Čudovito lepa, pa obenem težka je bila naloga Janeza Krat« nika* Ljudi je moral pripraviti na nov, popolnoma drugačen Čas. Oči, ki so bile uprte v ta svet, dvigniti proti nebu, človeškemu srcu, ki je iskalo miru, sreče in utehe v zemeljskih in telesnih užitkih, pokat zati čisto drugo pot, ki se zdi človeškim očem trnjeva in mračna, v resnici pa le ona zmore nasititi brezmejne želje človeškega srca. Lepa je bila ta naloga, a marsikdo bi rekeli Za enega človeka je to preveč,.bolje je, da se ne loti. Janez Krstnik tega ni rekel. Vedel je, da ga je- v to služ« bo poklical Bog. Zavedal se jo, da je to odločila božja neskončna modrost in previdnost, ki sega neskončno nad mali človeški razum in še manjše človekove moči. Če je ta modrost to sklenila, mora biti prav in bo tudi en sam zmogel. Kaj je terjala ta naloga od njega? Najprej to, da je dal božjemu kl^cu na razpolago vse svoje moči in zmožnosti. Vedel je, da se ne more deliti'med starše in Boga, zato je starše pustil. Dobro je čutil, da se bo treba odreči vsem zemelj« skiin užitkom in sreči, zato se jim je odrekel in šel v puščavo pri« pravljat se na svoj veliki poklic, Ta poklic je terjal, da duh .-opolnoma obvlada telo. Telesu je- odrekel vse, kar je bilo več kot nujno potrebno za življenje. Oblačil se je v trdo, bodečo kameljo kožo in užival le to, kar mu je nudila puščava. Tudi to je vedel, da sam kljub dobri volji tega ne bo zmogel, zato se je postil in molil, Tako je zrastel ta veliki, največji mož v puščavi v moli« tvi in postu. In ko je prišel božji klic, je začel oznanjati novega človeka* "Pripravljajte pot Gospodu, izravnajte Njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot; in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.” Začelo se je romanje h preroku. Prišli so ljudje, ki so iskreno hoteli postati novi ljudje, biti deležni hožjvga odrešenja tako in po tisti poti, kakor bi jo pokazal Bog. Janez Krstnik jih je sprejemal z usmiljenjem in ljube« znijo, vsakemu pokazal napake in pot, po kateri-mora vnaprej hoditi, da se napak reši. Prihajali so ljudje, ki so tudi imeli voljo po odrešenju,_ vendar bi moralo odrešenje priti po načinu, kakor so si ga zamislili sami. Njih dosedanje življenje je nedotakljivo, odrešenje naj bi jim dalo le še novega sijaja, bogastva in moči. Janez Krstnik jihneusmi«. ijeno zavrne« Gadja zalega, kdo vas je zagotovil,_da ubežite prihodnji jezi? Obrodite torej vreden sad pokore. Že je sekira nastavljena dre« veson na korenino. Ljudstvo ga ima za svetnika, preroka, da, celo za odrešeni« ka samega. On pa je zrastel z duhom nad telo^in njegove želje, Ostane ponižen do nerazumljivosti. Z nesebično ponižnostjo govori o_Odreše« nikui Sredi med vami stoji, katerega vi ne poznate, ta ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal v ^ \ -p Vco ' Štev, 23« »Leto III, - 2 - 20. junija 1943, jermen njegovega obuvala. In ko so njegovi učenci z žalostjo začeli ugotavljati, da ga ljudje zapuščajo in gredo za Jezusom, jim^reče: Vi sami ste mi priča, da sem rekel* -Jaz nisem Kristus, marveč sem poslan pred njim. On mora rasti, jaz pa se manjšati. Nekaj čudovitega