r^ltjTeiji slovenski dnevnil^l i v Združenih državah Veli« za vse leto ... $6.00 | g Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List zslovenskih .delavcev v Ameriki« l The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHebea 3—3878 Entered a z Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. X, under Act of Congress 0f March 3, 1870 TELEFON: CBelsea 3—-3878 NO. 245. — STEV. 245. HEW YORK MONDAY OCTOBER 19, 1931. — PONDELJEK, 19. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX, THOMAS ALVA EDISON JE VČERAJ ZJUTRAJ UMRL SLAVNI 1ZNAJDITELJ SE JE ZADNJE DNI MALO ZAVEDAL , IN JE MIRNO ZAVEČNO ZASPAL Zdravnik je ugotovil, da je slavni iznajditelj umrl v spanju. — Truplo počiva na mrtvaškem odru v knjižnici hiše, v kateri je živel Edison petinštirideset let. — Kdaj in kje po pokopan, ne bo objavljeno, da se prepreči prevelik naval občinstva. — Casniski poročevalci so v bližnji garaži pričakovali vesti o njegovi smrti. Japonci se vedno napadajo PROF. PUPIN ODLIKOVAN MAYFLOWER" AL CAPONE BO NIMA SREČE! MORAL SEDETI Slavni iznajditelj, ki je po. Mayflower je bila jahta Včeraj zjutraj ob pol štirih je umrl v W e s t Orange, N. J., Thomas Alva Edison, eden najslavnejših iznajditeljev. Deloval je do svoje pozne starosti ter osrečil človeštvo z neštevilnimi iznajdbami. V Llewllyn parku, na posestvu tega najslavnejšega Amerikanca, je vladal popoln mir, ko se je bližala zadnja ura. V bližnji garaži so čakali časniški poročevalci vesti o njegovi smrti. Daleč naokrog so bili razpostavljeni stražniki, ki so skrbeli za popoln mir. V soboto popoldne so se poslovili od bolnika člani njegove družine in uslužbenci. Med njimi je bil eden, ki je bil že dvainpetdeset let v njegovi službi. Pri njem je bil do zadnjega njegov zdravnik dr. Hubert S. Howe, ki je tudi sporočil poročevalcem! vest o njegovi smrti. Rekel je, da je bil zadnjih 54 ur v nezavesti in da je takorekoč v spanju umrl. Ob pol štirih zjutraj je bilo torej končano pestro in uspehov polno Edisonovo življenje. Truplo so položili na mrtvaški oder v knjižnici hiše, v kateri je prebival Edison petinštirideset let. Vest o njegovi smrti se je potom aparatov, kate- j re je Edison sam iznašel oziroma pomagal iznajti, z bliskovito naglico razširila v vse dele sveta. In iz vseh delov sveta so začele prihajati brzojavke z izrazi sožalja. Eden prvih,ki je izrazil Edisonovi vdovi in njegovim otrokom svoje sožalje, je bil predsednik Hoover, njegov občudovalec in njegov osebni prijatelj. Družina pokojnika je včeraj sklenila, da ne bc objavila dneva, ko se bo vršil pogreb, da se prepreči naval občinstva. Pokojnik je bil rojen kot sin revnega žitnega trgovca dne 1 I. februarja 1847 v mestu Milanu v državi Ohio. Z dvanajstimi leti je nastopil svojo pot v življenje. Začel je prodajati časopise na železnici med Chicago in Detroitom. Nato se je naučil telegrafirati. Ena njegovih prvih iznajdb je bila, kako pošiljati po eni žici istočasno več brzojavk. Leta 1877 je napravil Edison eno svojih največjih iznajdb — konstruiral je namreč fonograf. — Kmalu nato se je posvetil novemu problemu — električni žarnici. Iznašel jo je 18. oktobra 1879. Nato je sledila iznajdba iznajdbi, in lahko se reče, da jih je vseh skupaj nad tisoč. Njegovo življensko geslo je bilo: — Vsak uspeh sestoji iz dveh odstotkov inspiracije in osemindevet-desetih odstotkov trdega dela. po rodu Jugoslovan, je dobil najvišje ameriško odlikovanje za inženirje. ________ Dr. Michael I. Pupin, profesor na Columbia vseučilišču v Xe\v Yorku, je sprejel za leto 1932 najvišje ameriško odlikovanje za inžinirje, Fritz Goldovo zlato kolajno kot priznanje za svoje delovanje, kot "znanstvenik, inži-nir, pisatelj, iznajditelj, zlasti pa za izboljšanje telefona". Dr, Pupin je profesor elektro-melianike na Columbia univerzi. Med inžinirji in znanstveniki je splošno znan kot iznadjtelj elek tričnih strojev pri telefonih na veliko razdaljo. Njegov najbolj poznan spis je -"Od naseljenca do iznajditelja". Dr. Pupin je bil rojen v Bana-tu v Jugoslaviji kot si ubožnili kmetskih starišev. Še kot mlad deček je prišel v Ameriko in je opravljal razna nizka dela v restavracijah in na farmi. Obiskoval je večerno šolo, potem pa Columbia vseučilišče, kjer je tudi dovršil svoje študije in bil pro-inoviran doktorjem znanosti in na John Hopkins vseučilišču dobil naslo.v doktorja pravdoznan-stva. Xekaj let je študiral tudi na berl oskem vseučilišču. Pred leti je bil predsednik American Institute of Electrical Engineers in American Association for the Advancement Science. štirih predsednikov. — Bila je v špansko-ame-riški vojni. — Hoover jo je zavrgel. WASHINGTON*. D. C., 18. okt. Nikogar ni, ki bi rešil nekdaj sijajno jahto Mavfohver, ki je služila štirim predsednikom Združenih držav kot vladna jahta. Prvotno je bila jahta last Og-den Coleta. milijonarja iz Rhode Island. Pomorski dpeartment jo je od njega kupil leta 1808 in j<-bila takoj predelana za bojno ladjo in je bila tekom špansko-ameriške vojne poslana na Kubo Predsednik Roosevelt jo je 1. 1902 izpremenil v predsedniško jahto. Uporabljali so jo predsedniki Roosevelt. Taft, Wilson in Cool-idge; predsednik Hoover pa jo je zavrgel, ker je njeno vzdrževanje zvezano s prevelikimi stroški. Porota je spoznala Ca-poneja krivim. — Kazen l>9 17 let in 50 tisoč globe. — Ne bo jokal. CHICAGO, 111.. 17. oktobra. — Postavo zvezne vlade je dans s' trdo pestjo prijela kralja zločin-j cev Alfonza Caponeja, kateremu i preti zaporna kazen 17 let in 50 ; tisoč dolarjev globe. Porotniki so se posvetovali 8 1 ur in 18 minut nato pa so izrekli pravdorek: kriv! Ko je porota naznanila svojo razsodbo, je Capone grizel ustnice. Caponejev zagovornik Fink se tedaj še ni odločil, kaj bo napravil. Sodnik ga nekolikokrat o-pomni. toda Fink je molčal. Kot je izrekla porota, je Ca- . pone kriv, ker ni plačal dohod-! davka od leta 1925 do ' TAJNA POSVETOVANJA SVETA LIGE NARODOV 2ENEVA, Švica, I 7. oktobra. — Pri včerajšnji dopoldanski seji sveta Lige narodov je podal zastopnik Kitajske, dr. Sze, obširno poročilo o nasiljih, ki jih uganjajo Japonci v Mandžuriji. nrnskga ^929. Gla,vni Caponejev zagovornik • w at fi - u-i Ahern je rekel: — Zgodilo se je. j Na jahti Mayflower je bilo mno k„ -- , , , v . | kar sem pričakoval. • po zelo važnih zgodovinskih kon-j ferenc in posvetovanj. Medtem' Xato se je vnela *"'ahna de-ko ima predsednik navado pova- bata n,ed »govorniki in clržav-biti politične goste v,svojo kem nim Pravdnikom. Prepir je po Rapidan. so prejšnji predscd niki imeli mnogo diplomatičnih pogovorov na jahti, ko je plula po reki Potomac. Ko jo je predsednik Hoover zavrgel iz vladne službe, je bila kon- ' čal sodnik Wilkerson z naznanilom, da mu morajo predložiti predloge in protipredloge v torek. — Ne priznam še poraza. — je rekel Capone, — dokler vjjše sodišče ne izreče zadnje besede. Za-; "GLAS NARODA" — Liat slovenskega naroda v A/neriki t — Naročajte ga I DOKTORICA UMRLA MED OPERACIJO štirikrat postavljena na javno j dovoljen sem z zagovorniki, ki so \ dražbo, toda pomorski delart raent je zavrgel vsako ponudbo, ker je bila prenizka. Nato je bi- se do zadnjega trudili za mene. Da bi jokal, nima za mene pomena; nisem jokal prej, pa