljo, 25. maja, bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zguren-ce, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14. uri v Zgurenci. Vabljeni ! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Seslja-na ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljun-ca ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. 0 Prireditve KD SLOVAN IN VZPI - sekcija borcev s Padrič, vabita na proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB. V soboto, 24. maja, ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu. Nastopili bodo: Vaški recitatorji, MePZ »Slovan - Skala« in godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Slavnostna govornika Dušan Kalc in Roberto Birsa. V petek, 23. maja, ob 20.30 v prostorih Gozdne Zadruge na Padričah ogled filma: »Edi Šel-haus - Bil sem zraven«. Režija Jurij Gruden. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino »Stu Ledi« vabi danes, 20. maja, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Boljuncu, na večer folklornih plesov iz Srbije »Igraj kolo...... Nastopa Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v sredo, 21. maja 2008, ob 20.30, v Bazovskem domu v Bazovici, predavanje videoposnetkov Sergia Zocha »S kamero naokrog« ter otvoritev fotografske razstave Štefana Grgiča »Krog in krog«; v soboto, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SKD TABOR prireja v sredo, 21. maja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah potopisno predavanje »Dve potovanji, ena celina - Afrika«. V sliki in besedi bosta Mali in Burkino Faso, Zambijo, Bocvano, Namibijo ter Južnoafriško republiko predstavila Borut Bogatec in Matej Lupinc. Vabljeni! SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgu- KRD Dom Briščiki čestita godbenemu društvu Prosek in dirigentki Evi Jelene za prejeto zlato plaketo na tekmovanju v Laškem. renci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slavko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Sodelujejo: Marija Cenda, ki je napisala spremno besedo, Boris Pan-gerc in avtorica. Večer bodo obogatile gojenke Glasbene matice flavtistki Petra Marega in Sara Bembi ter pianistka Alenka Cergol (mentorica Erika Slama). Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri lutkovno predstavo za otroke »Pika Po-lonka« v izvedbi drugega razreda učiteljišča Slomšek-pedagoška smer. Mali oglasi BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sper-ry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 338-4360677. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995 v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 3482801144. PRODAM vstopnico za musical Cats za 29. maj, ob 16. uri. Cena 55,00 evrov. Tel. na št.: 040-214412. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481-419993 ali 3358006548. VSTOPNICO ZA CATS 28. maja, ob 20.30, under 25 ali over 65, parter, cena 55,00 evrov, prodam za 45,00 evrov. Tel.: 329-8012528. S Poslovni oglasi IŠČEMO DINAMIČNO OSEBO za delo v uradu v industrijski coni pri Orehu. Zahtevamo dobro znanje uporabe računalnika in obvladanje slovenskega jezika. Ne part-time. Prošnje na faks 040/9234007 IG Torek, 2G. maja 2GG8 TRST HPMl|ipTriL>4ILIMLlIII in hm iHiiLi tumi STUDIO ART VABI NA MLADINSKI GLEDALIŠKI MARATON SREDA, 21. MAJA 2008 V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU 18.00- STUDIO ART- BENEČIJA 19.30 - STUDIO ART - TRST 1 Arthur Miller - LOV NA ČAROVNICE (prizor) Achille Campanile Carlo Goldoni - PRIMORSKE ZDRAHE (prizor) TRAGEDIJE V DVEH REPLIKAH Režija: Marjan BEVK Režija: Sergej Verč 18.30-STUDIO ART-GORICA 20.30-STUDIO ART - TRST 2 Richard Harris - STEPPING OUT Eugene lonesco - ZAVRATNE IGRE Režija: Sergej VERČ Režija: Boris Kobal SKD "VESNA" KRIZ ZDRUŽENJE ZA KRIŽ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI 40. Revija pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva pod geslom pesem ne pozni m Nastopajo: MePZ »SVOBODA« - Trbovlje, MoPS »UN S TRBOUL« - Trbovlje, MoPZ "FRANC ZGONIK" - Branik, MoPZ "DRUŠTVA VINOGRADNIKOV GORIČKO" - Murska Sobota, MoPZ "FOLTEJ HARTMAN" - Pliberk, MePZ "AVGUSTPAVEL " - Gornji Senik, ŽeVS "JEZERO "-Doberdob, MoPZ "JEZERO " -Doberdob, ŽePZ "VESNA " - Križ in MoPZ "VESNA " - Križ Kulturni dom »ALBERTA SIRKA« v KRIŽU - 24. maja ob 19.30 Vljudno vabljeni! Ivan (Mirko) Krvhnančič se zahvaljuje Mešanemu pevskemu zboru Lipa iz Bazovice, kije na gostovanju na Sardiniji, v občini Moreš, na pokopališču počastil spomin na brata Antona s polaganjem venca zbora Lipa in brata Mirka. Posebna zahvala gospodu Andreju Mulas za prizadevanje in organizirano čustveno delo. ID Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v petek, 23. maja, ob 20.30 na sedežu (Milje Ul. DAnunzio 62) srečanje s časnikarjem-članom paritetnega odbora Ivom Jevnikarjem na temo Zaščite: Bodimo Realisti - zahtevajmo enakopravnost. Vljudno vabljeni. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita vse prizadete lastnike na srečanje danes, 20. maja, ob 20. uri, v Ljudskem domu - Trebče, kjer bo razprava ter podpis ugovora o nasprotovanju ojačitvi in delni spremembi trase obstoječega elek-trovoda, kot ga predlaga družba Terna. FOTOVIDEO TRST 80 vabi ljubitelje fotografije na redni sestanek članov, ki se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani, Ul. San Francesco 20 danes, 20. maja, ob 20.30. Kdor si želi pokazati ostalim izbor fotografij, naj jih prinese s seboj na cd-ju ali pa tiskane. Seznanili vas bomo tudi s projekti, ki jih nameravamo izvesti v teku leta. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in ostale kmetovalce v občini Devin-Nabrežina na javno srečanje, ki bo danes, 20. maja, ob 20.30v »Štalci« v Šempolaju na temo Kmetijstvo in teritorij. Namen srečanja je pogovoriti se o stanju, problemih in razvojnih možnostih našega kmetijstva in teritorija predvsem z vidika odnosa pristojnih oblasti. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 20. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, generalka za nastop na Dnevu Mladosti, ki bo v Kambreškem, v nedeljo, 25. maja. PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabi vse pu-starje, ki jim je pri srcu Lovretova usoda, da se udeležijo sestanka, ki bo v sredo, 21. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v To-maju, na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Fe-ri in dramski odsek SKD Vigred. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi v četrtek, 22. maja, na procesijo ob slovesnosti sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Slovesna sv. maša bo ob 20. uri v župnijski cerkvi; sledila bo procesija po vasi (odpade v slučaju neprimernega vremena). KD ZA UMETNOST KONS obvešča, da bo v četrtek, 22. maja, ob 20. uri, v prostorih ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20, 2.nad-stropje) mesečni sestanek članov. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 22. maja, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek, št. 159). SKD PRIMOREC vabi širšo skupnost, starše in otroke na zaključno, magično Cici urico s presenečenjem in predstavitvijo poletnih delavnic v petek, 23. maja, ob 20. uri, Ljudski dom, Trebče. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »46. Praznik češenj« od petka, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 23. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Happy Day; v soboto, 24. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Ma-libu; v nedeljo, 25. maja, od 17. ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 26. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! 42. REDNI OBČNI ZBOR in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu AKŠD Kremenjak v Jamljah, Provmajska ulica 11 (GO). AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto, 24. maja, od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, organizira v soboto, 24. maja, ob 18. uri, obisk kleti »Ja-cuss« v kraju Montina blizu Čedada. Zbirališče ob 16.30 na parkirišču nasproti bencinske črpalke na državni cesti pri Opčinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD IGO GRUDEN sporoča, da bosta pod vodstvom Mojce Malek potekala 24. maja v društvenih prostorih v Nabrežini dva glasbena dogodka. Ob 18. uri bo stekla ženskam namenjena delavnica »Preporod ženstvenosti«. Ob 20. uri pa bo za vse na vrsti »Zvočna kopel«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pojasnila in prijave na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mi-leva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje »42. redni občni zbor in 5. kongres«, ki bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30, v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO). Občni zbor in kongres bosta potekala z naslednjim dnevnim redom: otvoritev kongresa in občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, sprejem novih članic, podelitev priznanj, pozdravi gostov, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilanc, ra-zrešnica staremu odboru, volitve, razno. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih ric-manjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmarnični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in simpatizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v na-brežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040-226332 ali na info@che-erdancemillenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 -2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V pe- -/ tek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mi-ramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. [H Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040299442. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca št. 4. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfoglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Col-ja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni! OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmi-co. Toplo vabljeni. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki V spomin na moža in očeta Leukota Franca darujeta žena Judita in hči Tanja 100,00 evrov za PD Igo Gruden, 100,00 evrov za ŠD Sokol, 100,00 evrov za balinarsko sekcijo Sokol, 100,00 evrov za balinarsko društvo Nabrežina, 100,00 evrov za Na-brežinsko godbo, 100,00 evrov za ŠZ Jadran. V spomin na Giorgiota Umaria daruje Aleš Mikol 100,00 evrov za SLPZD. Za počastitev in polaganje venca bratu Antonu, ki počiva na Sardiniji daruje Mirko Križmančič 100,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice. V spomin na Angela Novelli - Ginota daruje T.M. 50,00 evrov za AŠD Primorec iz Trebč. V spomin na drago Majdo daruje Mara 25,00 evrov za SKD Vigred. Podjetje Velike Organizirane Distribucije (GDO), vodilno na italijanskem trgu, IŠČE koordinatorje oddelkov s siglo RIF. COR058FV pripravnike koordinatorje oddelkov s siglo RIF. AC0058FV za odprtje novega prodajnega mesta na področju Trsta. Pogoji: -organizacijska sposobnost -komunikacijska sposobnost -smisel za teamsko delo -dinamičnost Ponujamo: -delo v skupinskem in dinamičnem okolju -možnost napredovanja Za kandidate s konsolidirano izkušnjo v sektorju GDO možnost neposredne vključitve v podjetje s profilom koordinatorja oddelka. Za kandidate brez izkušnje v tem sektorju je predvidena vključitev s tromesečno delovno prakso s profilom pripravnika koordinatora oddelka. Življenjepis lahko kandidati izpolnijo direktno na spletni strani www.ifoamanagement.it ali pošljejo po pošti s siglo ponudbe na IF0A MANAGEMENT - Ul. G. D'Arezzo, 6 - 42100 Reggio Emilia Fax št. 0522329283 Podjetje Velike Organizirane Distribucije (GDO), vodilno na italijanskem trgu, IŠČE za odprtje novega prodajnega mesta na področju Trsta ODGOVORNE ZA PRODAJO (za oddelke živilske in ostale) s siglo RIF. AAV1205I Pogoji: -organizacijska sposobnost -usmeritev do klienta -fleksibilnost -smisel za teamsko delo -dinamičnost in samostojnost Ponujamo: -formiranje s ciljem vključitve v podjetje -delo v skupinskem In dinamičnem okolju -možnost napredovanja Kandidati lahko pošljejo življenjepis na sledeči naslov elektronske pošte trieste@obiettivolavoro.it ali na naslov Oblettivo Lavoro Spa, Ulica Glulla št. 78 Trst, fax št. 0405705695. Potrebno je nakazati siglo ponudbe RIF. AAV1205I Zgodba kubansko-tržaškega boksarja Zamore / 22 V Dolini se je zbralo kar 70 nekdanjih nogometašev Brega Krasovke sklenile nastope v Al -ligi s točko proti vodilnemu Občuten 1. memorial Sergia Veljaka Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika tenis - Nori razplet ženske C-lige Res nenavaden konec Zmagovalca deželne faze med Gajo in TC Libero bo določil žreb! - V medsebojnem dvoboju je bil izid neodločen i j/iC £ V/ ZLATAN IBRAHIMOVIC Švedsko-bosan-skemu nogometašu so že očitali, da je Inter z zdravljenjem v tujini pustil na cedilu, po dolgem obdobju strelske suše pa je na odločilni tekmi v Parmi v samih 45 minutah dosegel oba gola za Inter in sezono (morda nezasluženo) končal kot junak MILAN Ancelottijev Milan (ali bo Carletto v prihodnji sezoni še sedel na klopi črno-rdečih?) se bo v prihodnji sezoni potegoval le za pokal UEFA. V načrtih je bila liga prvakov. i VALENTINO ROSSI Na zadnjih dveh dirkah v razredu moto GP je svojim mlajšim kolegom z zmagama, nazadnje v nedeljo v Le Man-su, dokazal, da še ni za staro šaro ANDREA BARGNANI Italijanski košarkar, ki nastopa v severno-ameriški poklicni ligi NBA, ne bo nastopil na kvalifikacijah za prihodnje evropsko prvenstvo. Kanadski klub Toronto Raptors mu je dal rdečo luč. Podobno usodo tvega tudi Belinelli. i MICHELE LEGHISSA Nogometaš iz Medje vasi je bil med najbolj zaslužnimi, da se je italijanska reprezentanca v nogometu na mivki na kvalifikacijah v Španiji uvrstila v sklepno fazo svetovnega prvenstva, ki bo julija v Franciji. Leghissa je med druigm dosegel tudi osem golov Obstaja znan precedens. Na evropskem nogometnem prvenstvu leta 1968 se je Italija uvrstila v finale (proti Jugoslaviji) s pomočjo kovanca. Zmagovalca njenega polfinalnega dvoboja s takratno Sovjetsko zvezo (tekma se je končala neodločeno) je namreč določil žreb. Poslej so (k sreči) uvedli podaljške in enajstmetrovke. Nič podobnega si ni še izmislila teniška zveza, saj bo končni vrstni red ženske teniške C-lige prav tako kro- jil žreb, ki bo menda danes. Ekipi padriško-gropajske Gaje in Libere iz Tricesima sta namreč po neodločenem izidu 2:2 v medsebojnem dvoboju zadnjega kroga rednega dela obstali na vrhu lestvice z enakim številom točk. Kdo med njima se bo uvrstil v nadaljnjo fazo in se v dveh nadaljnjih dvobojih potegoval za napredovanje v B-ligo, bo torej odvisno samo in izključno od sreče. Precej noro, kajne? POGLED Z VEJE Naša izbrana vrsta Marij Čuk_ Sedaj so vse zadeve popolnoma na mestu. Po neprespani noči, ki so jo prečkale more in misli, me je zjutraj opogumila vest, da imamo Slovenci sedaj še literarno reprezentanco. Tako, pravo, s kopačkami in nogometnim znanjem, ki ne vihti peresa in brca žogo s pravimi nogami. Izbrana vrsta je nastopila na Dunaju in celo zmagala. S tem je dokazano naslednje: marsikateri slovenskipisa-telj bi se moral zamisliti in se potem res posvetiti le športu. V isti sapi pa zapišem, da se to ne bo zgodilo, kajti v ljudeh je preveč samoljubja in samopove-ličevanja, preveč lastne veličine, da bi bili sposobni skromnega koraka in priznati svoje meje. A kaj bi modrovali o tem, stvari tečejo naprej mimo naše volje in le redko jih usmerjamo po lastnih zamislih. Pa vendarle sem si tudi sam izdelal svojo zamejsko reprezentanco, ki slabša od ekip, ki nastopajo v prvenstvih, ne bi mogla biti. Tako bi bila sestavljena: v vrata bi postavil kar sebe (čeprav v njih nisem nikoli igral, a opažam, da vse strelja name - nekaj ubranim, večina strelov pa me preluknja). Obrambno vrsto bi sestavljali Samo Pahor in Aldo Rupel na bokih, čistilec in kapetan moštva bi bil Terpin, najnevarnejšega nasprotnikovega srednjega napadalca bi pokrival Gabrovec. Na sredini igrišča, od katere je odvisen razvoj igre, ne bi bilo alternativ: Peric, Moreno Nonis /^15 360° Mitja Kemperle / 19 Pavšič, Štoka. V napadu bi igrali kar trije, kajti brez golov ne moreš zmagati tekme: na levem krilu Slokar, na desnem Gombač, v konici napada pa Boris Pahor (že zaradi renomeja ima zagotovljeno mesto v moštvu). Kot je razvidno, bi igrala ekipa po sistemu 43-3, če pa bi kak standardni član odpovedal, nič strahu, na klopi bi se kar trlo takih, ki bi radi vskočili, a so zaradi najrazličnejših razlogov potisnjeni na rob oziroma na klop. Enajste-rica ima še to prednost, da je vsa slovenska, obenem pa ima še pomirjevalno-ka-milične lastnosti, saj bi lahko navijači posamezne člane zmerjali v živo in se tako razbremenili skrival-niških kritik in zmerjanja za vogali. Skratka, popolno nasprotje od Interja, ki ga sestavljajo sami tujci (Ma-terazzi ne pride v poštev... ) in s tem vzbujajo pri Italijanih manjvrednostne komplekse. Najbrž pa je Morattijeva izbira politična, saj izhaja Inter iz socialistične internacionale in s tem udejanja integracijo narodov in jezikov. A kdo ga lahko kritizira? Kdor zmaguje, ima v današnji miselnosti vedno prav, ne glede na izbiro sredstev. .Sam upam, da bo tudi naša zamejska reprezentanca uspešna in učinkovita in da bo predvajala prej kot atraktiven trd nogomet. In da me ne boste obtožili spolne diskriminacije! Kdaj drugič bom sestavil tudi žensko reprezentanco, kar bo neizmerno bolj težko in tvegano... Jutri bo v Moskvi zandj dejanje nogometne lige prvakov. V angleškem finalu se bosta pomerila Manchester United in Chel- se a Na 13. strani 1 2 Torek, 20- maj3 2008 ŠPORT / NOGOMET - Interjev 16. državni naslov »Scudetto«, slavje in vandalizem na San Siru DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 38. KROGA: Atalanta - Genoa 2:0, Cagliari - Reggina 2:2, Catania - Roma 1:1, Empoli - Livorno 2:1, Lazio -Napoli 2:1, Milan - Udinese 4:1, Parma - Inter 0:2, Sampdiria - Juventus 3:3, Siena - Palermo 2:2, Torno - FiorentI-na 0:1. KONČNI VRSTNI RED: Inter 85, Ro- Odločil je Ibrahimovic - V Parmi ranjen policist - Milan brez lige prvakov - Gattuso podaljšal do leta 2011 ma 82 Juventus 72 Fiorenitna 66, Mi- Zlatan Ibrahimovic, njegov oče je Bosanec, mama pa Hrvatica, je v letošnji sezoni dosegel 17 zadetkov ANSA V A-ligi je že čas obračunov. Inter je bolj ali manj zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. V Rimu so skoraj šestdeset minut upali v preobrat. Za hladno prho je poskrbel Zlatan Ibrahimovic, ki gaje trener Roberto Mancini poslal v ogenj šele v drugem polčasu (zaradi poškodbe ni igral vse od 29. marca). Parma seje po osemnajstih letih poslovila od A-lige. Pred tekmo pa je bilo v emilijskem mestu kar vroče. Interjevi navijači so se spopadli s policijo in končni obračun je bil en ranjen pripadnik varnostnih sil. Po tekmi pa seveda slavje. Navijači so se zbrali in praznovali »scudetto« na milanskem San Siru. Tudi tu ni šlo brez vandal-skih dejanj. Nekateri so odnesli domov cele kose travnate površine in razbili so vrata. Škodo bo seveda plačala milanska občina. Brez komentarjev. Kaj pa ostali? Parma, Empoli in Livorno so izpadli v B-ligo. Trener Catanie Walter Zenga je po obstanku jokal od veselja. Ancelottijev Milan je zaman premagal Udinese (Handanovič je Kakaju ubranil enajstmetrovko). V ligo prvakov gre Fioren-tina, ki je premagala Torino. Strelski kralj A-lige je letos Juventusov steber Alessandro Del Piero (21 golov), ki sedaj čaka na današnji Donadonijev klic. Včeraj pa so se le oddahnili Milanovi navijači. Gattuso ostaja in je podaljšal pogodbo do leta 2011. »NAS PRVAK« Blaž Kemperle je premagal Zavadlala V nedeljo smo prvaka dobili tudi na našem vrstnem redu točkovne napovedi A-lige. »Dodat ni ob ra -čun« med prvo uvrščenima nogometašem Uniona Gregorjem Zavadlalom in košarkarjem Cicibone Blažem Kemperletom (skupaj sta »v rednem delu« zbrala vsak po 15 točk) je minil v znamenju slednjega, ki je v zadnjem krogu pravilno na po ve dal šest te kem. Gre gor je pravilno napovedal štiri tekme, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Blažu čestitamo! KOŠARKA - Za obstanek v B2-ligi Alike že rešen Tržačani pa še ne V tretji tekmi drugega kroga play outa B skupine B2-lige je tržiš-ki Alike dosegel še tretjo zmago z 81:72 v gosteh pri Oderzu in si tako zagotovil obstanek, medtem ko je tržaški AcegasAps klonil v Bassanu 67:78 in si bo moral še tretjo zmago priboriti ali v četrtek v Bassanu ali v nedeljo v Trstu. Trenutno stanje je 2:1 za Pasinijevo ekipo. Montenova ekipa (Laezza 21 točk, Ogri sek, Bra i dot, Toma si ni in Budin pa vsak po 12) je dokazala, da je v popolni bostavi bolj za končnico kot za playout in je še enkrat prepričljivo premagala Oderzo. Nekaj težav so Tržičani imeli le v prvi četrtini, nato pa so po izenačenju pri 22:22 postopoma večali prednost in jo obdržali, kljub temu, da so se domačini nekajkrat nevarno približali. Tržačani so tokrat imeli največ težav z zunanjimi igralci gostiteljev, ki so jih v prejšnjih dveh tekmah dobro omejevali. Tokrat pa so Sanesi, Stopiglia in Fiorendi dosegli kar sve tretjini točk za svojo ekipo in bili odločilni za zmago. Najboljši strelec AcegasAps-a je bil tokrat Guerra (15 točk), ob približno istih odstotkih realizacije iz igre pa so bili naposled odločilni slabi odstotki Tržašanov pri prostih metih in kar 12 skokov manj kot nasprotniki. Zaskrbljujoče poa je dej stvo, da se je spis ku po ško do va -nih igralcev tokrat pridružil še Mu-zio, medtem ko je bil Losavio izključen in bi lahko bil diskvalificiran. Kdo bo torej igral v četrtek? Med tem se v Trstu vztraj no sušlja o odkupu pravic kake ekipe iz A-2 lige. Pri tem naj bi svojo finančno podporo zagotovil nič manj kot Bepi Stefanel. Nostalgiki že sanjajo o obnovitvi naveze Stefanel-Tanjevič, ki je Trst privedla v sam vrh italijanske košarke in je potem v milanski preobleki celo dosegla državni naslov. Marko Oblak A-LIGA DAN POTEM Bog ne greši vedno Dimitrij KriZman Iz tabora ameriškega predsednika, na srečo še za kratek čas, prihajajo vznemirljive novice. Bush se je v enem izmed zadnjih delirijev svoje vladavine oglasil v vlogi božjega odposlanca: »Poklical me je bog in mi rekel, George, pojdi in napadi Afganistan!«. Pred leti je bog ravno tako delil škodljive nasvete. Taribo West (se ga spomnite?) je nekoč dejal: »Bog mi je rekel, da moram igrati za Inter.