je njegovo junaštvo. V obraz je upal po= vedati farizegem in pismoukom, da nočejo postati novi ljudje, da no= čejo predrugačiti svojega življenja in da niso vredni Odrešenika«Ne= zaslišano za tiste čase. Na dvor kralja Heroda gre in tudi. njemu re= če, da mu ni, pa čeprav je kralj, dovoljeno tako živeti, kakor on živi. Vedel je, da je ta korak lahko korak v smrt, pa je njegov po= klic oznanjati novega človeka in novo življenje to.zahteval in storil je. Pahnili so ga v ječo in tam je dal življenje ‘Za. svoj od Boga da= ni poklic, 'J " " " ' To je življenjska pot velikega moža, ! ’ Naš čas vpije po novem človeku, vpije po' odrešenju. Treba je tudi našemu času pripravljati pot Gospodu. Bog kliče nove prero=* ke, jim daje podrobne naloge in dolžnosti kot Janezu Krstniku. Ali ni tudi nas poklical. Ker nismo prostovoljno storili kot Janez Krstnik, nas je v to - skoro bi rekel - prisilil, Pustili smo dom, premnogi starše, premnogi družine. Prišli smo v puščavo be= gunstva, v post - in morda tudi v pomnoženo molitev. Samo to še po^ glejmo, koliko je naš duh že prevladal telo in njegovo navezanost na zemljo in njen raj. Bodimo celi, ne deljeni med svet in Boga. Ali smo pripravljeni storiti vse, da svetu pokažemo novo življenje, popolne= ga kristjana. Ne recimo, da nas je premalo, da ne zmoremo. Božja mo= drost nas je preštela in pretehtala in poslala. Ta modrost ve, da bo= mo z božjo pomočjo lahko dovršili svoje poslanstvo v svetu, ki je, svatu pokazati edino možno odrešenje v Bogu. Ali imamo pogum? Tudi tega se navzemimo ob zgledu tega ve= likega moža, ki je šel za svojim poklicem do konca, do mučeništva. Tudi naša pot je lahko še trda in mučeniška, vendar jo bomo ob za= vesti,'da je dana od Boga in z njegovo pomočjo spremljana, zmogli uspešno prehoditi do konca. Tudi konec in uspeh je že določil Bog. Na nas je le, da pogumno delamo in vztrajamo, V KCjUN^ L4APOJ' PODOBA, ’ - _ V begunski kapeli podoba žari, Marija Pomagaj na smeh se drži, nesrečne begunske otroke sprejema in svojega Sina ljubeče objema. A danes Marija da joka, zdi, begunka pred njeno podobo ihti, • z družino se mati slovenska poslavlja, "Marija, pomagaj, pomagaj I” ponavlja. Za mater, Marija, nam dal te je Bog,' ti bodi zavetnica mojih otrok} očeta na zemlji so vsi. izgubili, z begunstvom le golo življenje, rešili, Presunil je meč bolečin ti srce, nosila si vdano največje, gorje, ti bodi v tujini nar zvesta vodnica trpečih in žalostnih src tolažnica. Štev. 25.,Leto III, 3 20, junija 1943. Marija, po tebi tvoj Sin, naš Gospod, rosi blagoslov naj na daljno nam pot, Marija, ti upanje nase življenje, darujem v zahvalo ti svoje trpljenje. "Zdaj z Bogom, Marija!’