tudi sedaj la določena za posebno poizved- ( ne bom yem pa da nikdo ne mo. beno službo v južnih krajih in .v re napraviti ničesar dobrega, da morala biti predelana. Ko je bilo!ne bi prišej v kako zatlrego> njeno prenovljenje že skoraj končano, v njeni notranjosti nastal požar in je zgorela do vodne PHILiADELPIIIA. Pa., 18. okt. gladine ter se potopila. Ko je bi-Dr. Margaret P. Butler je ravno (la dvignjena, je pomorski depart-imela zelo nevarno operacijo na . ment sklenil, da jahta ni več upo-neki ženski na mišičevju, ki veže, rabna in jo je zopet postavil na grlo z ušesi. Njen operacjski nož dražbo samo kot staro železo. ni bil oddaljen niti en milimeter Kupil jo je Leo P. Coe iz Chica- bra. — Okoli sto bivolov v od možgan. ko ji nenadoma pade ( ga za $16.105. j Yellowstone parku bodo to zimo nož iz rok. sama pa pade na tla j _ UBIJALI BODO BIVOLE ZA POTREBNE CHEYENNE, Wyo., IS. okto- poleg operacijske mize. •Nje pomočnik naglo nadaljuje J^QYJ POVELJNIK operacijo, kjer je dr. Butler pre hala in jo srečno izvrši. POLETJE V CONNECTICUT LEVIATHANA NEW HAVEN, Conn.. 18. okt. Poletne ptice so sicer že odletele, . toda poletje se še vedno drži. imenovan 23 Poveljnika velikega WORCESTER, Mass., 18. okt. Kapitan George Pried, ki se je izkazal velikega junaka pri dveh t rešitvah sredi Atlantika, je bil še vedno _____ Španski bezeg, beli in vijolčni, je anJfru*ega Panika Leviathan. v polnem cvetju; sadno drevje je ^ Kot kap,.tan ?arnika President pokrit s cvetjem, -dalije je vi ' Roosevelt je rešil mož posad- deti cveteti skoro v vsakem vrtu. i k* a"^ega tovornega parnika V Old L v me je neka jablana,1 Afino,\Jfl se je leta 1926 potoki je pozabila cvesti spomladi, v pi1 v viharju v sena jlepšem cvetju. Drevje po de-' ™™era Atlantiku. 23. januarja želi je ozelenelo razun na višjih pa Jf, med viharjem krajj|i * 1 res" posadko parnika Florida, ko je bil poveljnik parnika America. Zadnji parnik. kateremu je poveljeval, je bil George Washington. pobili in meso razprodali v vzhodnih državah; izgubljni denar pa bo porabljen za reveže v državah Wyoming in Montana. Nadzornik parka Roger W. Toll je o tem obvestil governerja A. M. Clarka. ki je ta načrt odobril. Vsak bivol bo zaklan in popolnoma očiščen tehtal okoli 500 funtov. "MRLIČ" SE JE ZBUDIL BUKAREŠTA, Romunska, 18. oktobra. — Tekom pogrebnih o-bredov za trgovca Vasila Seliil-lerja, se je pokrov njegove krste dvignil in "mrlič" se je dvignil v svoji mrtvaški obleki in pr-čel klicati na pomoč. Med pogrebci je nastala velika zmešnjava^ ženske so omedlele, mofiki pa so pričeli bežati iz cerkve. Slednjič se je posrečilo napraviti red; Schillerja so ljudje spremili na njegov dom, kjer je kmalu okreval. VSTAŠ1 P0M1L0SCEN1 SANTIAGO, Chile. 17. oktobra. Petnajst mornariških podčastnikov in mornarjev je bilo obsojenih na smrt, češ. da so zasnovali zaroto. Smrtna obsodba bi se imela včeraj izvršiti. V zadnjem trenutku je pa dospelo poročilo, da jih je predsednik pomilostil. Namesto v smrt bodo poslani v dosmrtno ječo. J NEMŠKA LETALCA STA SI V LASEH HAMBURG. Nemčija. 19. okt. Wilhelm Rody in Christian Jo-hannsen, ki sta se na svojem poletu preko Atlantika ponesrečila s svojim aroplanom, in se zdržala na morju en teden, predno ju je rešil parink, sta si danes stala nasproti pred sodnikom, eden kot tožitelj, drugi kot obtoženec. 'Takoj ko sta bila rešena, j.? Johannsen, ki je vodil aeroplan, zahteval od Rodvja, ki je financiral polet, $1200 za svoje plačilo kot pilot. Potem ko sta si ogledala New York, sta odpotovala nazaj v Nemčijo s parnikom. Rody je izjavil, da je vsled ponesrečenega poleta obubožal in je mogel prevzeti stroške samo vsled tega, ker je malo poprej podedoval nekaj denarja. Tako se je naprimer 40. infan-terijski polk pod poveljstvom polkovnika Wanga boril z mongolskimi roparji, ko so se naenkrat pojavili nad kitajskimi vojaki japonski zrakoplovci in jih začeli obstreljevati. Kitajski vojaki so se morali u-makniti, in so imeli dvesto mrtvih. iDne 14. oktobra so vrgli japonski zrakoplovci na mesto Ilsinglungsien dvajset bomb in usmrtili dosti civilistov. 13. oktobra je dospelo iz Pei-pinga poročilo, da so začeli japonski vojaki v bližini Čiliho kopati strelne jarke. Istega dne so obstreljevali mesto Cingčav. Po dopoldanski seji se je popoldne vršila tajna seja sveta Lige narodov, katere se japonski in kitajski zastopnik nista smela i udeležiti. Po seji je bilo objavljeno, da zborovalci niso prišli do nikake-ga zaključka. WASHINGTON. D. C., 18. okt. Ameriški zastopnik na -posveto-j vanjih sveta Lige narodov glede japonsko-kitajskega spora v Man- \ džuriji je dobil naročilo, naj pod nobenim pogojem ne odobri sklepa. kateri bi določal gospodarski , bojkot proti Japonski ali Kitajski. * I iY debato sme poseči edinole tedaj, ko se bo razpravljalo o določbah Kellogoovega pakta. NOVI PARNIK CUNARDA HALIFAX. N. C.. Canada, 18. oktobra. — Največji in najnovejši parnik bo najbrže imenovan "Haligonia". Družba se je pri imenovanju novega parnika ozirala na priporočilo mestnega odbora Halifax, ker je v tem mestu Sir Smuel Cunard ustanovil progo. ki se še sedaj po njem imenuje. RESNO SVARILO GEN. CALLESA Sleherni, ki bo zanemarjal svojo dolžnost, bo strogo kaznovan. — Vstaja v državi Vera Cruz. MEXICO CITY, Mehika, 17. oktobra. — Vojni tajnik Plutar-cho Elias Calles je včeraj izjavil. da se je pojavila v Mehiki resna politična kriza ter da ne bo trpel nobenega nepostavnega dejanja in zanemarjanja odlžnosti. Armadniin častnikom je reki, da bo visoko cenil delo in zvestobo ter da bo najstrožje kaznoval vsakega, ki bo zanemarjal svojo dolžnost. — Jaz — je dejal — imam precejšnje izkušnje v zaščiti narodne varnosti. Prvo njegovo dejanje, odkar je zavzel mesto vojnega ministra, je bilo, da je imenoval svojega prijatelja, generala Rodrigueza, za podtajnika v vojnem ministrstvu. MEXICO CITY, Mehika, 17. oktobra. — V bližini Ixhuatlana v državi Vera Cruz je izbruhnil vroč boj med vstaši in zveznimi vojaki. Vstaši so ustrelili iz zasede petindvajset zveznih vojakov. Soglasno z zadnjimi poročili, prodirajo vstaši v smeri proti mestu Chicontepec. Vladne čete so jim za petami. | Naročite se n* "Glas Narod«" — največji slovenski dnevnik w Zdru-ftenih državah. Weglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* zuje te naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 % Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točo* v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar dtma. kra -*"iry bnd nadaijnih potov in stroikev. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene • podpise* naslovljen cev in ftigom zadnjih poit, katere dostavljamo potu;*" tel jem v dokaz pravilnega izplačila. o Enake povratnice so zelo potrebne aa po— nif irill n v slučaj* sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih sla« čajih tudi na sodnlji v stari domovini. i *- — i Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, -Telephone Barclay 1—039Q aH om - * O L A 0 If A ft t> D A HEW YORK MONDAY OCTOBER 19, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in (7. S. A. "Glas Naroda" | frank Sakser. 