« Toda tedanji Interjev trener Lippi je bil bolj pameten kot Bush in božjih navodil ni poslušal: »Čudno, meni ni rekel nič«, je odpisal Westa. Kot da bi se hotel opravičiti za vsiljevanje Westa, je v nedeljo po mojem sam bog poslal v Parmo Ibrahimoviča, ki je, ko je že vse precej občutno kazalo na polom Inter-ja, rešil Morattijevo barko, pardon, Morattijev tanker. Božjemu darilu se je sicer Manci-ni dolgo časa upiral, na igrišče poslal celo take igralce, kot je Cesar. Ta je na takem nivoju, da bi mesta ne našel niti v ekipe Parme, ki se je borila za obstanek. Slabo uro je Mancini bil gluh na nebeška prišepetovanja, nato se je odločil. Ibrahimovič na igrišče. In »nebo se je otvorilo«, kot je kriknil komentator srbske televizije, ko je Crvena zvezda dosegla znameniti zadetek, ki jo je popeljal v finale Pokala prvakov. Ibrahimovič je v pol ure napravil več kot cela ekipa v zadnjih nekaj kolih. S takim igralcem je lahko biti na mestu Mancinija! Saj ni treba, da ekipo ne vem kako pripraviš, da uigravaš kaj posebnega, dese- tim igralcem daš navodilo, naj dajo žogo Ibrahimoviču in nekaj se bo najbrž zgodilo. Za Mancinija naj bi se zdaj zanimala Chelsea - Abramoviču naj bi ga svetoval Eriksson. To ti je solidarnost med trenerji podobnega kova, takimi pač, ki nimajo veliko pojma. Sicer pa je zmaga Interja in njegovega trenerja Mancinija simbolična: za Italijo je to več kot dovolj, v Evropi pa še vedno daleč premalo. Za najvišjo kakovost moraš dandanes imeti zadosten seštevek vloženih finančnih sredstev in vizije razvoja ekipe za več sezon vnaprej. V Italiji ima Roma dovolj vizije, ki pa ni vedno uresničljiva zaradi razmeroma skromnih denarnih razpoložljivosti. Inter (konec koncev pa tudi Milan) vlagata dosti, a nista si na jasnem, kakšno ekipo hočeta imeti v naslednjih desetih letih. Kdo pa je uspešen v Evropi? Manchester, ki velikim sredstvom dodaja odlično strategijo. Chelsea, ki neizmernim količinam denarja dodaja dediščino mozaika, ki gaje sestavil Mourinho. Celo Real in Barcelona s svojimi neomejenimi količinami denarja sta zašla v težave takoj, ko sta zgubila nit razuma in se podala na negotovo pot galaktičnos-ti. Na nižjem nivoju, a spoštovanja vrednem glede na objektivni domet so še zelo uspešni Lyon in, čeprav se boste morda nekoliko zmrdovali, Werder Bremen, Sevilla, Porto. Ta trojica je na nivoju Rome, preostala italijanska panorama pa je celo pod tem standardom! (dimkriz-man@yahoo.com) lan 64, Samdpria 60, Udinese 57, Napoli 50, Atalanta in Genoa 48, Palermo 47, Lazio 46, Siena 44, Cagliari 42, Torino in Reggina 40, Catania 37, Empoli 36, Parma 34, Livorno 30. Inter je prvak, Roma, Juventus in Fio-renitna so se uvrstili v Ligo prvakov. Milan, Samdpria in Udinese so se uvrstili v pokal UEFA. Empoli, Parma in Livorno so izpadli v B-ligo. D-liga Itala San Marco se je uvrstila v polfi-nalno fazo končnice D-lige za podelitev naslova prvaka meekmi predtek-movanja igrala neodločeno 1:1 proti Alessandrii. KOŠARKA Končnica A1-lige Milanski Armani je četrti polfinalist A1-lige. V četrti tekmi četrtfinala je v gosteh z 78:61 premagal Premiato iz Montegranara. Polfinalni pari: Siena -Armani MI in Lottomatica Rim - Air Avellino. Prva tekma bo v četrtek, igra se na tri zmagane tekme. HOKEJ NA ROLERJIH Končnica A1-lige V drugi polfinalni tekmi za naslov je tržaška edera Officine Belletti s 5:2 premagala Vicenzo in se uvrstila v finale, v katerem se bo pomerila z moštvom Vipšers iz Asiaga, ki je prav tako v dveh tekmah izločil moštvo Milano 24. ODBOJKA Končnica B2-lige Stoparjev Bibione je v drugi tekmi končnice v gosteh premagali Carpi s 3:2 i stanje v zmaga izenačili na 1:1. VATERPOLO B-liga Tržaško moštvo Pallanuoto trieste je v 7. krogu povratnega dela s 16:6 premagal Bergamo. Za Tržačane je zadetek dosegel tudi Peter Planinšek. Odločilen bo zdaj dvoboj 24. maja proti Brescii. Vrstni red: Bergao Alta 48, Pallanuoto Trieste 42, Brescia 39, Vicenza 26, Milano 23, Padova 21, Canottieri Milano 15, CUS Milano 14, Cagliari 3, Bergamo Nuoto 1. NOGOMET NA MIVKI - Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2008 Za slovo poraz z Rusijo »Azzurri« julija na SP v Franciji Michele Leghissa je četrti z leve stoje BENIDORM - Italijanska državna reprezentanca v nogometu na mivki, v kateri igra tudi Slovenec iz Medje vasi Michele Leghissa, je v nedeljo v Španiji zaključila nastope na kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu. Na tekmi za tretje mesto so »azzurri« v okrnjeni postavi in v nalivu izgubili proti Rusiji s 4:2. Zaradi izključitve Coro-sinitija in Pavoneja (na polfinalni tekmi proti Španiji) in odsotnosti Esposi- ta, Torrisija in Fumagallija je na zadnji tekmi kvalifikacij Italija igrala v sedmih. Igro je v prvem polčasu pogojeval močan naliv, v nadaljevanju pa je Rusija prevladala v napadu. Največ golov je padlo v drugem polčasu: dvakrat so bili uspešni »azzurri« s Pasqualom in Pal-maccijem, trikrat pa Rusi. V tretjem pol ča su so Ru si za pe ča ti li konč ni rez -ultat 4:2 že v uvodnih minutah, čeprav so Le ghis sa in os ta li sku ša li spre ob rni - ti rezultat vse do končnega žvižga. V finalu pa so Španci premagali Portugalsko s 4:3. Vse štiri prvouvršče-ne ekipe (Španija, Portugalska, Rusija in Italija) so si zagotovile nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Marseilleu od 17. do 27. julija. Slovenec Michele Leghissa je na kvalifikacijskem turnirju zapustil dober vtis, skup no je do se gel osem go lov in bil eden odločilnih igralcev za končni uspeh. ^_ŠPORT_ NOGOMET - Jutri v Moskvi finale Lige prvakov Za naslov v finalu • V I VI • v ^ • prvič angleški moštvi Ferguson in Grant: trenerja s povsem različno zgodovino - Stavnice dajejo prednost »rdečim vragom« Didier Drogba je glavni adut Chelsea v napadu MOSKVA - Evropske nogometne silnice se zadnja leta vse bolj usmerjajo v Anglijo, vrhunec pa so pripravile v tej sezoni, saj se bosta prvič v zgodovini v finalu lige prvakov pomerila angleška kluba. Manchester United bo jutri ob 20.45 na moskovskem stadionu Lužniki naska-koval svoj tretji evropski naslov, londonski Chelsea pa prvega.Angleški finale se je napovedoval že nekaj let, saj je v zadnjih treh sezonah v finalu zaigral vsaj en klub iz najmočnejše lige na Otoku, ob tem pa so tako lani kot letos v polfinalu igrali kar trije angleški klubi. Ti so vse bolj v rokah tujih kapitalistov, vložki so veliki, Anglija pa za igralce posledično postaja nogometni raj. Premier league je ob vsej tej globalizaciji močno obogatela in prevzela primat na stari celini, kar gre nekaterim močno v nos. Nikakor pa to ne bo motilo več kot 40.000 angleških navijačev, ki bodo ali so že krenili na nogometno romanje v Moskvo. Tako v domovini kot v Rusiji pa upajo, da bo obnašanje zloglasnih Otočanov ostalo na primerni ravni, za kar bo v ruski prestolnici skrbela tudi manchestrska policija. S tem pa se zagotovo ne bosta ukvarjala stratega Manchestra oziroma Chelseaja Alex Ferguson in Avram Grant. Trenerja, ki imata povsem različno trenersko zgodovino, vodita ekipi, ki sta v zadnjih štirih letih pobrali državne naslove. Ferguson, ki je na čelu »rdečih vragov« že 22 let, in je v tem času osvojil več kot dva ducata različnih lovorik, upa, da bo njegovi ekipi uspelo ponoviti uspeh iz leta 1999, ko je v dramatičnem finalu v Barceloni z 2:1 premagala Bayern München. Tekma v Moskvi bi ob zmagi Unite-da v Moskvi dobila še dodaten simbolični pomen. Klub z Old Trafforda je namreč svoj prvi evropski naslov osvojil pred 40 leti (v Londonu je s 4:1 ugnal Benfico), pred 50 leti pa se je zgodila »münchenska tragedija«, v kateri je umrlo 23 ljudi, med njimi tudi osem nogometašev v rdečih dresih. Ferguson se v tem trenutku ukvarja predvsem s tem, koga uvrstiti ne samo v začetno enajsterico, ampak tudi na klop. Ob vseh teh sladkih skrbeh se zdi, da ima mesto v ekipi zagotovljeno izkušeni Paul Scho-les, ki je zabil zmagoviti gol v polfinalu pro- V Štandrežu se je v soboto, v organizaciji BK Mak, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, odvijal 6. ženski mednarodni balinarski turnir. Ob 20-letnici ustanovitve kluba se je na turnir prijavilo kar 12 ženskih ekip, ki so jih organizatorji razdelili v 4 skupine. Udeleženke, ki so se zbrale na balinišču v Štandrežu že v zgodnjih jutranjih urah, je na majhni otvoritveni slovesnosti v imenu BK Mak pozdravil Marko Zavadlav, pozdrav in voščila za uspešni balinarski dan pa je prinesel tudi goriš- ti Barceloni, finale leta 1999 pa je moral izpustiti zaradi kazni. Moštvi sta se v finalu katerega izmed tekmovanj nazadnje pomerili leta 2007 v pokalu FA, Ferguson pa priznava, da takratni poraz še vedno skeli. Za jutri pa napoveduje povsem drugačno tekmo. »Vsekakor bo drugače kot v finalu pokala FA. Prepričan sem v to. Mi bomo bolj sveži kot takrat in prav zaradi tega bomo igrali veliko bolje,« pravi Ferguson. Pri Chelseaju pravzaprav nihče ne pričakuje odstopa od dobro organiziranega in discipliniranega pristopa, ki gaje uveljavil Jose Mourinho, nasledil pa Avram Grant (čeprav je lastnik londonskega kolektiva Roman Abramovič Izraelca vpokli-cal predvsem zaradi želje po bolj atraktivni igri). Zmaga v Moskvi tako ne bi bila le sploh prva za Chelsea v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju, ampak tudi določena garancija za Granta, da ostane v klubu. »Vedno, ko ustvarjaš zgodovino, si želiš, da je to temelj za prihodnost. Zelo, zelo smo zadovoljni, da smo prvič v zgodovini kluba v finalu lige prvakov, toda samo s tem se ne bomo zadovoljili. Želimo ki tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Po začetnih srečanjih v Štandrežu in v Sovodnjah, so se morale tekmovalke zaradi dežja in slabih vremenskih razmer preseliti na pokrito balinišče v Gradišče, kjer so odigrale večino srečanj predtekmovalnega dela. Po kosilu sta prišla na vrsto polfinala, v katerih so se pomerile ekipe Maka in Vrtojbe ter Vipave in Prvačine; v velikem finalu pa sta se srečali ekipi Maka in Vipave. Makovke so srečanje zmagale 11:4 in osvojile turnir. Sledilo je posamično tek- ANSA iti naprej in ustvariti nove podvige. Najprej nas čaka sredina tekma, po njej pa bomo govorili o prihodnosti. Toda že zdaj lahko obljubim, da bo prihodnost Chelseaja zelo dobra,« pravi Grant. Eden izmed razlogov za takšno optimistično napoved je tudi kapetan nemške reprezentance Michael Ballack, ki je bil v drugem delu sezone ključni mož v igri »modrih«, sicer dvakratnih zmagovalcev pokala UEFA, hkrati pa je zelo lačen evropskega naslova. Temu je bil najbližje leta 2002, ko je z Bayerjem iz Leverkusna v finalu klonil proti madridskemu Realu. »Manchester United je izvrstno moštvo, zato bo to za nas izjemno težak test. Toda naša forma se je v zadnjih mesecih tako dvignila, da z velikimi upi potujemo v Rusijo,« je dejal Ballack. Stavnice rahlo prednost dajejo Manchester Unitedu z izjemnim Cristianom Ronaldom, a mnogi njegovi navijači bi v finalu raje videli Liverpool, saj je Chelsea, pri katerem velja izpostaviti tudi Didierja Drogbaja, v tem trenutku bržkone najtrši oreh, ki se je »prikota-lil« v veliki finale LP. Tekmo na stadionu Lužniki bo sodil Slovak Luboš Michel, pomagala pa mu bosta rojaka Roman Slysko in Martin Balko. movanje v igri bližanje-krog. Tudi letošnja izvedba balinarskega turnirja je potekala v vznamenju velikega fair playa med vsemi udeleženkami in seveda je bila to nova priložnost za druženje, vzpostavljanje prijateljskih stikov, razvedritev in sprostitev. Kljub slabemu vremenu se je tekmovalni dan uspešno zaključil z nagrajevanjem in z družabnostjo vseh nastopajočih, tako da so prav gotovo vse udeleženke zapustile turnir s prijetnimi občutki lepo preživelega dne. ZLATA KNJIGA Naslov doslej osvojilo 21 klubov Doslej je 21 klubov osvojilo pokal zmagovalca 9 zmag: Real Madrid; 7 zmag: AC Milan; 5 zmag: Liverpool; 4 zmage: Ajax Amsterdam, Bayern Muenchen; 2 zmagi: Barcelona, Benfica Lizbona, Inter Mi la no, Not ting ham Forest, Manchester United, Juventus Torino, Porto; 1 zmaga: Celtic Glasgow, Feyenoord Rotterdam, Aston Villa, Hamburger SV, Steaua Bukarešta, PSV Eindhoven, Crvena zvezda, Olympique Marseille, Borussia Dortmund. Zmagovalci zadnjih 25 let 1983 Hamburger 1984 Liverpool 1985 Juventus 1986 Steaua Bukarešta 1987 Porto 1988 PSV Eindhoven 1989 Milan 1990 Milan 1991 Crvena zvezda 1992 Barcelona 1993 Marseille 1994 Milan 1995 Ajax Amsterdam 1996 Juventus 1997 Borussia Dortmund 1998 Real Madrid 1999 Manchester United 2000 Real Madrid 2001 Bayern München 2002 Real Madrid 2003 Milan 2004 Porto 2005 Liverpool 2006 Barcelona 2007 Milan Udeleženke že tradicionalnega turnirja MAK Rezultati: SKUPINA 1: Mak - Kobarid 6:4; Mak - Renče 8:5; Kobarid - Renče 4:10; SKUPINA 2: Solkan - Kanal 8:7; Solkan - Vipava 7:7; Vipava - Kanal 11:5; SKUPINA 3: DU Gorica - Prvačina 5:7; Medana - Prvačina 4:13; Medana - DU Gorica 7:10; SKUPINA 4: Nova Gorica - Ajdovščina 13:1; Nova Gorica - Vrtojba 3:8; Ajdovščina - Vrtojba 4:8; POLFINALE: Mak - Vrtojba 8:2; Vipava -Prvačina 8:6. ZA 3. MESTO: Prvačina - Vrtojba 6:3; FINALE: Mak - Vipava 11:4. (IT) Torek, 20. maja 2008 □ Obvestila ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 9. do 13. junija (vsak dan od 8. do 17.ure) na Stadionu l.maj »ŠPORTNI TEDEN«: za otroke letnikov 2002-1999 spoznavanje športnih iger, za otroke letnikov 1998-1995 osnove odbojke. Za dodatne informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 (do 15.ure Ivana), 3331755684 (v popoldanskih urah - Silva), 3497923007 (po 20.uri - Tjaša) ali pišite na in-fo@od-bor.com AŠK KRAS s sodelovanjem z ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgonik 2008« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. junija, od 8.30 do 17. ure. Prijave in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 16. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. SK DEVIN prireja dvodnevni kolesarski izlet v Hochpustertal 1. in 2. junija 2008, kjer je na razpolago preko 40 km dolga kolesarska steza ob Dravi in povratek na startno točko z vlakom. Vpisovanje je do 22.ma-ja. Informacije na : info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začet-niški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1. 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2. 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3. 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yc-cupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje tečaje v razredu »Optimist«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj -od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Mi-ramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. BALINANJE - 6. ženski mednarodni turnir BK MAK V jubilejnem letu društva turnir osvojile domačinke iz Štandreža 14 Torek, 20. maja 2008 KOŠARKA / MOŠKA C2-LIGA - Končnica za napredovanje »Jadranovci morajo dokazati, da so najboljši« O Jadranu odbornik Ardite Falzari - V soboto pri Briščikih ob 20.30 - Obe ekipi igrata v obrambi zelo agresivno Končnica za napredovanje v državno C1-ligo se nadaljuje. Jadranovci po gladkih zmagah proti CBU-ju iz Vidma se bodo v drugem krogu pomerili z goriško Ardito (v soboto ob 20.30 v Briščikih), ki je v prvem krogu končnice dvakrat premagala tržaški Santos: »Seveda je Ardita ugodnejši nasprotnik kot tržaški Santos. V rednem delu smo Ardito obakrat premagali, proti Santo-su pa smo v drugem delu prvenstva izgubili,« je priznal trener Popovič. Vedenje, da so goriško ekipo že dvakrat premagali, najbrž daje Oberdanu in soigralcem nekaj psihološke prednosti. Če je cilj jadranovcev napredovanje, pa so v nasprotnikovem taboru skoraj nepričakovano dočakali drugi krog končnice: »Uspeha nismo pričakovali, saj smo s San to som v red nem de lu pr -venstva vedno izgubili. Izkoristili smo neučinkovito predstavo Santosa,« je pojasnil odbornik Ardite Diego Falzari in dodal: »Menim, da smo odigrali na zadnjih dveh tekmah najboljšo košarko doslej. Zasluga gre predvsem dobri fizični pripravi, ki smo jo stopnjevali in je sedaj pokazala prve sadove.« JADRAN O ARDITI - Trener Popovič (do srede bo v Spellu z ekipo U19) si je sicer že ogledal posnetek zadnje tekme med Ardito in Santosom: »Goriška ekipa je zelo organizirana, igra pravo košarko. Kot mi nimajo izrazitega visokega igralca, ampak zadevajo pod košem in tudi iz zunanjih položajev« je povzel Popovič in pojasnil, da teži igra tudi pri nasprotnikih predvsem na agresivni obrambi. »Po ogledu posnetkov pa bi še dodal, da Tržačani na drugi tekmi končnice sploh niso pokazali vsega kar znajo. Tudi visoka končna prednost ni realen rezultat (100:81). Menim, da je Ardita vseeno slabša ekipa,« je še zaključil. ARDITA O JADRANU - Da je Ardita po nepričakovanem uspehu tudi v rahli psihološki prednosti, je potrdil tudi njen odbornik Falzari: »Nimamo kaj izgubiti. Jadran mora sedaj dokazati, da je Saša Ferfoglia je bil po rednem delu najboljši strelec Jadrana. Skupno je dosegel 472 točk. V končnici za napredovanje pa je doslej največ košev zbral Christian Slavec. V prvih dveh tekmah proti CBU-ju je skupno dosegel 45 točk, drugi najboljši pa je bil Saša Ferfoglia z 36 točkami KROMA najboljši,« je neobremenjeno povedal, »Jadranovci so gospodarili skoz celo prvenstvo. Dobri so v vseh elementih. Mislim, da bo na razplet tekem vplivalo tudi igrišče: v Briščikih je igrišče manjše in obenem je vedno veliko navijačev,« je dokončal. V primeru, da bi morale ekipe odigrati še tretjo odločilno tekmo, bi igrali v športnem centru v Briščikih. KDO BO IGRAL? - Pri Jadranu so vsi nared. Danes bodo jadranovci (brez trenerja in Deana Oberdana, ki je spremlja ekipo U19) odigrali tekmo s Kontovelom in Sokolom, v četrtek pa bodo spet trenirali po običajnem ritmu. Pri Arditi bodo tudi kompletni. Proti Santosu so sicer igrali brez Can-cianita, ki bo sicer v soboto nared. Ostali nosilci goriške ekipe so na zunanjih položajih organizatorja igre Gaggioli in Antena ter branilca Gan- dolfi in Musolin. Pod košem pa bosta igrala Tomasi in mladi Buttiglion. Na zunanjih položajih pa pridobiva iz kroga v krog daljšo minutažo mladi dvo-metraš Andrea Franco (letnik 1988), ki sicer igra v zunanjih položajih in postaja nenadomesljivi član ekipe. V drugi polovici prvenstva so ekipo zapustila ostrostrelec Coco in Srb Ilic. Bivši jadranovec Fabio Antoci pa okreva po poškodbi kolena. (V.S.) U19 - V Umbriji Jadranovci brez težav čez prvo oviro Danjel Zaccaria KROMA Jadran ZKB - Montebelluna 88:69 (23:19, 50:36, 61:50) JADRAN: Gantar 0 (-, 0:1, -), Starc 2 (-, 1:2, -), Ferfoglia 29 (7:9, 11:22, 0:2), Lisjak 6 (4:6, 1:4, -), Vitez 6 (-, 0:1, 2:7), Zaccaria (2:5, 9:11, -), Malalan 13 (3:6, 5:11, -), Regent 0 (-, 0:1, -), Ban 11 (5:6, 3:6, 0:1), Ber-netič 1 (1:2, -, -). TRENER: Popo-vič in Oberdan. Jadranovi mladinci so včeraj v Spellu pri Perugi začeli z nastopi na meddeželni fazi košarkarskega prvenstva under 19. Prvega nasprotnika, ekipo iz Veneta, so brez težav premagali. Danes se bodo pomerili s poražencem med moštvoma Lumettane in Alfa Omega Ostia. Jadranovci so na prvem srečanju proti tehnično in fizično solidni ekipi iz Montebellune zapustili dober vtis. Vseskozi je bila igra Ferfoglie in sogralcev dopa-dljiva in dinamična. Nasprotniki so sicer že od uvodnih minut igrali zelo zagrizeno, a to ni bilo dovolj, da bi ukrotili razigrane jadranovce. Prvo četrtino so Popovičevi varovanci zaključili s štirimi točkami prednosti, v naslednjih desetih minutah pa so z agresivno igro v napadu in čvrsto obrambo visoko po-vedli (50:36). Utrujenost in nepre-ciznost v napadih sta omogočili Montebelluni, da se je v tretji četrtini približala na samih šest točk. To pa je bilo tudi vse, kar so prikazali nasprotniki. Jadranovci so v zadnji četrtini spet prevzeli začetni ritem in z zrelo igro so vodstvo le še večali. Pohvalo zasluži celotna ekipa, predvsem pa Saša Ferfoglia (29 točk), pod košem pa Zaccaria (20 točk in 12 skokov) in Malalan. MOŠKA D-LIGA - V prejšnjih treh sezonah je bil obračun boljši Ni šlo vse po pričakovanjih Bregu je spodletelo napredovanje, Kontovel Sokol pa je namesto mirnega obstanka dočakal razburljiv finiš in pomoč NAB-a - Tudi svetle točke 81:74 - s tem končnim izidom sta se zaključili obe četrtfinalni tekmi med Bregom in ekipo GSA Nuovo Basket Udine in obenem tudi D-ligaško prvenstvo za zamejske predstavnike. Prejšnje tri sezone so bile gotovo uspešnejše kot letošnja, saj sta vsakič eno slovensko ekipo od C2 lige ločevali le dve zmagi. Leta 2005 je Sokol izgubil obe finalni tekmi play-offa proti Tarcentu, leto pozneje je Breg kar trikrat zapravil neposredno napredovanje: najprej v zadnji tekmi rednega dela, nato pa še dvakrat v finalu. Lani pa se je spet Breg uvrstil v končnico, kjer bi z dvema zmagama v zadnjih dveh tekmah prav tako napredoval v C2 ligo. Stebri Kontovela Sokola Trener Danjel Šušteršič je oktobra kot stebre svoje ekipe označil Budina, Doglio, Paoletiča in Švaba. Gregor Budin se je po dobrem začetku kmalu ugasnil in dosegel manj točk kot prejšnjo sezono s Sokolom. Ostali trije pa so gotovo bili odločilni za obstanek: Paoletič je bil skozi celo sezono najboljši strelec, Švab in Doglia pa sta zaradi poškodb v prvi polovici bolj malo oz. slabo igrala, v nadaljevanju pa sta bila večkrat najboljša na igrišču. Poleg njih pa se je združena ekipa rešila tudi po zaslugi dveh »zimskih nakupov«, Andreja Šušteršiča in Marka Hmel-jaka, ki sta igrala samo polovico oz. tretjino sezone, kljub temu pa sta bila večkrat nenadomestljiva v vrstah združene ekipe. Trener Šušteršič pa je že oktobra napovedal, da bo za prijetno presenečenje poskrbel Peter Lisjak, ki je bil z dobro igro skozi celo sezono celo drugi najboljši strelec za Paole-tičem. Najboljši pri Bregu Trener Pregarc je najbrž preveč zaupal svojim štiridesetletnikom: kot stebra ekipe je pred pričetkom označil Cerneta in Laudana. Njima je tik pred začetkom povratnega dela dodal še Lorenzija. Njegov prihod ni prinesel zaželenih sadov, saj so Brežani izgubili tekmo več kot v prvem delu, poleg tega pa tudi obe četrtfinalni tekmi končnice. Cerne in Laudano pa sta skozi celo sezono igrala zelo nestanovitno, saj so dobrim nastopom sledili dokaj medli. Pravi stebri Brega so v resnici letos bili drugi (in za srečo mlajši) igralci: glavni je bržko- ne bil Borut Sila, ki je kot edini v tridesetih tekmah zbral več kot petsto pik, imel največ skokov, pridobil največ žog, dal največ blokad in asistenc. Poleg njega sta vodilno vlogo skozi celo sezono odigrala tudi Jev-nikar in Križman, ki je imel med Brežani tudi najvišjo minutažo. Med mlajšimi igralci so izstopali predvsem Ciacchi, Škorja in Widmann. Doseženi in nedosegljivi cilj Kontovel Sokol je dejansko dosegel obstanek že tekmo pred koncem sezone, saj je bil v zadnjem krogu prost. Tako je tudi izpolnil cilj trenerja Šušteršiča, ki si je sicer Najboljši strelec Brega Borut Sila (prvi z leve) je dosegel 504 točke, najboljši strelec Kontovela Sokola Roby Paoletič pa jih je dosegel 400 KROMA želel, da bi bil obstanek miren, kar gotovo ni bil, saj ga je dosegel le po zaslugi Naba, ki je v poslednji tekmi precej nepričakovano premagal Isontino. Cilj Brega - končno prvo mesto- pa je bil objektivno nedosegljiv, saj so Pregarčevi varovanci izgubili vse tekme proti višjeuvrščenim nasprotnikom z izjemo povratne proti San Vitu. Kronično pomanjkanje visokih igralcev Že pred prvo prvenstveno tekmo so se morali pri Briščikih in v Dolini soočiti s kroničnim pomanjkanjem visokih igralcev. Pri Kontovelu Sokolu sta k rešitvi tega pro- blema gotovo odločilno pripomogla Doglia in Hmeljak, pri Bregu pa se je proti koncu sezone izkazalo, da je lahko hitra in agresivna igra ostalih igralcev uspešnejša od počasnega Lorenzija. Polfinale in odločilna tekma za obstanek Prvi polfinalni par je bil znan že prejšnji četrtek: poleg Bregovih nasprotnikov so tudi Perteole dvakrat zaporedoma slavile proti tretji najboljši ekipi druge skupine - UBC Latte Carso. Dvoboj bi moral biti na papirju kar izenačen, saj so se Brežani v bolj ali manj popolni zasedbi dalj časa upirali tako Perteolam kot drugovrščeni ekipi zahodne skupine. Če je prvi polfinale izključno furlanski (Per-teole so edina ekipa iz videmske pokrajine, ki nastopa v vzhodni skupini), je drugi tržiško-tržaški: Gasthaus in San Vito sta šele v tretji tekmi končno strla odpor trdoživih Tarcenta oz. Tolmezza. Tudi v tem primeru se obetata kar izenačena spopada, še predvsem ker sta ekipi v rednem delu zmagali vsaka po eno tekmo v gosteh. San Vito je sicer slavil kar z 19 točkami prednosti, Tržičani pa sredi oktobra niso še bili tako uigrani kot sedaj. Polisportiva Isontina je zmagala drugo tekmo proti ekipi Oece Fiume Veneto. Tretja tekma bo na sporedu v soboto, na košarkarski zvezi pa niso še določili, kje se bosta ekipi še zadnjič spopadli. Ison-tina mora tekmo nujno zmagati, ker bi sicer nazadovala v promocijsko prvenstvo in je ne bi mogli ponovno vključiti, saj se je tako rešila že lani. Mitja Oblak / ŠPORT Torek, 20. maja 2008 1 5 TENIS - Odločilna tekma rednega dela ženske C-lige Po osmih urah boja brez končnega zmagovalca Potreben bo žreb - Gajevke morda zamudile priložnost, za nasprotnice pa je izid 2:2 prava blamaža Nedeljsko srečanje zadnjega kroga prvega dela ženske C-lige med Gajo in videmsko Libero ni določilo nobenega zmagovalca. Po več kot ose-murnem srečanju, ki se je zaradi dežja odvijalo samo na enem igrišču pri TC Morena v Tricesimu bosta morali vodilni ekipi v deželnem delu prvenstva zaupati žrebu vsa svoja upanja v napredovanje v državni del. Predsednica Libere Galante je za zad nje sre čanje skli cala vse ra polož -ljive igralke, čeprav vseh ni mogla iz-ko ris ti ti. Tako so ob igrišču sede le igralke slovitih imen kot Smashnova (ki je eno srečanje tudi sodila), Lubi-ani ter Scartoni, odsotna je bila le profesionalka Mara Santangelo, ki je v tem ted nu nas topala na rim skem odprtem prvenstvu. Zato pa je bila v postavi poleg »domačih« igralk Anissi-move in Auerjeve na prvi deski še Gloria Pizzichini, 33-letna igralka, ki je dosegla višek svoje kariere že leta 1996 s 45. mestom na lestvici WTA, in se počasi poslavlja od red ne ga nas -topanja na turnirjih. Pr vi sta sto pi li na igrišče Anis si -mova proti Nini Šuvak. Posamezne igre so se odvija le do kaj ize na čeno, domača igalka pa je kljub temu na začetku obeh setov zbrala prednost, ki jo je potem ohra ni la tudi do kon ca in tako zagotovila svoji ekipi prvo točko. Gajevka je tokrat odigrala nekoliko ne si gur no in pre ma lo udar no, da bi spravila domačo igralko v težavo. V drugem srečanju sta se spoprijeli tretjepostavljeni Carlotta Orlando in tujka Libere Auerjeva. Izkušena Avstrijka je predvsem z visokimi odgovori, ki so se odbijali tik pred osnovno črto, skušala nevtralizirati napade mlade gajevke. To ji je uspelo v prvem setu in delu drugega. Pri rezultatu 4:1 v korist domače igralke pa se je Orlandovi odprlo: uspešno je začela zaklju čevati svo je na pade in nizati igro za igro. Do zmage v tretjem setu jih je na ni zala kar enajst zaporedoma, saj je Auerjevo v tretjem setu pus ti la kar na nič li. Na kon cu sta se pome rili naj -boljši igralki obeh postav: Ciguieva in Pizzichinijeva, ki je za videmsko ekipo letos nastopila že enkrat prej. V prvem setu je bivša članica italijanske ekipe v Fed cup odločno nadigra-la Ci gui e vo, ki je priš la v igro ko maj v drugem setu. Takrat je gajevka prevze la vod stvo nad igro in izko ris -tila predvsem udarnost svojega dvo-ročnega backhanda. Po izenačenih dveh setih, v katerih so lah ko pri sot -ni bili priča res izrednim akcijam, je na kon cu sla vila mla da Ci gui e va in tako zago tovila gro paj sko-pad riški eki pi začas no prednost. Žal so v odločilni igri dvojic, v kateri so nastopile Anissimova/Auer in Cigui/Šuvak, gajevke odigrale presenetljivo negotovo in dekoncentri-ra no, kar kaže jas no konč ni rez ul tat. Po si cer ize na čenem začet ku, v katerem sta v ne kaj igrah po šte vil nih izmenjavah prednosti gajevki potegnili krajši konec, je domača dvojica zaigrala bolj motivirano in učinkovito. Tokrat je od gajevk odpove da la predvsem Nina Šuvak, ki ob mreži ni do bi la na či na kako poseči na odgo -vor nasprotnic. Kakorkoli že, je remi v tem srečanju za Gajo dober dosežek, me-dem ko predstavlja za pre sed ni co Libere lahko poraz že dejstvo, da mora sedaj čakati na raz plet ob žre bu, potem ko je toli ko vlo žila v eki po, ki naj bi bila gotova zmagovalka. Ne gle de na to, da je tre ba potem za na -predovanje v B-ligo doseči še dve zmagi v državnem delu. Žreb bo potekal na sede žu de -želne teniške zveze mogoče že danes, saj je tre ba konč ne ga zma go val ca čimprej sporočiti v Rim za sestavo državne skupine. Od ostalih srečanj skupine je bilo najvažnejše tisto med zadnjima dvema ekipama - Maniagom in TC Tri esti nom. Zma gale so teni sa či ce slednje ga, ki so si tako pri do bi le pra -vico do obstanka v C-ligi, medtem ko bo eki pa iz Ma ni a ga v pri hod nji sezo -ni nastopala v D1-ligi. ASD Libera - AŠZ GAJA 2:2 Pizzichini (2.4) - Cigui 6:2, 4:6, 3:6; Anissimova (2.6) - Šuvak 6:3, 6:3; Auer (3.2) - Orlando 6:4, 4:6, 0:6. Dvojice: Anissimova/Auer -Cigui/Šuvak 6:2, 6:0 JADRANJE - Čupini optimisti v Avstriji Zanimiva preizkušnja na Vrbskem jezeru Čupini optimisti so se prejšnji konec tedna udeležili mednarodne regate v Avstriji Alpe Adria Challenge 2008 na Vrbskem jezeru pri Celovcu. V soboto so mladi jadralci iz Češke, Avstrije in Italije izpeljali tri regate, v nedeljo pa sta oblačnost in megla na jezeru preprečili še druge preizkušnje. Otroci so bili na regat-nem polju vseskozi sami (pristoni so bili le organizatorji), saj zaradi za- ščitenega območja velja prepoved vožje z motornimi čolni. Trenerji so tako ostali na obali. Kljub temu so se naši najmaljši jadralci dobro odrezali. V konkurenci 78 optimistov (skupaj so tekmovali junioresi in kade ti) je bil Tho mas Gru den osmi (9., 7. in 17. mesto), Mirko Juretič pa 14. (13. 