*ti kako nam bilo je pri tebi Fe bom pozabila nikdar n e v sreči ne Vu. žalosti v vKV„ . • •• kličem v slovo, lepo. te v tujini, ne v bolečini. gre za to. buse do tre= ba spreobračati do konca sveta. Saj prav zato je Kristus ustanovil Cerkev. A misijonsko delo ima drug oilj, ne spreobračanje duš. Presaditi mora Cerkev v kraje, kjer je še ni. Ko je to dovršeno, je konec misijonskega dela, pa Četudi bodo tam še pogani,Ko bo n.pr, v. kitajskem narodu, ki šteje približno «»-00 milijonov ljudi, kakih 80 milijonov katoličanov in bodo po vsej Kitajski organizirani v župnije in škofije, bodo imeli Svoje domače duhovnike in redovnike in škofe in vse drugo, kar se za Cerkev zahteva, in bodo s krščansko mislijo prepojili vse družabno in kulturno življenje, bo. tam misijonsko delo dovršeno. Cerkev bo ustanovljena, utrjena in bo lahko samostojno živela. Zdaj bo pa naloga te ki je bila ustanovljena z nisi, delom f da bo spreobračala duše C e: onsklm vseh To pa tem > na= ostalih 300 milijonov poganov, ne bo več misijonsko delo. Kakor.mo= ramo mi tu spreobračati moderne po= gane, morajo oni tam spreobračati svo= je rojake, stare pogane. Ne eno, ne drugo pa ni misijonsko delo. Ko^smo si na jasnem o nam ne bo težko odgovoriti še na slednja vprašanja. Ko vemo za cilj, vemo tudi za notranji razlog misijona skega dela. Notranji razlog, ki Cerkvi daje pravico in dolžnost misijonariti, je prav ta, da^je Cerkev po svojem značaju katoliška, to je taka, da mo= ra biti povsod razširjena. Mi pa smo mnogokrat slišali, da je razlog miši« ”on skenu delu vsezveličavna božja vo= tte*. (Dalje prihodnjič). SE VEČJA SOCIALNA AKCIJA V MORAPAJU. ' . Na binkoštno nedeljo so me premestili kot župnika v Morapaj, Sedaj je bilo tre« ba nekaj podobnega organizi« rati tudi tu. VI ati a nam ja da= la riž po znižani ceni in za« čeli smo z neke vrste aprovi« zacijo: 700 družin je vsak dan dobilo precej riža-po zniŽani ceni. Na pomoč mi je prišel p. Ehrlich; ki so ga tedaj izpu= stili iz konfinacije. A kaj . naj še storimo za stradajoče? Riž si pač kupi, kdor ima.de= nar. Kaj naj pa počno tisti, ki denarja nimajo? In teh je bilo na tisoče! Lakota je že začela moriti ljudijmrliči so ležali ob poti,, plavali po re¬ kah in jarkih, v vlaku so umi« rali kraj mene, po glavnem me-- stu so ležali vse vprek; ljud¬ je so namreč drli z dežele v mesto, da bi tam našli hrane in pomoči. Prosili smo pred = stojnike, da bi mi misijonarji začeli z ljudskimi kuhinjami za stradajoče. Oblasti so nam bile pripravljene pomagati in so nam ponudile živež za tre** tj insko ceno. Kje naj dobimo še ostalo vsoto? Nadškof in predstojnik misijona sta pro=» sila na vse strani in zbrala lepe vsote. Celo Kitajci so po svojem konzulu poslali 10,000 rupij.Predstojniki so ' ' \ Štev. 25 ., Loto III, - 4 - ■ 20; juni ja ’ 948. denar razdelili na vse postaje in tako smo poedini župniki v ten ca= su prejeli okrog 16«000 rupij /okrog 280,000 predvojnih dinarjev/* Zdaj smo šli lahko pogumno na delo. Kupil sem velike lonce, v katerih smo mogli kuhati za 1500 ljudi naenkrat. Poslal sem čolne v Kalkuto - po riž in'druge potrebščine, nabavil'gorivo, najel kuharje. Poten smo začeli reševati človeška življenja« Hitro se je razglasilo, da je v Morapaju ljudska kuhinja in lačni reveži so vreli od vseh strani, Žene so jedle pri misijonarkah, moški pa na livadi pred misijonsko postajo. Pri nas je tako dobivalo dnevno 2000 oseb hrano, Vsaka ose« fea je dobila 1 kg in pol tečne kuhane hrane in odslej daleč naokrog ni nikogar več pokosila lakota* Po.večini so bili naši "gostje" ka= tpličani, ker so se pogani trdovratno držali svojih izročil in niso hoteli jesti hrane, ki .jo je kuhal drugoverec.