1 Owned and Published by ILOflNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President L. Benedlk. Trs as. PkM of butne MW.Whtt as of the corporation and addresses of above officers: red Bereach ef Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NAHODA" (Voice ef the Peepls) lamed Every Day Except Sundays and Holidays bedolcto velja Ust sa Ameriko iZa New York sa celo leto $7^0 ta fr*n>An ... .16.00 U Za DOl leta----------$3 50 Eh pol leta ..... ............... #94*11 hummitTO sa celo leto-----.ti M fc* ftetrt leta . _______________iliO' Za pol leta -----------------------------43AO Subscription Yearly Sfl.00. Advertisement on Agreement. **Olsfl Hsr^dtt" vsaki dan isvzemtt nedelj In prasnikov. DopUl Ira po< pem* poWJatt prortmo. da m Spi« bi oseteostt se ne prtottujejo. Denar nai se bla- po Money Order. Pri spremembi traja naročnikov, tudi prejfcnje bivališče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. "QUI NAHODA". SI« W. llth Street, New Yerk, N Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ki se mu je videl v obliki izogljenelik nitk primeren za žarišče njegove žarnice. In ali je to slučaj, da je pri svojem zadnjem izumu preizkusil šest -tisoč rastlin, preden se je odločil za Artemisio argentato, njegovo gumijevo rastlino? Z Edisonovo smrtjo se je umaknil s svetovne pozor-nioe eden največjih dobrotnikov človeštva in eden najslavnejših Amerikaneev. Z njegovo smrtjo je ugasnil duh, ki je razsvetlil svet. THOMAS ALVA EDISON MANDŽURSKI PROBLEM 'Manclžurski spor meti Japonsko in Kitajsko, ki je že v prvih zadetkih segel daleč preko okvira običajnega spora med dvema državama. je širši evropski javnosti še vedno nejasen. Prirodo konfikta obeležujeta dve okoliščini. ki ne dovoljujeta jasnega vpogleda v njegove vzroke in ne dovolita niti približne slutnje, kako se bo razvil. Prva izmed teh okoliščin je velika oddaljenost torišča spopada drupa pa, da sta v sporu kitajska in japonska politika. kojili metode so Evropejcem malo znane in o kojili skrivnih namenih Zapad ni do podrobnosti poučen. Ako upoštevamo še to da imajo tudi boljševiki v tem sporu važne interese, potem je njegova zamotanost pač dovolj o-znacetia. Iz teh razlogov je obravnavanje mandžurskega problema v Ligi narodov dovolj težavno naravno trd oreh pa je dejstvo, da ima ta mednarodna institucija j BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. V KRATKEM IZIDE*~ Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena 50e. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO ANGLEŠKA HLADNOKRVNOST vjetske vojske in da so bila ravno zadnje meseee potovanja sovjetskih državnikov v Tokio nenavadno pogosta. Sum se je zgro-stil do trditve, da sta sovjetska in tnikadova vlada dogovorjeni za delitev Mandžurije. Pri taki transatkeiji bi se lahko <>ali oču-vati interesi amer. in angleških kaptialistov. kajti slednji so morali pričakovati, da se bosta Rusija in Japonska morali sporazumeti za delitev prej. preden se Kitajska toliko ojaci. da bi lahko učinkovito h vel javila svoje suverene pravice nad Mandžurijo. Pri tej delitvi bi sovjetl zasedli desni breg Amur ja, levi brej; daljno vzhodne politike. Kitajci Vsurija in dolnji tek Sungarija. j hočejo s tem alarmantnim ra* večji del dežele pa bi pripadel i kritjem najbrž vzpodbuditi An-Japoncem. Ker bi pri taki uredi- gleako k večji delavnosti v prid t vi vzhodno-kitajska železnica kitajskemu stališču, pripadla Japonski, bi se sov jet i j Sodeč po pisavi boljseviškega oškodovali s Sinkiangom. Sinkiang zazveni grozeče v u-šesn Evropejca šele, ako se spomnimo. da se pod to besedo skriva prvie posla z vojaško m pomor ,m . , , . i i i - i 1 kitajski Turkestan, najzapadnei sko močno velesilo. Liga narodov1. . .. . , . ima tedaj priliko, da pokaže svo Že prod pol leta jo dejal Thomas Alva Edison svojim asistentom: "Moje življenjsko delo je zaključeno/' To je bilo oh priliki njegovega zadnjega velikega in kakor vse kaže dobesedno zadnjega izuma. Edisonove gumijeve rastline, ki je že prešla v industrijsko izkoriščanje. l)o tega dne je starček kakor že klolgo desetletja prebil Ji do 11 ur v svoji delavniei. Se zadnji dan se je pojavil kakor vedno točno ob pol 8. zjutraj, pregledal kontrolni aparat, ki naznanja, kdaj je ta ali oni njegovih nameščeiu-ev prišel v delavnieo in razen kratkega opoldanskega redeii je našel pravi material, japonski bambus, jo veljavo in si ohrani ugled, ki je oh stičnih manjših konfliktih preteklih let precej trpel. Zdelo se je že. da je Lipa narodov brez moči. ko je v svet prišlo poročilo, da sta angleški in francoski zastopnik v Ženevi v tajni seji dosegla obljubo japonskega predstavnika. da bo «voji vladi priporočil, naj ustavi prodiranja proti Harbinu. Nove vesti vedol povedati .da je Japonska do ne-, ke mere ugodila tej želji Lige narodov. Obenem pa se čujejo vzporedni glasovi da mikadova vlada zaničuje rešitev spora, ho-teč postaviti svet pred dovršeno dejstvo vsaj ob južni progi man-džurske železnice. V teku razvoja dogodkov pa je svetovna javnost opazila nekako mlačno in neodločno zadržanje sovjetske vlade. Bilo je pač govora o osredotočevanju ruskih četv Poamurju in v primorski o-blasti. o noti sovjetske vlade japonski in o naglem potovanju komisarja Karahana, sovjetskega strokovnjaka za vzhodne zadevo, v pokrajine, kjer se je razvnel spopad. sovjetki vpliv odločilen, na jugovzhodu na Tibet, kjer se stikajo nasprotni interesi Anglije in Rusije, na jugozapadu pa na Himalajo. Z zasedbo Singianga bo boljševiških bi postali sovjetski neposredni mejaši indijskega cesarstva. Vest o možnosti te velepomemb ne izpremembe državno-političnih meja na Daljnem Vzhodu in Osrednji Aziji se je v Parizu razširila iz kitajskega vira in dala japonsko-kitajskemu sporu seveda še večjo važnost. Baš zato pa menda ne bo to-na. dasi je na videz zelo verjetna, ker je zgrajena na tezi. ki tvori os sovjetske časopisja pa zadržanje sovjetov ni bilo tako pasivno, da bi dalo slutiti domenjeno igro sovjetske vlade in mikadove vlade. Ruski listi so baš nasprotno temu izjavljali. tla gre v Mandžuriji za "spletke imperijallstov" in da je Japonska dogovorjena z ostalimi velesilami. Da je slednja domne va verjetnejša, potrjuje tudi dejstvo. da se Japonska krčevito brani posredovanju Ligi narodov hoteč zapletek razčistiti samo nepossrednih pogajanjih s Kitajsko. Slavnemu angleškemu slikarju Thornville-u sa nekoč naročili, naj preslika strop neke kapelice v znameniti londonski cerkvi sv. Pavla. Thorn ville je naročilo sprejel in za slikarja so res postavili v cerkvi visok oder do stropa kapelice. Odra pa niso o-gradili. čeprav je bil slikar vsled te malomarnosti vedno v nevarnosti, da pade skoro 100 metrov globoko na kameniti cerkveni tlak. Nekega dne je pa slikar dovršil glavo sv. Pavla in je hotel pogledati še oddaleč, kako slika u-činkuje. Z roko si j«> zasenčil o-či. potem pa j«» žarel korakati nazaj. Pri tem jt- popolnoma pozabil na to. da oder nima ograje, tako zelo je bil v sliko zatopljen. Slikarja pa j«* opazoval lord Arndel. T;» je videl s strahom, da manjka slikarju le še dober korak do roba. Hotel ga je že poklicati — toda kaj. če bi se slikar vsled klica tko prestrašil, da bi prav gotovo padel vznak na tla 1 Tu je lord prišel na sijajno rešilno misel: prijel je za jopič, ki je bil namočen v črno barvo, ter ga zagnal z vso silo v sliko. — Zo božjo voljo. — j«' zaklical slikar, in priskočil k sliki. — kaj pa vendar počnete — Vaše delo sem uničil, vaše življenje sem vam pa rešil. — je lord odgovoril hladnokrvno in opozoril slikarja, v kakšni nevarnosti je bil. Slikar se je naknadno tako prestrašil. da je moral več dni ostati v postelji. Za spomin na svojo čudežno rešitev pa je naslikal sliko, ki predstavlja najbolj nevaren trenotek vsega tega dogodka. Sliko hrani še danes rodbina loi dov Arundel. VARNOSTNA PRIPRAVA ZOPER VLOMILCE Za utrujene mišice Nič ne da tako hitre pomoči kot PAIN-EXPELLER Neka angleška tvrdka je spravila na trg preprost aparat, ki temelji na principu nevidnih žarkov in omogoča vsakomur, da se v svo ji hiši zavaruje zoper vlomilce. 