19. in 15. mesto). Ostali: 60. Martina Husu, 62. Luca Carciotti, 66. Ce ci li a Fidel. Carlotta Orlando je v Tricesimu prijetno presenetila KROMA MOŠKA B-LIGA - Gaja Za obstanek proti Angiulliju iz Barija V play-outu za obstanek v moški B-ligi se bodo tenisači Gaje pomerili z moštvom SG Angiul-li iz Barija, ki je v prvem krogu play-ou ta v Benet kah s 4:2 izgubil proti domačemu moštvu TC Venez ia. Prva tekma bo v nedeljo, 25. maja na Padričah, naslednjo nedeljo pa bodo morali gajevci na jug Italije. Zgodila se jim je tako najslabša varian ta, da jih čaka v boju za obstanek tudi zelo dolga pot. GO'N'GO Paola Cigui po zmagi v drugi krog Paola Cigui KROMA Včeraj se je v Gorici začel glavni del prestižnega turnirja Go'n'Go, na katerem nastopa tudi naša najboljša igralka Paola Cigui. Letošnja deseta izvedba turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je privabila na goriška in novogoriška teniška igrišča veliko mladih nadebudnih igralk. Prva nosilka je 19-letna Brazilka Roxana Vaisem-berg (št. 308), ki iz sezone v sezono konstanto izboljšuje mesto na svetovni lestvici. V treh sezonah se je od 821. mesta povzpela do tristotega. Ob naši igralki gropajsko-padriškega društva, ki je nastopila na glavnem turnirju po povabilu organizatorja, bo igralo še 14 Italijank, pet Slovenk, iz Švice, Slovaške in Čileja pa prihajajo po tri igralke. Na glavnem turnirju bodo nastopile še dve Hrvatici, Čehinja, Francozinja, Nemka in Avstrijka. Včeraj je Paola opravila že prvi nastop na glavnem delu turnirja posameznic. Proti slovaški igralki Michaeli Pochabovi (št. 689) je zmagala s končnim rezultatom 7:6, 6:4. V obeh setih je bila slovaška tenisačica v prednosti, a je Ciguieva obakrat z uspešno reakcijo in izredno igro sprevrgla rezultat sebi v korist. V drugem krogu bo igrala proti zmagovalki dvoboja med drugo nosilko Liso Sadino (št. 369, letnik 1986) in Alessandro Di Batte (št. 1036, letnik 1989), ki je kot Paola dobila povabilo organizatorja. V popoldanskih urah pa je Paola igrala tudi na turnirju dvojic s Furlanko Alessio Bertoia. Dvojica iz Združenih držav Amerike Ojeda/Schaub je s 6:2, 6:2 premagala Cigujevo in Bertoio in ju tako izločila iz tekmovanja. »Američanki že dolgo nastopata skupaj. Zelo sta uigrani, midve z Alessio pa sva pa igrali skupaj šele po dolgem času,« je pojasnila Paola. ALTERNATIVNI POGOVOR Moreno Moja Zarja Gaja je lahko drugim za zgled Italijansko govoreči nogometni trener Moreno Nonis se je po štirih sezonah poslovil od Zarja-Gaje. Slovenskim medijem je poslal tiskovno sporočilo, v katerem se je poimensko zahvalil vsem igralcem in odbornikom s pripisom, da bi se zelo rad vrnil v slovensko okolje. Tiskovno sporočilo, ki oznani ločitev, je navadno zelo kratko in ga pošlje društvo. Zakaj ste se odločili, da sporočilo napišete vi, pa še s tako vsebino? Treniranje amaterskega moštva ni lahka stvar, ampak pri Zarja-Gaji sem preživel štiri čudovite sezone, zato sem se želel zahvaliti vsem. Najraje bi vse objel okrog srca, ker pa to ni mogoče, sem pomislil na tako obliko. Poslal sem sporočilo tudi zato, da bi se zahvalil Lakotu (Branku Lakoviču, op. P.) in Primorskemu dnevniku za izkazano pozornost. Preseneča tudi to, da ste vi, Italijan, izrazili željo, da bi ostali v slovenskem okolju Kot igralec sem obredel skoraj vsa društva, saj sem igral pri mladincih Triestine, potem pri Portualeju, San Gio-vanniju ... Pri Zarja-Gaji in še prej pri Vesni, kjer sem igral in tudi treniral, pa sem opazil, da je pozornost do ekipe mnogo večja. Skoraj vsako nedeljo pride televizija, Primorski dnevnik poroča zelo obširno in potem je še Lako-vičeva spletna stran, ki jo redno pregledujemo. No, ampak treniranje slovenskih društev prinaša tudi nekatere težave, ki jih drugje ni. Okrog pusta ... Ja, pust je problem. Tudi če so se igralci potrudili, da bi ne bilo tako, je zaradi pusta večkrat šla sezona po vodi. Tudi v Miljah, od koder prihajam, je za pust vedno križ, zato pusta tudi ne maram. Ampak demokratično do- puščam, da se ljudje navežejo na pustno skupino. Drži prepričanje nekaterih, da se slovenski manjšini približajo le Italijani z levice? Govorite z nekom, ki je pri sindikatu UIL, ampak vam povem: dovolj s tem. Sit sem tega, da se vedno omenja foj-be in druge reči iz preteklosti. V globaliziranem svetu se mi vse to zdi absurd. Kar se mene tiče, pa vam povem, da mi je najbrž pomagala slovenska kri. Mama se je rodila v Postojni, ker se je pa poročila s Furlanom, mi ni posredovala znanja slovenščine. Če lahko, bi vas prosil, da napišete še nekaj, kar je po svoje povezano s tem. Prosim. Omenil bi še eno odliko Zarja-Gaje. Odbor se trudi, da bi igralo čim več domačih igralcev. To bi moralo veljati za zgled. Kaj imamo drugje? Same ekipe, ki so neke vrste igračka predsednikov, brez domačih igralcev in s samimi najemniki. Muggia ima morda dva Miljčana, Kras je tudi ekipa z igralci iz celotne dežele. Kam vse to pelje? Po mojem mnenju v nesmiselno trošenje denarja. Ponavljam, pri Zarja-Gaji je bilo tudi s tega vidika čudovito. Za konec še to: kaj vam prikliče v spomin smetnjak ob robu igrišča na Padričah? Smetnjak? Da, smetnjak. (smeh) ... Smetnjak, ja, ja! Prikliče mi v spomin številne izključitve. Ko smo igrali na Pa-dričah, sem bil večkrat izključen. Zato sem moral na drugo stran igrišča, kjer sem tekmo spremljal tako, da sem stal na smetnjaku. Pogled na igrišče je bil tam najboljši. In veste kaj? Ko sem stopil na tisti smetnjak, smo vedno zmagali. (Perče) 1 6 Torek, 20. maja 2008 ŠPORT / SKUPINA B - Avstrija, Hrvaška, Nemčija in Poljska Hrvaška nevarna ti Skupaj z Nemčijo bi se lahko mimogrede znašla celo v pol finalu - Avstriji t AVSTRIJA. TAKO DOSLEJ ZA EP: 80 TEKEM, 33 ZMAG, 13 NEODLOČENIH IZIDOV, 34 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 1 HRVAŠKA. TAKO DOSLEJ NA EP: 47 TEKEM, 28 ZMAG, 11 NEODLOČENIH IZIDOV, 8 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 86:38 Ernst-HappelStadion na Dunaju premore 50.000 pokritih sedežev. Stoji v znamenitem Praterju tik ob Donavi in je po kriterijih UEFA stadion s petimi zvezdicami. Bil je popolnoma obnovljen in opremljen z najsodobnejšimi tehnološkimi pripomočki. Leta 1995 je bil prizorišče finala Lige prvakov. Dunaj ima 1.700.000, s širšo okolico pa 2.300.000 prebivalcev ANSA Kdor ne verjame, da so žrebi tudi na tekmovanjih najvišjega nivoja pogosto »usmerjeni«, pa s tem nimam v mislih določanja nosilcev in podobnega, bi moral ob pogledu na tole skupino vendarle spregledati, da se to dogaja. Avstrijci so si kot gostitelji lepo postlali svojo pot, ki pa jih kljub vsem olajšavam ne bi smela voditi v četrtfinale. V prvi tekmi se bodo domačini pomerili z najmočnejšim nasprotnikom v skupini, Hrvaško. Logika je naslednja: na prvi tekmi domača ekipa tradicionalno igra kot v transu, favoriti pa niso še v stanju polne pripravljenosti. V drugi tekmi se bo Avstrija pomerila s Poljsko, za katero sumim, da je po samih Avstrijcih najslabše moštvo tega EP. Tretja tekma proti Nemčiji je programirana tako, da bi po potrebi in seveda ugodnih rezultatih prvih dveh kol med sosedskima in Anschlussu navkljub prijateljskima narodoma prišlo do dogovorjenega izida. Navsezadnje niti ne bi bilo prvič, da se Avstrija in Nemčija »freundlich« zmenita za obema prikladen rezultat. Na svetovnem prvenstvu v Španiji leta 1982 je v zadnjem kolu izločilne skupine matematika, po uvodnem porazu Nemčije (tedaj še ZRN) proti Alžiriji, jasno narekovala, da bi se Nemčija in Avstrija uvrstila v naslednje kolo na račun presenetljivih Alžircev ob minimalni zmagi Nemcev. In glej čudo, po desetih minutah je zadel Hrubesch, nato pa so si oboji 80 minut podajali žogo, ne da bi niti poskusili streljati proti enim ali drugim vratom. Če tako pogledamo nazaj v nogometno zgodovino, je bil to eden izmed večjih škandalov, nad katerim pa tedaj nihče ni preveč sitnaril. No, od tistih časov, ko so Avstrijci bili tako dobri, da so celo pomagali mogočni Zahodni Nemčiji, je seveda minila cela večnost - tako dolga doba, da je španski Mundial prvo SP, ki se ga sam spominjam! Sedaj je podoba bistveno različna in Avstrijci se na veliko tekmovanje vračajo prvič po SP leta 1998 v Franciji. Odtlej je šlo sloviti podonavski nogometni šoli le še strmo navzdol, vse do take stopnje, daje prišlo do zgodovinskega poraza proti Ferskim otokom! Če bi se primerljiv poraz zgodil recimo Braziliji, bi šteli stotine samomorov. V Avstriji ni bilo tako hudo, je pa še danes ta poraz smatran za veli- BO PROTAGONIST? Po nekaj ponesrečenih selektorjih (Otto Barič, Zlatko Kranjčar) so Hrvati stavili na člana zlate generacije, ki je osvojila 3. mesto na SP v Franciji leta 1998. Za selektorja še zelo mladi (39 let) Bilič sije za pomočnike izbral zveste igralske tovariše Jurčeviča, Asa-noviča in Prosinečkega, podpira ga tudi Hajdukov mož v senci in nekoč Biličev obrambni sodelavec Šti mac. Taka dalmatinska obarvanost moti marsikoga v Zagrebu. Po EP je Bilič skoraj gotovi potnik na kakšno trenersko klop v Anglijo, kjer je pri West Hamu kot igralec zapustil globoko sled. ko sramoto, tedaj pa je iz razočaranja obesil čevlje na klin niti ne stari napadalec, 27-let-ni Pfeinpfenberger. Je od tiste katastrofe proti Ferskim otokom šlo bolje? Ne preveč! Ne spomnim se kvalifikacij, da bi se Avstrijci borili za prva mesta v skupini, če ne bi EP sami priredili pa bi na uvrstitev nanj najbrž čakali še par desetletij. Sedanja podoba ekipe je klavrna. Edini spodoben igralec je vratar Siene Manninger, nekaj več lahko ponudita branilec Pogatetz (zakrinkani Bogatec?) in vezist Ivanschitz (tudi naše gore list?), ki igrata pri Middlesbroughu oz. Panathinaikosu. Za bralce sem žrtvoval četrt ure za T V-ogled ene izmed tekem prve avstrijske lige: z gotovostjo lahko trdim, da je big-match (!) med Salz-burgom in Rapidom bil največ na nivoju tekem med slabše uvrščenimi ekipami slovenskega prvenstva. In kaj reči o podatku, da je od zadnjih 13 tekem avstrijska reprezentanca zmagala le eno? Za odtenek bolje kot Andorra ali San Marino in slabše kot Malta. Po tem znatnem žrtvovanju me seveda nihče ne bo prepričal, da bi si denimo utrgal uro in pol pred televizijo za tekmo med Avstrijo in Poljsko. Le-ta se je v soraz merno zahtevni (beri izenačeni) kvalifikacijski skupini presenetljivo brez težav uvrstila na prvo mesto, na drugem pustila nič manj kot Portugalsko, izločila pa Srbijo, v vrstah katere seveda mrgoli nogometašev kova, ki je za Poljake gola iluzija. Z vso najboljšo voljo sem od celotnega kadra kot nekako nadpovprečnega prepoznal le Euzebiusza Smolareka. Dejali boste, le kdo je to! Tudi zvezdnik poljske reprezentance bi mi bil neznanka, če ne bi igral pri Racin- m Skupina A Češka Portugalska Švica Turčija Skupina B Avstrija Hrvaška Nemčija Poljska Sobota, 7. junija 8.00 v Baslu: Švica - Češka 20.45 v Ženevi: Portugalska - Turčija Sreda, 11. junija 18.00 v Ženevi: Češka - Portugalska 20.45 v Baslu: Švica - Turčija Sobota, 15. junija 20.45 v Baslu: Švica - Portugalska 20.45 v Ženevi: Turčija - Češka Nedelja, 8. junija 18.00 na Dunaju: Avstrija - Hrvaška 20.45 v Celovcu: Nemčija - Poljska Četrtek, 12. junija 18.00 v Celovcu: Hrvaška - Nemčija 20.45 na Dunaju: Avstrija - Poljska Ponedeljek, 16. junija 20.30 v Celovcu: Poljska - Hrvaška 20.45 na Dunaju: Avstrija - Nemčija Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrš Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščen Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Če Finale - 20.45 na Dunaju. / ŠPORT Torek, 20. maja 2008 17 idi brez Eduarda tudi ugoden spored najbrž ne bo pomagal - Slaba je tudi Poljska 9 Michel Platini (Francija) 7 Alan Shearer (Anglija) 7 Ole Madsen (Danska) 6 Patrick Kluivert (Nizozemska) 6 Viktor Ponedelnik (Sov. zveza) gu iz Santanderja, sam pa imam prijatelja, ki je po obisku tega očarljivega španskega mesta na Atlantiku zmeren simpatizer Racinga. Seveda to še zdaleč ni zadosten razlog, da bi Poljake zaradi tega ocenil kaj več kot popolne avtsajderje. Povsem druga zgodba kot Avstrija in Poljska sta seveda Hrvaška in Nemčija. Hrvati so sploh bili ekipa, ki je v kvalifikacijah po mojem igrala najbolj suvereno. Njihova uvrstitev, ali bolje povedano nesporno prvo mesto v skupini, je bilo tako rekoč pod nadzorom od samega začetka. Pa ne da bi imeli opravka z drugorazrednimi tekmeci. Rusom v določen prid lahko štejemo če ne drugega to, da jih je 50-krat več kot Hrvatov, seveda pa bo v anale predvsem romalo popolno ponižanje, ki so ga »vatreni« zadali Angliji. Težko bo pozabiti predvsem legendarni 3:2, s katerim je Hrvaška v zadnjem kolu na Wem-bleyu Angležem preprečila uvrstitev na EP, toda ne smemo zanemariti dejstva, daje pred tem na Maksimiru bilo 2:0, premoč Hrvatov pa taka, da jih sam štejem med same favorite prvenstva! V nasprotju z »jugo-tradicijo«, kije vedno imela na razpolago odlične posameznike in neobstoječi kolektivni duh, je Hrvaška zlasti čvrst kolektiv, začinjen z nekaj igralci, ki so dejansko »klasa«. Branilec Vedran Čorluka in vezist Luka Modric, za katerega se trgajo Bayern, Atletico Madrid in kar precej angleških klu- bov, sta zadnja proizvoda Dinama. V napadu Ivica Olic, Mladen Petric in po presaditvi ledvice čudežno ozdraveli Ivan Klasnic zagotavljajo nemajhno učinkovitost. Vsi trije so med vodilnimi strelci nemške Bundeslige, kar lahko skrbi najprej Nemce, nato pa še vse ostale, ki bodo naleteli nanje. Seveda, če bi lahko zaigral tudi nesrečno poškodovani natu-ralizirani Brazilec Eduardo, bi slika bila popolna, a menim, da je Hrvaška odlično moštvo tudi brez svojega najboljšega moža v kvalifikacijah. Gotovi potnik številka dve v četrtfina-le iz te skupine je Nemčija. Po z evforijo nabitem domačem svetovnim prvenstvom je Nemčija doživela pravi nogometni preporod. Nekakšnega fiziološkega padca, ki je sledil nepozabni generaciji Matthaeusa, Brehmeja, Klinsmanna in Voellerja, je konec in presenetljivi polfinale pred dvema letoma je dragocena popotnica k ponovnemu sijaju. Glede na ekipo izpred dveh let so spremembe minimalne a pomembne. Klinsmanna je na klopi zamenjal njegov pomočnik Loew, ki je opravil nekaj popravkov. V vratih je namesto Lehmanna Hildebrandt, eden redkih, ki se je rešil v obupni sezoni Valencie. V napadu latinsko domišljijo zagotavlja Mario Gomez, igralec, ki so ga dolgo za svojo reprezentanco snubili tudi Španci, sedaj pa si ga želi marsikateri večji klub od njegovega trenutnega, Stuttgarta. Nekoliko vprašljiv je doprinos Michaela Ballacka, ki je pred dvema letoma bil pravi lider, sedaj pa ima za sabo nedorečeno sezono pri Chealseaju, kjer je več sedel na klopi kot igral. Omeniti velja še, da so v Nemčiji nazi-nostalgiki pripravili obsežno akcijo, v kateri so nasprotovali prisotnosti temnopoltih igralcev v reprezentanci. Še posebno so se spravili na Asamoaha in Owomoyelo, katerima so namenili plakate v slogu western-skega »wanted« s pripisom »Belo. Ne le barva dresa«. Nedvomno gre za veliko nelagod-je, prisotno v nekdanji Vzhodni Nemčiji, katere prebivalci skoraj 20 let po združitvi še zdaleč niso zlezli na zeleno vejo in so pogosto v slabšem položaju, kot sinovi gastarbaj-terjev, ki so v Zahodno Nemčijo prišli že pred 30 ali več leti. Vse drugo razen pivih dveh mest Hrvaške in Nemčije, najbrž v tem vrstnem redu, bi bilo ogromno presenečenje, podobno končni zmagi Grčije pred štirimi leti. Za- postane zanimiva tudi zato, ker so morebitni nasprotniki v četrtfi-nalu med dostopnejšimi: naj dvigne roko tisti, ki misli, da so Češka, Švica, Portugalska ali Turčija enakovredni velikim kalibrom, ki bodo izšli iz skupin C in D! Drugače povedano: Hrvati in Nemci bi se znali mimogrede znajti v polfi-nalu! Dimitrij Križman Skupina Francija | | C Italija I g Skupina Grčija I I Nizozemska Romunija | | D Rusija Španija Švedska Ponedeljek, 9. junija 18.00 vZurichu: Romunija - Francija 20.45 vBernu: Nizozemska - Italija Petek, 13. junija 18.00 v Zurichu: Italija - Romunija 20.45 v Bernu: Nizozemska - Francija Torek, 17. junija 20.45 v Bernu: Nizozemska - Romunija 20.45 v Zurichu: Francija - Italija Torek, 10. junija 18.00 vInnsbrucku: Španija - Rusija 20.45 vSalzburgu: Grčija - Švedska Sobota, 14. junija 18.00 v Innsbrucku: Švedska - Španija 20.45 v Salzburgu: Grčija - Rusija Sreda, 18. junija 20.45 v Salzburgu: Grčija - Španija 20.45 v Innsbrucku: Rusija - Švedska >čeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. i D. Nedelja, 22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. •trtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. NEMČIJA. TAKO DOSLEJ NA EP: 110 TEKEM, 67 ZMAG, 29 NEODLOČENIH IZIDOV, 14 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 224:77 POLJSKA. TAKO DOSLEJ NA EP: 90 TEKEM, 38 ZMAG, 24 NEODLOČENIH IZIDOV, 28 PORAZOV, RAZMERJE V GOLIH 131:100 Woerthersse Stadion v Celovcu leži v neposredni bližini Vrbskega jezera. Odprt je bil lani, premore pa 30.000 pokritih sedežev in restavraciji. V športnem parku so hotel, biznis in komercialni center. Od letališča je oddaljen 15 km. Celovec ima 91.000 prebivalcev ANSA 1 8 Torek, 20. maja 2008 ODBOJKA / STADION 1. MAJ - 1. memorial Sergia Veljaka Občuten spomin na odličnega igralca in priljubljenega človeka Protagonist športa, ki ga danes ni več - Turnir osvojil nekdanji državni prvak Ruini Levo: Udeleženci turnirja; spodaj levo: Sergiov oče Danilo nagrajuje najboljšega igralca turnirja; spodaj desno: pri nas še neobjavljena slika Sergia Veljaka v dresu Ruinija; še niže: Sergiovi nekdanji soigralci KROMA V nedeljo se je na odbojkarskem četveroboju za 1. memorial Sergia Veljaka, ki sta ga v sodelovanju z ZSŠDI skupaj pripravila Odbojkarsko društvo Bor in Športno združenje Sloga, zbralo na stadionu 1. maja v Trstu veliko število nekdanjih Velja-kovih soigralcev v dresu Bora in tržaških gasilcev, oče Danilo, vdova Bruna in ostalo sorodstvo. Občute-nost nagrajevanje in pozdrava ganjenih predsednika ŠZ Sloga Vojka Mi-ota ter predsednika ZSŠDI Jurija Ku-fersina (oba Sergiova vrstnika, v imenu OD Bor pa je pozdravil njegov podpredsednik Paolo Mahorčič) je potrdila priljubljenost, ki jo je pri samih 62 letih oktobra leta 2006 preminuli Sergio, vzbujal med vsemi tistimi, ki so skupaj z njim pisali pionirske korake kakovostne odbojke pri nas. Bil je na mreč Ser gi o naj bolj ši med odličnimi odbojkarji tedanje Borove generacije, ki je v '60 letih pomenila to, kar je dobro desetletje za njo pomenil košarkarski Jadran: po široki odmevnosti mogoče manj (razmere so bile takrat povsem drugačne), po kakovosti pa najbrž celo več. Sergiova športna zgodba je zgodba o odbojki (in športu), ki je (ga) ni več. Kje bi da nes ka te ri ko li športnik, še tako nadarjen, oblekel dres državne reprezentance kot igralec C-lige? Kje bi bil imenovan za najboljšega igralca A-lige pri 23 letih, ko imajo danes igralce te starosti za premlade, da bi lahko v klubih jemali mesto tujcem in prekaljenim veteranom? Kje bi se da nes šport nik ta ke -ga formata, po dokončanem študiju v Firencah, kjer je branil barve takratnega državnega prvaka, vrnil domov v Trst in na vrhuncu svoje moči igral naprej za svoj matični Bor v drugi ligi. Morda pa je prav to, kar je iz njega naredilo mit, o katerem so starejši pripovedovali mlajšim, ki niso ime li te sre če, da bi ga lah ko ob ču do -vali na igrišču. Mit o izrednem atletu in odličnem odbojkarju, ki je, kot je v svojem lepem posegu med drugim povedal Vojko Miot, skakal najvišje od vseh, prirojeno mu je bilo, da se je v najvišji točki za trenutek obdržal v zraku in pogledal, kam naj usmeri svoj strahoviti udarec. Ampak tudi mit o - tako Miot - prijaznem, skromnem in tovariškem človeku. K ni s svojim »zvezdniškim poreklom« obremenjeval nikogar. To je bil to rej šport nik, ka te re -ga so v nedeljo počastili na uspelem memorialu. Zelo posrečena je bila izbira nastopajočih moštev: Sloge kot nadaljevalca tradicije slovenske moške od boj ke na Tr žaš kem, Fer ro al lu -minia kot vodilnega kluba v Trstu, nekdanjega Veljakovega moštva Ruinija iz Firenc in Brezovico, ki je sicer v zadnjem hipu nadomestila z Borom pobrateno Škofjo Loko. Turnir med dokaj enakovrednimi moštvi je pripadel Ruiniju, čigar igralci so se s svojo borbenostjo in simpatijo resnično vsem pri ku pi li. Želimo, da bi turnir postal tradicionalen zaključek sezone pri nas, so povedali organizatorji, predsednik ZSŠDI Kufersin pa je ob tem izrazil upanje, da bi med Borom in Slogo sodelovanje globlje vzniknilo tudi med sezono. Izidi turnirja, polfinale: Ruini -Sloga 3:1 (26:24, 26:28, 25:16, 25:18); Ferroalluminio - Brezovica 3:0 (25:22, 25:20, 25:21). Za 3. mesto: Brezovica - Sloga 3:1 (25:23, 25:20, 25:27, 25:20) Finale: Ruini - Ferroalluminio 3:2 (15:25, 26:24, 21:25, 25:19, 16:14) Najboljši posamezniki: Branilec: Roberto D'Urso (Ruini), napadalec: Giacomo Zanolin (Ferroalluminio), podajalec: Gianlu-ca Paron (Ferroalluminio), igralec: Giovanni Ceccarelli (Ruini) Aleksander Koren UNDER 13 MEŠANO Polfinale: Fantje boljši od Kontovelk Kontovel - Coselli M 1:3 (27:25, 9:25, 17:25, 12:25) KONTOVEL: Agosta, Ban, Bran-kovič, Bresciani, Cassanelli, Concina, Daneu, Klobas, Milič, Paoletti, Sorina, Sossi. Trener: Veronika Zuzič. Kontovelke so v prvi polfinalni tekmi mešanega prvenstva do 13 let klonile pred fizično dosti močnejšim fantom društva SantAndrea. Tekma je bila dokaj enosmerna razen v prvem setu, v katerem so Kontovelke igrale odlično. Nasprotniki so sicer že vodili z 21:16, ko so Konto-velke z dobro in borbeno igro nadoknadile zaostanek in presenetile fante. V nadaljevanju je prišla do izraza premoč San-t'Andree, treba pa je reči, da so fantje tudi s tehničnega vidika pokazali precej dobro igro, en njihov igralec je bil zelo učinkovit tudi z močnim napadom iz 2. linije. Velja tudi poudariti, da so morajo v tej ligi na igrišče stopiti vsi, Sant'Andrea pa se je predstavil samo z osmimi igralci. Druga tekma polfinala bo v petek ob 17. uri v telovadnici šole Morpurgo. UNDER 12 - Na Tržaškem Breg - Sokol 3:0 (25:16, 25:13, 25:20) BREG: Barut, Curri, Kalin, Klun, Novello, Zaccaria, Kraljič. Trener: Daniela Zeriali SOKOL: A. in M. Pertot, Ferfoglia, L. in H. Zidarič, Trobec, Rauber, Kante, Moro, Legiša. Trener: Ivana Gantar Bregove dvanajstletnice so v povratnem delu brez večjih težav premagale mlajše Sokolovke. Domačinke so boljše gradile igro, bolj natančne kot ponavadi pa so tudi sprejemale. Sokol je nekaj več pokazal le v zadnjem setu, zmaga Brega pa kljub temu ni bila pod vprašajem. Vrstni red: Azzurra A 27, Coselli S. Andrea 26, Breg 20, Volley 3000 14, Sokol 10, Oma 8, Azzurra B 0 (Coselli S. Andrea s tekmo manj, Sokol s tekmo več). 1. MOŠKA DIVIZIJA - Na Goriškem Olympia danes za prvo mesto Odbojkarji goriške Olympie bodo igrali danes ob 21. uri v Mošu prvo tekmo finalne serije. Goričani so v rednem delu prvenstva osvojili prvo mesto, Mos-so, ki je njihov nasprotnik v finalu, pa so vedno premagali. Zato so tudi tokrat favoriti, čeprav bodo nastopili nekoliko okrnjeni. Povratna tekma bo v petek ob 20.30 v Slovenskem športnem centru, morebitna tretja tekma pa 28. maja ponovno v Gorici. Goričani vsekakor ne morejo napredovati v D ligo, saj imajo že eno ekipo v deželni ligi(isto društvo ne more imeti dveh ekip v deželnih ligah). Naj še omenimo, da je Olympia v polfinalu izločila Sočo, Mossa pa Naš prapor. NAŠ PRAPOR - Ob koncu sezone v 1. moški diviziji so pristali v polfinalu končnice V D-ligo bi se želeli vrniti z mladim jedrom svojih igralcev Naš prapor, ki je letos po petih letih nastopanja na deželni ravni, ko se je dvakrat celo uvrstil v končnico D lige za napredovanje v C ligo (obakrat je izpadel v polfinalu, enkrat proti Fae-disu, enkrat pa proti Olympii), igral v 1. diviziji, je s porazom na tretji polfinalni tekmi v Mošu zaključil svojo pr-ven stve no pot in os tal brez že le ne ga napredovanja v D ligo. » Med se zo no smo ugo to vi li, da se pravzaprav lahko potegujemo za takojšen povratek v D ligo, na žalost pa smo mo ra li v pol fi na lu pri zna ti premoč Mosse. Na odločilni tretji tekmi so bili odbojkarji Mosse, ki si baje močno želijo napredovanja v D li go, bolj ši in so za slu že no sla vi li, žal pa nam je lah ko za pr vo tek mo, ki smo jo izgubili le po izenačenem tie-breaku. Zmago smo zapravili sami, oško do val pa nas je tu di sod nik. Bo -mo pa na sled nje le to pos ku si li na pre -do va ti, če prav ve mo, da bi mo ra li na -to za us peš no nas to pa nje na de žel ni rav ni eki po tu di pri mer no okre pi ti,« nam je po ve dal du ša Na še ga pra po -ra Valter Mikluz. V eki pi je ob iz ku še nej ših igral -cih letos igral o tudi nekaj mlajših, ki so med le tom na pre do va li, v konč ni -ci pr ven stva pa ime li tu di za ra di po -škodb in bo lez ni manj mož nos ti. »Upamo, da bodo mladi igralci nasled nje le to še do dat no na pre do va li, ta ko da bo do lah ko prev ze li tu di ključne vloge. Če jim bo uspelo napre-do va ti v D li go, pa bo po tem za do šče -nje zanje še večje, kot če bi lahko igrali v D li gi, ki bi jo za nje pri bo ri li sta -rej ši igral ci. Po gla vit no pa je, da os ta -ne jedro naše ekipe nespremenjeno, to se pravi, da ostanejo vsi mlajši igralci pri nas. Teh nič no še ni so zre li za nastopanje na višji ravni, tako da je boljše, da še naprej redno trenirajo in igrajo v 1. diviziji, kot da bi bili rezervni igralci pri kakem društvu v kaki deželni ligi, kjer bi kljub bolj zahtevnim tre nin gom ze lo ma lo igra li. Mlad igralec pa potrebuje bodisi dobre treninge kot igranje.