-Seveda je bilo treba tudi te rešiti smrti, vendar v Morapaju nisem hotel zanje posebej ku¬ hati, ker bi bilo prenerodno. Tedaj so prišli iz bližnje velike po¬ gonske vasi prosit za pomoč. Treba je bilo nekaj ukreniti,' Poklical sen deset najvplivnejših hindov iz vasi, jim opisal obupni položaj, in vsi so obljubili, da bodo storili vso.' za rešitev vaščanov pred smrtjo. "Dobro", sem jim rekel, "dal vam bom lonce, živež in nekaj denarja za stroske, vse drugo vi sani'uredite. Vsak ponedeljek boste prišli trije sem mi natančno poročat, kako ste porabili stvari in denar, koliko oseb hranili? če bo vse v redu, boste spet dobili ži= vež in denar za prihodnji teden. V vaših rokah je življenje vaših sovaščanov," Kar čudil sem se, kako hitro so vse uredili? eden je vodil račune, drugi meril dnevne obroke, 'tretji štel ljudi, spet drugi so revežem razdeljevali hrano in slabotnim in bolnim jo celo nosili na dom. Vsak dan je v tej vasi dobilo hrano 1000 ljudi, Vča= sih sem jih nenapovedan obiskal, a vselej sem našel vse v redu, V drugo pogansko vas, kjer-pa je ze bilo nekaj katoličanov, sem poslal katehiota, ki je organiziral kuhinjo, v kateri se je hranilo dnevno 1200 ljudi. Iz bližjih naselij so prihajali po hrano s čolni in jo v lončenih loncih vozili za celo vas. Tako' je plulo kar celo brodovje loncev po reki. V dveh oddaljenih vaseh sem ustanovil dve novi kuhi= nji? 'pri vsaki je jedlo dnevno okrog 600 ljudi, katoličani, protes= tanti, muslimani in tudi pogani« Iz 'treh vasi so ljudj.e tedensko en= krat prišli v Morapaj .po hrano? vsakemu sem dal 5 kg riža brezplačno. Tako je šlo dan za dnem, teden za tednom do novembra. Dela je bilo polno, vendar nas je Bog varoval, da nas ni strla utrujenost. Zima se je bližala in mnogo ljudi je bilo brez poštene obleke. Kupil sem okrog 1000 sarijev in dhotijev in jih razdelil med naše ljudi in poganske vdove, za katere se nihče pod milim nebom ne briga« Okrog božiča smo to pomožno akcijo zaključili- in potem smo res uživali bo» žični mir. Polnočnica in druge svete maše, ki so se vrstile od 7 £ju= traj do 11 dopoldne, so bile prav dobro obiskane. Cerkev je bila^ vedno polna? eni so prihajali, drugi odhajali. /Dalje prihodnjič/. TEHNIČNI URAD ZA MISIJONARJE. V Delftu na Holandskem so ustanovili posebno "tehnično posvetovalnico za misijonarje", ki naj bi misijonarjem brezplačno nudila vse za nisi« jonsko delo potrebne tehnične nasvete. Posvetovalnica bo imela nad 100 svetovalcev tehnikov, članov katoliške dijaške zveze. ČE RAD NOSIŠ KRIŽ,BO TUDI TEBE NOSIL KRIŽ IN TE PRIPELJAL DO ZA= ŽEU$NEGA RAMENA,TJA NAMREČ, KJER v BO KONEC VSEGA TRPLJENJA. CE GA PA N0§IS NERAD, SI NALAGAŠ BREME IN SE NOVO TEŽO,NOSITI GA PA VERDA# M0» RA§»0E SE IZNEBIŠ ENEGA KRIŽA,NAJDEŠ GOTOVO DRUGEGA IN MOREBITI SE ■ TEŽJEGA. ALI MAR MISLIŠ,DA BOŠ TI UBEŽAL,ČEMUR DOZDAJ SE NIHČE NI MOGEL UBEŽATI? KATERI SpTNIK JE LIL NA SVETU BREZ KRIZA IR NADLOG? Kp0 TOREJ, DA TI IŠČEŠ DRUGE POTI IN NE KRALJEVSKE POTI SVETEGA KRIZA, (Hoja za Kristusom). Štev, 