6im stopi namreč kdo v območje teh žarkov, ki ostanejo tudi ponoči nevidni, zabrni zvonec, ki stanovalce vzbudi. Takšne priprave so bile sicer že prej v navadi za varstvo bančnih zakladnic, blagajn itd., toda zdaj so veliko bolj priproste, vrhu tega pa se dajo z lahkoto uporabiti za avtomatično prižiganje električnih lu či od nastopu noči. So tudi veliko cenejše in jih prodaja večina angleških trgovin z radijskimi potrebščinami. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško»slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo — Mož ravna zdaj z menoj grdo, oče. Pred poroko mi je pa zatrjeval. da sem njeprova kraljica — je tožila mlada ženica očetu. — Saj ni čuda. da je postal republikanec, ko pa vidi. da njegova kraljica ne zna krpati nogavic in šivati gumbov. * Pozno ponoči je dospel potnik v neko gostilno, v kateri je že večkrat prenočil. Gostilničar «*a je prt »sil, naj mu oprosti, da mu more tokrat post reč i edino z jajei. — Kaj nimate več nasoljene«;.! mesa. s kakršnim ste mi zadnjič postregliBilo je dobro. — j<* menil frost. Pa se ojrlasi gostilničarjev sin za pečjo: — To bi bilo pa še bolje, če bi :iaiu vsak mesec poginila kakšna konjska mrha. Na vprašanje, ki sem g-a zastavil začetkom prejšnjega led 11:1. .•eni dobil dosti odgovorov. Nekateri so tako jedrnati, tla jih niti objaviti ne morem. Zanimiv je odgovor eleveland-ke rojakinje, ki se "lasi: — (V si tako radoveden, kakšni so Štajerci, ti povem jaz. ki gra imam že dvaindvajset let v zakonskem jarmu. So namreč do-bri ko duša. pa tudi hudi ko hudič. Mož in ž*-na st« se neprestano prepirala, tako sta se prepirala, tla je moral priti slednjič sam gospod fajmošter na pomoč. Ko je vstopil sveti mož. sta si stala sovražno nasproti. Pogledal je najprej njega, potem pa njo. slednjič se je pa vstavil njegov pogled na psu in mački poleg vrat. ki sta prijateljsko jedla iz en«1 sklade. — Vidita, draga moja, — je začel svojo pridigo, — to je krasen vzgled prijateljstva oziroma medsebojne ljubezni. Pes in mačka stu si po svoji naturi različna, pa sta vseeno prijatelja. Zakaj bi ne bilo mogoče prijateljstvo med dvema človekoma ' •Xjemu so segle gospodove besede globoko v srcu, ona je pa nekoliko pomislila in rekla : — Je že res, kar govorite, gospod župnik, — toda zvežite ju za repova skupaj, pa boste videli vraga in pol ... Naročite ga pri KNJIGARNI 'OAS NARODA' 216 West 184h Street New York City Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlaga- telj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vlage obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank raw iou, iv. t. — Ste li bili zadovoljni z le-koni, ki sem ga vam predpisal — Pa še kako, gospod doktor! Meni so pomagale tri žiiee tega l«*ka proti revmatizmu. moji lie«*-ri dve žliei proti nahodu, kar j** pa ostalo, je porabila žena za čiščenje nožev in vilie. * — Gospod doktor. — je ivk«-l rojak advokatu. — nekaj bi vas vprašal in upam. da vprašanje pri vas nič ne stane. — Vprašanje ne. pač pa odgovor. * Obravnava se je približala svojemu koneu. Sodnik je vstal in prečital razsodbo: — Obsojeni ste na deset let ječe in na izgon iz dežele. Ali imate kaj pripomniti? — Ali bi ne mogli tako skoman-dirati. gospod sodnik — je poprosil obsojenec, — da bi bil najprej izgnan iz dežele in bi šele nato nastopil kazen? * Japonska ne more razumeti, zakaj je ameriška vlada poslala svoje mornariške vojake v Xica-ragvo, namesto da bi prosila Ligo narodov za posredovanje. * iNekateri moški je zato bolj navdušeni za plavolaske. ker je s Črnolasko poročen. * Mož, ki mora služiti dvema gospodarjema, mora enemu lagati. * iNa svetu so še vedno veliki finančni talenti. Tako so naprimer pred kratkim zasliševali v New Yorfcu ne-kema pomožnega šerifa, ki ima na leto $7500 plače, pa si je o i te plače v šestih letih prihranil nad šeststošestdeset tisoč dolarjev. "GLAS NARODA" hew york monday october 19, 1931 THB LARGEST SLOVENK DAILY fat O. S. A KONEC DVELETNEGA POŽARA A. P ČEHOV: V veliki bajne razsvetljeni dvorani se je kar trlo ljudi. V nji je kraljeval hipnotizer. Pri vsej svoji fizični revščini in nesolidnosti je kar žarel od sreče. Od vseh strani so se mu smehljali, mu ploskali in ga ubogali ... Pred njim so prebledeva-li. De al je prave čudeže. Tega je .- pa val, onega paraliziral, tretjega položil tako, da je ležal z vratom na < nem stolu, s petami pa na drugem. Skratka, počel je vrag vedi kaf. Posebno velik vpliv je imel na ženske. Pod njegovim pogledom so padale kakor muhe. O. ženski živci! Če bi vas ne bilo, bi bilo življenje na svetu dolgočasno. Ko je preizkusil svojo peklensko J moč na vseh. se je približal tudi meni. — Zdi se mi, da ste dokaj meh- j k narave, — mi je dejal. — Tako nervozni, dovzetni ste ... Ali vam bo ! prijetno zaspati? — Zakaj bi zaspal? Dobro, dragi! moj, kar pesku il. Sedel sem na stol sredi dvorane, i Hipnotlrer je sedel na drugi stol i na preU mene, prije! me je za ro-I ke in se zagledal s svojimi strašni- j »ui kačjimi očmi v moje uboge oči. Občinstvo je naju obkolilo. — Pssst.... Gospoda ... Psst..,. Ti-Š2! Vsi so utihnili... Sediva, gledava i.i v oči, naravnost v zenice.... Mine minula, dve.... Mraz me spreletava po hrbtu, srce mi začenja močneje utripati, toda spati se mi noče. j Te dni so poročali časopisi, da I ee zarasli silnega šuma in praske-se je nekemu ameriškemu inže- j ta ognja. Kolikor bolj se je elo-uirju posrečilo pogasiti ogromen požar, ki je grozil uničiti vse pe- vedno gibala kakor ob potresu, kajti vsa ta zemlja takorekoe plava na petroleju. Kamorkoli pogledaš ali stopiš, povsod je sani petrolej. Po petroleju smrdi tukaj vse. ljudje in ž:- HIPNOTIZEM Sediva. .. Mine pet minut, sedem.... mra nekdo. — Bravo! Fant od fare! Sediva, gledava se.... noče se mi spati, niti dremati.... Nad občinskim protokolom bi bil že davno zaspal.... Občinstvo si začenja šepeta li, da se kazi. Hipnotizer postane nemiren in začne mežikati z očmi.... Ubožec. Komu je prijetno doživeti polom? O. duhovi, rešite ga, pri-kličite spanec na moje trepalnice, da mi zapro oči! — Ne da se! — zamrmra isti glas. — Dovolj, pustite! Prav sem torej dejal, da je vse to sleparija! In baš v trenutku, ko sem hotel ubogati prijatelja in vstati, sem začutil nekaj na dlani. Potipal sem in spoznal, da držim v roki papir. Moj papa je bil zdravnik, a zdravniki spoznavajo samo s tipom kakovost papirja. Po Darwinovi teoriji ssm podedoval od papana poleg mnogih drugih dobrih lastnosti tudi to prijetno sposobnost. Spoznal sem. da je papir bankovec za per rubljev. Ko sem spoznal to, sem takoj zaspal: — Bravo, hipnotizer! V dvorani prisotni zdravniki so se mi približali in me potipali, reke č: — No.... da.... uspavan. Z uspehom zadovoljni zdravnik je zamahnil nad mojo glavo z rokami in v spanju sem na ves glas zakričal. — Tetanirajte mu roko! — se je oglasil nekdo. — Mu jo morete? Naj .nu roka otrpne. Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih | razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN! "t V premeru meri globus 0 lnčev. — visok Je 10 inteT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA BE NAROCE, GA DOBE ZA — 75 JJ "GLAS NARODA 21« W«st 18 fttrsst New York, H. 7. Hipnotizer-mi je poravnal desnico in začel počenjati z njo svoje vragolije. Roka ga pa ni ubogala. Visela je od telesa kakor da ni moja in še na misel ji ni prišlo, da bi otrpnila. — Ne gre! Zbudite ga, sicer je škodljivo.... Slaboten, nervozen je.... Kar je začutila tudi moja levica na dlani bankovec za pet rubljev.... Razdraženost se je prenesla refleksivnim potom na desnico, ki je hipoma otrpnila. — Bravo! Poglejte, kako je trda in mrzla! Kakor mrličeva. — Popolna anestezija, padec temperature in ©slabljenje srca, — ie dejal hipnotizer. Zdravniki so začeli otipavati mojo roko. — Da, srce utripi je slabo, —pravi prvi. — Popolni tetanus. Temperatura jc zelo nizka. — Kako se da to pojasniti? — vpraša blizu stoječa dama. Zdravnik -skomigne z rameni in vzdihne. rekoč: — Imam0 samo fakt, rŽLzlaee pa žal ne! Vi imate fakt. jaz pa dva bankovca po pet rubljev. Jaz sem na boljšem.... Zahvaliti se moram hip-notizmu, a razlage ne potrebujem. Ubogi hipnotizer! Le čemu si se zvezal z menoj, s kačo? P. S. E. Ali niti to prokleta smola, ali ni to svinjarija? Prav kar sem zvedel, da mi ban-kovcev po pet rubljev ni stisnil v roke hipnGtizer. temveč moj predstojnik Peter Fedorič. i — To sem napravil s teboj, — je dejal, — da spoznam tvojo poštenost. Ah, vrag ga vzemi! — Sramota, prijatelj! Ni lepo! Kaj takšnega nisem pričakoval. — Toda jaz imam otroke, pre-voshoditeljstvo.... ženo.... mater.... In pri taki draginji.... — Ne, ni lepo.... In še svoj list si hotel izdajati.... Sram te bodi. Mislil sem, da si poštenjak, zdaj pa vidim, da nisi.... -T^eba mu je bilo vrniti dva bankovca po pet rubljev. Toda kako storiti to! Dobro ime je dražje od denarja. — Na te se ne jezim! — je nadaljeval predstojnik. — Vrag te vzemi, tvoja natura je taka.... Toda ona! Ona! Ču-uctno! Sama krot-kost, nedolžnost in čednsot jo je.... A? In evo, tudi ona se je polakom-nila denarja. Tudi ona je zaspala. Pod "ona' je razumel moj predstojnik svojo ženo Matrjono Niko-lajevn. trolej,ske vrelce v Morenlju v Romuniji. Različni tehniki so se trudili nad dve leti, d« bi požar pogasili ali vsaj omejili, a ves njihov trud je bil zaman; ameriški inženir je imel ve«"* sreče. Požar je izbruhnil 1!» maja ). 102!>. Petrolej se je vnel v neki luknji, ki so .jo zavrtali v zemljo sredi tisoeili drugih lukfnj. iz katerih .privira petrolej na površino. Seveda ni nikaka redkost, da se ta ali ona petrolejska jama kdaj v jame, pa ogenj navadne k mu lu za duše. Tu pa se ji* zgodilo drugaee. Ta ogenj je «ror»l tedne in tedne in mesece in eno leto in še eno leto, pa ga niso mogli ukrotiti. Vsa tehnika in vsi inženirji niso mogli ognju do živega. V okolici Rnkarešta pa se je zbiralo dan na dan tisoče ljudi, ki so gledali proti mestu Ploseti. niid katerim je bilo nebo vse rde-«'e. tro- vek bližal središču požara, toliko vali in rastline in kamenje, hujše je bilo: za nekaj minut člo- V okolici Morenija pa so kmet-vek ni ve." .slišal, čeprav je bilo I je hodili vseeno na delo, čeprav do središča ognja še pol kilome- So bili od ognja že skoro vsi slepi tra daleč. Mnogo ljudi je v tem neznosnem ozračju omedlelo, da so jih komaj rešili. Voda . ni pomagala tukaj ni«"-, ker je sproti shlapela. Kjer je rast I a le boru* traviea ali pa nedolžen grmiček, tam je danes vsepovsod pusto pogorišče. (jozdovi okoli Morenija pa so se vsi posi šili. Zemlja se je in gluhi. Na polju so 'pobirali koruzo izpod debele plasti saj. Xaj-več pa so kmetje hodili v cerkev molit, da bi bilo že skoraj kone-te strahote. Sedaj so požar res pogasili, trajalo -pa ho še desetletja, pred-no bo zabrisana zadnja sletl ene-jra največjih požarov, knr jih nožna zgodovina. LAVAL IN NEMŠKO IZSELJEVANJE Predsednik francoske vlade La- in v Kaliforniji. Prepoved je zadeval je kot eno izmed glavnih točk la seveda priseljevanje vseh naro-programa nemško-francoskega so- ( dov, dasi je Amerika v kontmgen-delovanja označil rešitev problema ' tih dovolila posameznim evropskim izseljevanja evropskega ljudskega' državam večjo kvoto, poostrivši ta-prebitka v različne prekomorske ko davno razdelitev v zaželjene in nezaželjene priseljence. Omejitev, ki so jo anglosaške dežele postavile proti priseljevanju je najobčutneje zadela Nemčijo. Njen žil Hoovru o priliki svojega^ okto- prir0dni prirastek- ki bU *>rva le~ dežele. Kako važnim smatra Laval to vprašanje, priča dovolj jasno dejstvo, da se francoski strokovnjaki že bavijo s tostvarnim načrtom, ki ga bo predsednik vlade predlo- brskega poseta. Nesporno je prepoved izseljevanja v Ameriko in Avstralijo povzročila občutno napetost v notranjosti raznih evropskih držav, ki so doslej stalno velik del svojega prirastka oddajale v tujino. Zedinjene države same so pred vojno redno privabile in sprejele 2 do 3 milijone izseljencev, pa tudi Avstralija in Novi Zeland ste bili priljubljeni zatočišči za tisoče, ki na evropski celini niso mogli dobiti več dela in zaslužka. Izseljevanje je bilo nekakšen varnosten ven- ^a po vojni se znaten, je povzro čil v povojnih težkih prilikah nevarno no:ranjo napetost, ki so jo nacijcnalisti vešče izrabljali v svoje svrhe. Nemčija se je šele ob koncu 19. veka izmotala iz svojih malenkostnih državnopravnih prilik, nastopila kot združena velesila ter šla po potih drugih držav, ki so že davno prej obvladovale morja in prekomorske dežele. Ob nastopu Nemčije je bil svet že prilično razdeljen. Amerika je bilo domena ! Anglosasov in Ibercev. Avstralija goVori, toda razumel BEG PRED FAŠIZMOM til, ki pa so ga Amerika in neka-! ,UZna AInlca je blla v oblasti tere angleške kolonije brezobzirno! Angiezev« tako da Je Nemčija po-zaprla j l02ila svojo roko lahko le še na ne- m ' ! katere kraje v ravniški Afriki in Ta postopek ni bil naperjen to- I o-eaniii w r,o , _______. . ' Oceaniji, ki pa so nudile le malen- liko proti evropskim narodom, mar vntno možnost za kolonizacijo be- go straž h. stražarji ze niso bilijvec so se anglo-saske prekomorske lega plemena v tem pcjCTiedu jg več ljudem podobni, tal o so bili j dežele hotele zavarovati proti po- Nemčija vsaj nekoliko prehitela sajasti; po obrazu pa se jim je vodnji rumenega plemena, ki jej Italijo. dejanskega stanja pa ni cedil sajast pot. Vojak je odprt | v sv°ji tesnosti začelo poželjivo gie-j m£>3ia več spremeniti usta in poznalo se je da nekaj i dati na obširne neobljudene pre- Francozi, ki se ne izseljujejo radi „n ni nih-idele v Avstraliji. Novem Zelandujin tudi nimajQ potrebnega prebit_ ka. Anglosasi. ki so zasedli znatno površino sveta