« Letošnja postava Našega praporja Ekipo bo predvidoma tudi v naslednji sezoni vodil Sandro Leghissa, ki bi moral še vedno imeti na razpolago tudi večino bolj izkušenih odbojkarjev. BUMBACA »Upa mo pa, da se bo eki pi pri dru žil še kak odbojkar, ki bi se lahko pri nas kaj nau čil in po tem tu di os tal v na šem društvu,« je še povedal Mikluz. (T.G.) / ODBOJKA Torek, 20. maja 2008 19 DEŽELNI FINALE UNDER 14 - V Romansu Dva gladka poraza igralk Bora Kinemax Najprej jih je premagal videmski, v tekmi za 3. mesto pa še goriški prvak 360 STOPINJ Mitja Kemp »Profesionalni« navijač se je zaljubil tudi v motorje Borove štirinajstletnice, ki so brez težav osvojile pokrajinski naslov v kategoriji U14 (v celem prvenstvu so izgubile le en set v rednem delu prvenstva, v play-offu pa so vedno zmagale s 3:0), so se v nedeljo udeležile deželnega finala v Romansu, kjer so se pomerile z objektivno močnejšimi nasprotniki. Izkazalo se je, da so ekipe v tržaški pokrajini na splošno precej slabše (to dokazuje tudi dejstvo, da so tržaški prvaki v vseh kategorijah na deželnem finalu osvojili zadnje mesto), tako da so bile plave, za katere je bil to prvi nastop na deželnem finalu (lani so bile pokrajinske prvakinje U13, kjer pa je predvidena samo pokrajinska faza) in so verjetno tudi zara di tre me le ob čas no igra -le, kot znaj o, proti ekipam iz drugih pokrajin v bistvu brez moči. Zjutraj so se pomerile z videm-skim prvakom Rizzijem, ki so se mu v bistvu upirale le v uvodnem nizu, ko so osvojile tudi razmeroma visoko število točk. V nadaljevanju pa so moč no popus ti le, tako da so jih nasprotnice povsem nadigrale. Gladek poraz v uvod ni tek mi je na še igralke močno potrl, tako da so v popol dan ski tek mi igra le brez pra -ve motivacije in tako omogočile goriš ke mu pr vaku, da je osvo jil tretje mesto. Ostali dve tekmi sta bili precej bolj izena čeni, na kon cu pa je pokrajinski naslov zasluženo osvojil Chions. Kljub gladkim porazom pa je bil nastop na deželnem finalu za Borove odbojkarice, ki so letos med našimi ženskimi mladinskimi eki pami edi ne osvo ji le na slov pokrajinskega prvaka (moške mladinske ekipe pa nastopajo na deželni ravni), lepa in koristna izkušnja. Izidi: polfinale: Rizzi - Bor Kinemax 3:0 ( 25:18, 25:7, 25:12), Chions - Lucinico/Farra 3:1; za 3. mesto: Lucinico/Farra - Bor Kinemax 2:0 (25:7, 25:14); za 1. mesto: Chions - Rizzi 3:1. Končni vrstni red: 1. Chions, 2. Rizzi, 3. Lucinico/Farra, 4. Bor Kinemax BOR KINEMAX: Kneipp, Pučnik, Žerjal, Hauschild, Visinti-ni, Steinbach, Bruss, Cella, Rabak, Nadlišek, Macor, Gleria Sossi. Trener: Betty Nacinovi Na Tržaškem Tolažilne skupine Lucchini - Kontovel 3:1 (25:17, 23:25, 25:20, 27:25) KONTOVEL: Čebron, Cernia-va, Brankovič, Concina, Klobas, Paoli, Ziani, Fattori. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so kljub porazu igrale zelo dobro, tako da je bila tekma izredno izenačena in dopadlji-va. Naše igralke so vse dobro opra- Borovke so bile na pokrajinski ravni nepremagane, na deželnem finalu pa jih je izdala tudi trema KROMA vile svojo nalogo, z nekaj več športne sreče pa bi lahko osvojile vsaj točko. Bivši plavalec, košarkar in nogometaš je naposled po povabilu sošolke spoznal še na-vijaštvo. 20-letni Mitja se je za novo športno ponudbo takoj navdušil in že deseto leto redno trenira v sklopu športnega društva Cheerdance Millenium (od 1998 do 2003 je sekcija delovala v sklopu kulturnega društva Skala): »Gre za tip navijanja, kjer ni nasilja, in obenem je zelo zabavno,« pravi Mitja, ki v skupini, kjer sicer prevladujejo ženske navi-jačice, nastopa v skupinskih vajah, peterki in partnerskih dvigih z Laro Iscro. Pravkar pa je nakupil tudi motor in se navdušil tudi zanj. Najboljši športni dosežek: 2. mesto na evropskem prvenstvu v Moskvi leta 2005, peterka Datum rojstva: 11. 7. 1987 Društvo: Cheerdance Millenium Bivališče: ul. Verga Stan: srečno zaseden Zaposlen/študent: zaposlen Ostali športi: nogomet s prijatelji Moj trener: Nikol Kri-smancic Ostale dejavnosti in konjički: vožnja z motorjem, avtomobili, član Mladinskega krožka Prosek Konto-vel Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Gazzetta dello sport, Primorski dnevnik/ Elaborare/ TG1, TG2/Doctor House Knjiga na nočni omarici: Alamut, Vladimir Bartol Najljubša glasba: metal in rok Najljubši film: The fast and the furious Ob sobotah zvečer grem najraje ... ven s prijateljij Najljubša jed: vse (podčrtaj!) Najljubša pijača: pivo Navijam za: Juventus Najljubši zamejski športnik: Sandra Vitez Najljubša zamejska osebnost: oče, Marjan Kemperle Moja zastava: slovenska Najljubše počitnice: potovanje v Moskvo med evropskim prvenstvom, rad pa bi šel s punco v Mehiko Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... dirkač ali motorist Zgled v športu: skušam se zgledovati po najboljših stvareh vsakega Skrita želja: da bi bil uspešen na delovnem mestu, v športu in da bi ustvaril družino DEŽELNA REPREZENTANCA - Za trofejo dežel Med izbranci tudi šest pripadnikov naših društev Selektorja deželnih mladinskih odbojkarskih reprezentanc Glauco Sellan (U15 ženske) in Lorenzo Za-mo (U16 moški) sta končno izbrala igralke in igralce, ki bodo julija na Sardiniji zastopali našo deželo na Trofeji Dežel. Sellan in Zamo sta med letom na zbirnih treningih skrbno opazovala številne nadarjene odbojkarice in odbojkarje iz naše dežele, med temi pa je bilo tudi nekaj predstavnikov naših društev. Na koncu so si mesto v reprezentanci izborili od-bojkarica Govolleya Mateja Zavadlav, ki je v vrstah deželne reprezentance že nastopila na Trofeji Alpe Jadran, igralca Olympie Matija Komjanc in Davide Capparelli in slogaš Daniel Dussich, ki so celo pod zgornjo starostno mejo kategorije U16 (vsi trije so namreč letnik 93), ter slogaš Ivo Ilic in Sočan Robert Devetak, ki sta na Trofeji Dežel nastopala že lani. Za 3. ŽENSKA DIVIZIJA - Za Brežanke Po napredovanju najbrž tudi končno prvo mesto Breg - Poggi 2000 A 3:0 (25:8, 25:15, 25:16) BREG: Babudri, Preprost, San-cin, Mauro, Cociancich, Berzan, Slavec, Zeriali, Pettirosso (L). Trener: Breda Berzan Prvouvrščene Brežanke, ki so že napredovale v višjo ligo, so v predzadnjem krogu gladko premagale tretjeuvrščeni Poggi 2000 A in tako ohranjajo točko prednosti pred dru-gouvrščeno Alturo. Maurova in soigralke so tekmo odlično začele in z dobrimi servisi in napadi spravile v težave svoje nasprotnice, ki so bile v uvodnem nizu brez moči. V zadnjih dveh setih se je Poggi 2000 A naši ekipi boljše upiral, saj je igral bolj požrtvovalno v obrambi, domače igralke pa so jim s svojim servisom večkrat preprečile, da bi uspešno gradile igro, ob tem pa so tudi izkoristile svojo premoč na mreži. V zadnjem krogu čaka našo ekipo še srečanje s skromnim S. Andrea, ki zanje ne bi smel predstavljati hude ovire, tako da Bregova ekipa, ki je napredovala v 2. divizijo KROMA jim končno prvo mesto verjetno ne bo ušlo. Vrstni red: Breg 36, Altura 35, Poggi 2000 A 25, Oma A 22, Poggi 2000 B 20, Libertas 12, S. Andrea in Oma B 3. Mateja Zavadlav (Govolley) vse naše odbojkarje bo nastop na Trofeji Dežel gotovo zelo lepa izkušnja, vpoklic v deželno reprezentanco pa jih bo verjetno še dodatno motiviral, da bodo še na prej res no tre ni -rali. Naj še omenimo, daje bila vse do zadnjega trenutka na spisku selektorjev še borovka Katerina Pučnik (priložnost za nastop z deželno reprezentanco pa bo lahko imela naslednje leto). ČLANSKE LIGE Conz bo še trener Olympie V taborih naših deželnih liga-šev je v tem obdobju iz tedna v teden kaj novosti, saj vsi pripravljajo ekipe za novo sezono. Pri Olympii nameravajo potrditi trenerja Claudia Conza. S tre-nerjevo pomočjo so pri Olympi-i že začeli tudi s sestavo ekipo za naslednjo sezono. Trenutno so odborniki v stiku z dvema centroma (enim mladim in enim bolj izkušenim), ki bi lahko okrepila ekipo. Med mlajšimi domačimi igralci je pod drob no gle dom predvsem Matija Komjanc, Conz pa želi imeti v ekipi tudi mlajšega podajalca, to pa bi lahko bil Luca Brot-to. Pri Kon tove lu bodo ime li naslednjo sezono še vedno na razpolago vse igralke prve ekipe, ki bo po izpadu iz D lige nastopala v 1. diviziji, pridružile pa se jim bodo najboljše mladinke (ostale bodo igrale v 3. diviziji). Matija Komjanc (Olympia) Davide Capparelli (Olympia) Daniel Dussich (Sloga) ROBERT DEVETAK (Soca) Ivo Ilič (Sloga) 1 2 Torek, 20- maj3 2008 ŠPORT / NAMIZNI TENIS - V zadnjem krogu ženske A2-lige proti Sandonateseju Za konec točka proti prvo uvrščenim Kitajka Wang Yu je bila premočna - Eva Carli izgubila, Mateja Crismancich pa premagala Liso Ridolfi Sandonatese - Kras Zadružna kraška banka 3:3 Wang Yu (S) - Mateja Crismancich 3:0 (11:8, 11:10, 11:6); Lisa Ridolfi - Eva Carli 3:0 (11:6, 11:5, 11:6); Cavalli - Martina Milič 0:3 (6:11, 1:11, 2:11); Ridolfi -Mateja Crismancich 2:3 (6:11, 10:11, 11:8, 11:4, 5:11); Wang Yu - Martina Milič 3:0 (12:11, 11:2, 11:9); Cavalli - Eva Carli 0:3 Tekma zadnjega kroga državne A2-lige (skupine za napredovanje) med Krasom ZKB in Sandonatesejem je bila bila pomembna zgolj za prestiž. Končni rezultat ni bil pomemben. Krasovke so igrale brez »tujke« Helene Halas. San-donatese je bil že matematično prvi, Kras pa drugi, vendar pa so v najvišjo ligo že pred časom napredovale naše igralke, ker Sandonatese te pravice ni imel, saj že ima ekipo v višji ligi. Na dvoboju med Kitajko Wang Yu in Matejo Crismancich je krajši konec potegnila Krasova igralka. S 3:0 je slavila zmago tudi nekdanja Krasova igralka Lisa Ridolfi iz Sesljana, ki je s 3:0 premagala Evo Carli. »Lisa je igrala zelo dobro. Carlijeva pa ni bila v najboljši formi. Ni igrala zbrano kot pred kratkim na državnem turnirju,« je ocenila Krasova odbornica Sonja Milič. Na dvoboju med Martino Milič in Cavallijevo je krasov-ka zmagala brez večjih težav. »Cavallije-va pa je bila poškodovana, bolel jo je hrbet, tako da je proti Carlijevi odstopi- Martina Milič je s 3:0 premagala Cavallijevo, z enakim izidom pa izgubila proti Kitajki Wang Yu KROMA la.« Eva je tako zmagala brez boja. Na izenačenem »slovenskem« dvoboju med Matejo in Liso je slavila zmago Cri-smancicheva. Mateji tokrat v napadu ni šlo najbolje, nekaj težav pa je imela tudi pri »štopu«. Končni vrstni red skupine za napredovanje: Sterilgarda Castelgof-fredo 12 točk, Kras ZKB 5, Asola 4, Sandonatese 1, Molfetta in Caserta sta odstopili. ŽENSKA A1-LIGA - Ekipa Sterilgarda Castel Goffredo (B ekipa nastopa v A2-ligi) je v finalu končnice za naslov s 3:0 premagala Circolo Sandonatese in tako osvojila že 12. naslov državnega prvaka. TURNIR IL GIULIA Poraz in neodločen izid Pomladi NARAŠČAJNIKI San Sergio - Pomlad 2:2 (1:1) STRELCA ZA POMLAD: Hoffer in Zeriali. POMLAD: Mattiassich, Ra-dovcich, Potleca, Pečar, Purič, Kerpan, Candotti, Zeriali, Jarc, Segulin, Hoffer, Brass, Pahor; trener Mile Ljubojevič. Naraščajniki Pomladi so v drugem krogu turnirja Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu (organizator je društvo San Giovanni) igrali neodločeno proti ekipi San Sergio, ki bo nasprotnik oranžno-plavih v prihodnjem deželnem prvenstvu. Pomlad je dvakrat po-vedla, nasprotnik pa je dvakrat izenačil. NAJMLAJŠI Pomlad - San Giovanni 0:1 (0:0) POMLAD: Vidoni, Ban, Vallon, Bonetta, Paoletti, Rebula, D'Oronzio, Krasniqui, Ridolfi, Marussi, Kerpan, Rossone; trener Valter Ridolfi. Ekipi sta si bili precej enakovredni. Edini zadetek na tekmi je padel pet minut pred trikratnim sodnikovim žvižgom. V soboto (17.30) bo Pomlad igrala proti ekipi Cgs. VESNA - ZARJA GAJA - Jutri ob 20.30 se bosta na turnirju Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu spopadli članski ekipe Vesne in Zarje Gaje. Poraženec bo takoj zapustil prizorišče svetoivanskega turnirja. NOGOMET Franko Milkovič novi športni vodja Primorca Amaterska nogometna »kupoprodajna« borza deluje še precej omejeno. Play-off je še v polnem teku. Novost je prišla le iz Primorčevega tabora. Trenerju Olivieru Macorju bo prihodnje leto stal ob strani športni vodja Franko Milkovič iz Trebč, ki je bil pred sedmimi leti z Bidussijem pri Bregu. »Takrat sem se umaknil zaradi službenih obveznosti. Letos pa sem se odločil, da bi priskočil na pomoč domačemu Primorcu,« je povedal Milkovič. Z imenovanjem novega trenerja pa se je zataknilo pri Zarji Gaji. »Načrtovali smo, da bomo že danes imeli novega trenerja. Potencialni kandidat za trenerski stolček pa zaradi osebnih razlogov ni sprejel naše ponudbe,« nam je razkril predsednik Zarje Gaje Robert Kalc. »Odločitev naj bi torej padla v prihodnjih dneh. Rad bi dobil trenerja, ki bi pri nas odprl nov ciklus. Podobno kot je to bil Moreno Nonis, ki je pri nas treniral štiri sezone.« Potencialni kandidat je bil nekdanji Primorčev trener Roberto Sorren-tino. »Vzel sem si pavzo in sedaj posvečam več časa tenisu,« je obrazložil Sorrentino. Nič novega tudi na »promocijski relaciji« Juventina-Kras-Vesna. V vseh treh taborih ne stojijo križem rok. Vseeno pa je še prezgodaj, da bi prišlo do kakih odločitev. Pri Vesni in Juven-tini bodo skušali zadržati nekatere ključne igralce. Kar pa ne bo lahko, saj razne Pantuse, Devetake, Kovice, De-grassije, Tomizze in Velnerje snubijo številna deželna društva v elitni ligi. Krasov nogometaš Artur Alejnikov, sin trenerja Sergeja Alejnikova (kot Uefin ambasador si bo jutri v Moskvi ogledal finale lige prvakov), bo v četrtek in petek odpotoval v Milano, kjer bo naredil nekaj preizkusnih treningov z Milanovo mladinsko ekipo (primavera). Proseško Primorje je še vedno v kriznem stanju. Novega predsednika še ni na vidiku. Prihodnji četrtek (29. t.m.) bodo sklicali izredni občni zbor. Alternativ ni veliko. »Če ne bo zanimanja, bomo pač ukinili nogometno sekcijo,« je provokativno (ampak ni niti toliko) izjavil nekdanji predsednik Sergij Ukmar. NOGOMET - Srečanje nekdanjih Bregovih nogometašev v Dolini Ž-i-v-i-j-o B-r-e-g V nedeljo je bilo na novem sintetičnem igrišču v Dolini snidenje bivših nogometašev Brega vseh generacij. Zbralo se je okoli 60 ljudi in je pobuda povsem uspela. Na svojstven način je za nas o njej podal poročilo prof. Miloš Tul, tudi sam nekdaj nogometaš Brego-vega društva Ž kot želja, da bi se tovrstno snidenje še ponavljalo. Med vsemi prisotnimi je prevladala misel, da je pobuda vsestrasnko uspela in da je vredno razmišljati o tem, da postane ta zelo pristna in neformalna oblika druženja stalnica ob koncu tekmolavne sezone. Obvezna pohvala prirediteljem in vsem sodelujočim, ki res niso štedili z močmi. I kot igra. Igra povezuje, druži, osmišlja... Je skupni imenovalec in končni produkt igralčevih, trenerjevih, odborniko-vih, predsednikovih in navijačevih prizadevanj. Je lahko bolj ali manj bogata, vendar -od vselej - izraz notranje ustvarjalnosti soudeleženih. S kančkom nostalgije (in včasih tudi ironije) smo ponovno občudovali geste naših bivših Brežanov, tistih, ki smo jih včasih bodrili z »gruble«, le nekaj metrov od gola. V kot vrednote. Navezanost, pripadnost, zvestoba... Vsi, vključno z navijači, ki smo se v nedeljo zbrali na dolinskem nogometnem igrišču smo vsaj za trenutek zašli z mislijo nazaj. Vsak je v svojem spominu poiskal trenutek ali izkušnjo, v kateri se je poistovetil z nogometnim društvom kateremu je ali še pripada. Bili so morda tudi grenki trenutki, zamere, razočaranja... A obstal je duh brežana: trmastega, zavednega a hkrati občutljivega... Na prenovljenem dolinskem pravokotniku s eje zbralo 60 nekdanjih Bregovih nogometašev I ideja. Ideja dobre podaje, ideja izvirnega driblinga, ideja preciznega strela... Večji del igralčevih namer, večji del igralčevih zamisli je v nedeljo ostal le na ravni... ideje! Včasih smo se lahko opravičili, češ, da je žoga zaradi slabega terena nepričakovano od-skočila, včeraj tega ni bilo mogoče reči. Zmagala je ekipa, ki se je najbolj približala dejanski uresničitvi idej. To je bila ekipa »najmlajših«. Druga je bila ekipa, ki je uresničila le nekoliko manj idej; to so bili oni »malo manj mladi« itd... Daleč najbolj se je uresničila ideja »ob šanku«... J kot jok, žalost. V nedeljo je bilo Brežanov res mnogo, toliko, da so bile sestavljene celo štiri enajsterice, vključno z rezervnimi igralci. Svojo odsotnost jih je mnogo opravičilo, mnogi za srečanje niso izvedeli pravočasno, mogoče so se nekateri ustrašili muhastega vremena.... Res smo po- grešali osebnosti, ki so sooblikovale zgodovino našega Brega, ki se zaradi zdravstvenih razlogov niso mogle udeležiti lepega praznika. Ni bilo igralca, obenem, ki ne bi vsaj za trenutek delil zadovoljstvo prijetnih trenutkov s spominom na tiste bivše soigralce, ki jih je, žal, usoda iztrgala iz naše srede. O kot odgovornost. Današja uprava Brega, tako kot vsa športna in kultrna društva, nosi precejšnje družbeno breme in s tem uresničuje svoje odgovorno delo na področju športnega udejstvovanja. V časih ko je, žal, največja pozornost usmerjena v tekmovalnost in konkurenčnost, je družbena vloga dolinskega športnega društva neprecenljive važnosti. B kot bodočnost. Vsi vemo, da je za uspešno nastopanje pomembno mnogo stvari, med temi tudi precejšnja finančna zmogljivost. Verjetno je najtežje obdobje Brega že mimo; preureditev malega in večjega igrišča, pozornost do mladinskih vrst, solidno nastopanje članske vrste... Ob skrbnem in pazljivem načrtovanju je mogoče današnjo stvarnost še nagraditi in ne dvomim o tem, da bo današnji vodstveni garnituri, ob boku z občinsko upravo, to uspelo. R kot rokovanja med starimi prijatelji, ki se po daljšem času ponovno srečajo in obujajo takšne in drugačne spomine. Rokovanje lahko razumemo tudi kot predaja poslanstva, kot prenos izkušenj in obenem voščilo za uspešno nadaljevanje dela, ki se je začelo leta 1965. Od takrat je bilo padcev in vzponov na pretek; mnogo od akterjev, ki so soustvarili bregovo zgodbo, si je ponovno seglo v roke. E kot etika, športna etika. Status in »ime« si (z)gradimo - med drugim - z neprestanim delom in s sprotnim vredno- tenjem društvenega potenciala. V duhu povezovanja in sodelovanja je zato potrebna etika soodvisnosti. Etika soodvisnosti nam pravi, da se vsi potrebujemo. Vsak lahko v duhu konstruktivnega medsebojnega sodelovanja doprinese drobec k uspehu, ki postane zato še večji in celovitejši. Nedeljsko snidenje je bilo s tega vidika izraz skupnih prizadevanj za praznik, ki si ga Breg zasluži. G kot gol, ki je bistvo nogometne igre. Za nekatere vsakdanja praksa, za druge nočna mora. Skozi celotno sezono »prvi problem« za vsakogar, ki se ukvarja z nogometom. V nedeljo, na srečo, povsem postranska stvar.... Hvala Breg! Miloš Tul, bivši igralec Brega, napisal (skoraj) vse kar sem v nedeljo slišal in začutil. / ŠPORT Torek, 20. maja 2008 21 BASEBALL - Italijanska C-liga Slovenija na Opčinah proti Alpini kot domačin Reprezentanca v ligi nastopa polnopravno - Gladka zmaga Slovenski igrali baseballa se zaradi generacijske pregrade niso zavedali zgodovinskega trenutka! V nedeljo popoldan so na Opčinah »gostili« domačo Alpino. Openska društvo je sicer na igrišču ob državni cesti doma, reorganizacija tekmovalnega sporeda pa je Sloveniji nalagala tekmo iz Ljubljane na izsposojenem igrišču. Najprej o Sloveniji. Nastopa s svojo reprezentanco - izbor štirih ekip domačega prvenstva - v italijanski (v bistvu deželni) C1 ligi. Udeležba je polnopravna in bo ob možnem napredovanju v prihodnji sezoni igrala v višjem razredu. Kaj pa o zgodovinskosti? Na istem igrišču so prvi Slovenci začeli igrati baseball. Izvzamemo seveda tiste izseljence, ki so se brez dvoma za to igro zavzeli kje v Clevelandu. Bila so prva povojna leta, ko so Američani tam zgradili igrišče (zanimivo bi bilo podrobno raziskati kako je bilo z razlastitvami in odškodninami domačim lastnikom zemljišč) in so se igri kot prvi približali prav domači fanti. Trener slovenske ekipe (po mister-ju pri nogometu in coachu pri košarki, je pri baseballu mendežer) Andrej Mrevlje je sicer poznal baseballskega apostola Karla Tavčarja, kije pred desetletji širil novo vero po Sloveniji in Jugoslaviji, igralski kader pa o teh dejstvih ni vedel ničesar. Sam Tavčar je v neki poluradni priložnosti povedal, da je bil na našem dnevniku napisan prvi slovenski članek o baseballu. Skratka šlo je za pravi »eStoria« kot so v teh zadnjih dneh beležili v Gorici. Tekmo samo je očitno oviral dež, ki je bolj ali manj intenzivno padal skoraj ved- no. Pri igri, kije tipično pozicijska, vendar s hitrimi prebliski, je dež toliko bolj moteč. Še dobro, da so tekmo speljali do konca, kajti ob začetku je bil malokdo optimist. Že prvi »ining« je pokazal, da obstaja med Alpino in Slovenijo očitna razlika v kakovosti. Pri prvi pretežno mladi igralci, pri drugi moštvo z večjim izborom in dobro tehniko. Prvi napadalni nalet Alpine je slovenska obramba izničila, ne da bi kdo dosegel prvo bazo, medtem ko je Slovenija ob zamenjavi vlog dosegla prvi dve točki. Odločilen je bil metalec Mirko Ku-činič, ki je z močnimi meti onemogočal udarce. Ko je do teh le prišlo, je branilec med drugo in tretjo bazo (desničarji po- šiljajo žoge pretežno tja), uspešno prestregel nekaj žogic in alpinci so redkokdaj dosegali prvo bazo. Po štirih iningih in stanju 9:0 je bilo tekme dejansko konec. Slovenija si je privoščila nekaj tveganih akcij, ki so se izjalovile in omogočile Alpini, da je peti del igre dobila z 2:0, sedmega pa izenačila pri 3:3. Končni izidi je bil 14:5. Baje bo Slovenija na openskem igrišču odigrala še nekaj domačih prvenstvenih in pokal nih tekem, ker se ostala moš -tva otepajo razmeroma dolge poti do Ljubljane. Ob dogodku v baseballu se je v čez-mejno dogajanje vredno poglobiti tudi za kako drugo športno panogo. (dk) Metalec Slovenije Mirko Kučinič(desno) je bil za Alpino nerešljiva uganka KROMA ROKOMET - Po napredovanju tržaški Pallamano Trieste že razmišlja o prihodnji sezoni Z Radojkovičem do najvišje lige Slovenski strokovnjak bo potrjen, potrebne pa bodo okrepitve za povratek v elitno ligo - Problem so finančna sredstva V soboto se je zaključilo prvenstvo rokometne A2-lige, v katerem so si napredovanje zagotovili tržaški rokometa-ši. Zbrali so izključno zmage z le enim porazom (v prvem delu sezone, ko so pred domačo publiko klonili Brixnu). Ob koncu prvenstva smo naredili obračun sezone s pravim zastavonošo tržaškega rokometa, predsednikom kluba Gi-useppejem Lo Duco, ter z enim izmed najzaslužnejših mož tega zmagovitega pohoda, slovenskim trenerjem Fredijem Radojkovičem. Predsednik Lo Duca je bil seveda zadovoljen nad opravljenim de lom: »Začetek sezone je bil dokaj trd in zahteven. Odločitev, da se društvo odpove Elitni A-ligi, in da se vpiše v A2-ligo, je povzročila določene težave. Igralci so se odločili, da ostanejo strnjena skupina, kljub številnim ponudbam, ki jih je marsikdo izmed njih prejemal od raznih italijanskih ekip z najelitnejše lige. Zasluge za tako odločitev igralcev pa ima nedvomno tudi društvo. In v društvu se lahko pohvalimo tudi s tem, da nam je uspelo zadržati trenerja Ra-dojkoviča, ki je prejel ponudbe iz slovenske A-lige, ampak se je tem ponudbam odpovedal. Postavil je le en pogoj pred začetkom sezone: da bi nadaljvali trenirati z istim delovnim ritmom kot lani v elitni A-ligi. Vodstvo kluba je te pogoje sprejelo in posledično so tudi igralci razumeli, da to ne bo neke vrste amatersko prvenstvo, ampak da bo Trst ostal profesionalno društvo, kjer se bo še vnaprej delalo s profesionalnim pristopom, čeprav dve ligi nižje. Že od samega začetka je bilo jasno, da bo boj za napredovanje omejen na dve ekipi: na nas in na Brixen. Čeprav je treba poudariti, da je še nekaj kako-vosnih ekip v tem prvenstvu. Vendar, ko je ekipa strnila vrste, zlasti v obrambi, je postala sezona nadvse uspešna. Višek sezone smo dosegli v Brixnu, ko smo z odlično igro odpravili našega neposrednega tekmeca in si priigrali napredovanje. Mirno lahko priznam, da sem se Tako so tržaški rokometaši preteklo soboto proslavljali napredovanje v A1-ligo KROMA zmage v Brixnu veselil kot osvojitve naslova.« Verjetno je bilo prvenstvo tako zahtevno prav zaradi prisotnosti Brix-na. »Nedvomno. Ko ne bi bilo Južnih Tirolcev bi verjetno prvenstvo osvojili s precejšnjim številom točk naskoka nad drugouvrščeno ekipo. In niti ne bi moglo biti drugače, saj imamo v ekpi dva reprezentanta in daleč najboljšega vratarja v tej kategoriji. Ob tem je še moj sin, ki je več let igral v konkurenci najboljših in si je nabral ogromno izkušenj. Tudi povratek Pastorellija nam je precej koristil. Prihod Mammija pa je omogočil trenerju, da je dal minute oddiha več standardnim igralcem, ki so bili drugače prisiljeni igrati vseh šestdeset minut ali skoraj. Pohvalo si zasluži tudi Marko Sardoč, ki se nam je pridružil tik pred začetkom prvenstva, a je bil še kako koristen, saj je večji del prvenstva moral sam kriti vlogo krožnega napadalca.« Ste se morda kdaj pa kdaj zbali, da vam ne bo uspelo napredovati v A1-ligo? »Nedvomno me je po domačem porazu proti Brixnu pošteno skrbelo, saj smo bili prepričani, da si bomo lahko zagotovili napredovanje le z zmago v go-steh na južnem Tirolskem. Vsekakor ne bi govoril o bojazni. Recimo, da smo bili pred tekmo v Brixnu vsi zelo napeti, a po drugi trani smo bili prepričani, da smo boljši od njih. In mislim, da smo to na tekmi tudi dokazali, za kar si igralci zaslužijo dodatno pohvalo.« Vendar časa za proslavljanje napredovanja je malo, saj je treba že mi- sliti na naslednjo sezono.Običajne težave zadevajo iskanje pokroviteljev. »Vsekakor so stroški za igranje v A1-ligi večji, čeprav nismo na nivoju elitne A-lige, saj je število tujcev manjše (v A1-ligi je dovoljeno registrirati le dva tujca, a le eden od teh je lahko na spisku igralcev za določeno tekmo). Povečajo se stroški za gostovanja, saj moraš na Sicilijo, v Apulijo itd. Najprej bomo poskušali obdržati vse letošnje pokrovitelje in upajmo, da bomo dobili še nove. Imamo še mesec časa, saj 23. junija zapade rok za vpise v A1 ligo. Želeli bi potrditi tako trenerja kot vse igralce, ob tem pa iščemo še eno okrepitev za igralski kader, ki bi nam omogočala, da bi se že v prvi sezoni borili za napredovanje oziroma povratek med najboljše.« Fredi Radojkovič: »Delo seje obrestovalo« Eden izmed akterjev napredovanja tržaških rokometašev je nedvomno trener Fredi Radojkovič, ki je v Trstu ostal navkljub ponudbam, ki jih je prejemal tudi iz prve slovenske lige. Sezona v tretji italijanski ligi se je zaključila z napredovanjem, ne glede na kakovost nasprotnikov pa je vaš pristop ostal na profesionalni ravni. »Moj pogoj za nadaljevanje dela v Trstu je bil prav ta, da bi nadaljevali s profesionalnim delom, ne glede na kakovost igralcev oziroma na število kakovostnih igralcev, ki je tu ostalo. Intenzivnost naj bi ostala na isti ravni kot v Elitni ligi. Tako smo tudi delali, kar se je obrestovalo in na koncu se je tudi videlo, da smo bili res dobro pripravljeni tako fizično kot tehnično-taktično.« Verjetno je največja težava, ko nastopaš na nižji ravni z ekipo, la ima veliko kakovostnih igralcev, ravno psihološki pristop. Koncentracija pa je bila tekom sezone, razen redlah trenutkov, stalno na zelo visoki ravni. »Nedvomno. Tudi zame, čeprav se to sliši paradoksno, je bila to najtežja sezona odkar treniram prav s tega vidika. Najprej sem moral sam najti neke motive, motivacijo, da bi nato lahko to prenašal na igralce.« Bomo v novi sezoni še videli na klopi Tržačanov Fredija Radojkoviča? »Velika verjetnost je, da bom ostal, saj sem že lani rekel, da če ostanem, želim ostati toliko časa, da pridemo spet tja, kjer smo začeli, to se pravi v prvi italijanski ligi.« Je po vašem mnenju ekipa že dovolj kakovostna tudi za igranje v drugi italijanski ligi ali morda potrebujete kako okrepitev? »Sicer nivoja druge lige ne poznam, kot nisem poznal nivoja letošnjega prvenstva. Nekateri trdijo, da bi se s to ekipo že borili za mesta pri vrhu, ampak, če želimo še nekaj več, bi verjetno potrebovali še kako okrepitev.« Iztok Furlanič 22 Torek, 20. maja 2008 ŠPORT NAŠ POGOVOR - Kubanec Zamora je vrtnar, da lahko tudi poklicno boksa »Šola za življenje in za spoznavanje samega sebe« V Trstu živi že sedem let - Želi biti boljši, a premalo tekmuje Fernandez Brunet Zamora je polno ime 34-let-nega Kubanca, ki je že več let Tržačan. V Trstu si je ustvaril družino in v poklicnem boksu dosegel dobre rezultate. Kuba in boks sta dva nerazdružljiva pojma, kar bo verjetno dobilo potrditev čez dva meseca med OI v Pekingu. Zamora je prišel v Italijo bolj po družinski liniji in se je vrnil k boksu, ki je bil nekaj časa dejansko že odpisan. »Doma sem iz Havane in sem se začel z boksom ukvarjati pri šestnajstih letih. V Trstu živim od konca leta 2001.« Svet poklicnega boksa je morda še vezan na mite izpred nekaj desetletij, na bleščeče predstave v Las Vegasu, na afere največjih zvezdnikov. Predvsem pa na velike vsote denarja. Kako se med takimi pojmi kreta boksar kova kakršnega je Zamora? »Sedaj treniram enkrat na dan. Dokler nisem imel dela, sem vadil dvakrat. To bi bilo tudi optimalno. Del treninga za vzdržljivost in moč, del za tehniko. Za vsako sezono mi organizirajo po šest ali sedem dvobojev. Nimam posebnih problemov za doseganje primerne pripravljenost. Dovolj je, da pravočasno vem za načrte.« Torej je poklicnost le na papirju. Od česa živi danes boksar, ki naj bi bil profesionalec? »To je vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. Če ne treniraš ne moreš stopiti na ring, če delaš ne moreš primerno trenirati. Če bi ne imel dela, bi mi trda predla. Imam tudi dva otroka. Vrtnarstvo je poglavitni vir dohodka, ki mi omogoča, da nastopam v boksu kot profesionalec. Sliši se dokaj nenavadno, a stvarnost je taka.« V boksarskem svetu obstaja prava džungla ustanov in več ali manj zasebnih organizacij, ki vzdržujejo nepregledno število celinskih ali svetovnih naslovov. Je pri tem možen pogled posameznega boksarja na svojo pravo vrednost? »Del tega sveta poznam. Mislim, da sodim v prvo deseterico v super lahki kategoriji. V točnejši okvir bi se lahko postavil z večjim številom borb in verjamem, da bi se na lestvici lahko s tem tudi dvignil. Zabeležiti sem moral na primer petmesečni mrk, kar je za boksarja zelo veliko. Pri tem, da so nekateri možni nasprotniki odpadli, nisem imel nobene krivde. Nasprotno! Jaz sem vedno pripravljen. V petih mesecih so se izjalovila kar štiri srečanja. To pomeni, da začenjaš izginjati iz scene.« Pred očmi gledalcev sta si v ringu nasprotnika le boksarja, pred borbo pa so imele vmes prste ne popolnoma pregledne združbe, katerih cilji niso bili vedno izključno v interesu boksarjev. So močnejši nasprotniki ali prevladuje zakulisje, ki mu ne damo za sedaj kake posebne negativne oznake? »Oba sta enako močna.... ne, ne! Močnejša je organizacija ali birokracija. Nasprotnika imam pred Fernandez Brunet Zamora je star 34 let, v Trstu pa živi že od leta 2001 očmi, ocenim njegovo moč in ga lahko vedno skušam premagati. Kar pa se dogaja za kulisami je nevidno in nimam pravih možnosti, da bi negativne poteze izničil. Je, kot, da bi butal z glavo ob zid.« Seveda imaš svoje osebne cilje v boksarskem svetu. »Vse je odvisno od organizatorjev, ki bi se morali maksimalno potruditi. Po tem srečanju (v petek v Trstu, op. ur.) so mi omenili možnost dvoboja za svetovni naslov. Oni me morejo popeljati nekam. Bilo bi fantastično boriti se s kakim Angležem ali celo v Ameriki. Bomo videli kako se bo izteklo!« Ko boš velik, oziroma ko ne bo več ringa, kaj boš počel? »Velik sem že! V glavi mi roji misel, da bi upravljal telovadnico oziroma boksarsko šolo, kjer bi mla- de uvajal v boks. Nasprotno s splošno miselnostjo je boks, oziroma neposreden stik z drugo osebo, šola za življenje, v kateri spoznaš koliko veljaš ti in koliko velja nekdo drugi. In to lahko prenesemo na vsa področja. Boks imam lahko kot družino, odgovornostim katere se je težko izogniti.« Povrniva se k tvojim koreninam. Na Kubi bi bil danes v boksu več ali manj? »Sploh bi ne boksal več. Tam poklicnega boksa ni. Za poklicnega imam takega, kjer si lahko sam postavljaš cilje. Konkurenca je na Kubi zelo močna in tekmovalnost je usmerjena na nastope preko državnih reprezentanc. Brez uspehov v tem sklopu nikoli ne moreš nastopati v tujini. Boks sem tam sploh opustil, opravil vojaški rok in se nato izselil k sestri, ki je že živela v Italiji.« (dk) NOGOMET Domžalčani drugič prvaki Slovenije LJUBLJANA - Nogometaši Domžal so ubranili naslov slovenskega nogometnega prvaka. V njihovi klubski zgodovini je to druga »zvezdica«. Domžalčani so včeraj na gostovanju pri Interblocku odigrati še zadnjo tekmo 34. kroga in zmagali s 3:2, že po nedeljski zmagi Drave proti Kopru (2:1) pa so imeli pred Primorci neulovljivo prednost. Domžalčani so v 34 tekmah zbrali 70 točk, Koper pa na 34 devet manj. Tudi če bi Domžalčani izgubili vse tri tekme do konca, vključno z včerajšnjo, Koprčani pa bi preostali dve zmagali, bi bil točkovni izkupiček Domžal in Kopra enak. A ker so bili na medsebojnih tekmah boljši izbranci Slaviše Stojanoviča (trije remiji in zmaga), se lahko že veselijo novega uspeha. Znano je tudi, da bo Koper na koncu drugi, medtem ko boj za tretje mesto še poteka med Hitom Gorico in Interblockom. Na repu lestvice je že dlje časa odpisan Livar, ki se seli v drugo ligo, dodatnim kvalifikacijam za obstanek v ligi pa se bodo v zadnjih dveh krogih skušali izogniti v taborih Mika CM Celja, Nafte, Primorja in Drave. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PEHOTNA IN KONJENIŠKA OVIRA IZ KOLOV NASTANEK GORA IN GOROVIJ NIKOLA TESLA KATRAN DELI STANOVANJ ZA BIVANJE BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKA TENISAČICA (KATARINA) ANGLEŠKI SUKAR ŠP. POREKLA (ROBERT) JAPONSKI DROBI2 KDOR VERUJE V DUHOVE ŽIVALSKA NOGA MORSKA RIBA, KI 2IVI V SEVERNIH MORJIH CEHOVA OLGA VRATAR LIVERPOOLA EKSTREM- NOST MERMOLJA ACE ITALJANSKI FILMSKI PRODUCENT (CARLO) NEKDANJI TRENER LVORNA ANTON AŠKERC NEKDANJI VALOV ODBOJKAR BAJDAK OXA ANNA JAVNA DAVŠČINA LAURENCE OLIVIER AMINOKISL. V BELJAKOV. PRUSKI VOJSKOVODJA MESTECE PRI SAVONI KONICA, VRH ... VAS V LOŠKI DOUNI HUNSKI POGLAVAR MESTECE NA BAVARSKEM SKOK PRI UMETNOSTNEM DRSANJU BUSHEVA MORA, AL ... VASI, NASELJA OSCAR ROBERTSON PORTUGAL. ATIETTNJA SAVALASOV ... DETEKTIV RAZTELE-ŠEVALEC AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROBERT) ROBERT REDFORD SL. KOLESAR (TOMAŽ) POLITIČNO ZATOČIŠČE KOS POHIŠTVA S TREMI SEDEŽI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD MLADININA ROLKARICA KOŠUTA POVRŠINSKA MERA SPODNJI DEL PROSTORA, POD / 90. zmaga Rossija LE MANS -Dirka v razredu motoGP v Le Mansu bo šla v zgodovino kot dirka, na kateri je prerojeni Rossi vknjižil že 90. zmago v motociklističnem cirkusu. Z njo se je prebil na drugo mesto na večni lestvici (vodi legendarni Giacomo Agostini s 122 zmagami), kjer se je izenačil s Špancem Angelom Nietom. Slednjega je igrivi Italijan pred 75.000 gledalci na stezi Bugatti v »častnem krogu« popeljal na svoji yamahi. Drugi junak dirke je bil Lorenzo. Kljub poškodovanima gležnjema -z motocikla je zlezel šele s pomočjo ekipe - je uprizoril predstavo, ki je bila predobra tudi za večino »zdravih« kolegov. Ciljno črto je prečkal kot drugi, tretji pa je bil Edwards. Nadaljuje pa se nočna mora svetovnega prvaka, Avstralca Casey-ja Stonerja. Tokrat so mu nagajale tehnične težave, zaradi česar je moral osem krogov pred koncem v bokse po nov motocikel. Rusi prvaki QUEBEC - Ruska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Quebecu osvojila naslov svetovnega prvaka. Rusi so v velikem finalu po podaljšku premagali Kanado s 5:4 (1:3, 1:1, 2:0; 1:0). Bron so osvojili Finci, ki so v na tekmi za tretje mesto premagali Švedsko s 4:0 (2:0, 0:0, 2:0). Kanadčanom v dvorani Pepsi Co-lisee v Quebecu ni uspelo prekiniti prekletstva neuspehov gostiteljev prvenstev. Nazadnje so na domačem prvenstvu slavili hokejisti Sovjetske zveze leta 1986 v Moskvi, njihovi nasledniki v ruskih dresih pa so z nepopustljivo igro prišli do svojega 24. naslova svetovnih prvakov, prvega po letu 1993. Junak tekme je bil napadalec Atlante Ilja Ko-valčuk, ki do finala ni dosegel niti enega gola, v nedeljo pa je v kanadsko mrežo zabil dva, tudi tistega odločilnega v tretji minuti podaljška. Na Giru danes kronometer FIRENCE - Po dveh napornih preizkušnjah na Apeninih je kolesarsko karavano Gira čakala v nedeljo »sproščujoča« ravninska preizkušnja, ki se je vila po toskanski obali, šprintu etape od Civitavecchie do San Vincenza pa je zmagal Daniele Bennati. V ciljnem sprintu je ugnal rojaka Paola Bettinija, tretji je bil Avstralec Robbie McEwen. Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Italijan Giovanni Visconti (Quick Step). Včeraj je bil na Giru prost dan, danes pa bo na sporedu 39,4 km dolga vožnja na čas od Pesara do Urbina. Srbsko slavje RIM - Srbska teniška igralka Jelena Jankovic je drugič zapored osvojila naslov najboljše na teniškem turnirju. Četrta nosilka je v finalu gladko s 6:2 in 6:2 premagala nepostavljeno igralko iz Francije Alize Cornet, ki se je na glavni turnir prebila iz kvalifika-cij.Ne glede na dejstvo, da se mlada, šele 18-letna Francozinja, v finalu ni mogla kosati z veliko bolj izkušeno Jankovicevo, je Cornetova dosegla svoj najboljši rezultat kariere. / KULTURA Torek, 20. maja 2008 23 TRST - Danes ob 18. uri odprtje v Narodnem domu Razstava o življenju operne pevke Gabrijele Mrak Pripravili so jo Generalni konzulat Slovenije skupaj z Glasbeno šolo Tolmin, Narodno in študijsko knjižnico ter Glasbeno matico V okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji je Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu skupaj z Glasbeno šolo Tolmin in Narodno in študijsko knjižnico ter Glasbeno matico iz Trsta pripravil razstavo o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852 -1928). Razstavo bodo odprli danes ob 18. uri v Narodnem domu v Ulici Filzi v Trstu. Umetnico bo predstavila Slavica Mlakar, v kratkem kulturnem programu pa bodo nastopili harfistka Tadeja Kralj in duo Andreja Klobučar (flavta) ter Tina Grego (violina). Koncert v Tolminu Triester Zeitung je 15. septembra leta 1902 poročal o koncertu znane tržaške pevke, ki je v času svojih poletnih počitnic v Tolminu priredila koncert za tržaške turiste. V dvorani Narodne čitalnice v Tolminu je takrat odlomek iz Gorenjskega slavčka pela Gabrijela Mrak, na območju Avsto-Ogrske in Nemčije v zadnji četrtini 19. stoletja precej znana operna in predvsem operetna pevka. Mrakova je bila po rodu Tolminka, vendar je po koncu svoje 20-letne profesionalne pevske kariere željo po poučevanju petja udejanjila v Trstu. Omenjeni koncert, na katerem sta sodelovala še tržaška pianistka Helena Vittoris in flavtist Rudolf Šorli, je bil prvi, na katerem je Mrakova pela tudi v slovenskem jeziku. »Mrakova se želi ustaliti v Trstu kot učiteljica petja, pri tržaški publiki pa želi ustvariti ugoden vtis, ki ji vsekakor pripada glede na minulo delo,« so še lahko prebrali bralci Triester Zeitunga. Dobro leto kasneje je Gabrijela Mrak pri 51 letih na istem mestu tudi zaokrožila svoje koncer-tiranje. Ani Sfiligoj in Jakobu Mraku se je 28. aprila 1852 rodila nezakonska hči, ki sta jo poimenovala Gabrijela Marija. Očeta, ki je bil po poklicu finančni preglednik, so službeno premestili v Gradec, kamor ga je spremljala tudi njegova pevsko nadarjena najstniška hči Jeli, kot so jo ljubkovalno klicali domači. Za tiste čase je bila to zagotovo precej nenavadna in tvegana poteza, ki pa se je skromnemu in očarljivemu dekletu kasneje obrestovala. Pri petju na kulturnih prireditvah jo je opazila mati avstrijskega skladatelja Wilhelma Kienzla, ki je sklenila, da bo mladi pevki pomagala pri glasbenem izobraževanju. Prve napotke ji je nudil pevski učitelj Carl Caspari, študij pa je uspešno zaključila pod mentorstvom učiteljice Karoline Bauer. Začetek uspešne kariere Bogato in plodno obdobje opernih in predvsem operetnih nastopov Gabrijele Mrak se začne leta 1877, saj je bila v tem in naslednjem letu angažirana v graškem Deželnem gledališču. Med drugim je pela vloge Gemmy v Rossinijevi operi Viljem Tell, Siebla v Gounodovem Faustu, Urbana v Meyerbeerovih Hugenotih in Pami-ne v Mozartovi Čarobni piščali. Kritiki so jo označili kot obetaven lirični sopran z igralsko nadarjenostjo. Ker je Cesarsko-kraljevo in narodno gledališče v In-nsbrucku v sezoni 1878/79 nepričakovano ostalo brez ene od vodilnih pevk, so odgovorni v svoje vrste povabili obetavno dekle, ki se je zavzeto lotilo težke naloge -povsem na novo je namreč moralo naštu-dirati dvanajst vlog. Zaupanje vodilnih je Mrakova povsem upravičila, saj je - kot je pisalo v časopisni kritiki - s svojim zvon-kim glasom, z mladostno svežino in s svojo skromnostjo pri innsbruškem občinstvu postala izredno priljubljena. Povabil je bilo vedno več, tako da se na vsa niti ni uspela odzvati. Iz sicer nez- Gabrijela Mrak je bila v zadnji četrtini 19. stoletja na območju Avstro-Ogrske in Nemčije precej znana operna in predvsem operetna pevka FOTO: ARHIV IRENE SATTLER nanih vzrokov je zavrnila angažmaje v New Yorku, Peterburgu in Milanu. Ker so bili honorarji precej visoki, lahko le sklepamo, da jo je morda motilo nepoznavanje tujega jezika, obenem pa se iz analize njenega dela vidi, da se je za nastopanje v bolj oddaljenih krajih laže odločala v poletni, krajši sezoni oziroma se je bolj nagibala k enkratnim gostovanjem. Gledališke sezone, in s tem tudi plačila, so navadno trajale osem mesecev, Mrakova pa tudi v poletnih mesecih ni lenarila. Takrat je navadno sprejela vabila v zdravilišča in tako združila prijetno s koristnim. V letih 1879 in 1880 je pela češki publiki v Teplicah, Olomoucu in Karlovyh Varyh, kjer je sodelovala tudi na slovesnosti ob praznovanju srebrne poroke cesarja Franca Jožefa in bavarske princese Elizabete. V naslednji sezoni so jo poslušali v Salzburgu, kjer so ji kritiki predstav soglasno peli slavospev. Bavarski Regensburg drugi dom Jelchen Mrak Najpomembnejše mesto na življenjski poti Gabrijele Mrak je bil gotovo ob-donavski Regensburg na Bavarskem, kjer je doživela tudi vrhunec svoje pevske kariere. S tamkajšnjim Mestnim gledališčem je podpisala pogodbo o sodelovanju v sezonah 1882/83 in 1883/84. Regensburg je kmalu postal njen drugi dom, kjer si je Jel-chen, kot so jo tam poznali, poleg stalnega prebivališča našla tudi veliko prijateljev. Regensburško Mestno gledališče je v nizu gledališč, v katerih je nastopala, izstopalo tako po umetniški kakovosti kot po številu predstav. Veliko zaslug za to je gotovo imela tudi knežja družina Thurn und Taxis, ki je bila njegov dolgoletni mecen. V zahvalo so ji v gledališču pogosto prirejali slovesne predstave in ena izmed njih je bila tudi na predvečer 21. rojstnega dne kneza Maximiliana, ko je ta stopil na čelo svoje rodbine, nekaj mesecev kasneje pa še na njegov god. Knez Maximilian, vsestransko nadarjen in sposoben mladenič, je podpiral tudi znanost in umetnost. Imel je veliko načrtov, ki pa so mu jih prekrižale škrla-tinka in težave s srcem, zaradi katerih je leta 1885 tudi umrl, star komaj 23 let. Njegova smrt je Mrakovo očitno globoko ganila, saj so v njeni zapuščini ohranjeni številni izrezki iz časopisov, ki podrobno poročajo o poteku bolezni in knezovem zadnjem slovesu. Poleg njih je hranila foto- grafije knežje družine in kneza Maximi-liana, pa tudi zelo razkošno tiskano Kol-bovo skladbo Taxis Marsch, posvečeno »njegovi svetlosti«. Vse to, še najbolj pa pismo, podpisano samo s črko M in v vodnem tisku v pisemskem papirju, katerega je vidna oblika leva (enega od simbolov v grbu rodbine Thurn und Taxis), dokazuje tudi globljo čustveno vez med mladim knezom in deset let starejšim svetlolasim dekletom nižje rasti. Poleg tega ohranjena korespondenca dvorne maršalske službe knezov Thurn und Taxis kaže, da so Mra-kovi leta 1915 odobrili sto mark mesečne podpore, v letih 1918, 1919 in 1927 pa ji je bil Maximilianov naslednik knez Albert pripravljen plačati stroške operacije in zdravljenja v Gorici, česar sama ne bi zmogla. S Carl-Theatrom se je poslovila od opernih gledališč Po odpeti sezoni 1884/85 v Mestnem gledališču v Oedenburgu oziroma današnjem Sopronu na Madžarskem so Gabrijelo Mrak naslednjo sezono sprejeli v zasebni Cesarsko-kraljevi Carl-Theater na Dunaju. O dogodku na predstavi Offen-bachovega Orfeja v podzemlju je Sonn-und-Freitags-Courier zapisal takole: »Pri izvedbi Orfeja je bila Mrakova zelo kole-gialna do nesrečne debitantke, tako da ji je ob koncu arije priskočila na pomoč in s svojim šolanim glasom posegla v refren.« Ta gesta vsekakor dokazuje, kako nesebična in plemenitega značaja je bila operetna primadona. Članica Carl-Theatra je ostala vse do leta 1896, ko je zaključila svojo aktivno pevsko kariero. V tem času je samo eno sezono pela v matičnem gledališču, vzrok pa je morda bil izbor del dvomljive umetniške vrednosti, saj je bila sama v Regensburgu vajena višje ravni. V naslednjih sezonah Mrakovo kot članico tega gledališča med drugim srečamo v opernih hišah na ozemljih današnje Nemčije, Slovaške, Madžarske, Romunije, Rusije, Italije in Slovenije. Prav gotovo je zanimiva nepričakovana, a zelo dragocena ugotovitev kronista lokalnega časopisa v Transilvaniji iz leta 1892, da je bilo ob petju v izgovorjavi Gabrijele Mrak čutiti slovanski naglas. Sploh če vemo, da je Leta 1999 izšla tudi knjiga o Gabrijeli Mrak, ki jo je napisala Slavica Mlakar Leta 1999 je izšla knjiga Gabrijela Mrak, tolminska operna pevka avtorice Slavice Mlakar. Knjigo je Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin izdala ob odprtju istoimenske razstave, ki je prikazovala rekonstrukcijo umetniške poti te, do takrat mnogim Tolmincem nepoznane rojakinje. večino nastopov opravila v nemškem in italijanskem jeziku. Leta 1887 so jo povabili v nemško Deželno gledališče v Ljubljani, vendar je stavba pogorela, zato je celoten ansambel takrat delo nadaljeval v tržaškem Teatru Armonia, kjer je bila publika nad Mrakovo iz predstave v predstavo bolj navdušena. V nemškem Deželnem gledališču v Ljubljani je nato gostovala v sezoni 1894/95, ki je bila po letu 1890 zanjo najbogatejša - tako po številu predstav kot po njihovi raznovrstnosti - čeprav slovenski časopisi o teh prireditvah zaradi vse ostrejših nesoglasij med narodoma praviloma niso poročali. S Humperdinckovo opero Janko in Metka je leta 1896 v Varaždinu zaokrožila svoje 20-letno izjemno bogato obdobje poustvarjanja scenske glasbe in v manjši meri koncertnega nastopanja. Slovo sicer ni bilo dokončno, saj se pri svojih 44 letih koncertiranju ni povsem odpovedala, ampak se je ob vrnitvi domov še polna moči odločila, da bo znanje posredovala mlajšim rodovom. S pedagoškim delom je sprva želela začeti v Gorici, kjer so se je po nastopih iz let 1879, 1880 in 1883 dobro spominjali, vendar je svojo željo po poučevanju nato udejanjila v Trstu. Ob tem je še vedno koncertirala - v Trstu (1898), Portorožu (1899) in nazadnje v rodnem Tolminu (1902 in 1903). Znana operetna pevka tudi opernih vlog ni odklanjala S svojim lirskim sopranom, ki zaradi manjšega volumna nikoli ni bil primeren za velike operne vloge, z dobro tehniko ter izrednim igralskim talentom in s smislom za recitativ, ki je v opereti zelo pomemben, si je Mrakova pridobila naslov »prve operetne pevke«, kot beremo na nekaterih plakatih, pa tudi v pogodbah za an-gažma v gledališčih. Čeprav so ji bile operete bližje, tudi opernih vlog ni odklanjala, temveč se je nanje potrudila kar najbolje pripraviti. Družine nikoli ni ustvarila, ampak je svoje življenje posvetila izključno glasbeni umetnosti. Publiko je navduševala v 37 gledališčih nekdanje Avstro-Ogrske monarhije in Nemčije, ki se danes nahajajo na območju desetih evropskih držav. Med njimi so bila najpomembnejša Gradec, Innsbruck, Salzburg, Regensberg, Berlin, Dunaj, Dresden, München ter nenazadnje tudi Trst in Ljubljana. V blišču in slavi razkošnih gledališč Gabrijela Mrak vseeno ni pozabila na svoj rojstni Tolmin, kamor se je pogosto vračala in v okviru takratnih možnosti prirejala koncerte v Narodni čitalnici. Čeprav ga je zapustila še v najstniških letih, je ohranjala stike s sorodniki. Družina je bila nanjo ponosna in je vsa leta skrbno hranila arhiv časopisnih izrezkov, pisem in razglednic, fotografij in plakatov. V svoji dvajsetletni aktivni karieri operne in operetne pevke je naštudirala 85 doslej znanih vlog. Medtem ko nekaterih del ne zasledimo več v programih gledaliških hiš, pa druga zaradi njihove kakovosti štejemo med klasična dela. Poleg že omenjenih prvih vlog za bolj pomembne veljajo tudi vloge Rozalinde v Netopirju in Violette v Veseli vojni Straussa mjašega, Anice v We-berjevem Čarostrelcu, Blonde v Begu iz Se-raja, Zerline v Don Juanu in Kerubin v Fi-garovi svatbi W. A. Mozarta, Marcelinne v Beethovnovem Fideliu ter pastirčka v Wagnerjevem Tannhäuserju. V zadnjem življenjskem obdobju je bila razpeta med Trstom in Regensbur-gom, leta 1903 pa je po materini smrti v Tolminu podedovala hišo, ki jo je oddajala najemnikom in v kateri danes živi njena pranečakinja Irena Sattler. Po letu 1915 so Mrakovo začele pestiti težave z zdravjem, njen dom pa se ni mogel izogniti vojni vihri. V najtežjih trenutkih se je - kot že omenjeno - z izdatno finančno pomočjo izkazala knežja družina Thurn und Taxis. Po letu 1925 se ji je zdravje še poslabšalo, tako da je prihodnje leto zadnjič potovala v Regensburg. Umrla je 9. aprila 1928 v Tolminu, kjer so jo tudi pokopali, njena družina pa je ob tem iz Regensbur-ga dobila več sožalnih pisem. Slavica Mlakar in Špela Kranjc 2 4 Torek, 20. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it GORICA - Novoustanovljeni odbor »Gorizia e viva« za srečanje z županom Goriška mladina zahteva, da ji uprava prisluhne Peticija proti predčasnemu zaprtju lokalov - Pripravljeni na dogovarjanje Mladi so se s plakati v rokah udeležili tudi včerajšnjega občinskega sveta BUMBACA GORICA - Seminar Pogled v prihodnost Jugovzhodne Evrope »Quo vadis, Jugovzhodna Evropa?« je naslov evropskega seminarja, ki bo od 22. maja potekal v Gorici. Gre za vrsto dogodkov, ki jih prireja italijansko-nemško združenje novinarjev. Le-to želi začrtati nove izzive in upe za območje Gorice in Nove Gorice. Novinarski izvedenci iz Nemčije, Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Srbije bodo s študenti univerzitetne smeri Diplomatskih in mednarodnih ved spregovorili o perečih aktualnih temah, kot so stanje v Srbiji in na Hrvaškem po volitvah, predsedovanje Slovenije EU ter padec meje med Gorico in Novo Gorico. Na srečanjih bo prisoten tudi nemški generalni konzul v Milanu Axel Hartmann. V vlogi partnerjev sodelujejo Evropska hiša iz Nove Gorice in Ev-ropeistična akademija Furlanije-Julijske krajine iz Gorice. Nemška televizija Deutsche Welle bo skrbela za izčrpne reportaže srečanj. Koordinator dogodka, ki ga bodo izčrpno predstavili na današnji tiskovni konferenci na goriški občini, je Ulrich Ritter. »Gorica tvega, da postane parkirišče Nove Gorice. Medtem ko je sosednje mesto vedno bolj živahno, je "stara Gorica" vedno bolj stara.« O tem so prepričani mladi ustanovitelji odbora »Gorizia e viva«, ki zahteva od občinske uprave, da prekliče sklep št. 40/2008 o predčasnem zaprtju nočnih lokalov v mestnem središču. Nov odbor sestavljajo predstavniki mladinskih združenj, študentje Videmske in Tržaške univerze, dijaki višjih šol, upravitelji barov, brezposelni, ki so izgubili delo zaradi krčenja urnika lokalov, in celo starši. »Zahtevamo, da nam uprava prisluhne, kot je prisluhnila odboru proti nočnemu hrupu. Menimo, daje županov sklep omejevalen in da bo mestu škodil. Mladi bodo ob tem pri-morani uporabljati avtomobile, da bodo zahajali v druge kraje, vsi pa vemo, do kolikih nesreč prihaja ob sobotah ponoči,« so povedali predstavniki novoustanovljenega odbora Cristian Natoli, Lorenzo Lenzini in Gior-gia Gambino. Skupina mladih je izrazila pripravljenost na iskanje dogovora z upravo in z občani, ki so protestirali proti nočnemu hrupu. »Pripravljeni smo tudi na prirejanje pobud, od koncertov do drugih iniciativ, za vse to pa potrebujemo stik z institucijami.« Odbor »Gorizia e viva« bo na občino naslovili pismo z zahtevo po srečanju z županom Ettorejem Romolijem. V teku soočenja ga nameravajo vprašati za ustanovitev kon-zulte mladih, ki jo predvideva statut občine Gorica in ki ni bila še nikoli uresničena. Mladi bodo že danes začeli z zbiranjem podpisov za peticijo, ki zahteva ukinitev županovega sklepa. »Podpise bomo zbirali med dijaki, študenti in gosti lokalov. Menimo, da bomo brez težav presegli 150 podpisov, ki jih je zbral odbor proti nočnemu hrupu,« so povedali mladi. Le-ti so tudi poudarili, da bi se radi pogovorili s predstavniki tega odbora in z njimi iskali rešitev, ki bi zadovoljila potrebe vseh. »Treba je razločevati med tisto manjšino mladih, ki povzročajo nevšečnosti, in ostalimi. Proti steklenicam in drugim odpadkom bi morda zadostoval kakšen zabojnik za smeti v ulici Nizza,« so predlagali mladi, ki so svoje nasprotovanju zaprtju lokalov izrazili tudi s prisotnostjo na sinočnjem občinskem svetu. (Ale) GORICA Uspel natečaj v spomin na Mulitscha Povsem uspela je druga izvedba likovnega natečaja, s katerim se spominjajo na preminulega goriškega znanstvenika in pesnika Daria Mulitscha. Na natečaju je namreč sodelovalo sto pede-set umetnikov iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške, na kar je poseb no ponos na Mulit sche va vdova Caterina Trevisan, sicer osrednja organizatorka pobude. Trevisanova je vabila za sodelovanje na natečaj odposlala petstotim umetnikom, njihove naslove pa je zbirala v vseh goriških kulturnih ustanovah, tudi v Kulturnem domu in kulturnem centru Lojze Bratuž. Nagrajevanje zmagovalcev natečaja, ki ga je Trevisanova priredila v sodelovanju s kulturnim centrom Tullio Crali, bo 13. junija ob 18.30 v Pokrajinskih muzejih na goriškem gradu, kjer bodo likovna dela tudi razstavili. Dario Mulitsch je bil ke mik, pisal pa je tudi pesmi. Izdal je več pes niš kih zbirk, pos thum no pa so objavili zbirko, v kateri so bile pesmi, ki jih je napisal v štirih jezikih, in sicer v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini. Mulitsch je bil v goriških kulturnih kro gih ze lo pozna na osebnost, velik ugled pa je imel tudi njegov oče Emilio, ki je bil med drugo svetovno vojno aktiven v go riš kem odpor niš kem gibanju, še pred tem pa je dolga leta vodil družinsko obrtniško delavnico v Batujah pri Ajdovščini. GORICA - Danes predstavijo socialno poročilo Narašča število dvočlanskih družin, v Tržiču vedno več priseljencev V sejni dvo ra ni go riš ke pokra -jine bodo danes ob 15.30 predstavili publikacijo z naslovom Socialno poročilo 2008. Gre za rezultate petletne študije o demografskih dinamikah družbe na teritoriju go riš ke pokrajine, ki jo je izdelal pokrajinski observatorij za socialno politiko. »Z zbranimi statističnimi podatki bomo lahko učinkoviteje postavili kriterije, po katerih bomo določali prioritete javnih investicij, ki zadevajo socialno politiko in posledično vse občane,« napoveduje pristojna pokrajinska odbornica Licia Mor-solin, ki najavlja, da bodo zbrani podatki na razpolago vsem javnim ustanovam, občinam, deželi in tudi ustanovam v Sloveniji. Današ njo predsta vitev bodo animirali profesor Mauro Niero iz Univerze v Vero ni, Isabella D'Eliso iz BUMBACA direkcije FJK za zdravstvo in socialno var nost, Gi or gio Mor sut, predstavnik pokrajinskega observatorija za socialno politiko, Ivanka Drnov-šček iz centra za socialno delo iz Nove Gorice ter Erna Kufersin Rehber-ger iz zavoda RS za zaposlovanje. Iz študije, ki jo je izdala goriška pokrajina, izhaja več ugotovitev, od katerih sta dve kar zaskrbljujoči. Iz prve izhaja, da na teritoriju goriške pokrajine predstavljajo starejše osebe visok odstotek celotne populacije. Druga pa zadeva družinsko strukturo oziroma dejstvo, da se niža šte vilo dru žin, sestavlje nih iz naj manj treh čla nov, na ra čun eno -član skih ali dvo član skih dru žin skih sredin. Glede poglavja o priseljencih izhaja, da so ti v goriški pokrajini najbolj prisotni v ladjedelniškem mes tu Tržič. Pokrajinski observatorij za socialno politiko se je pri izdelavi petletne demografske študije obrnil na državni zavod IS TAT in številne krajevne urade, ki razpolagajo z anagrafski-mi podatki. Občanom je del statističnih podatkov pokrajinskega observatorija za socialno politiko na razpolago na spletni strani z naslovom http://opps.provincia.gorizia.it. (VaS) GORICA - Včeraj dopoldne v Ulici Terza Armata Radar meril hitrost Mestni redarji bodo jutri na delu v Svetogorski ulici, v soboto pa v Tržaški ulici Kot je goriški podžupan Fabio Gentile napovedal prejšnji teden, so včeraj mestni redarji začeli meriti hitrost avtomobilov s pomočjo radarja. Ob 9.30 so redarji prišli v ulico Ter-zo Armata, se postavili ob rob cestišča, zatem pa do 11.30 merili hitrost vozil. Avtomobilisti so v glavnem spoštovali omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, kdor je vo zil hit reje, pa je dobil globo. Danes redarji ne bodo merili hitrosti, jutri pa bodo ponovno na delu. Med 15. in 18. uro bo treba na ra dar paziti v Sve togor ski uli ci, si -cer pa so vsi urniki in kraji merjenja hitrosti objavljeni na spletni strani občine (www2.comune.gorizia.it/ufficinew/pm/telelaser.php). V soboto, 24. maja, med 9.30 in 11.30 bodo hitrost merili v Tržaški ulici, v torek, 27. maja, med 15. in 18. uro v ulici Kugy, v četrtek, 29. maja, med 9.30 in 11.30 v ulici Fa-tebenefratelli, v soboto, 31. maja, med 15. in 18. uro pa v ulici Faiti. Redar med včerajšnjim merjenjem hitrosti v ulici Terza Armata BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 18. maja 2008 1 3 w ■ «r ■ y VI I I I <— MV.IJ\- ■ I VI J ■ Vf t, Vlj Vj V ■ V VI VIJ ■ V ■ ■ I V VJ VI y VI V. VI V ■ I ^ VVI S posvetom bodo opozorili na ogroženi kraj spomina »Če bo občina prodala zemljišče, bodo na njem zrasla stanovanja ali veleblagovnice« »Ni še jasno, čemu bi lahko bilo namenjeno območje nekdanjega taborišča, ki ga namerava občinska uprava prodati. Na njem bi lahko zrasla stanovanja ali veleblagovnice. To je vsekakor nedopustno, bivše taborišče je pomembna zgodovinska dediščina, ki jo je treba zaščititi in ovrednotiti. Zato smo se v občinskem svetu ostro sprli z večino. Doslej nam je uspelo zaustaviti spremembo regulacijskega načrta, apelirali smo tudi na visoki urad za kulturno dediščino, naslednji korak pa bo organizacija mednarodnega posveta.« Tako je povedal Ferruccio Tassin, zgodovinar in občinski svetnik male občine Visco v videmski pokrajini, kije med najbolj odločnimi nasprotniki prodaje zemljišč bivšega taborišča, kjer je bilo leta 1943 interniranih preko 4.000 jugoslovanskih civilistov. Društvo Terre sul Confine, ki ga Tassin koordinira, center Gasparini iz Gradišča in krožek ACLI iz Romansa bodo opozorili na ogroženost zgodovinsko pomembnega območja z mednarodnim srečanjem z naslovom »Koncentracijsko taborišče v Viscu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti«. Sodelovali bodo Tassin, Dario Mattiussi iz centra Gasparini, Moreno Zago iz Tržaške univerze, slovenska zgodovinarka Slavi-ca Plahuta in Andrea Licata iz centra Studi sulla Pace. Posvet bo v petek, 23. maja, ob 20.30 v konferenčni dvorani rekreacijskega centra Umberto Miniussi v ulici Gorizia 2 v Viscu pri Palmano-vi. Tassin je želel k sodelovanju privabiti tudi slovenske organizacije, kar mu je s posredovanjem predsednika društva Jadro Karla Muccija tudi uspelo. Srečanje bo potekalo pod pokroviteljstvom SSO, SKGZ, ZSKP, Z SKD, SP, NŠK, ZCPZ, Kulturnega doma Gorica, Kulturnega centra Lojze Bratuž, Novega glasa in raznih drugih italijanskih društev in združenj. Zanimanje Slovencev za zaščito območja taborišča, kjer se je do današnjih dni ohranilo več barak, ni naključno. Na začetku leta 1943 je italijanska vojska v tem kraju, kjer je bila med prvo svetovno vojno velika vojaška bolnišnica, postavila taborišče, v katerem je bilo prostora za deset tisoč civilnih inter-nirancev iz takrat zasedenih jugoslovanskih ozemelj. Od februarja do septembra 1943 je bilo interniranih preko 4.000 Slovencev in Hrvatov, 25 pa jih je umrlo. Nekatere so tja pripeljali z Raba ali drugih taborišč, druge pa so pripeljali direktno po racijah v slovenskih vaseh okoli Ljubljane. V taborišču so inter- 7—:—~ jt- ™ - ÍT i. ® MARÜA m+b Vojuo1 too-rcčUt? žmangk u&bojpsč* - T2et&{Kt proH&ap&či i*poar&c/a. Jjfu.rJ2U /t srzn ctt&cfu&c na ¿¿r&ki fr&rM-- Tudi j' <2 t*z čr rvtf Jia.rk i i ± DiL&dner od. ¿¿<2tyCt?2SkčL ,' •¡Dra.tuCka. ^JU^iafa&cbz?? J* a -v^ oU fii-it u^čfa čustvi + i. r» 't L MO & M t- <- ; . ru. í-fi ntn * jhr r¿ . a, , i if V; l a -dirom Ju Berlina, je bila- fqí mrtvih da fcersiŠke UTtidtt&poročiUr&b Tllkufa dri s* /a/sjL sedartff polaicLj kri A ¿T-' 272Í722 Í* Oj;r£šk& potiŠCČ: P Twiztfa V taborišču v Viscu so interniranci izdajali tudi časopis niranci imeli tudi svojo organizacijo in so izdajali celo časopis. Za internirance so veliko skrbele z darili tudi slovenske tržiške žene, ki jih je koordinirala Cvetka Pahor Reya. Po razpadu kraljeve Italije so se interniranci v kolonah podali proti domu, deloma tudi skozi Gradišče in Ronke. O trpljenju v taborišču v Viscu je največ napisal France Brenk, ki je v taborišču bil tudi vodja narodnoosvobodilnega odbora. Slovenski, hrvaški in drugi interniranci koncentracijskega taborišča v kraju Visco imajo od leta 1999 tudi svoje spominsko obeležje na tamkajšnjem pokopališču. »Ostanke taborišča in nekdanje avstrijske carinske postaje ob njem bi bilo treba ovrednotiti. V prejšnjem mandatu smo že začeli s prirejanjem vodenih ogledov, medtem ko misli nova uprava samo na to, da bi zaslužila denar s prodajo zemljišč,« je zaključil Tassin. (Ale) gorica - eStoria Obračun nadvse pozitiven Približno 45 tisoč obiskovalcev v treh dneh. To so prvi podatki festivala eStoria, ki se je v nedeljo uspešno zaključil v Gorici. Organizatorji bodo podrobnejše informacije o poteku manifestacije podali med današnjo novinarsko konferenco na županstvu, tudi brez točnejših podatkov pa je upravičeno trditi, da je bila četrta izvedba festivala na temo herojev pravi - in zaslužen - uspeh. Čeprav je bilo vreme letos nenaklonjeno, so bili šotori v ljudskem vrtu ob vsakem predavanju nabito polni. Združenje eStoria, ki je prireditev organiziralo, je samo na sobotnih srečanjih zabeležilo preko 20 tisoč prisotnosti. Med obiskovalci niso bili le Goričani, pač pa tudi ljubitelji zgodovine iz drugih dežel. O tem priča tudi prisotnost velikega števila gostov v goriških hotelih, kjer niso prenočevali le zgodovinarji, novinarji ter drugi predavatelji. Po besedah organizatorjev so zanimanje obiskovalcev pritegnile tudi projekcije na velikih ekranih na korzu, šotor »Ludoten-da« za otroke in predvsem knjižni šotor Bibliotenda. V njem so v treh dneh manifestacije prodali na tisoče knjig. Na razpolago je bilo 20 tisoč publikacij na zgodovinsko temo, med katerimi so bile novosti deželnih in državnih založb, raziskave deželnih inštitutov in knjižne zanimivosti za sladokusce. Omembe vredna sta tudi uspeh razstave »Dulce et decorum est pro Patria mori« in uvodne predstave »Eneida in herojstvo«, s katero je Vittorio Sermonti navdušil natrpano dvorano gledališča Verdi. O kakovosti letošnjega festivalskega programa priča ne nazadnje tudi obširen prostor, ki so ga manifestaciji posvetili vsedržavni mediji, kot so Corriere della Sera, Re-pubblica, Unita, Il Giornale, Vener-di di Repubblica in Espresso. Z županom o lokalih Predsednik zveze trgovcev ASCOM Pio Traini in odgovorni za javne lokale Gianfranco Zotter sta se včeraj srečala z goriškim županom Ettore-jem Romolijem. Tema pogovorov je bilo predčasno zaprtje javnih lokalov, trije sogovorniki pa so se strinjali, da je treba upoštevati pravico stanovalcev do nočnega počitka in mladih do zabave. Zaradi tega se bodo Romoli, Zotter in Traini pred koncem tedna srečali še enkrat, da bi skupaj našli ustrezno rešitev. Aleksandrinke v Novi Gorici Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine prireja danes ob 17. uri v prostorih Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici odprtje razstave in predstavitev prospekta »V spomin aleksan-drinkam«. (km) Repe o Titu in Slovencih Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, sekcija maj 45 prireja srečanje z Božom Repetom, raziskovalcem Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temo Tito in Slovenci 1941-1945. Srečanje bo danes ob 20. uri v veliki dvorani občinske stavbe v Novi Gorici. (km) Preiskali center Bassa soglia Policisti, karabinjerji in osebje finančne straže so včeraj v Tržiču preiskali center Bassa soglia v ulici Nati-sone ter stanovanji dveh prostovoljcev združenja Entrata libera. Eden izmed njiju je pokrajinski predsednik Zelenih Mauro Bussani, ki je odgovoren za Caaf Crp 043; istovetnost druge osebe niso posredovali, sicer pa gre za mladega moškega iz Tržiča. Bussani je pojasnil, da so v stanovanji in v center udrli ob 6. uri zjutraj; agenti so s sabo prinesli tudi pse, vendar naj ne bi našli nobene opojne substance. Iz centra so odnesli cigaretne ogorke, dokumente z imeni in naslovi ter 400 evrov, ki so bili shranjeni v leseni škatli. Bussani je izrazil ogorčenost nad početjem osebja sil javnega reda in je napovedal prijavo. Po odhodu agentov je po besedah Bussanija v centru Bassa soglia, kjer preko urada Caaf nudijo fiskalno pomoč predvsem tujcem, vladal nered, saj so med preiskavo izpraznili omare in predale ter premetali vse dokumente. COOP v centru Bratuž V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 20.30 občni zbor zadruge COOP Consumatori Nordest. Med zasedanjem bodo prebrali poročila o delovanju zveze in izvolili delegate, ki bodo 7. junija sodelovali na osrednji skupščini članov. Ob zaključku zasedanja bodo vsem udeležencem nudili krožnik »paštašute«. gorica - Med gosti festivala tudi protimafijski sodnik Gatteri Večkrat so streljali na njegova vrata, vendar ostaja zvest svojim idealom Junaki niso le tisti, ki smo jih navajeni srečevati v filmih, risankah in epih. Med današnje junake v Italiji spadajo predvsem protimafijski sodniki. O tej tematiki je na festivalu eStoria spregovoril namestnik javnega tožilca za protimafijski boj in eden izmed največjih sodnikov, ki se trenutno borijo proti 'ndrangheti, Nicola Gratteri. Sto petdeset let ilegale in pranja denarja, s pomočjo katerega je lahko organizacija utemeljila svoje neverjetno bogastvo. Vse to in še več so bili argumenti, o katerih je povedal marsikaj. Kar se tiče aktualnih dogodkov je spregovoril tudi o filmu Gomorra, ki je na sporedu na filmskem festivalu v Cannesu in povedal, da bi morali podobne filme in dokumentarce snemati le režiserji in scenaristi, ki že vrsto let preučujejo fenomen. Vse prepogosto se namreč pojavljajo tematski eksperti, ki situacije sploh ne poznajo in svoje mnenje podajo zgolj po tem, kar so prebrali v člankih, ki pa niso nikdar verodostojni. Pri Nicola Gatteri bumbaca tem bi morali izhajati iz sodnih aktov, procesov in arhivov prefektur. Sam je napisal o 'ndrangheti več knjig in ima rad resnično, zgodovinsko pripoved, saj misli, da največjo škodo povzročajo prv filmi. Povedal je tudi, da je imel pri izdaji svoje prve knjige velike težave, saj velike založbe ciljajo na romane in na napol izmišljene zgodbe, ki jih žal ljudje jemljejo za resnične. Kar se samega novinarstva tiče, je Gatteri poudaril, da je ogorčen nad tem, kar največji novinarji postavljajo v ospredje. Ko so na primer pred kratkim aretirali 40 velikih prekupčevalcev z mamili, podatek sploh ni prišel v javnost. Namesto tega so vsi naslovi največjih časopisov pisali le o domnevnem pogovoru z enim izmed teh in aktualno lepotico. »Dokler nam ne bo Italija nudila potrebnih zakonskih inštrumentov, ki bodo kriminalce resnično oškodovali in se usmerila na pomembnejše dogodke, se bomo borili proti mlinom na veter,« je povedal Gatteri. Na zadnje vprašanje, kako je živeti na skrit način, kakor počne on in na to, če je kdaj pomislil, da bi se lahko odrekel delu, da bi zaživel, je odgovoril: »Velikokrat so streljali na moja vrata, mi grozili in pripravili atentate. Vendar, ko si prevzameš delo, moraš dati vse od sebe in biti koerenten s tem, kar si povedal. Tega v Italiji zaenkrat ni. Zato je treba, ne glede na ceno, slediti svojim idealom, čeprav se s tem od-rečeš restavracijam, gledališčem in plažam,« je zaključil Gatteri. (td) solkan - V nedeljo dopoldne Pohodu Treh mostov ponagajalo deževno vreme Deževno vreme z občasnimi močnimi nalivi je zelo nagajalo izvedbi devetega nedeljskega pohoda Treh mostov. Na startu prireditve v Solkanu se je namreč zbralo le nekaj desetin neukrotljivih privržencev tovrstnih pobud, saj je večina ocenila, da se bolj splača ostati doma pod streho in se posvetiti kaki drugi dejavnosti. Kakor koli že so prireditelji ocenili, da ne glede na udeležbo pohoda ne gre prestavljati na kasnejši datum, ki bi lahko bil enako, ali pa še bolj deževen. Oboroženi s pelerinami in dežniki so ob napovedani uri pohodniki krenili na pot in so v nekaj več kot dveh urah premagali predvideno traso. Oznake ob poti so jih vodile skozi Solkan, prek cestnega mostu osimske ceste do Štmavra, od tam v dolino Pevmice in prek Blacasovega mostiča do Pev me. Od tam pa jih je pot vo di la prek pevmskega mostu čez Sočo ponovno na levi breg reke in po raznih ulicah na solkanskem polju zopet v Solkan, kjer j e bil postavljen cilj. Med potjo sta delovali tudi dve okrepčevalni postaji, prva v Štmavru v režiji domače krajevne skupnosti in društva Sabotin, druga pa pri pevmskem mostu, za katero sta poskrbeli krajevni skupnosti Stražice in Svetogorska četrt-Placuta. Na cilju, v prostorih bivše graničarske karavle, je solkanska krajevna skupnost za premočene pohodnike pripravila družabnost s paš-tašuto in podelitvijo priložnostnih priznanj. Kljub deloma neuspeli prireditvi je bilo razpoloženje zelo veselo in polno zabavnega vzdušja, ki je nadomestilo nelahke pogoje, v katerih je pohod potekal. Prisotni so bili tudi vsi štirje predsedniki krajevnih svetov: Miha Ravnik za Solkan, Lovrenc Per-soglia za Pevmo,Štmaver in Oslavje, Vito Conighi za Stražice in Giancarlo Karlovi-ni za Svetogorsko četrt-Placuto. Med pogovorom je prevladalo mnenje, da bi naslednje leto, ko bo jubilejna deseta prireditev, veljalo pomisliti, da bi pohod priredili raje aprila in ne maja. Maj je namreč natrpan z vsakovrstnimi prireditvami, ki sovpadajo ena z drugo in hočeš-nočeš oškodujejo to ali ono tradicionalno manifestacijo. Naslednje leto je na vrsti kot glavni prireditelj krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki si že sedaj nadeja, da bi Trije mostovi kar najbolje uspeli. (vip) 26 Četrtek, 22. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Mestna občina podarila tri kolesa policijski upravi S kolesi se bodo hitreje prebili na kraj dogodka V prihodnosti morda tudi patrulje na rolerjih ali celo na konjih vrtojba Z včerajšnje predaje koles Na novogoriških ulicah bo v poletnih mesecih odslej mogoče srečevati tudi policijske patrulje na kolesu. Od včeraj je namreč tamkajšnja policijska uprava bogatejša za tri kolesa, ki jih je podarila novogoriška mestna občina. »V Novi Gorici so na nekaterih policijskih postajah sicer imeli kolesa pred kakimi tridesetimi leti, odkar je Slovenija samostojna država pa je to na našem območju prvi primer,« pojasnjuje direktor policijske uprave Nova Gorica Alojzij Mohar, ki se nadeja, da bodo policisti s kolesi še bolj mobilni in vidni predvsem v mestnem središču, kamor s službenimi avtomobili ne morejo. Slovesna predaja koles je potekala na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Direktorju policijske uprave Nova Gorica Alojziju Moharju je donacijo slovesno predal novogoriški župan Mirko Brulc, ki je ob tem dodal željo, da bodo uniformirani policisti na kolesu prispevali k večji vidnosti v javnosti in s svojo prisotnostjo na terenu prispevali tudi v preventivnem smislu. »Potreba po vsem tem je na našem območju toliko večja ravno zaradi bližine meje, saj večkrat doživljamo očitke ravno s sosednje strani o negativnih posledicah odprave mejnih kontrol,« je še poudaril Brulc. Občina je tako prispevala 2.400 evrov za nakup fotok.m. treh koles, policija pa je nato priskrbela dodatno opremo za policiste, ki bodo z njimi opravljali delo na terenu. »S kolesi se bodo policisti hitro in če je treba tišje in manj opazno kot z avtomobilom prebili na kraj dogodka. Policijo pa želimo na ta način približati tudi ljudem,« pravi Mohar, ki v prihodnosti ne izključuje niti uvedbe patrulj na rolerjih ali celo na konjih. Za vožnjo s kolesom so opremili osem policistov, ki se bodo na kolesih izmenjevali, v začetku bodo le-ti delali samo na območju novogoriške mestne občine oziroma v središču Nove Gorice. Ali bodo policiste na kolesih uvedli tudi drugod znotraj policijske uprave Nove Gorica pa je odvisno predvsem od ostalih občin in njihovih do-nacij. Z novo pridobitvijo je zadovoljen tudi komandir policijske postaje Nova Gorica Vilijan Leban, kajti z novimi kolesi bodo policisti lažje prišli tudi do težko dostopnih krajev in tako prispevali k večji varnosti v mestu. Sicer pa direktor Mohar trenutne varnostne razmere v Novi Gorici in širši okolici ocenjuje kot ugodne, dodaja pa tudi upanje, da bo število policistov na policijski upravi Nova Gorica zadostovalo za učinkovito delo. (km) nova gorica - Preventivna akcija Hitrost je bila nizka, stopnja alkohola visoka Tudi na območju policijske uprave Nova Gorica so policisti od 16. do 18. maja izvajali vseslovensko preventivno akcijo »Hitrost -počasneje je varneje«. V njenem okviru so v nedeljo izvedli nadzor nad prekoračitvami hitrosti v Zgornjem Posočju. Zaradi slabih vremen skih raz mer so bi le hit ros ti motornih vozil sicer nižje kot običajno, vseeno pa so policisti globo iz re kli pe tim voz ni kom. Med vi -kendom pa so na območju novogoriške policijske uprave zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali kar 8 voznikov, od tega 3 tujce. V nedeljskem nadzoru so policisti ustavili 70 voznikov motornih vo zil. Zo per ene ga voz ni ka so policisti podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče, na kraju kršitve je bila izrečena globa 5 vozni- kom, za ra di pre kr škov ne znat ne ga pomena je bilo opozorjenih 6 voznikov. Največjo prekoračeno hitrost so policisti izmerili v naselju, in sicer 68 kilometrov na uro, trije ustavljeni vozniki pa so vozili vinjeni. Re kor der med nji mi je na pi hal 0,82 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Med vikendom pa je, kar se tiče pro met ne var nos ti, iz sto pal al -ko hol, saj so pri dr ža li 8 vi nje nih voznikov. Najvišja koncentracija alkohola je bila ugotovljena pri vozniku motornega vozila, in sicer 1,18 mi li gra ma al ko ho la v lit ru iz di ha -nega zraka. Kar trije vozniki, ki so vozili s koncentracijo nad 0,52 mg/ l iz di ha ne ga zra ka, so tu di po -vzročili prometne nesreče, še sporočajo iz novogoriške policijske uprave. (km) stolp se poteguje za muzej leta Muzeji po vsej Sloveniji so na mednarodni dan muzejev, ki je potekal v nedeljo, 18. maja, odprli svoja vrata in pripravili pester program za vse naključne in manj naključne obiskovalce. Tudi Goriški muzej je zabeležil dober obisk vseh svojih zbirk, pojasnjuje direktor Andrej Malnič, po njegovih podatkih se za obisk muzejskih zbirk Goriškega muzeja odloča čedalje več obiskovalcev tudi iz sosednje strani meje. Direktor ob mednarodnem dnevu muzejev pristavlja še svoj predlog: vsi muzeji, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, bi po njegovem mnenju morali vedno zagotavljati prost vstop obiskovalcem. Tej ideji v goriškem muzeju že sledijo, določene zbirke so obiskovalcem na ogled brez plačila vstopnine: med njimi so muzej na kolodvoru, zbirka v Vili Bartolo-mei v Solkanu in Stražarski stolp na vrtojbenskem polju. Ravno slednji se poteguje za prestižni naslov Evropski muzej leta - delegacija iz muzeja in šempetrsko-vrtojbenske občine se je ravnokar vrnila iz Dublina, kjer je utemeljevala kandidaturo, rezultate bodo predstavili danes na novinarski konferenci. (km) Članica žirije med ogledom enega izmed lanskih kratkometražnih filmov nova gorica - V avli občinske stavbe so odprli razstavo likovnih del Dobrodelni Nasmeh pomladi Od sedemnajstih sodelujočih umetnikov jih je devet iz Gorice oz. Števerjana - Zbrane prispevke bodo namenili slepim in slabovidnim V avli novogoriške občinske stavbe so v četrtek odprli dobrodelno razstavo likovnih del sedemnajstih umetnikov, kar devet od njih jih je iz Gorice oziroma Števerjana. Dobrodelna razstava Nasmeh pomladi je postavljena na pobudo novo-goriškega Lions kluba - donirana sredstva bodo v zameno za umetniška dela namenili slepim in slabovidnim na območju Goriške. Razstava je na ogled do 24. maja. Dela, ki so na ogled, so nastala na aprilski likovni koloniji, ki je že drugo leto zapored potekala na Turistični kmetiji Malovščevo v Vitovljah. Med umetniki, ki so svoja dela podarili v dobrodelne namene so tudi David, Marco in Roberto Faga-nel, Laura Grusovin, Silvia Klainscek, Andrej Kosič ter Ignazio Romeo iz Gorice ter Vladimir Klanjšček in Hijacint Jus-sa iz Števerjana. Poleg njih razstavljajo še Stane Bernik in Duša Kajfež iz Ljubljane, Rado Jerič iz Pernice, Bojan Klančar iz Cerknice, janez Kovačič iz Brezovice pri Ljubljani, Viktor Šest iz Maribora, Božidar Ščurek iz Celja ter Veljko Toman iz Pre-serij pod Rakitnem. (km) gorica - V priredbi študentskega združenja Making'GO Filmski maraton Začelo se je vpisovanje za drugo izvedbo filmskega tekmovanja - V soboto »casting« za igralce Začelo se je vpisovanje na drugi maraton filmske produkcije »6*60 - Visioni a tut-to campo«, ki bo potekalo v Gorici, od 2. do 5. julija; nagradni sklad znaša4.600 evrov, vpisovanje pa bo trajalo do 2. junija. Organizator pobude, študentsko združenje Makin'GO, ki je nastalo v okviru goriške smeri Videm-ske univerze Dams Cinema, s pomočjo drugih krajevnih ustanov predstavlja pobudo na različnih prireditvah po deželi. V torek, 6. maja, so bili na reviji »Qui, altrove« v organizaciji združenja Prologo predstavljeni kratkmoetražni filmi z lanskega maratona, ki so jih nato predvajali tudi v kraju Tavagnacco 16. maja, na prireditvi »Gi-ornate di Sport Cultura e Solidarieta« (Dnevi športa, kulture in solidarnosti), v sodelovanju z združenjem La place dai zovins. 22. maja pa bo na vrsti gostovanje v Tržiču. Od-borništvo za vprašanja mladih občine Tržič, združenje Banda Larga in Makin'GO organizirajo namreč ta dan v centru za združevanje mladih (drevored San Marco 70) izčrpno predstavitev celotnega projekta »6*60«. Na prireditvi, ki se bo začela ob 21. uri (vstop prost), bodo predvajani najboljši kratkomet-ražni filmi iz lanskega maratona »6*60 - Visioni a tutto campo« (udeleženci so morali realizirati šestminutni kratkometražni film v šestdesetih urah) in tudi iz krajše verzije maratona, »6*60 - Fast« (6 ur za realizacijo kratkega filma, ki traja 60 sekund; pobuda je prvič potekala decembra 2007). Večer bodo obogatili utrinki iz zakulisnega dogajanja na poletnem maratonu, ki poleg načina dela posameznih ekip prikazujejo posebni duh kreativne zabave, ki je osrednja značilnost pobu de. Za »filmmakerje«, ki bi radi sodelovali na nenavadni pobudi, je to večer, ki ga ne gre prezreti. Isto pa velja tudi za igralce ali tiste, ki bi radi to postali, saj so letos organizatorji poskrbeli, da bo tudi vloga igralcev posebno ovrednotena. Poleg nagrad za filme bo letos namreč podeljena tudi nagrada za najboljšo interpretacijo: to je dober razlog za profesionalne in ljubiteljske igralce, da pridejo na »casting«, ki ga Makin'GO v sodelovanju z združenjem »Itinerari Arti Visive« prireja v soboto, 24. maja, v Hiši filma na goriškem Travniku med 10. in 15. uro. Zainteresirani se bodo lahko »prijavili« za igralce in bodo na razpolago ekipam, ki jih bodo lahko izbrale za igranje vlog v svojih kratkometražnih filmih. Vpisna pola in informacije na spletni strani www.makingo.org. Z odprtja razstave v Novi Gorici bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. maja 2008 1 3 A— nova gorica Uvod s triom Seraphim Drevi bo nastopil igor Zobin arhiv Sedem koncertov v prijetnem okolju Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo že štirinajsto sezono poskušalo poslušalcem predstaviti glasbeno bogastvo goriškega, zamejskega, italijanskega in furlanskega prostora, priložnost pa bodo tudi tokrat dobili predvsem mladi glasbeni upi. V znamenju slednjih in goriške ustvarjalnosti je zazvenel že uvodni večer, ki ga je 14. maja v samostanski cerkvi Gospodovega oznanjenja oblikoval Trio Seraphim: sopranistka Marta Močnik Pirc, trobentar Jure Gradišnik in Klemen Karlin na orglah. Glasbeniki, sicer kolegi pri pedagoškem delu v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, so se v komorno zasedbo povezali pred dvema letoma in si - po nekaterih uspešnih koncertih - poiskali ime v Haendlovi skladbi Let the bright Seraphim, v ariji iz oratorija Samson HWV 57, v kateri nam veliki nemški baročni mojster poskuša približati angele, ki igrajo na trobente. V zvočnem miljeju Haendla, Bacha in Mozarta je zvenel le uvodni del koncerta, saj se sestav s posebno ljubeznijo posveča sodobni slovenski glasbeni ustvarjalnosti, in tokrat so v programu ugledno mesto imeli primorski oz. goriški skladatelji (Stanko Jericijo, Vinko Vodopivec, Stanko Premrl). Ker pa originalnih skladb za tovrstni trio ni veliko, so poustvarjalne energije glasbenikov usmerjene k nekaterim slovenskim skladateljem in ti jim napišejo nova dela. Na Kostanjevici je krstno izvedbo doživela Ave Marija za mezzosopran, trobento in orgle Damijana Močnika. Skladba, ki jo je skladatelj napisal za poroko sestre Marte, je blago zveneča, enostavna, melodija je skladna z besedilom in in-terpretom dopušča precej svobode pri interpretaciji. V tej že skoraj »ambientalni« glasbi preseneti le nenavaden zaključek. Lepota in čar preproste melodije sta označili tudi zaključni del večera. Izbor petih zborovskih Slovenskih Marijinih pesmi sta za sopran, trobento in orgle priredila Damijan Močnik in Marta Močnik Pirc. Medtem ko sopransko melodijo prevzame sopranistka, se orgle povečajo ostalim glasovom, trobenta ima včasih nekoliko spremenjeno melodijo, včasih pa zgolj izhaja iz spremljave orgel. Danica svetila je S. Premrla, Dajte mi zlatih strun in Mati moja, venec pletem Lojzeta Mava, Že slavčki žvrgolijo Josipa Pavči-ča so rustikalni glasbeni biserčki in kot take jih trio Seraphim tudi ponese do občinstva. Bolj poglobljen odnos do glasbene umetnine pa zahtevajo skladbe V angelskih dvorih za sopran, trobento in orgle Gašperja Jereba, Sacrae Cantiones (O gloriosa Vir-ginum, Opiena di grazia) za glas in orgle Stanka Jericija ali Alleluia za sopran, trobento in orgle (po Janezovem razodetju 19,2) Ivana Florjanca in prv v izvedbah slednjih je Trio Seraphim »odstiral« svojo mladost skupne igre. Občuteno podajanje je včasih zanihalo zaradi manjših intonančih ali ritmičnih težavic, glasovni nastavki sopranist-ke niso bili vedno točni (še posebno v izvedbi skladbe Jericija), in v njeni lepi barvi glasu sem večkrat pogrešala glasovne odtenke, ki bi marsikatero interpretacijo skladbe obogatili. Občasne tehnične spodrsljaje sta imela tudi organist in trobentar ( slednji v uvodni Bachovi Suiti II za trobento solo tudi intonančne). Kljub vsem nevšečnim po-ustvarjalnim »dogodivščinam« pa bo otvoritveni koncert letošnje 14. sezone Glasbe z vrtov sv. Frančiška ostal v spominu kot večer, ki je omehčal poslušalce, jim v prijetnem pomladnem mraku celo omogočil potovanje na krilih domišljije. Ciklus se nadaljuje nocoj ob 20. uri, ko bo gost večera priznani tržaški mojster harmonike Igor Zobin. Tatjana Gregorič [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 18.30 - 21.00 »Gomorra«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Mongol«. Modra dvorana: 17.45 - 20.30 »Speed Racer«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Iron Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 18.30 - 21.00 »Gomorra«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Iron Man«. Dvorana 5: niz »Kinemax d'Autore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Non pensarci«. fi Razstave ČEZMEJNA RAZSTAVA SLIKARJA FRANCETA SLANE je na ogled v galeriji Artes v Novi Gorici (ul. Grad-nikove brigade 6) in v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20); do 30. maja v galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici ob delavnikih od 9. ure do 12.30 in od 15. do 19. ure. ČIPKARSKA ŠOLA V GORICI vabi na ogled razstave čipk ob 1. mednarodnem natečaju z naslovom Čipke v Gorici v samostanu uršulink v ul. Palladio 6 v Gorici; razstava bo na ogled do 25. maja vsak dan med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro, ob nedeljah do 18. ure; informacije na tel. 0481-386463, scuola-merletti@libe-ro.it. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI iz Gorice obvešča, da je v baru v ul. Petrarca v Gorici do 25. maja na ogled razstava člana Viktorja Selve z naslovom »Scalini« . NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v petek, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. V MODRA'S GALERIJI je na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom Z vetrom; do 25. maja ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava grafik Sonje Makuc in male plastike Tee Curk; na ogled bo do 24. maja od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu bo do 30. maja na ogled razstava slikarja Vla-dimirja Klanjščka z naslovom Obrobje. V GOSTILNI KORŠIČ V ŠTEVERJANU bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah in formatih bodo na ogled do poletja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481-531445. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 6. junija, ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško in odprtje razstave likovnih del članic društva Silve Stantič in Emilije Mask. Razstava bo na ogled do 14. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (trg E. Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava z naslovom Lujo Vo-dopivec Skulpture; do 30. maja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: danes, 20. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert har-monikaša Igorja Zobina. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani krom-berškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musi-cum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza slovenske katoliške pro-svete Gorica vabijo na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2008 v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbori Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Komen podružnica Štanjel, OŠ Draga Bajca Vipava, glasbena šola Koper podružnica Izola, glasbena šola Koper; mladinski pevski zbori OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža Vrh, dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. S Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 25. maja, iz Re-dipulje do kmetijskega podjetja Ca-stelvecchio; odhod ob 9. uri pred spomenikom v Redipulji. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA ŠZ DOM in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2008 v nedeljo, 25. maja, na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku, zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna je pridružitev na krajših vmesnih relacijah; informacije na tel. 320-1403712 (Andrej), andrejro@gmail.com NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 25. maja, izlet po vlažnem območju Liserta in ob izlivu Timave z zbirališčem za kole- sarje ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Valentinis) in ob 9.30 pred Rimskimi toplicami v ul. Timavo v Tržiču za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na razpolago bo avtobus; podrobnejše informacije v prihodnjih dneh. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA naprošajo izletnike, ki so se vpisali na štiridnevni izlet v Turin in okolico, ki bo 30. maja, naj poravnajo saldo do 25. maja; obveščajo tudi, da je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Svetogorska ul. -sreda, 21. maja, 15.00-18.00; ul. Trieste - sobota, 24. maja, 9.30-11.30; ul. Kugy - torek, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fatebenefratelli - četrtek, 29. maja, 9.30-11.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štan-drežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štan-drežu. DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici San-tAmbrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495). PRAZNIK ŠPARGLJEV 2008: petek, 23. maja, ob 20.30 odprtje razstave domačih ustvarjalcev; sobota, 24. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo Čista narava, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 25. maja, ob 19. uri nastop štandreškega otroškega zbora in igralske skupine G. Lambergarja z Bleda, ples z ansamblom Hram; sobota, 31. maja, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 1. junija, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, zborovski nastop in komedija dramskega odseka PD Štan- drež, ples z ansamblom Hram; ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Folketi Booom. Prireditve bodo potekale v župnijskem parku med lipami v Štandrežu, na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača. SKD HRAST prireja v soboto, 24. maja, tradicionalne Igre brez meja za otroke in mlade od 5. do 13. leta starosti. Zbiranje ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu; informacije na tel. 347-4433151. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 21. maja, v prostorih goriške prefekture na Travniku. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11. ŠKD DANICA prireja ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, tekmovanje z družabnimi igrami v centru Danica na Vrhu; informacije in vpisovanje še danes, 20. maja, na tel. 3397484533 (Dolores). SS Prireditve KD SOVODNJE vabi v petek, 23. maja, ob 20. uri v Kulturni dom v So-vodnjah na prireditev »Danes si želimo dober dan«. Večer bo namenjen otrokom in obogatili ga bodo otroški zbor in mladinski odsek KD Sovod-nje s pesmimi, gledališko igrico in likovno razstavo. OBČINA ROMANS vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 v občinsko sejno dvorano v ul. La Centa 6 na zaključni večer iz niza »Un amore di libro«. Novinar Carlo Morandini bo predstavil pisatelja Alda Barbino in njegovo delo »Cosi e la vita. Cussi 'je le vite. Sto-ria di animali, acque e foreste«. OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB NOVA GORICA -sekcija Maj 45 vabi na srečanje z Božom Repetom, raziskovalcem Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temo »Tito in Slovenci 1941 - 1945« danes, 20. maja, ob 20. uri v dvorani mestne občine Nova Gorica. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: v petek, 23. maja, ob 21. uri na dvorišču občinske palače v Krminu (ob slabem vremenu v Občinskem gledališču) gledališka predstava skupine Teatro Incerto z naslovom »I Mosaiciscj«. V KONFERENČNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 22. maja, ob 16.30 posvet z naslovom Perspektive medkulturnega dialoga v Srednje-vzhodni Evropi«. Prisotni bodo Franz Irbinger (Oesterreich Kooperation v Dunaju), Monica Joita (Romunski inštitut za kulturo in humanistično raziskovanje v Benetkah), Igor Škam-perle (Ljubljanska univerza), Claudio Cressati (Videmska univerza) in Mark Aurel Erszegi (Madžarsko veleposlaništvo v Rimu). ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi na predstavitev knjige z naslovom »Israele - Storia dello Stato - Dal so-gno alla realta (1881-2007)« v sredo, 21. maja, ob 18. uri v konferenčni dvorani goriške sinagoge v ul. Asco-li 19. Na predstavitvi bo prisoten avtor Claudio Vercelli. ŠTEVERJANSKI LIKOF bo v soboto, 24. maja, na trgu pred cerkvijo v Šte-verjanu: ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes; ob 17. uri otvoritev prireditve Likof 2008; ob 17.30 enogastronomska pokušnja z razstavo domačih obrtnikov in tipičnih vaških proizvodov; ob 18. uri vodena pokušnja vin. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Mauro Spaz-zapan v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču; 10.30, Guido Madriz iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V BEGLIANU: 14.00, Maria Furlan por. Baldassi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Videm za upe-pelitev. 28 Torek, 20. maja 2008 ITALIJA / politika - Voditelja DS in UDC kritična do paketa o varnosti, ki ga pripravlja vlada Veltroni in Casini: Nezakonito priseljevanje naj ne bo kaznivo Evropski parlament bo danes razpravljal o ravnanju Italije z Romi - V četrtek minister Ronchi v Španiji RIM - Jutri se bo v Neaplju zbral ministrski svet pod predsedstvom Silvia Berlusconija in med drugim sprejel zakonski sveženj o javni varnosti. Po napovedih naj bi z njim nezakonito priseljevanje postalo kaznivo dejanje. S tem pa se ne strinja opozicija. Včeraj sta se proti tej sporni potezi izrecno izrekla voditelja Demokratske stranke Walter Veltroni in sredincev UDC Pier Ferdinando Casini. »Določiti nezakonito priseljevanje za kaznivo dejanje je nekoristno in celo škodljivo, saj bi na tak način dosegli le to, da bi se napolnili zapori in da bi tudi tisti, ki pošteno delajo, padli v roke organiziranega kriminala,«je dejal Veltroni. Po njegovem mnenju bi bilo bolje dopolniti ukrepe, ki jih je pripravil bivši notranji minister Giuliano Amato, pri čemer naj bi v največji možni meri probleme javne varnosti reševali v evropskem sklopu. Tudi Casini je prepričan, da bi bilo bolje reševati problem nezakonitega priseljevanja z upravnimi ukrepi, in to ne samo represivnega značaja. V nekaterih primerih naj bi položaj nezakonitih priseljencev sanirali in jim tako pomagali do integracije. Tretja opozicijska skupina, se pravi Italija vrednot, pa je napovedala, da bo danes objavila svoje alternativne predloge. Sicer pa je postopanje Berlusconije-ve vlade proti nezakonitemu priseljevanju medtem naletelo na ostre kritike na mednarodni ravni. Poleg Romunije so se negativno odzvali zlasti predstavniki španske Zapaterove vlade, po oceni katerih je nesprejemljivo, kako italijanske oblasti obravnavajo Rome. Zunanji minister Franco Frattini je dal italijanskemu veleposlaniku v Madridu Pasqualeju Terraccianu nalogo, naj za četrtek organizira srečanje italijanskega ministra za evropske zadeve Andrea Ronchija z njegovim španskim kolegom, da bi mu pojasnil »resnično naravo« italijanskih ukrepov. Danes pa bo italijansko ravnanje z Romi predmet obravnave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Predlog v tem smislu je včeraj iznesel načelnik skupine Evropske socialistične stranke (PSE) Martin Schulz, skupščina pa ga je sprejela s 106 glasovi za in 100 proti. Schulz je poudaril, da se Italija loteva vprašanja Romov na »težak način«, pristavil pa je, da gre v resnici za problem, ki se postavlja tudi v drugih evropskih državah, zaradi česar zasluži večjo pozornost vseh. Skupina Evropske ljudske stranke (PPE) ni glasovala za predlog, ker je predlagala, naj bi zadevo poprej obravnavali v komisiji za javne svoboščine Evropskega parlamenta. Walter Veltroni (levo) in Pier Ferdinando Casini neapelj - Ponoči 75 pogorišč, na ulicah 3.500 ton »škovac« Odpadki gorijo Opomin evropske komisije Italiji - Odpadki v Nemčijo - Jutri vlada v Neaplju NEAPELJ - Neapeljske ulice, polne odpadkov, gorijo. V noči na ponedeljek je zagorelo v več kot 75 krajev. »Neznanci« so dali ognja zabojnikom in grmadam odpadkov ob njih, da so imeli gasilci polne roke dela (na sliki). Da bi bila poulična zmešnjava še večja, so svoje pridali še vozniki mestnih avtobusov z nepričakovano stavko, kar je povzročilo v mestu pravi prometni kaos. Ponekod so ljudje namestili cestne bloke, zaradi česar je morala poseči policija. Včeraj se je odstranjevanje odpadkov nadaljevalo. Opravili so izredno odvažanje, in sicer na vlak, ki je odpeljal na tone odpadkov na odlagališča oz. v sežigalnice v Nemčjio. Za vsako odpeljano tono odpadkov pa bo morala Italija plačati 250 evrov... Po nekaterih izračunih naj bi v Neaplju, v predmestjih in v nekaterih bližnjih vaseh in mestecih ležalo na ulicah in cestah še 3.500 ton odpadkov. Evropska komisija je opomnila Italijo, naj se čimprej resno loti zadeve, ker predstavljajo odpadki na cesti in divji požigi veliko nevarnost za zdravje ljudi. Neapeljski prefekt Alessandro Pansa je včeraj sporočil, da se količina odpadkov zmanjšuje: včeraj naj bi jih odstranili kakih 700 ton. Prav odpadki bodo glavna točka na dnevnem redu jutrišnje seje ministrskega sveta, ki se bo - kot je bil obljubil Silvio Berlusconi med volilno blagajno - sestal v Neaplju. Po nekaterih napovedih naj bi v načrt za odstranjevanje odpadkov vključili tudi vojsko. Umrl kipar Pietro Cascella RIM - V nedeljo je umrl na svojem domu v kraju Pietrasanta pri Lucci kipar Pietro Cascella. Star je bil 87 let. Rodil se je namreč leta 1921 v Pesaru. Po študiju na umetnostni akademiji v Rimu je leta 1956 odmevno nastopil na bienali v Benetkah. Toda na mednarodni ravni se je uveljavil leta 1967, ko je izdelal spomenik za bivše nacistično taborišče v Au-schwitzu. Leta 1971 je zgradil Slavolok miru v Tel Avivu. Med njegova najpomembnejša dela sodijo še spomenik odporništvu v Massi Carrari, Mazzinijev kip v Milanu in mavzolej za Silvia Berlusconija v Arcorah. Najraje je uporabljal kamen, o katerem je pravil, da tvori »okostje Zemlje«. Veltroni in radikalna levica RIM - Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni se je včeraj srečal z novim šefom Demokratične levice Claudiom Favo, ki je na čelu te politične sile zamenjal Fabia Mussija, potem ko se je slednji ob volilnem porazu umaknil. Šlo je za prvi poskus zbližanja. Veltroni je Favi ponudil stalno soočanje tudi z namenom, da bi na dnevni red parlamenta prišle zadeve, ki so pri srcu Demokratični levici, predvsem pa zato, da bi v perspektivi skušali zgraditi novo levo sredino na osnovi »resničnih programskih skupnih točk«. Fava je na vse to pristal in dogovorjeno je bilo, da se bo med političnima silama pričel nov dialog. Proti temu pa se je odločno izrekel kandidat za generalnega sekretarja SKP Nichi Vendola, sicer predsednik deželne vlade Apuli-je. Ko je včeraj predstavil svoj manifest za strankarsko kandidaturo, je dejal, da bi bil pripravljen začeti pogovor z Demokratsko stranko le pod enim pogojem, da bi slednjo pomaknil na levo. »Trenutno ne vidim te možnosti, ločuje nas oster spor,« je dejal Vendola. Sežgal se je iz strahu, da ne bi izgubil službe TURIN - Včeraj je bil Turin prizorišče nenavadne tragedije. 20-letni Riccardo Lamantia si je dal ognja v svojem avtomobilu v Ul. Orbetello pred tovarno električnega materiala, v kateri je bil zaposlen. Malo pred tem se je sporekel z gospodarjem in bal se je, da bo ob službo. Mladeniča so prepeljali v turinsko bolnišnico, kjer se zdaj bori s smrtjo, saj je utrpel opekline po 90% površine telesa. Lamantia je doma iz kraja Caltagorine pri Catanii na Siciliji. umetnost - Rektrospektiva velikega francoskega impresionista Renoirova dela iz italijanskega obdobja na razstavi v Vittorianu RIM - Kompleks Vittoriano na Trgu Venezia v Rimu do 29. junija gosti razstavo z naslovom Pierre-Auguste Renoir: Zrelost med klasično in sodobno umetnostjo. Razstava odkriva umetnikova manj znana dela iz njegovega italijanskega obdobja. Razstavljenih je kar 130 del, ki pričajo o začetni Renoiro-vi zbeganosti v neznanem italijanskem okolju ter o poznejšem entuziazmu za kontekst, ki ni bil samo tisti, predstavljen v muzejskih pariških salonih, ampak se je izražal predvsem prek fresk v italijanskih bazilikah, papeževih palačah, antičnih in renesančnih so banah. Razstava, ki jo je pripravila Katleen Adler iz Narodne galerije v Londonu, zaobjema vse velike Renoirove teme: portrete otrok in mladeničev, tihožitja, krajine, ženske z dolgimi lasmi pri kopanju, ljudi v svojem domačem okolju. Adlerjeva je povedala, da je umetnik otroke vedno prosil, naj se medtem, ko jih upodablja, bodisi igrajo ali berejo ali pa naj igrajo kakšen inštrument, namesto da bi se dolgočasili med poziranjem. Italija je bila za Renoira pravo odkritje. Pri 40 letih se je odločil za dolga potovanja po polotoku. Ustavil se je v Benetkah, Rimu, Neaplju, v Kalabriji in na Siciliji. Spoznal je, koliko umetnikom je uspelo v njihovih slikah ujeti dnevno svetlobo, čeprav so, nasprotno od impresionistov, med ustvarjanjem ostajali v ateljejih. Po vrnitvi s polotoka se je njegov slog korenito spremenil. Postal je strog, risba je bila bolj linearna. Kasneje pa je bila mehkejša. homeopatija Vitamini namesto insulina usodni za 16-letno dekle FIRENCE - Starši 16-letne bolnice s sladkorno boleznijo iz Firenc so se odločili za homeopa-tijo. Strokovnjakinja, na katero so se obrnili, jim je zagotovila, da vitamini lahko povsem nadomestijo insulin, dekle pa je po dveh tednih tovrstne terapije umrlo. Pri dekletu so pred 10 meseci ugotovili diabetes. Zanjo so skrbeli v pediatrični kliniki Meyer v Firencah. Kot običajno, so ji zdravniki predpisali insulin, toda dekle in starši so upali, da bi se bolezni lahko povsem rešila, zato so iskali alternativne rešitve. Homeopatinja naj bi jim zagotovila, da se bolezen lahko zdravi tudi brez insulina. Dva ted na kas ne je so na po moč de kle tu, ki je bila že v komi, poklicali reševalce, a je po pri-ho du v bol niš ni co umr la. Pe di at rič na kli ni ka se je obrnila na policijo in zahtevala raziskavo primera. Policija je ugotovila, da je domnevna homeopatinja, ki je starše prepričala v opustitev insu-linske terapije, 72-letna ameriška državljanka Marjorie Randolph. Ta ima dve zasebni ordinaciji, čeprav je brez ustrezne izobrazbe. Randolpho-va naj bi namreč dokončala študij filozofije v Vidmu. Policija jo je aretirala. / SVET Torek, 20. maja 2008 29 mjanmar - V sodelovanju z Združenimi narodi Asean bo vodil koordinacijo razdeljevanja humanitarne pomoči Ugotovljenih žrtev ciklona je 78 tisoč, pogrešajo pa še 55 tisoč ljudi - Škoda naj bi presegla 10 milijard dolarjev YANGON/SINGAPUR - Združenje držav Jugovzhodne Azije (Asean) je po srečanju zunanjih ministrov držav članic v Singapurju sporočilo, da bo pospešilo razdeljevanje in koriščenje pomoči mednarodne skupnosti, namenjene preživelim v pustošenju ciklona Nargis. Mjanmarski vojaški režim je včeraj razglasil tridnevno žalovanje za žrtve ciklona, ki se bo pričelo v torek. Mjanmarska državna televizija je sporočila, da bodo državne zastave med tridnevnim žalovanjem obešene na pol droga. Uradno število žrtev ciklona, kije v začetku maja opustošil državo, ostaja pri približno 78.000, 55.000 ljudi pa še vedno pogrešajo. Mjanmar pa se je včeraj strinjal, da Asean prevzame vodenje razdeljevanja pomoči več kot dvema milijonoma žrtvam v Mjanmaru, ki še vedno nujno potrebujejo hrano, zavetišče in zdravila. "Zunanji ministri so se dogovorili, da bodo ustanovili koordinacijski mehanizem pod vodstvom Aseana," je po posebnem srečanju zunanjih ministrov Aseana povedal singapurski zunanji minister George Yeo. Slednji je omenjeni načrt nu-denja pomoči žrtvam Nargisa označil kot "najboljši korak naprej". "Želimo si, da bi ga lahko kmalu uresničili," je še dodal Yeo. Koordinacijski mehanizem naj bi sicer vodil generalni sekretar Aseana Surin Pitsuwan. Slednji bo tesno sodeloval z Združenimi narodi in tudi osrednjim koordinacijskim telesom, ki naj bi ga ustanovil Mjanmar, da bi tako realizirali koordinacijski mehanizem pod vodstvom Aseana. Mjanmarski zunanji minister Nyan Win pa je po navedbah Yeoja na srečanju dejal, da ocenjena škoda po pustošenju Nargisa krepko presega deset milijard ameriških dolarjev in da se je mjanmarski vojaški režim strinjal s takojšnjim razpošiljanjem zdravstvenih ekip Aseana v Mjanmar. Asean je tako v prizadeti Mjanmar že poslal ekipo, ki naj bi ocenila posledice pustošenja Nargisa. Tajski zunanji minister Noppadon Pattama pa je po pogovorih v Singapurju dejal, da bo mehanizem pod vodstvom Aseana gonilna sila za mobilizacijo virov in humanitarne pomoči iz držav po svetu. Vsaka država članica Aseana z izjemo samega Mjanmara bo v to državo poslala 30 zdravstvenih delavcev, slednjim pa se bo pridružilo še osebje iz Indije, Bangladeša in Kitajske. Asean naj bi skupaj z ZN 25. maja v Yangonu priredil tudi mednarodno do-natorsko konferenco za Mjanmar. (STA) Srečanje zunanjih ministrov Aseana v Singapuru ansa kitajska - Skupno naj bi jih bilo 71 tisoč S triminutnim molkom so se po vsej državi spomnili žrtev potresa Reševalec spoštuje molk ansa PEKING - Na Kitajskem se je včeraj začelo tridnevno žalovanje za žrtvami potresa, ki je zahteval najmanj 32.000 življenj. Zastave so na pol droga, odpovedane so javne prireditve, ustavili so pot olimpijskega ognja. Točno ob 14.28 po lokalnem času, ko je pred tednom provinco Se-čuan prizadel uničevalni potres, pa so se žrtvam poklonili s triminutnim molkom. S triminutnim molkom se je žrtvam ob tej priložnosti poklonilo tudi več tisoč ljudi, ki so se zbrali na Trgu nebeškega miru v Pekingu, kjer je pred tem vojska slovesno spustila zastave na pol droga. Vlada v Pekingu je medtem sporočila, da bo tujim zdravniškim ekipam dovolila v državo, da bodo lahko pomagale prizadetemu prebivalstvu. Ob tem je opozorila mednarodno skupnost, da nujno potrebuje večje število šotorov za milijone ljudi, ki so po potresu v provinci Seču- an ostali brez strehe nad glavo. Potres je po zadnjih podatkih lokalnih oblasti zahteval najmanj 71.000 žrtev, od tega najmanj 32.173 življenj. Pod ruševinami je še najmanj 9500 ljudi, pogrešajo jih še 29.418, so včeraj sporočile sečuanske oblasti. S prizadetega območja pa so poročali, da so ze melj ski pla zo vi v zad -njih treh dneh zasu li naj manj 200 reševalcev. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je poročala, da jih je zemeljski plaz zasul, ko so popravljali cesto. O morebitnih žrtvah agencija ne poroča. Lokalne oblasti Sečuana so potrdile samo, da je pod zemeljskim plazom v kraju Yingxiu blizu žarišča potresa umrlo nekaj ljudi. Sečuanske oblasti so v nedeljo sporočile, da ogroženim grozi možnost poplav, saj so ze melj ski pla zo vi, ki jih je sprožil potres, zajezili reke in potoke na najmanj 21 mestih. Dodali so, da strokovnjaki jezove nadzorujejo 24 ur na dan. (STA) Ameriški senator Kennedy okreva po možganski kapi BOSTON - Demokratski senator Edward Kennedy okreva v bostonski bolnišnici potem, ko naj bi v soboto doživel možgansko kap. Zdravniki sicer še čakajo na izvide preiskav, vendar se je senator v nedeljo že počutil bolje in je lahko spremljal tekme ba-seballa in košarke po televiziji. 76-letnega senatorja so v soboto iz bolnišnice v Cape Codu prepeljali v splošno bolnišnico Massachusetts v Bostonu potem, ko ga je na njegovem domu v Hyannisportu domnevno zadela možganska kap. Zdravniki so najprej mislili, da gre za srčno kap, vendar je kasneje njegov osebni zdravnik Larry Ronan dejal, da ni bila srčna kap, senator pa da ni v neposredni življenjski nevarnosti. Nemške ministrica se je srečala z dalajlamo BERLIN - Tibetanski duhovni voditelj dalajlama se je zadnji dan petdnevnega obiska v Nemčiji včeraj v Berlinu srečal z nemško ministrico za razvoj Heidemarie Wieczorek-Zeul. Slednja je 45 minut dolgo srečanje v luksuznem hotelu Adlon označila kot "zelo dobro", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dalajlama in Wieczorek-Zeulova sta se po besedah ministrice na srečanju dotaknila človekovih pravic, boja za izkoreninjenje revščine in nedavno pričetega dialoga med Kitajsko in predstavniki dalajlame, ki so ga sprožili marčevski protesti v Tibetu. V Turčiji strožja prepoved kajenja ANKARA - V Turčiji je včeraj začel veljati poostren zakon glede omejevanja kajenja. Tako je poslej v državi prepovedano kaditi v taksijih, trajektih in nakupovalnih centrih. Od polnoči je prepovedano tudi kajenje na nekaterih odprtih krajih, kot so stadioni in otroška igrišča. Prepoved kajenja v barih, restavracijah in kavarnah naj bi uveljavili prihodnje leto, medtem ko je prepoved že doslej veljala za avtobuse, letala in večje urade. Zakon, ki ga je marca sprejel turški parlament, predvideva 50 turških lir kazni (oziroma 26 evrov) za tiste, ki "prižgejo" tam, kjer je prepovedano. Toda uveljavitev prepovedi ne mineva brez težav, saj se zgodi, da ljudje na javnih krajih kadijo poleg znaka o prepovedi kajenja. Turški premier Recep Tayyip Erdogan se je za razširitev prepovedi odločil v okviru prizadevanj za zmanjšanje stopnje smrtnosti zaradi kajenja in pasivnega kajenja. Približno 40 odstotkov Turkov, starejših od 15 let, kadi. Povprečno pokadijo približno 17 milijonov zavojčkov na dan, razkriva Yesilay, organizacija, ki se bori proti odvisnosti od alkohola, mamil in tobaka. (STA) egipt - Udeležujejo se ga predstavniki 70 držav in mednarodnih organizacij Na Svetovnem gospodarskem forumu pozivi k miru na Bližnjem vzhodu ŠARM EL ŠEJK - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v nedeljo v Šarm el Šejku odprl Svetovni gospodarski forum o Bližnjem vzhodu. V govoru ob odprtju je poudaril, da arabske države ne bodo podprle mirovnega sporazuma, ki ne bo upošteval zahtev Palestincev. "Vsakdo, ki misli, da bomo podprli sporazum, ki ne izpolnjuje zahtev Palestincev, se moti," je dejal Mubarak. "Palestinsko vprašanje je jedro spora v regiji in ključ do rešitve problema," je menil. "Glavni problem ni niti boj proti terorizmu niti demokracija," je sarkastično zatrdil egiptovski predsednik. "Predsednik ZDA je obljubil mir še pred koncem svojega mandata in upam, da bo obljubo tudi držal," je še dejal. Tudi jordanski kralj Abdulah II. je poudaril, da je nujna vzpostavitev palestinske države, in to že letos. "Leto 2008 se ne sme končati kot leto 2000," je dejal. Ameriški predsednik George Bush je menil, da j e mir na Bližnjem vzhodu mogoče doseči še pred letom 2009, a je za to potrebno prizadevanje obeh strani in popuščanje tudi s strani Izraela. "Odloč- no podpiramo vzpostavitev demokratične palestinske države poleg demokratičnega Izraela," je dejal. Tridnevnega foruma se udeležuje več kot 1000 predstavnikov iz 70 držav, od tega dvanajst državnih voditeljev, med njimi tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Udeleženci razmišljajo o gospodarskih trendih na enem najbolj politično občutljivih območij na svetu in o izzivih v naslednjih 20 letih, vključno z energijo, vodnimi viri, družbenimi problemi in podnebnimi spremembami. Na dnevnem redu je še gospodarski program za obdobje do leta 2025, forum pa analizira tudi rast cen hrane, ki je pomembna za območja z relativno nizkim prihodkom na osebo. Poleg državnih voditeljev se foruma udeležujejo vodje mednarodnih organizacij in skupin, med katerimi so generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed el Bara-dej, posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice Tony Blair in predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. (STA) bližnji vzhod Francija navezala stike s Hamasom PARIZ - Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je včeraj potrdil, daje Francija navezala neformalne stike s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. "To bi bilo težko zanikati," je v odzivu na pisanje dnevnika Le Figaro dejal za radio Europe 1. Stike je medtem potrdil tudi Hamas. Po besedah tiskovnega predstavnika Hamasa Samija Abuja Zuhrija so imeli stike z več evropskimi predstavniki, tudi s francoskimi. Stiki so bili namenjeni seznanitvi s stališči Hamasa o političnih vprašanjih, pogovorov o odprtju formalnih diplomatskih odnosov pa ni bilo, je dodal. Predstavnik Hamasa ni povedal, katere druge države so še imele stike s Hamasom. Kot je dejal, se morajo te države same odločiti, ali bodo o tem seznanile javnost. Po Kouchnerjevih besedah stiki s Hamasom, do katerih je prišlo v minulih mesecih, ne pomenijo formalnih odnosov ali pogajanj. Kouchner se je odzval na vest v Le Figaroju, da se je upokojeni francoski diplomat Yves Aubin de la Messuziere pred mesecem dni sestal s voditelji gibanja Hamas. Kot je povedal diplomat, so mu predstavniki Hamasa izrazili pripravljenost sprejeti meje palestinske države iz leta 1967, kar naj bi pomenilo posredno priznanje države Izrael. Po pisanju Le Figaroja, ki se sklicuje na upokojenega francoskega diplomata, je Hamas pripravljen ustaviti samomorilske napade in priznati zakonitost palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. (STA) George Bush govori na forumu ansa 3 0 Torek, 20. maja 2008 ssg - Zaključna produkcija šole Studio Art Jutri Mladinski gledališki maraton TRST - Gledališka šola Studio Art je že lani dokazala, da vlada med mladimi veliko zanimanje za odrske deske. Tečaja, ki se v okviru Slovenskega stalnega gledališča odvija v Gorici, Trstu in Špetru, se namreč udeležuje veliko nadebudnih igralk in igralcev. Znanje, ki so si ga s pomočjo številnih mentorjev pridobili med več me seč nim de lom, bodo do kazali v sre do, ko bo v Slo ven skem stalnem gledališču zaživel Mladinski gledališki maraton (na posnetku prizor z lanske produkcije). Na veliki oder Kulturnega doma v Trstu bo naj prej sto pi la sku pi na iz Benečije, ki je pod vodstvom režiserja Marjana Bevka pripravila prizor iz Goldonijevih Primorskih zdrah in iz igre Lov na čarovnice Arthurja Millerja. Benečanke in Benečani bodo na sporedu ob 18. uri, pol ure kasneje (torej ob 18.30) pa bo nastopila skupina goriških tečajnic. Oder se bo spremenil v telovadnico, saj se predstava odvija v šoli stepa: igro Ste-ping out, ki jo je na pi sal Richard Harris, je režiral Sergej Verč. Drugi del gledališkega maratona bodo izoblikovali tečajniki in tečaj ni ce, ki so Stu dio Art obis ko -vali v Trstu. Prvi letnik gledališke šole je z režiserjem Sergejem Ver-čem pripravil serijo dialogov italijanskega pisatelja Achilleja Cam-panileja, ki so jih združili pod naslovom Tragedije v dveh replikah (na sporedu bodo ob 19.30). Ob 20.30 pa se bo drugi letnik predstavil z Zavratnimi igrami: delo je napisal Eugene Ionesco, režiral pa Boris Kobal. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Corrado Augias in Vladimiro Polchi: »Aldo Moro. Una tragedia italiana« / igrata Paolo Bonacelli in Lorenzo Amato, režija: Giorgio Ferrara. Danes, 20., in jutri, 21. maja, ob 20.30. Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. Danes, 20. maja, ob 16.30, od jutri, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 20. maja, ob 20.45 / nastop gledališke skupine Trigemunus iz Mnzana. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v furlanščini »Beato fra le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica V petek, 23. maja, ob 20.30 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. maja, ob 19.30 in v sredo, 21. maja, ob 11.00 / J. B. P. Moliere: »Tartuffe«. V četrtek, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama V petek, 23., in v soboto, 24. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 21., četrtek, 22., in v petek, 23. maja, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lo-lita«. Mala scena MGL Danes, 20. maja, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 21., in v četrtek, 22. maja, ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V petek, 23. maja, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da se šla na potovanje«. V soboto, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / v četrtek, 22. maja, ob 18.00, v PRIREDITVE ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 20. maja, ob 17.00 / Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« režija Vito Taufer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / danes, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei Jutri, 21., in v četrtek, 22. maja, ob 21.00 / Compagnia ArteffettoDanza: »Tu che tagliavi fiori di polistirolo«. Koreografija Valentine Moar. V soboto, 24., in v nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela V četrtek, 22. maja, ob 21.30 / jazz koncert - Andrea Massaria in New Time Trio ter bobnar Enzo Carpentieri. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 21. maja, ob 20.45 / nastopaga Orchestra della Società Filarmonia in Coro del Friuli-Venezia Giulia. _SLOVENIJA_ KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja Danes, 20. maja, ob 20.00 / koncert Igorja Zobina - harmonika. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 20. maja, ob 20.30 bo v Klubu CD koncert pevske skupine La Cor De La Plana (Francija). Križanke V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Vieux Farka Toure (Mali) in Ti-ken Jah Fakoly (Slonokoščena obala). V petek, 23. maja, ob 21.00 / koncert skupin Gang Of Four (Velika Britanija) in Ojos de Brujo Sound System (Španija). V soboto, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklo-nište. V soboto, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. AKC Metelkova V soboto, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gipsy.CZ (Češka), Picikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Ma-kovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fa-bijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. -/ LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL Občina Kanal vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča v petek, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.0 / RADIO IN TV SPORED Torek, 20. maja 2008 BI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: kitarist Mathias Butul in violinistka Valentina D'Aiola 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) 15.15 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Medicina generale (It., '06, i. N. Grimaudo) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Porta a porta (vodi B. Ve-spa) 0.50 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.15 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni show: X Factor 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Dok.: In Italia 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute 14.00 Variete: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: X Factor (S. Ventura, F. Facchinetti, M. Ma-ionch, Morgan) 23.45 Variete: Scorie 1.00 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 - Volitve 2008 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 10.30 Dnevnik: 147. obletnica rojstva Italijanske vojske 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Nea-polis, Flash L.I.S. Kolesarstvo: 91. Giro d'ltalia (10. etapa) Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro Dnevnik - deželne vesti in Primo 13.10 14.00 14.50 15.15 18.10 19.00 20.20 20.30 21.05 23.10 piano 23.45 Aktualno: Gargantua 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Šport: Giro notte Rete 4 6.00 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.20 16.20 18.40 18.55 20.20 21.10 23.25 1.25 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Sentieri Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Detective Monk Film: Shenandoah - La valle del-l'onore (western, ZDA, '65, r. A. V. McLaglen, i. J. Stewart) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Aktualno: Attenti al lupo (vodi E. Raspelli) Film: L'altra faccia di Beverly Hills (kom., ZDA, '98, r. T. Jenkins, i. N. Lyonne, A. Arkin) Dnevnik - Pregled tiska ; Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: L'album di Ami- 17.00 Film: A modo mio (kom., Nem, '06, r. V. Naefe, i. S. berger, G. George) 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: 'O professore (It., '06, r. M. Zaccaria, i. S. Castelitto, L. Ranie-ri) 23.20 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nad.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanka: I Simpson 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta' 21.10 Variete: Aldo, Giovanni e Giacomo -Pur - Purr - Rid! 22.15 Variete: Mai dire martedi (vodi M. Foresta) 23.55 Variete: Talent 1 0.55 Dnevnik in vremenska napoved in Športne vesti 7.00 7.20 8.00 8.10 9.00 9.30 10.35 11.05 12.35 13.30 14.00 15.15 16.10 19.00 19.30 20.00 20.30 20.55 22.40 23.02 23.40 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska Aktualno: L'eta non conta Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.15 Klasična glasba Aktualno: Automobilissima.com Aktualno: ... Nel baule dei tempi Aktualno: La tv delle liberta Dokumentarec o naravi Nan.: Lessie Aktualno: Alla scoperta dell'Uni-versita di Trieste Športne vesti Debata: Dialogo con ... Deželni dnevnik Aktualno: In coda al Tg Aktualno: Expo Vremenska napoved in nočni dnevnik Film: Negli occhi di uno scono-sciuto (krim., '97) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.00 23.35 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Dove la terra scotta (western, ZDA, '71, r. M. Winner, i. B. Lancaster, R. Ryan) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.30 Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni šov: S.O.S. Tata Nan.: Doctor*ology Variete: Speciale Chiambretti sledi Markette - Tutto fa brodo in tv Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Na potep po spominu 9.15 16.05 Otroška nanizanka 9.30 Ciciban, dober dan 9.45 Lutkovno igrana nan. 10.00 15.45,18.35 Risanke 10.15 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Švedska dok. serija: Planet 11.55 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.20 Risana nan. 16.30 Knjiga mene briga: Agota Kristof - Vseeno je; včeraj (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Dok. serija: Podobe 20. stoletja 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Kviz: Piramida 21.00 Dok. oddaja: Prijatelja 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. film: Edi Šelhaus 0.20 50 let televizije: Tv dnevnik 6.5.1990 1.15 Film: Mesar (pon.) (t* Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.35 50 let televizije 8.00 Studio City (pon.) 9.00 Seja Državnega Zbora 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 V duhu glasbenega in plesnega izročila 19.15 Dok.: Slovenska ljudska glasbila in godci 20.00 Film: Živeti skupaj 20.25 Globus 21.00 Pesem Evrovizije 2008 23.00 Dediščina Evrope 23.50 Film: Tuna in čokolada (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.50 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 20.45 21.15 22.15 22.45 23.35 0.20 10.30 11.00 16.30 18.00 18.45 19.45 19.55 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - kulturni magazin Aktualno: Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved Slovenski magazin Alpe Jadran Srečanje z... Avtomobilizem Nautilus Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) Biker explorer 26. mednarodni pokal v plesih Istra in... Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Futsal: končnica DP (pon.) Mladi @ - a + e Spoznajmo jih Kulturni utrinek (pon.) Epp Pod drobnogledom: Minister za lokalno samoupravo Fair play Arsova gibanica Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (3. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi sodobnega človeka; 12.00 Tema tedna, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Istra, zemlja, ljudje; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Evrosong 2008, predizbor, 1. večer; 23.00 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Četrtek, 22. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35. Dolžina dneva 15.07. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 5.04. bioprognoza Vremenski vpliv bo danes močno obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. plimovanje Danes: ob 4.57 najnižje -62 cm, ob 11.23 najvišje 27 cm, ob 16.23 najnižje -8 cm, ob 22.20 najvišje 45 cm. Jutri: ob 5.24 najnižje -60 cm, ob 11.59 najvišje 26 cm, ob 16.54 najnižje -4 cm, ob 22.44 najvišje 41 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........14 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............7 2864 m............0 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Spremenljivo bo ali oblačno s krajevnimi plohami in ne- Danes in jutri bo spremenljivo vreme. Občasno bodo š^ vihtami. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo postopno manjše, krajevne padavine, deloma plohe. V četrtek bo ne-oslabela. koliko topleje. festival v cannesu - Pogovor z Robertom Savianom, avtorjem uspešnice, po kateri je Garrone posnel film Gomorra je univerzalna zgodba CANNES - Leta 2006je združenje Libera priredilo na sedežu tržaške novinarske zbornice srečanje z neapeljskim univerzitetnim profesorjem Francescom Bar-bagallom. Docent je v Trst prišel, da bi govoril o kamori. Med predavanjem je omenil nekega svojega študenta, ki je posvetil diplomsko nalogo ravno delovanju te kriminalne združbe in življenju njenih voditeljev. »Zanimiva, a tudi nevarna raziskava - je tedaj povedal Barbagallo - bo zdaj izšla še v obliki knjige«. Od tedaj sta pretekli nekaj več kot dve leti. Takrat še nepoznani, mladi neapeljski študentje medtem postal nadvse znani Roberto Saviano, njegova diplomska naloga izjemni bestseller Gomorra. Zadnjih štiriindvajset mesecev pa je za še ne tridesetletnega italijanskega pisatelja pomenilo še marsikaj. To da se ne more več vrniti na obisk k svojim staršem v neapeljski predel Quartieri Spagnoli, to, da se ne more več nemoteno sprehajati po cesti, to, da ima že 750 dnevov in noči ob sebi straže, ker ga je kamora obsodila na smrt. Med enim svojih zadnjih javnih nastopov se je v začeteku maja v New Yorku srečal s kolegom Salamom Rushdijem in z njim spregovoril ravno o življenju pisateljev, ki so se v imenu resnice odpovedali svobodi. V soboto pa je v družbi zvestih straž dospel tudi na francosko obalo. Zastražen se je udeležil sprejemov in večerij v častpre-miernega prikaza filma Mattea Garrone-ja Gomorra, v nedeljo je prisostvoval svečani projekciji, ni se pa mogel povzpeti po znameniti rdeči preprogi, ker bi lahko bilo to po mnenju njegovih francoskih oblasti preveč nevarno. Ko bi vam pred dvema letoma napovedali tako usodo, bi se odločili drugače? Ne morem prikrivati, da sem si to vprašanje postavil že večkrat. S časom Roberto Saviano pred izvodom svoje knjige ansa pa se vse bolj prepričujem, da je bila tista izbira pravilna. Na zunaj se moja situacija zdi zelo nenavadna. V Neaplju in Kampanji pa živi tako kar nekaj ljudi: vsi tisti, ki so se iz enega ali drugega razloga uprli organiziranemu kriminalu. Moj položaj se razlikuje od drugih samo po tem, da sem bil jaz obsojen na tako življenje ne zaradi dejanj, ampak zaradi dejstev, ki sem jih dokumentiral. Kamoriste pa v resnici ne moti, da sem jaz pisal o njih, temveč to, da je zaradi mene toliko ljudi bralo o njihovem delovanju. Knjiga je bila prevedena že v več kot trideset jezikov. V Cannesu so film nagradili z dolgim aplavzom, v italijanskih kinodvoranah pa je doživel izreden uspeh. Ste pričakovali tak odziv? Publika me je zelo presenetila že ob izidu knjige. Nikoli ne bi pričakoval, da bo toliko ljudi seglo po njej in da jo bodo prevedli v več kot trideset jezikov. Očitno je v Italiji zelo živa potreba po resnici, saj smo vsi že dolgo naveličani natolcevanj, laži in ponarejenih, polovičnih resnic. Že večkrat so me obdolžili, da sem s knjigo Gomorra blatil in žalil svojo rodno zem- ljo. Sam pa sem prepričan, da moj cilj ni bil poceni kritiziranje, ampak resnično, četudi trpko opisovanje in obelodanjen-je resničnih dogodkov, ki ne morejo biti nikomur všeč. Res ne razumem, zakaj je v Ameriki normalno, da se pisatelji in filmski avtorji lotevajo tamkajšnjih problemov, pri nas v Italiji pa ne. Pri realizaciji Garronejevega filma ste sodelovali tudi v prvi osebi. Vseeno pa je celovečerec bistveno različen od vašega knjižnega dela... Z Matteom in ostalimi soscenaristi sem sodeloval samo v toliko, da sem pomagal pri izbiri posameznih zgodb. Moja knjiga je namreč preveč obsežna in režiser se je takoj odločil, da bodo vzeli v pretres samo pet, bolj povednih zgodb. Izbrali smo tiste dele, ki so se nam zdeli najbolj pomenljivi za opis tradicije in življenja neapeljskega predela Scampia, ki je v rokah kamore. Izbira seveda ni bila lahka in meni so zaupali nalogo, da sem sproti preverjal verodostojnost posnetih zgodb in hkrati garantiral osrednji smisel knjige. Bistvena razlika med knjigo in filmom je v tem, da so v knjigi zapisana imena oseb in kamorističnih voditeljev. V filmu pa se je Garrone temu odpovedal. Že večkrat ste podčrtali, da je Gomorra kljub vsemu univerzalna zgodba... To univerzalnost je mogoče opisati na več različnih nivojih. Prvič, ker je kamora prisotna praktično po vsem svetu. Njene investicije so v Italiji, a tudi na tujem. Po padcu berlinskega zidu je v vzhodnem delu mesta pokupila ogromno nepremičnin in jih nekaj let kasneje prodala ter si pri tem zagotovila vsaj petkratni zaslužek. Malokdo ve, da je DIA (italijanski protimafijski oddelek) 11 septembra 2001, nekaj minut po padcu newyorških stolpnic prisluhnila telefonskemu pogovoru med dvema neapeljskima voditeljema, ki sta se veselila dejstva, da bo po novem center New Yorka pridobil kar nekaj zazidljivih zemljišč. Znotraj kamorističnih skupin je veliko tujih državljanov. Tudi takih, ki so se borili v času vojne v bivši Jugoslaviji in so jih vidni kamoristi nato poklicali v Neapelj, kjer so se borili na strani te ali one družine. Univerzalna pa je tudi zato, ker bi se dogodki, ki jih opisujem v knjigi, in tisti, ki jih je Garrone posnel na filmsko platno, lahko dogajali kjerkoli. Le da organizirani kriminal v Italiji deluje nekoliko boljše in je posebno blizu ljudem, ki živijo na njegovem teritoriju. Film pa si je v vaši knjigi izposodil tudi nekaj podatkov, ki jih navaja v špi-ci. Ste tudi pri tem želeli dokazati univerzalni obseg kamore? Med obračunavanji italijanskega organiziranega kriminala je v zadnjih tridesetih letih umrlo 10000 ljudi. V istem časovnem razdobju je samo kamora ubila štiri tisoč oseb: to je več kot IRA, več kot ETA in več kot siciljska mafia. Med Nea-pljem in Caserto je do danes umrlo več ljudi kot na celotnem ozemlju Gaze. Kamo-ra pa je hkrati najbolj dobičkonosna družba v Italiji. Letno obrne 150 miliard evrov, Fia-tov promet pa ne preseže 58 miliard. Njeni posli niso omejeni samo na trgovanje z mamili ali z orožjem: bavi se tudi s turizmom, pomorskim prometom, preprodajo goriva; posluje z bankami in eden zadnjih trendov je - moda. V njenih tovarnah že desetletja izdelujejo ponarejena oblačila in modne dodatke, v zadnjih letih pa izdeluje tudi velik del prave italijanske mode. Če to želimo priznati ali ne, ima ka-mora v Italiji neverjetno oblast. A kljub temu je med volilno kampanijo ni omenjal nihče: ne desna ne leva sredina. (Iga)