25 .. leto -III, —1 - ,20. junija .1948» SE VOMAN Ni vseeno kako bomo p'"' vsen širnem svetu preživeli čas naše emi= gracije, Zajedajmo se, da so pogledi mnogih uprti'v nas.in da od nas mnogo pričakujejo. Naša dolžnost je, da izvršimo svoje poslan= stvo v svetuo Bog od nas pričakuje, da bomo pokazali vsi in povsod pra=t ve like praktičnih katoličanov. Bežali smo iz verskega prepričanjay to svoje prepričanje smo si v begunstvu se utrdili in*s tem verskim: prepričanjem in iz njega izvirajoče moralno in krepostno življenje, živimo tudi v tujini. Ne pozabimo, da smo bili v latih begunstva deležni mnogih podpor in bili predmet mnogih zanikanj prav zaradi svoje vernosti,- Ali bomo sedaj v svetu svoje versko prepričanje zavrgli? Držimo se navodil, ki so nam jih poslali na pot naš pre= vzvišeni in pa tisti, ki jim je naša sreča in zlasti naš dušni bia= gor pri srcu* . Tudi naša domovina od nas, ki smo pred leti bežali in za= pustili doni, mnogo pričakuje. ’ ' Življenje v domovini je vedno bolj okovano v' okovje in našim rojakom kmalu ne bo ostalo drugega kot vzdihi iz okov. Edino upanje in nada je zanje samo še emigracija! Zakaj?.. Naši dragi v domovini žive življenje duš'v vicah, ki si | same ne morejo pomagati in pričakujejo pomoči od svojih domačih, Mi. ki smo izven mej domovine, smo še sinoA^i svobode.Pred nami je odprt ves svet, pied nami so vse možnosti svobodnega razvod ja* Ako bomo ta čas zapravili s tem, da bomo duhovno in telesno ...J ‘propadli, bomo naredili slabo uslugo svojemu narodu. Največje upanje naših svojcev v domovini smo mi, ki živi« mo v svetu. Kako se boje za našo usodo in kako težko pričakujejo dneva, ko se bomo zopet sešli. A3,i naj jih razočaramo? Kaj bo rekla mati, če se bo vrnila hči, ki jo je svet pokvaril, kaj žena, ki ji j mož ob vrnitvi ne bo več upal pogledati v oči? Kaj svojci, ki bodo zvedeli, da jim je njihov sorodnik v svetu delal sramoto?^ Kako veseli pa bodo vsakogar, ki-se bo vedrega čela, bogat na izkustvih, zdrav in zadovoljen vrnil v domovino. Kako bodo nanj j ponosni. Zopet se bo v naše domove naselila sreča in zadovoljstvo c j Z odprtimi očmi in ušesi pojdimo v svet. Koliko možnosti se nam nudi v svetu: nabrati si bogatih izkušenj, izobrazbe, razgledanosti, širine, privzgojiti si.gibkost, delavnosti in učinkovitosti, pridobiti si zvez in uveljaviti sloveni stvo v svetu. Zlasti to zadnje: uveljaviti slovenstvo v svetu. Naš narod je majhen, živimo na majhnem delu .Evrope. Svet^ nas ne pozna. Edinstvena prilika, da ponesemo v svet slavo vernega, delovnega in tako visoko kulturnega narcia. Mislim, da ne bo niko= gar med nami, ki bo nas v svetu predstavil kot brezverce, kot delo- mržneže, pijance, prepirljivce in pretepače in morda celo kot ne= poštenjake. Izrabimo ugodno priliko in povejmo svetu,, kje . je naš a _ do« movina, govorimo o naši slavni preteklosti, o naši torbi za Zedi= njeno Slovenijo in o naši slovenski državni misli«- Bratje! Kjerkoli boste, ponesite v svet slavo in čast na= še ljube slovenske domovine! v ; , Ko boste v svetu določali smer svojemu življenju, glejte nanj v luči: ali smo večali slavo naše