ter z večjc notranjo politiko nekako brez trenja asimilirali ves tujerodni dotok in Rusi, ki jim je severna Azija prestorna rezerva za daljši čas. niso občutili tesno te. ki je postala v Nemčiji vse eilnejša. Razen tega so Nemci uvideli, da jim z odseljevanjem odteka dragoceni narodni živel j. ki se potaplja v tujem morju in jačji nasprotnike. Nemško izseljevanje je postalo tragika naroda, ki je prekasno prišel k delitvi sveta. POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov i Neki francoski parnik, ki oskrbuje zvezo med Marseilleom in Philippevilleom v Algeriji, je našel na visokem morju majhen čoln in v njem šest popolnoma izčrpanih mladih ljudi. Pripovedovali so, da so ubežali s Sardinije pred divjanjem fašističnega režima in so hoteli doseči Tunezijo. Vihar jih je tretji dan vrgel iz prave smeri in ker niso imeli kompasa, so štiri dni blodili po morju in stradali, ker so jim živila pošla. Francoski parnik jih je spravil v Algerijo, kjer so se zanje zavzeli rojaki, dokler ne dobe dela ter se natualizirajo kot Fancozi. SAKSER STATE BANK 8S COBIUNDC WW NBW TOBK, N. t. poaluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7* ura * zvečer. Poslaiojmo te nI te star* in stanovitne CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftl* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Biish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spiilar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik , Kansas City, Frank« Z agar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Ooofte, Frank Pucelj Ely. Jos. J. Peahel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Oooie Gilbert, Louis Vessel Hibblng. John Pofie Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Kom Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NBW York Oowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO ~ ' Barberton, John Balant, Joe mu Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, John Slap- nlk, Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, FY. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogača r Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren ; Unity Sta. in okoUco, J. SkerlJ, 1 Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan ! Wiilock, J. Petera el i : ' OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer-, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack a Irwin. Mike Paoshek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Knbs WISCONSIN Mihrankee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher DlamondvCle, Joe roHcL Vsak zastopnik imda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Naroda": Za eno leto $6.; s aa Mri me*Me «2.; $1*0. pol leta |8.; za četrt leta New York City je 97. celo leto. Naročnina «a Evropo t« ti. i celo leto. javnostjo dan na dan. seveda prepozno. Sčasoma pa je nemška javnost le spoznala, da se z imperij alizmom samim ne da popraviti nastali položaj. Odrekla se je misli na lastne kolonije ter se morala zadovoljiti z edino možno rešitvijo: naseljevanje v dežele pod tujo suverenostjo. Lavalov predlog za olajšanje tega procesa je našel polno razumevanje. Francija in Nemčija Taosta skupno proučevali možnosti naselitve nemškega narodnega prebitka v Južni Ameriki in v nekaterih afriških predelih, da se rabremeni evopski delovni trg in da se omili notranja napetost. Francija se gotovo ne bo ustrašila nemških kolonistov v svoji prekomorski posesti, osobito, ker rabi v severni Afriki protiutež za nevarno postajajočo italijansko ekspanzijo. Pri tem pa zaupa v asimi-lujcio silo svoje kulture, ki se ji zlasti nemški živelj ne more upirati. Znano je, da nemško pleme izgublja svojo narodno agresivno in obrambno silo, brž ko nima za seboj podpore državne oblasti. Nemci bodo še dalje pojili tuje narode s svoj0 krvjo, kakor je ista usoda namenjena Italiji v deželah latinske Amerike. Vendar pa bi olajšanje izseljevanja Nemcev znatno omililo gospodarsko tesnobo v Nemčiji ter odpravilo marsikak razlog za notranje nemire. Druge rešitve tega problema za sedaj ni in sre-jni po-setniki neobljudenih pokrajin pač ne bedo dopustili, da te pokrajine izpremene svoj narodni značaj. Koncem koncev bo vprašanje v tem, kateri narod je jačil narodno, kulturno in plemensko. Tisti bo tudi vtisnil svoj pečat deželam. MATI UBILA ŠTIRI OTROKE IN SAMO SEBE \VIL.M1X<;T<>N\ Ohio. IS. okt. Sinori j«' 33 l«'t stara mati u:i •■v«>,jem »lomu v Reesville ustrelila svoje štiri otroke, nato ja u-siiirtilf) še samo sebe. obhisti domnevajo, da j«* Predn0 pa so nemški kolonizator-ji spoznali, da so ravniški predeli v višjih legah pod Kenjo in Kili-mandžarom zelo primerni za kolonizacijo belega plemena in predno so mogli te predele posesti s tisoči r~¥vr ti svojega živi j a jih je prehitela sve- ' J^fj fj | \/ I tovna vojna, ki je Nemcem vzela i afriško in oceani j sko posest. Raz-' Vgi naročniki katerim lascem kolonisti so v domovini raz- . i_ i l pihali težnjo po kolonijah in Nem- Je» oziroma bo V kratkem čija je šele sedaj uvidela, da je bi- J pošla naročnina Za list, SO inl^ k°Tje-ZaSigUrati Z na~ I naprošeni, da jo po mo- seljevanjem. Nemčija se je zaveda-' v r . v. • i la svoje nepoporavljive napake in ZHOStl Čimprej obnove.- ves narod je začel zahtevati povra- • » j kj tek kolonij. Dnevni tisk in slov-i Uprava Vj. IN. stvo sta razgrinjala problem pred — ------ DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m članstvo, pme pa ni Slovenci ▼ nfl okoHd, CEHE ZA OCLASE SO 2HBUIE * G I A 8 NARODA" NEW YORK MONDAY OCTOBER 19, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. S. A. ČAKAM TE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. imiiiHHiiininnni 43 ■miiiimiUmmm— • i Nadaljevanje.) Ln potem še to. kar ji je bilo najbolj zoprno: obiski pri |?o-speh tovarišev njenega moža; pred vsem pri gospej Tilšerjevi. ki ji je z medeno sladkim obrazom zadala marsikateri zloben in zopern .»unek ; kako j»' mogla zdržati toliko easao proe (»d moža; njen mož je bil do smrti nesrečen, ko je nekoč za malo časa šla k svoji ze poštami materi. Šele čez osem dni je morala zopet priti nazaj, ker je bil njen mož preveč navajen na njo in njen red v hiši. Seveda. Klarina mati j«- vsak dan gledala, da je bilo pri doktorju llam-inerju vedno v najlepšem redu. Klara je tako in tako zadnje <*as*> v t dno na potovanju. Vsakdo si lahko misli, zakaj se svoji teti r i.jenih starih letih tako prilizuje. Poleg tega pa s«' koneipijent pl. i;iunoviz poteguje za roko starejše hčere svetnika -Janika; to je vendar povsem drugačno dekle kot pa Klara in zdaj se Klara tudi jezi, ker ga tedaj ni vzela. O, in dama. s katero je Silvo videla v Monakovem. je sedaj zaročena. Skoraj gotovo z gospodom, ki je tedaj sedel pol»'g nje. Ali ne.' Ali z njegovim bratrancem.' Njen zaročenec da je v zunanjem ministrstvu.' Potem pa še zahteva natančno poročilo o zaročil' slavnosti! In vsa ta vprašanja gospe Tilšerjeve. kaj so rekli stariši. ali bodo kaj kmalu prišli; gospo profesorico tako neizmerno veseli, da je prišlo do prijateljske sprave, med gospo doktorico in njenimi plemenitimi stariši; saj je tudi sama morala v tem pogledu mnogo pretrpeti, in njen mož ji je priča, toda hvala l>ogu, zdaj j" je vse to končano — in z vsiljivo prijaznostjo je gladila Sil vin i roko. Mrzla polt je oblivala Silvo. Vesela je bila. ko je bila zopet zunaj. Kot grenek okus ji je ležalo na jeziku. To je presegalo njene moči! Umaknila se je v svoji aristokratični zavesti v svojo tišino. kar je najbolj žalilo gospo Tilšerjevo in njene prijateljice. ltožič se je bližal. Andre je kupil lepo smreko in poln veselja je poiskal božični nakit. Silva je povabila Klaro, da bi okinča'a drevesce in rada je prišla s polno skledo božičnega peciva, ki ga je sama spekla. — Kako lepo, Klara, da ste saj za ta praznik pri nas! — pravi Silva po iskrenem pozdravu. — Teta Ana se je zadnje čase tako zelo navadila na mene; po-trebuje me — in tudi meni ni slabo pri njej —. — Tako misli tudi gospa Tilšer; pravi, da en milijon bn za vas prav gotovo. Pravi, da ve. zakaj ste vedno pri teti. — se smeje Silva. Klara se smejo z njo. — Jaz bi tudi bila zadovoljna s četrtino ali desetino milijona! (i os pa Tilšer jeva ve vedno bolj o razmerah drugih kot pa o svojih. Sami ste bile v sobi: medtem pa je bil Andrej zaposlen pri svoji pisalni mizi z nekim zelo važnim delom. Vrata so bila napol odprta in slišal je govorjenje in smeh obeli njemu tako prijetnih ženskih glasov. Zelo veliko je pričakoval dobrega od Klarinega vpliva na Silvo. Ostali večer je sedel pri obeh in veselo so pripravljali božično drevo, ki ga je Klara na gosto obložila s snežno belini bombažem. Jledtem pa so sem pa tam prigrizovali pecivo, ki ga je Klara prinesla. — Kako dobro j«1 vse, kar ste prinesli. "Klara; tako dobro ne /na speči niti kuharica v Darvrizu in je zelo dobra kuharica, — pravi Silva. — Zelo me je razvadila. — in zamišljeno gleda predse. Žalosten sijaj je ležal v njenih lepili in rjavih očeh. Klara ji živahno stisne roke: — Zdaj pa vas bo vaš mož raz-vadil in to je mnogo lepše, ne.' In ako greste poleti zopet v Dar- wiz — — V Daru*iz ne grem več. nikdar — pravi trdo Silva. Sede k pisalni mizi, da bi takoj odgovorila na pismo. Komaj pa je napisala nekaj vrstic, zasliši da je neko padel in takoj sliši krik. Prestrašena hiti v kuhinjo. Ali se je otroku kaj pripetilo? Saj je vendar služkinja pazila nanj. — Kaj je bilo to, Lina.' — vpraša Silva služkinjo, ki je jokaje stala pri mizi. Dekle pove, da je stopila na stol. da bi vzela posodo iz omare. Stol pa se ji je izpodmaknil in je padla na desno roko, — samo. da je nisem zlomila. — stoka in pokaže roko. Strah se prime Silve; ne toliko zaradi nesreč dekleta, kakor zato .k»*r bo imela zopet sitnost v hiši. Silva ne ve kaj bi naredila, samo gleda dekleta. - — Morate iti k zdravniku! — pravi Silva. — Gospa doktor, saj ne morem nič za to! — Lina še bolj zajoka. ko vidi temni pogled svoje gospodinje. — Lina, zakaj pa ste tako nerodni! Oblecite se in pojdite — (Dalje prihodnjič.) CUNARD JAVLJA, DA SO BI- rističnega razreda na krovu B. \ LI VSI PROSTORI BIVŠEGA! kabinah je prostora največ za TURISTIČNEGA RAZREDA NA BERENGARIJI IN AQUITANIJI IZROČENI in. RAZREDU. \a Cunardovem parniku lieren-fiariji so novi fini prostori za tretji razred, kajti tretjemu razredu so prideljeni vsi prostori bivšega turističnega razreda. Kjer je bil prej drugi razred, je sedaj turistični razred. Tako je razvidno iz zadnje izdaje Cunard Anchor Xews. Prostori tretjega razreda so u-dobni in veliki ter so v njih iste ugodnosti kot so bile prej v turističnem razredu. Parniški agentje so hitro obvestili svoje odjemalce o velikih izboljšanjih v tretjem razredu. lierengaria.# ki je dne 7. oktobra prvič odplula z novim tretjim razredom, je imela v njem 3.~>0 potnikov. Veliko povpraševanje za prostore na Berengariji in Aquita-ni.fi jasno kaže. da se bo z vsakim odplutjem to število še povečalo. Kdor potuje v tretjem razredu, dosti prihrani, kajti pomisliti mora. da bi moral prej plačati za turistični razred znatno več. Vsepovsod je opažati zanimanje i€ 19 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Kretan je Parnikov — Shipping Nm — Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman d zvozil > Amerika, povsod dobro, doma najbolje .............................■ Agitator (Kersnik) Imii ........ 21. oktobra: .n\m Cherbourg. Hamburt 22. oktobra: Berlin. Uoulo^r.e Sur iler. Bremen P.. t- g- 23. oktobra: ■ Miljrtlic, Chi-rtfour* ...80! Tiutter«Iurn. Boulogne Sur Mer. Andrej Hofer ......................................5®'tenia m n .. j. - ». o-! Aujrustus, Napo!!. Genov*. Beneška vedezevalka .........................351 — ' 14. oktobra: Ce-.rgr Washington. Cherbourg. Ham-t'dfg 1 štiri osebe. Dosti kabin ie z dve- i ma in tremi posteljami. Vsled t«' izpreinembe bo na Auitaniji 408 novih postelj in vsi javni prostori bivšega turističnega razreda. Obedniea in kadilnica sta na krovu C. in velika zbi-ralniea na krovu I). Kabine so za štiri, dva in tri potnike. Kopališča za moške in ženske v vseh Trst Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Europa. ClierlH>urg. I'nrn^n Iterengaria. Cherbourg Olympic. Cherbourg 31. oktobra: President Harding. Cherbourg, Ham-burg Cleveland, C'li»-rlH.urg. Hamburg 14. novembra: IV «Je France, Havre Vulcan la. Trst I'resiUent Kuwevelt. Cherbourg. Hamburg Ntw Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam t7. novembra: Hiemni, Cherbourg, Bremen 18. novembra: New Y..rk, Cherbourg, Hamburg 19. novembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 20. septembra: « »lympif. Cherbourg Rotterdam, lluulogne Sur Mer, R t-lerdam 21. novembra: Oeoige Washington. Cherbourg. II;im-burg 25. novembra: Albert Rallin. Cherbourg. Haml-U'g 26. novembra: Stuttgart, Chert>ourg. Hrem»-n 27. novembra: Ibmeiic, «"herbourg Aug isiu.«. Nap..li. Genova 23 novembra: I "resident Harding. Cheibourg, Hamburg •t. novembra: Ilaitil-Lirg, Cherbourg. Stateitdani. terdam KANADSKHGTAJCI VKT< I RTA. P». <\. 17. oktobra. V glavnem stanu tukajšnjih kitajskih prostovoljcev je bilo »lanes objavljeno, da je tiso<" elanov popolnoma pripravljenih in <>-premljenih, da se podajo v domovino ter gredo v vojno proti Japonski. Prostovoljci so organizirali tudi zrakoplovu i zbor. Mobilizacija je bila odrejena po velikem zborovanju raznih kitajskih organizacij v Kanadi. 7. novembra: America, Cherbourg. 10. novembra: Komu, Na pol i, Genova 11. novembra: Leviathan. Cherbourg Deuts. hlard, Cherbourg. Hamburg 12. novembra: lJresden. Cherbourg. Premen 13. novembra: Aquitania. Cherbourg Ma jesti«-, Cherbourg St L.ouis, Cherbourg. Hamburg PREVEČ JABOLK W BIX Al i. Nemčija. IS. okto- , --- - , . , • ... , - bra. Žalostno sliko sedanjega go-za boziene izlete ki jili no prire-1 . , v . . . p , - . spodarskega stanja kažejo napisi dna ( unard erta. 1 . , . , .. . _ . ! pri sadovnjakih ]>o vsej I urui- Kabine v tretjem razredu —'giji: prejšnjem turističnem — so zelo j — Poberite sadje, toda pazite, prostorne. Vse je lepo okrašeno.' da ne poškodujete dreves, oprema je privlačna in vsepovsod i jSadje je letos tako obrodilo. so drage draperije. V novem tretjem razredu na Berengariji je prostora za 771 potnikov. Vsi ti prostori so v zad-i njem delu parnika in ne v prednjem kot je bil prej tretji razred. Bivši tretji razred ne bo več služil za potnike. Xa razpolago sta kadilnica in obedniea bivšega tu- da morajo vse veje podpreti s koli. C'ene pa so jako nizke, toda ljudje imajo tako malo denarja. da se ne izplača obrati sadja. Cankar: (■rejnik l\ Cherbourg Cvetina Borugrajska ........................Ji« Cfbelira ................................................ Črtice iz.življenja na kmetih .........3.1 Droliiz. in razne povesti — Spisal Milf-inski .........................60 Darovana, zg« m in vinska povest ........„"»0 Dekle Eliza ........................................-40 Dalmatinske povesti .........................115 Dolga roka.............................................50 Do Ohrida in Bitolja .......................70 Doli z orožjem ..................................Ji« Don Ki šot iz La Manhe .................40 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško> .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .......................................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljrki .....................................,.....40 Elizabeta .............................................35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk................................35 tTozofska zgodba ...............................60 Kra Diavolo ........................................-50 Gozdovnik <2 ZVEZKA) ..............1.20 (ioispodarica sveta .............................40 (■odčevski katekizem ......................... Gostilne v stari Ljubljani .................60 Grška Mytologija ..............................1.— Gusarji ................................................75 Gusar v oblakih .................................80 Hadži Murat (Tolstoj) .................40 Hči papeža, vez.................................1.— Hektarjev meč .................................J>0 Hedvika .......*........................................40 Hudi časi, Blage duše, veseloigra .75 Helena ( Kmetova > ...........................40 .............35 hamburg iloulogne Sur Mer. Rot- Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkra'sa in najbolj ugodna pot za potevanj« na OQrammh Dtri'klh: ILE de FRANCE 26. okt.; 14. nov. • Opolnoči t »Opoldne > PARIS 1. decembra; 16. januarja ' 1. P M. i »12:05 A M.» Najkrajša t»ot po 2«|fcXiilcl. Vsakdo Je v po*«-bi.l kabini t vsemi muilcrnlml udobnostmi. — Pijafa in slavna fran-awka kuhinja izredno nizke cene. Vpraiajti* kateregakoli pooblaA^enega agenta FRENCH UNE 1» STATE STREET NEW YORK. N. Y. Mlinarjev Janez .................................50 Musolino ................................................40 Mrtvi Goslač .......................................35 .Mali Klatež .........................................70 Mesija .................................................50 .Malenkost* < Ivan A'l»re<-ht > ..........25 Mladim srcem. Zbirka imve-ti za slovenska mladino ..........................25 Povesti, j h vmi v tr«l«» v«>zaii«> .. Po strani klobuk Plat zvona .......... Pri s! riru .......... I'r^t božji .......... prozi (Bsinlelaln-i .................................50 ...................................40 ...................................«0 ...................................30 ble0 .1.60 Hudo Brezdno (11. zv. i ........ Humorske, Grote.ske in Satire vezano ............................... broširano ............................. Izlet R. Brourka ....................... Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... Iz tajnosti prirode ................... Iz modernega sveta, trtlo vez. Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 'J zvezka .............................."......1.50 iKračke. broširano ...............................80 , p^, in zanki 'Z™1"- ................................................'šS S Pater Kajetan ....................................1— Jagnje....................................................30 Mister i ja, nuu.-in .............................. 1.— Možje ..................................................1.25 Na različnih potih .............................4H Prav|jire „. Majar Notarjev nos, huuioroka ................... Narod, ki iznnra .................................-10 Naša v;is. II. del, 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša .»-ta. tri vse- g:i slovenskega !*ilku ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda.................................. Odkritje Amerike, t rilo vezano .........60 tuehko vezana ...............................50 Prapreranove zgodbe...........................35 ...............................25 Janko in Metka (za otroke) .............30 Jernar Zmagovar, Med plazovi ---------50 Jutri i Strug* trdo vez .......................7.1 broš.................................................60 Jurčičevi spisi: Popolna izilaja vseh lO zvezkov, lepo vezanih ................................10.— . 0. zvezek: Dr. Zober — Tugomer | broširano .....................................75 Juan iMserija (Povesti iz španskega življenja .............................................50 Kako se sent jaz likal (Alešove<-> I. zvezek .....................60 Kako sem se jaz likal ( Alešovee) II. zv..........................60 Kako sem se jaz likal (Alešovec ( III. zvezek .............60 Korejska brata, invest iz misljonov ! v Koreji .........................................30 Krvna osveta .....................................30 Kmečki punt < šeuoa i .........................60 Kuhinja pri kraljiri gosji nožiri ..JiO Kaj se je Mark aru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................60 Križev pot _ patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks.................45 Levstikovi zbrani spisi ....................-90 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je ; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik .......70 5, zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .........................70 Trdo vezano ...............-...........U— Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kujicijski stražnik, l*ra»lnik. Jezični doktor, tiostil-liiC-ar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lueifer .............................................1.— j Marjetica _________________________________________50 Materina žrtev ..................................-50 Moje življenje .................t...................75 j Mali Lord ............................................80 Miljonar brez denarja .......................75 Maron. krščanski deček iz Libanona .........................................., Mladih zanikemeiov. lastni živo- topis ...........................................75 Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ...................................">0 ■ Pabirki iz Roža t Alhreelit » ............. Pariški zlatar .......................................3."» Prihajač. pov« st .................................60 Požigalec.................................................25 Patria, jn>vt">t iz ir^ke junaške tli»- l»e ..................................................-ill Po gorah iu dolinah ...........................80 Pol litra \ipavea .................................60 Poslednji Mehikanec ...........................30 ......................30 Predtr/ani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .........................25 Pr>jdbe čebelice Maje, trda vez 1— Ptice se'ivke. tr