domovine s svojim živije = * njem? . > . „, . . Svet na 3 mora po nas spoznati, da nas bo spcsroval m da \ ®I M \ 43 U ctS t \>CQ j| M P Štev, 25,, leto III, - 6 - 20. junija 194 8/^ ne bo pozabil na nas. P* številu smo majhen narod, zato nam ostane samo še kvali= ^ teta! Svet moramo prepričati o^naši kvalitetnosti, In kdaj smo imeli lepšo prilik* za to, kot je naše begunstvo in naša emigracija? Nadalje ne pozabimo! Kot iual narod bomo v sistemu bodoče= ga svetovnega vsestransko povezanega gospodarstva utonili, če ne bomo pripravljeni j strokovno, teoretično, praktično. Zgraditi bomo morali krepko gospodarsko *grodje, Slovenija se mora industrijalizi= ratil Slovenska kmečka produkcija najmanj popetoriti, slovenska me= sta podvojiti ali potrojiti glede na svoje sedanje prebivalstvo; na= ši kanibali podvajsetoriti. To so ogromne zahteve. Ce jim ne bomo ustregli, bo po nas! Bodoča vodilna kasta v svetu bodo industrijski in trgovski kapitali, sindikalni organizatorji. Te kaste Slovenci nimamo, a si" jo moramo vzgojiti. V tej točki se nam emigracija kaže kot velik božji dar* Kdaj smo imeli lepšo priliko, da se v tem smislu pripra= vimo? V tem oziru bo za nas veliki svet najboljša šola. Nekaj let prakse po bankah, velepodjetjih nam ne bo škodilo. Zato naj bo naš sklep! kjerkoli bomo, se hočemo okoristiti z vsem, kar bomo dosegi".s v kmetijstvu, v obrti, v industriji, v bankarstvu, pri prometu ~ povsod. Glejmo z odprtimi očmi, študirajmo, delajmo, pišimo, zbirajo mo se, kar bi utegnilo koristiti nam in našemu narodu] Toda to še ni vse! Ko bo svet produciral toliko materialnih dobrin, da no za¬ dostil velikim p*trebam, bomo prišli v dobo prenasičenosti z dobri¬ nami* Svetovna pezornost se bo obrnila h kulturnemu življenju. Takrat bo šele prišel naš časJ Takrat se bo slovenstvo lahko uveljavilo. Uspešno bo do= prinašalo k evropski in svetovni kulturi! Do takrat bo pa nevarnost, da nas gospodarska tekma pogol= tne, šibke kot smo, Z a to je potrebno, da se naš mlajši rod vrže navdušeno na gospodarsko socialno delo. /Dalje prihodnjič/*- SI/pH STdi:T|/X (Nadaljevanje). Dvomi, ki^so nastali, so mučili Avguština vedno bolj in bolj. Iskal je po= moči in kako rad bi jo dobil pri škofu, ali ne' najde pravega dosto= pa* - Kako je obžaloval, da Ambrozij, katerega je pozneje imenoval "duhovnega očeta”, že takrat ni napravil iz njega dobrega kristjana. .Ambrozijev vpliv za Avguštinovo spreobrnenje ni bil osebni - temveč so to storile samo njegove pridige. Zmote Manihejcev je Avguštin že takrat zapustil, vendar ga dvomi niso zapustili. Sam piše pozneje! "Dvomil sem nad vsem,ko= lebal sem in tja,... celo obupaval sem, da bi resnico našel,.V’ Milost ga je nato prešinila, ko je jel citati spise Ploti= na Odprl se mu je nov svet, ki ga je peljal iz temnih domov in Črno= gledstva proti svetli, sončni širjavi. Postalo mu je jasno* Bog je neskončno duhovno bitje in hudo nima z božjo svetostjo nikake zveze! Toda Avguštin hoče še več kot čisto duhovne pojme razčistiti, Iskal je poti in pri Platonu, grškem modroslovcu, kakor tudi pri vsem po= ganskem modroslovju - je ni našel,- Sele pisma apostola Pavla so.mu pokazala pot in način, kako se združiti z Bogom v duhu in resnici, Štev, 2$., Leto III, - 7 . - 20, junija, 1948, kako ga posedovati..’Bog potegne človeka k sebi, če mu le-ta pripra=, vi srce, si ga očisti greha in zenskih želja. Oprostiti se greha, to je bila sedaj nova težava za Avgul ština - novo delovno polje zanj, ker je hotel vse.svoje duševne si= le porabiti za to, da n&jcie Besnico. •*-, Zajela ga je vsa''grenkoba bo= ja proti strastem - njegovim starim prijateljicam. rf Dve volji sta se borili v meni in mi trgali dušo, volja mesa in volja duha”, pravi pozneje sam o sebi. V času tega težkega razdvojenja ga je obiskal njegov rojak in prijatelj Ponticijan, kateri je bil vnet kristjan, v službi pa kot gardni častnik na kraljevem dvoru, - Pripovedoval ’ mu je, seveda.ne brez namena o nenadnem spreobrnenju dveh svojih to= variših, visokih dvornih uradnikih, ki sta nekega dne prišla na svo= jem sprehodu v zapuščeno puščavniško kolibo, v kateri so sicer bivd= li pušČavniki, pa so bili tedaj na delu, - V kolib-i sta, r našla 11 živ« Ijenjepis sv. Antona puščavnika”,- Čitala sta in vsebina knjige ju je tako presunila, da sta sklenila odpovedati.se s etu in postati puščavnika (Nadaljevanje). V tem svojem trpljenju je samevala po cele ure v svoji sobi.* Večkrat je segla po Hoji za Kristusom. In brala je v dvanajstem poglavju druge knjige: Kf boš tako daleč, da ti bo bridkost sladka in prijetna za= radi Kristusa, tedaj vedi, da je dobro s teboj, zakaj našel si raj na zemlji, " Dokler ti je težko trpeti in bi rad trpljenju ubežal, dotlej ti ne bo dobro in bridkost, ki pred njo bežiš, bo vedno za tenoj s Ako se vdaš v to, kar mora biti, to je, da trpiš in umiraš, bo kmalu bolje in našel boš mir. , In zato je molčala, trpela, molila in čakala, da se razme« ( re urede* Molila je s Moj Bog, kar hočeš, kakor hočeš, dokler hočeš J Nekaj dni po uspeli pevski tekmi v operi je.prejela Cilka pi¬ smo, Bilo je priporočeno. Zelo. se je začudila, ko ji je pismonoša poleg pisma ponudil tudi svinčnik; in ji pokazal prostor, kjer naj podpiše. Neznana pisava. Kdo neki ji piše. Poznala je pisave vseh so= šolk in. vseh sester iz samostana,ki so ji pisale. Obrnila je pismo, toda odpošiljatelj ni bil označen.• Vzela je nož in prerezala ovitek. Sedla je in brala: Spoštovana .gospodična I . Najprej mi dovolite, da Vam k Vašemu nadvse uspelemu.nastopu v operi še enkrat prav iskreno čestitam. Nad Vašim uspehom nisem bil prijetno presenečen samo jaz, ampak tudi moji prijatelji iz opere, posebno še naš gospod ravnatelj« To je za Vas velike važnosti, ■, V tej stvari in še v'mnogih drugih .stvareh se želim z Vami pogovoriti. Vabim Vas, da pridete v soboto v- Ljubljano. Oakal Vas bom v veži glavne pošte do desete ure dopoldne. Željno Vas pričakujem ip. Vas iskreno pozdravljam! Janko Ahačič. Zganila je pismo in ga položila nazaj v ovitek,_ Pismo je bile odišavljeno s prijetnim vonjem, ki se je razširil po sobi. 8 20« junija 194-8« Štev, 25»»Leto III« Pismo je vtaknila v žep in naslonila glavo na blazino di= ■ vana, kjer je sedela. Kaj naj stori? Zopet novo vprašanje, na katerega zopet ne bo našla odgovora. Vsak dan nove bolečine* Molila je, toda njene misli so bi= le vedno nejasne in taka je bila tudi molitev. Veliko je molila,to= da njena molitev je bila samo "ustna .molitev", M mogla zbrano moli= ti. Nekdo je vstopil v kuhinjo. Mati se je vrnila iz trgovine. Vstala je in nadaljevala a svojim delom. M hotela materi pokazati, da ji je hud® in zato ni odkrivala svojih čustev pred njo. Tudi z • očetom sta se ogibala drug drugega. Duševno razpoloženje vseh treh je bilo tako boleče, da se nihče ni upal načenjati razgovora. Med kosiloii se je odločila, da pojde k gospodu župniku. Kako, da se ni že preje domislila tega? Gospod je dober in izkušen, lahko ji bi prav svetoval. V tej neodločnosti ne more več živeti. Kakor je sklenila, tako je tudi storila, Gospod župnik jo je sprejel.prijazno, Cilki se je zdelOjda še prijazneje, kot običajno. Smatral je za dobro znamenje, saj zadnje čase ni bilo nobenega Cvelbarjevega na spregled, "Sedi, Cilka, sedi in povej kaj lepega, čast Bogu” je od= kazal gospod župnik Cilki prostor poleg svoje delovne mize, "Včasih je bilo lepo, včasih! Sedaj je pa pusto in žalost- n®!*’ je dejala Cilka. "Mlado dekle in žalost, to vendar ne gre skupaj!" se je po= šalil gospod župnik in hotel odobrovoljiti Cilko,- ki je žalostno se- dela ob pisalni mizi in gledala srozi okno. Skoro ji je šlo na jok. Gospodu je bilo hudo, ker njegove besede niso našle v Cilki nobenega odmeva, "Zakaj si tako žalostna?" "Lahko si mislite zakaj in česar ne veste, je napisano tu", je dejala Cilka in ponudila gospodu župniku Jankovo pismo. Gospod si'je nataknil očala in vzel pismo iz ovitka. Močan vonj iz pisma mu je povedal t da je prišlo od nekoga, ki mnogo da na tj, kar prija peterim človeškim čutom. Popravil si je očala in bral, Cilka je zrla zopet skozi okno, Vreme je bilo pusto, je= sensko, Ta puščoba je še bolj vplivala na njeno razpoloženje. Gospod župnik je pismo prebral, odložil očala in gledal"v žalostni Cilkin obraz. Razumel je vse, ' ... "Kaj pravite na to, gospod župnik?" Uprla je svoje velike oči vanj, kakor da pričakuje, da bo gospod župnik z eno samo besedo odstranil tse, kar jo teži. *Kaj naj rečem? Zdi se mi, da se sedaj'odločuje tvoja uso¬ da za vse življenje." "Tudi jaz to čutim in prav zaradi tega sem prišla, da vas prosim, gospod župnik, svetujte mi. PLecite, povejte, kaj naj storim? Jaz sama tega ne vem in ne morem. Edino vi mi morete pomagati, edi¬ no 'vi mi lahko svetujete." V njenih očeh so se zalesketale solze. Njena bol je pri- kipela do vrha. "Kaj naj ti rečem, dragi otrok?"^je dejal sočutno gospod župnik, "Svetovati ti ne morem. Ali naj rečem« pusti tega človeka, ne meni se zanj in se odloči za redovniško življenje? Ali naj rečem? božja volja je, Cilka, izrabi ugodno priliko, ki se ti nudi. Pred. teboj je vse tvoje' življenje, je tvoja kariera, je tvoja sreča, je tvoj ženin, je vsej kar ti more nuditi svet? Ni mogoče! Vse to je v ^ OŽ 2 i !? = f!?!h*" ===: _ = _ ======:=== , ====== _ = _ ====;;::=;= (palje =; prihodnjič} ; , == . == Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu,