Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za'/«leta 80 din, za */. leta 45 din, mesečno 15 din; za ino zemstvo: 210 din. — Pia TRGOVSKI LIST Številka 2. in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaia vsak p°nedeiiek> sredo in petek Ljubljana, ponedeljek 4. januarja 1937 CdamS» Posameznl fC/1 številki din ■ Zadeva iiublianske bolnišnice Odbor akcije za razširjenje ljubljanske bolnišnice je objavil te dni obširno anketo, ki jo je priredil med najuglednejšimi našimi ljud-Ir’i v zadevi razširjenja ljubljanske bolnišnice. Od objavljenih izjav bi poudarili zlasti dve, ki sta S1cer najkrajši, zato pa najgloblje Segata v ves problem. Pesnik Oton Župančič pravi: »Čudno, da je treba še naših besed, ko stvar že sama tako kriči!« Dekan medicinske fakultete dr. Serko pa pravi: »Človek res ne ve, kaj je obupncjše: ali razmere v ljubljanski državni bolnišnici ali pa dejstvo, da je potrebno toliko javnega hrupa, da se nekaj zgodi, kar sc kot nujno mora zgoditi?« In baš v tem je vsa stvar! Pri nas ni niti najbolj enostavna in najbolj nujna stvar dosegljiva, če se ne ogreje kar vsa naša javnost. Koliko izjav, koliko deputacij, koliko hrupa in razburjenja je bilo treba, da smo vendar enkrat prišli do tega, da dragocene knjige ne bodo ležale v zabojih v kleteh, temveč da bodo ljudem na razpolago. In za teh borih 7 milijonov, kolikor bo veljala univerzitetna knjižnica v Ljubljani, se je morala vsa slovenska javnost razburjati leta in leta. Prav nič takšnega razburjanja Pa ni treba, kadar gre za univerzitetne objekte v Beogradu. Tam pa gre vse z lahkoto in nove visoke šole se ustanavljajo kar mimogrede. Sedaj zopet visoka trgovska šola za trgovino, kakor da zagrebška ne bi zadostovala za vso državo! Sedaj treba zopet mobilizirati Vso slovensko javnost, da bo vsaj Polovičarsko rešeno vprašanje 11 Ijanske bolnišnice. Po dva, ce ° P° trije bolniki morajo spati j Postelji, na kirurgičnem od-e u so bili že smrtni primeri, ze prenasičen z razni-/r> ezenskimi kalmi, a niti ta, temi l!Pna dejstva ne zadostujejo, !,«56 slovenska jav-np . 1 ' in leta, da se tem Čir*napravi že mli° S!oveniJa še vedno za-čez 0P°z.aria na to obupno in kri-s anje, pa se zida v Beogradu I • ! drugo je v Beogradu, za bolj potrebno ni denarja, c Ttn‘]ni Petrebno pa je denar. a zadeva ljubljanske bolniš- nice ni samo osamljena zadeva, temveč je le ena najbolj kričečih. Podobne zadeve pa moramo doživljati kar neprestano in zaradi teh zadev je slovenska javnost že tako razočarana, da je že skoraj čudež, če je ohranila še nekaj onega idealizma iz popreobratnih in prejšnjih dni. Čim več pa je teh zadev, tem bolj prodira v slovensko javnost tudi prepričanje, da je treba pri nas razmere tako zelo izpremeniti, da takšne in podobne zadeve ne bodo več mogoče. Te žalostne zadeve so že prignale Slovenijo — in jo bodo še bolj — v tabor proticentralizma, ker je pač samo oni nesrečni centralizem kriv, če nastajajo te za jugoslovansko misel tako žalostne — zadeve. Lepo je, če se reče, da tečejo vse reke na vzhod, toda če ne pride nad zapadne kraje nikdar noben dež, morajo vse reke usahniti. In ne bo nobena reka tekla več na vzhod, temveč samo prazne struge bodo govorile o nekdanjih lepih časih! Danes smo že v tej dobi, ko te reke močno usihajo, še nekaj časa takšne politike ko doslej, še nekaj časa takšnega neupoštevanja tudi najbolj življenjskih potreb drugih pokrajin — pa bo katastrofa suhih strug tu! Od kje pa bodo potem jemali na vzhodu vodo? Vsaj na to vprašanje si naj odgovore oni, ki mislijo, da smejo prezirati še nadalje tako važna vprašanja, kakor je vprašanje ljubljanske bolnišnice! Ni vzroka za optimizem Naša olicialna gospodarska politika še vedno Ob novem letu je optimizem že skoraj zapovedan in bilo bi v resnici prehudo, če bi ljudje vstopali v novo leto brez upanja na boljše čase. Zato se ni čuditi, če smo za novo leto čitali vse polno optimističnih člankov. Toda kljub vsemu novoletnemu razpoloženju pa je bilo tudi precej pesimističnih opozoril, ki so predvsem izvirala iz strahu, da se pri nas po vseh težkih in številnih izkušnjah še ne bo začela voditi prava gospodarska politika. Ta skepsa zlasti pri bolj poučenih ljudeh prevladuje in zaradi te skepse je tudi vedno manj optimizma. Priznati pa je tudi treba, da je ta skepsa žal — še preveč utemeljena. Da se je lani pojavilo v nekaterih pokrajinah zboljšanje, se moramo zahvaliti le svoji stari sreči. Če ne bi bilo tako izredno slabe letine v Ameriki, bi sploh ne vedeli kam s svojim žitom. In če ne bi bilo po vsem svetu oboroževanja in vedno večje vojne nevarnosti, tudi z drugimi svojimi proizvodi ne bi mogli naprej. Tako pa nas je slučajna konjunktura rešila iz stiske in dokler se nam bo ta smehljala, bo tudi vse dobro. Ko pa mine ta srečni čas, pa nas bo po vsej verjetnosti zadela še težja kriza od prejšnje. Morali bi zato v povečani meri delati na to, da nam ostanejo od sedanje slučajne konjunkture tudi trajni uspehi in v ta namen bi morali investirati v svoje gospodarstvo tudi znatne vsote, da bi postalo naše blago iskano in s tem dobilo dobro ceno tudi takrat, ko ne bo več tako ugodne konjunkture. Ali pa tako delamo? Prepuščamo besedo optimistom! Mi nasprotno vidimo, da se vse naše gospodarsko življenje giblje naprej po istih potih, ko preje. Vsako oficialno pospeševanje te ali one gospodarske panoge se neha v povečanju birokratičnega aparata, novih obrazcih in novih taksah. Ves efekt tega »pospeševanja« je ta, da ostane v jedru vse pri starem, le gospodarski ljudje morajo prenašati še rnaio več sitnosti. Kakšne koristi ima n. pr. naše gospodarstvo od uvozne in izvozne kontrole? Da bi se zaradi tega izvoz uredil bolj sistematično ali da bi se preprečil uvoz nepotrebnega blaga, more trditi samo tisti, ki sploh nima nobenega stika z gospodarskim življenjem. Ves uspeh kontrole izvoza in uvoza je le ta, da se je izvoz ko uvoz podražil. In tako je z vsako dobro mislijo, z vsakim dobrim načrtom. S težavo doživi tudi ta ali oni dobri načrt svoje uresničenje, ko pa se to v resnici zgodi, je ta načrt či- brez načrta sto nekaj drugega, kakor pa se je prvotno glasil. Kakor hitro pride tudi najboljši predlog v prijem naše birokracije, že ga birokratič-na šablona izkvari v tej meri, da ni nikomur več podoben. Zato ne udajajmo se nobenim praznim upom in zavedajmo se že enkrat, da je zboljšanje pri nas mogoče le po koreniti reformi. Našo upravo je treba rešiti iz dušečega objema birokracije, in dokler se to ne zgodi, ni nobenega upanja na zboljšanje. Zato zahtevamo in ponavljamo vedno znova in znova, da treba gospodarskim ljudem omogočiti sodelovanje pri upravi države. Nikakor ne zahtevamo, da bi ti morali imeti kar odločilen vpliv, toda naj se ne dela proti njih nasvetom in željam, naj se vendar njih bogate izkušnje izkoristijo. Če n. pr. predlagajo zastopniki trgovcev v Podgorici, Ljubljani in Skoplju isto, potem je že s tem dovolj jamstva, da je njih predlog vsaj vsega upoštevanja vreden. In če pravijo zastopniki denarnih zavodov iz Zagreba, Beograda in Ljubljane, da ta in ta stvar ni dobra, potem je čisto gotovo, da res ni dobra! Sploh ne more biti dobra, če zadeva na tako splošen odpor. Ves način postopanja v naši upravi je treba izpremeniti in ta izprememba se naj izvede s sodelovanjem gospodarskih stanov iz vse države. Samo na ta način moremo dobiti vsaj nekaj jamstva, da se bo postopalo bolje. In potem je treba napraviti velik gospodarski načrt za vso državo. Ta zahteva sicer ni nič novega in je bila izrečena že ponovno, ker pa je od uresničenja še vedno tako daleč, kakor je bila, jo je treba pač znova in znova ponoviti. Vse naše gospodarstvo je danes odvisno le od slučajne konjunkture. Danes bodo povsod for-sirali gojitev konoplje, jutri se bo reklo saditi kaj drugega, da smo v večni nevarnosti hiperprodukcije na eni ter pomanjkanja na drugi strani. Ali je res preveč zahtevano, če želimo že enkrat dobiti do podrobnosti utemeljen načrt, kako je treba razdeliti našo agrarno proizvodnjo? Podobne načrte potrebujemo za elektrifikacijo, za lesno gospodarstvo, za rudarstvo, za pomorstvo, za železnice, za ceste, za denarništvo, itd., itd. Ne eden teh načrtov se ne more brez sodelovanja gospodarskih ljudi izvesti! Ne eden teh načrtov ne bo dober, če bo izzvenel v oni znani šabloni, da daje nasvete o vsej zadevi čisto biro-kratični posvetovalni organ, fondu, ki se naj bi v ta namen zbiral, pa Beograd. Vseh listih institucij, ki so le za oči, ne potrebujemo, temveč potrebujemo institucij, v katerih so bo res pridno, vestno in pametno delalo! Pa še z eno resnico se bo treba sprijazniti. Sila Jugoslavije ni v Beogradu, temveč v vseh njenih pokrajinah. Zato tudi ne gre, da bi odločal le Beograd, pokrajine pa bi bile le dekoracija in davčni vir. Pokrajinam je treba dati so-odločujoč vpliv, dati jim možnost, da tudi same razvijejo vse svoje sile! Treba je zato naš nesposobni centralizem pokopati! Vsa naša bodočnost je prav za prav odvisna od vprašanja, če se bo že enkrat posrečilo doseči, da se bo tudi pri nas upravljalo po istih modernih principih ko drugod ali pa bo še naprej vsemogočna birokracij^ in vse ono, kar je z njo v zvezi. In vsa skepsa je na vse zadnje le v tem, ker se moramo bati, da se je birokratizem že tako udobno vgnezdil, da ga sploh ni mogoče več pregnati z njegovega toplega mesta in ker nekateri mislijo, da bi se svet podrl, če ne bi bili pri vsaki donosni stvari vedno tudi oni poleg. Ali naj res imajo skeptiki prav? I. plenarna seja predsedstva Zveze trg. združenj Dravske banovine bo v četrtek dne 7. januarja 1987 ob 16. uri v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva 27. Dnevni red: 1. Odstop dosedanjega predsednika Zveze Josipa J. Kavčiča. 2. Izvolitev novega predsednika Zveze. 3. Slučajnosti. Radi izredne važnosti dnevnega reda pričakuje predsedstvo polnoštevilno udeležbo vseh gg. članov zveznega predsedstva. Podpredsednik: Ferdo Pinter s. r. Tajnik: Milko Gornik s. r. Razvoj avtomo treba pospe Iz spomenice avtomobilskega kluba Beograjska sekcija je poslala članom vlade in vsem odločujočim činiteljem daljšo in podrobno utemeljeno spomenico o potrebi pospeševanja avtomobilizma. Iz spomenice posnemamo naslednja, tudi za javnost pomembna dejstva. Geslo današnje dobe je: motorizacija! Država, ki nima razvitega avtomobilizma, ki ne skrbi za motorizacijo, je nesposobna za obrambo. Vse moderne države so temu primerno tudi uravnale svoje postopanje. Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Belgija, Bolgarska itd. so znižale ali čisto odpravile carino na motorna vozila, trošarino na pogonska sredstva, takse in druge dajatve. Poleg tega izdajajo vse te države na pobudo svojih generalnih štabov milijarde za motorizacijo. Poleg tega grade posebne in razkošne avtomobilske ceste, da tudi na ta način pospešijo motorizacijo dežele. Posledica vseh teh ukrepov je, da je povsod število avtomobilov silno naraslo, in da so imele 1. 4. 1936 motornih vozil: Francija 2,182.138 Anglija 1,990.650 Nemčija 1,104.000 Še pred nekaj leti pa je imela Nemčija komaj par stotisoč vozil. Vzrok je bil v tem, ker je vodila glede avtomobilov približno takšno politiko ko mi, dasi nas seveda v tej naši negativni točki ni mogla nikdar doseči. Ta njena politika je vladala do leta 1932. in posledice te politike in njene poznejše nove in moderne se kažejo v naslednjih številkah: Novih avtomobilov je bilo prijavljenih v Nemčiji: leta 1929 138.282 1930 96.090 1931 68.343 1932 48.276 1933 92.270 1934 150.000 1935 201.225 1936 300.000 Ne bomo tu še posebej opozarjali, kako je zaradi te nove politike narasla v Nemčiji proizvodnja avtomobilov in kako se je zaradi tega tudi znatno dvignilo vse gospodarsko življenje. Bencin je pri nas predrag! Glede števila avtomobilov smo zadnja država na svetu, glede davčne obremenitve bencina pa prva. (Tako znašajo javne dajatve na kg čistega bencina v Španiji 0‘81 din, v Angliji 2T6, Grčiji 3’2, Nemčiji 3‘85, Češkoslovaški 3‘85, Avstriji 4'22, Italiji 4'62, Bolgarski 5'57, Franciji 6‘17 in v Jugoslaviji 8 din.) Posledica tega je, da vsi kupujejo majhne avtomobile, ki potrošijo čim manj bencina. V primeru vojne bi se to tudi posebno težko občutilo. Napačno je, če se zanašamo, da imamo v državi 12.400 avtomobilov, ker polovica od njih je že prestara, druga polovica pa večinoma ne bi mogla vzdržati večjih naporov, ki bi bili v resnem primeru potrebni. Naše ceste so preslabe Graditi treba začeti omrežje avtomobilskih cest. Pred 10 leti bi morali že s tem pričeti, sedaj pa je že zadnji trenutek! Da se dvigne avtomobilizem, treba storiti naslednje: 1. Motorna vozila se morajo izbrisati iz seznama luksuznih predmetov. 2. Odpraviti treba vse trošarine, carine in vse, kar podražuje pogonska sredstva. 3. Odpraviti treba privilegije, ki jih uživajo nekateri uvozniki nafto in bencina. Vsi uvozniki naj imajo iste pravice. 4. Treba je pričeti z gradnjo avtomobilskih cest. 5. Zu lastnike avtomobilov, ki sami vozijo, naj se uvede skrajšani rok službe v stalnem kadru. 6. Določijo naj se nagrade in premije za avtomobiliste, ki imajo svoje vozilo in ga osebno vozijo. V primeru vojne naj se ti uvrste v službo motoriziranih oddelkov. f Josip Perme Na novega leta dan, ko si je vse voščilo srečo, je zatisnil za vedno svoje oči in se preselil k svoji nad vse ljubljeni materi Josip Perme, prokurist tovarne olja, lakov in barv Medič-Zankl. Pokojnik je bil rojen 1. 1891. v Ljubljani, se posvetil trgovskemu poklicu, za katerega se je temeljito in vestno pripravil. Dne 25. junija 1929. je vstopil v tvrdko Medič-Zankl in postal njen prokurist ter opravljal to odgovorno službo skozi 16 let vestno in v največjo zadovoljnost svojega šefa. Pa saj je bil tudi vzor vestnega uradnika! Pok. Josip Perme je bil človek nad vse blagega značaja in zelo dobrega srca. Za njega je bilo znano, da ni nikdar storil nikomur nič žalega in je zato tudi povsod užival največje spoštovanje. Posebno pa je ljubil svojo mater in njenemu spominu je bil po svečen ves njegov prosti čas. Nje gova najljubša pot je bila na grob njegove matere. V današnjih časih pač redek primer tako vzgledne sinovske ljubezni. V nedeljo popoldne so spremili številni znanci in prijatelji Josipa Permeta na njegovi zadnji poti. Srčno dobremu možu in vestnemu delavcu bodi ohranjen blag spomin! spodarski trgovinski odnošaji z Nemčijo čim bolj poglobili, toda najprej moramo pri tem le misliti na interese svojega lastnega gospodarstva. Zato bi smeli v sedanji meri fotsirati izvoz v Nemčijo le, če bi imeli naši izvozniki gotovost, da bodo hitro in lahko prišli do svojega denarja. Milijardo lir za italijansko trgovinsko mornarico Te dni se je začelo v Italiji podpisovanje obveznic, ki jih je izdal novo ustanovljeni italijanski zavod »Societa Finanziaria Marittima«, ki je bil ustanovljen, da izvede popolno reorganizacijo in modernizacijo italijanske trgovinske mornarice. Ustanovna glavnica nove družbe znaša 100 milijonov lir, družba pa sme izdati za 900 milijonov lir obveznic, ki se bodo obrestovale po 4 in pol odstotke. Za obresti obveznic jamči država skozi 20 let. Denar posojila se bo porabil za nakup novih trgovinskih ladij ter za modernizacijo starih. Družba bo odkupila vse delnice paroplovnih družb, ki so v cirkulaciji. Predvsem prihajajo v poštev te družbe: Societa Adriatica, Veneziana, Libera, Adria, Politične vesti Lloyd Triestino, Cosulich in Tirre-nia. Nova družba bo na ta način kontrolirala vse glavne pomorske družbe. Italija, ki je imela nad vse velike izdatke za vojno, ki baš sedaj I Bolgarska vlada je ponudila tudi nreživlin težko nosnodarsko stisko Grei^ in Bcmumji sklenitev po-prezivija težko gospoaarsKo stisko, dobnega pakta prijateljstva, kakor ; vendar najde možnost, da skrbi za ga je sklenila Z Jugoslavijo. Ni napredek svoje trgovinske mor- dvoma, da bodo tudi ti pakti skle- narice. Pri nas pa smo ravno te ni|nj- dni čitali da bodo naše nomorske Ceskoslovaski ministrski predam citati, da bodo nase pomorske sednik dr Hodža bQ v kratkem ob_ družbe opustile redno zvezo z ne- iskai Rim> kjer se bo sesta] tudi z katerimi levantskimi kraji. Mi bo- Mussolinijem, kakor pišejo itali- rno torej nazadovali, Italijani pa janski listi. Hodža bo skušal s po- oanredovali In še hi se nekateri snovanjem Italije doseči zbolj-v .... * v. ®. f., sanje ceskoslovasko-nemških od- ' čudili, če nasi ljudje te razlike ne | nošajev. Italijanski listi hvalijo morejo razumeti. Razglasi davčn Fr. Zelenik: Pristno slovensko Slučaj je nanesel, da sem slišal, kako je solastnik velike slovenske industrijske firme telefonično naročal neke potrebščine pri drugi industrijski firmi, katera istotako obratuje na naši slovenski zemlji. Za to firmo je govoril njen ravnatelj (sedaj se reče direktor), kateri je seveda Nemec, ki pa prebiva na slovenski zemlji že nad 16 let. Ne vem, ali se je temu ravnatelju (ipardon direktorju!) zdelo vredno in mu je bilo potrebno na učiti se našega jezika, še manj pa vem in razumem, zakaij se je naš slovenski industrijec kot naročnik pomožnih snovi za svoj industrijski obrat posluževal tujega jezika. Dotično podjetje, pri katerem je naročal, obratuje na naši zemlji in ima svoje odijemalce v naši državi, tedaj morajo njegovi nameščenci tudi obvladati naš jezik. Ali ni posluževanje tujega jezika v tem primeru znak naše pasje ponižnosti in naravnost sramotnega pomanjkanja samozavesti? Več tponosa bi pa vendar moralo tičati v naših »krivljenih hrbtih! Izvoz v Nemčijo bi bilo treba zmanjšati Beograjsko > Vreme« ponovno opozarja na nevarnosti prevelikega izvoza v Nemčijo, ker so naši izvozniki v nevarnosti, da bodo morali na svoj denar zelo dolgo čakati. Tudi »Trgovski list« je na to že večkrat opozarjal. Sedaj je naš aktivni saldo proti Nemčiji nArastel že na 24 milijonov mark, Posledica tega visokega salda je bila, da je padel tečaj marko že izpod 13 din za 1 marko. To je najnižji tečaj marke, kar je bi dosedaj zabeležen. Zato bi bilo potrebno, da bi naš izvoz v Nemčijo malo zavrli. Naša želja, pravi »Vreme«, je sicer, da bi se go- Opozorilo delodajalcem z več ko 20 delavci Vsi delodajalci, ki zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 delavcev, se opozarjajo, da morajo po določilih člena 100 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih javiti pristojni davčni upravi do 25 januarja 1937 sedež obrata in točni naslov, da jih vpiše v knjigo delodajalcev. Na vsakega delodajalca, ki se itie prijavi do tega roka, se mora uporabiti najvišja kazen po členu 138. zak. o neposr. davkih. Poleg te kazni morajo pobirati taki delodajalci do konca prvega četrtletja davek v znamkah in šele od začetka naslednjega četrtletja v gotovini. Dospelost davkov Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih v I. četrtletju 1937 v plačilo: A. dne 1. januarja 1937 I. četrtletni obrok zgradarine, pridob-nine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjcnc osebe, davka na poslovni promet in vojnico. B. dne 15. avgusta 1937 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani. Oproščeni pa so davka na samce: I Prav tako se mora ugotoviti za 1, Vse posvečene osebe, ki jim |vsakega uslužbence «11 je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih. 2. Osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno poročiti. 3. Vojaki, podčastniki in nižji častniki. 4. Obsojenci v zaporih za dobo kazni. 5. Ino-zemci. 6. Osebe, ki so po državljanskem zakonu nesposobne upravljati svoje imetje. 7. Popolni invalidi. 8. Osebe v službenem razmerju, katerih prejemki ne znašaijo ve kakor 2500 din na mesec. Samski davek se plačuje skupno z uslužbenskim davkom tako od ponavljajočih se dohodkov, kakor od dohodkov od slučaja do slučaja Službodajalci morajo ugotoviti glede vsakega posameznega uslužbenca, ali je samski, vdovec ali ločen, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonske otroke ter tildi Če vzdržuje ženo in zakonske otroke. »Venkov«, glasilo agrarne stranke, ker zahteva priznanje aneksije Etiopije. Gentlemenski sporazum je bil V soboto podpisan v Rimu. Za Italijo | ga je podpisal zunanji minister grof Ciano, za Veliko Britanijo pa veleposlanik Eric Drummond. O Etiopiji se v sporazumu ne govori, , . . j - , , i temveč le o ohranitvi stanja v Sre- ča, ki je podvržen davku, starost dozemskem morju. Pač pa se govori koncem davčnega leta. Vse druge o španski zadevi teT se Italija iz-osebe pa, ki so naštete kot opro- reka za ^vmešavanje. Besedilo . ,___, sporazuma bo objavljeno v nedeljo. scene tega davka, morajo pravico Sporazum na častno besedo, ka- do oprostitve dokazati z listinami, kor bi mogli imenovati italijansko-Prav tako morajo dokazati pravi- angleški sporazum, nikakor ni pričo do oprostitve dotične osebe, ki ^el Jasnosti v stališče Italije do . , - . . j v španskega vprašanja. Italijanski so sodno ločene in morajo vzdrze- časopisi se na moč trudijo, da bi vati ženo ali zakonske otroke. označili italijansko politiko v tem Nameščenci oziroma osehe ki vprašanju za jasno, vendar se ne iNjmescenci oziroma osebe, ki more reči da M njih raziaganje imajo 9 ali več zrvih otrok m ki bilo prepričujoče. ,no plačujejo nad 500 din nepo- Vsebina italijansko - angleškega srednega davka letno, so oproščeni sporazuma je po vesteh angleških plačevanja vseh teh davkov, torej listov naslednja: 1. Spoštovanje se- fndi nsliižhensikeoa davka Pravico danj’ih mei v vsem Sredozemju. tudi usiuzDenskega aavkd. rravico j TtalMa ml]d aarUracHor,* roIpom do oprostitve mora prijaviti davčni zavezanec z izpiskom iz krstne knjige pristojni davčni upravi. Davek na neoženjene moške osebe se ne more plačati z davčnimi Italija opusti aspiracije na Baleare. 2. Protibritansko propagando po radiu Italija opusti. 3. Italija pristaja na vstop Egipta v Zvezo narodov. 4. Italija se priključi londonskemu pomorskemu paktu iz 1. 1936. ter prizna dogovor glede znamkami, ampak ga mora službo- Dardanel, sklenjen v Montreuxu. dajalec odvesti mesečno v gotovini Anglija dogradi svoje utrdbe v davčni blagajni. Fr. Zelenik: Z roke v Kontrola uslužbenskega davka in davka na samce Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Vsi delodajalci, ki morajo po določilih člena 100 zakona o neposrednih davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se pozivJjejo, da v smislu naredbe finančnega ministrstva z dne 10. septembra 1929 predložijo tekom meseca januanja 1937 pristojni davčni upravi v pregled knjižice za uslužbenski davek radi ugotovitve, če so uslužbenski davek pravilno in redno plačevali v davčnih znamkah. Če ne predlože knjižic, se bo ž njimi postopalo po določilih člena 139. odnosno v primeru utajbe davka po čl. 142. zakona o neposrednih davkih. Iz davčne knjižice mora biti razvidno: plača uslužbenca leta 1936, uslužbenski davek in 1 °/o izredni doprinos. Ze polne davčne knjižice mora delodajalec odvesti davčni upravi in si nabaviti nove. Delodajalec mora voditi davčno knjižico za vsakega uslužbenca, tudi če ni zavezan uslužbenskemu davku. Vsi delodajalci se opozarjajo na določila zakona z dne 20. decembra 1930 o davku na neoženjene osebe (Sl. list 27/4 od 15. januarja 1931). Po odredbah tega zakona plačujejo davek ha neoženjene osebe a) vsi neoženjeni moški, b) vdovci brez zakonske dece, c) vsi moški, ki so ločeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdr žujejo žene in otrok. Samski davek morajo plačevati, če so dopolnili 30. leto in niso prekoračili 60. le ta ter stanujejo v mestih, trgih in krajih, kjer je sedež sreskega načelstva. Spomnimo se tistih let, ko smo kot mladiči zapustili strokovne šole in prišli v šolo prakse, v svojo prvo službo. Ponosni smo bili na svoje strokovnošolsko znanje, domišljali smo si, kako veliko znamo in kako se bomo odrezali s svojim znanjem. Pa kaj hitro je prišlo razočaranje. Šola je eno, življenje pa drugo, šola in praksa ne delata vzajemno in sporazumno na veliko škodo obeh, še na večjo iškodo učencev samih. Tako je bilo, tako je še danes in tako bo najbrže ostalo. Kakor se je godilo nam in zanamcem iz strokovnih šol, tako se godi tudi mladim učenjakom. Veliko let študira narodnogospodarske vede na visokih šolali in ko pride z visoke šole dobro podkovan s teoretičnim znanjem narodnega gospodarstva, preizkuša z merilom prakse pravilnost in upravičenost na šoli nabranih resnic. Toda z veliko osuplostjo ugotovi, da njegove resnice ne držijo, da je vse narobe in da praktiki delajo ipo svoje. Zdi se mu, da stvari stoje na glavi, da je nemogoče truditi se za kako zboljšanje, ker kakor rečeno, praktiki delajo, kakor oni hočejo. In njegov v gospodarskih resnicah in vedah izšolani duh bo nehote sledil praksi. Na drugi strani pa se nič boij-še ne godi praktiku. Izkušen praktik naj na odločilnem mestu porabi ^ s voj e izkušnje. Obupan ibo ugotovil, da nima pomena truditi se, ker tisti pri zeleni mizi delajo, kakor oni hočejo. Morda se boste čudili, kako sem postal tako sladkonežen in se spominjam mladih det in njihove izkušnje, nadaljnja zgodbica o teoretiku in praktiku se vam bo mogoče dozdevala brez pomena, v resnici nam pa kaže razruvauost sedanjega položaja, kaže nemož-no razmerje teoretikov do praktikov, da bi na temelju sedanjih razmer začeli zidati za bodočnost. Neprijetna posledica tega je, da živimo od dneva do dneva, z roke v usta, da čakamo, da ukrepamo z Sredozemskem morju. — Listi dostavljajo, da Anglija ni dala Italiji nobenega posojila. Vse vesti o posojilu so b;le napačne. Rimska »Tribuna« piše, da je Velika Britanija pospešila sklenitev gentlemanskega sporazuma iz razloga, ker je zvedela, da namerava Nemčija preklicati tudi čl. 141 in 146 versajske mirovne pogodbe, s katerima se je odrekla vseh svojih aspiracij v Sredozemskem morju in veliko previdnostjo, da skušamo stvari zadrževati, reševati, toda dogodki se razvijajo po svoji volji. I Maroku.-’ N^samo"ITversajsko “po” Smo postali le oportunisti, vži- godbo, temveč tudi s prejšnjimi po-valci neznatnih priložnosti. Delali godbami, kakor v Algezirasu, je bil . i.. t, . nemški vpliv v Sredozemskem mor- so se veliki načrti, veliko se j - ju reduciran na ničlo. Novi spo-mislilo in govorilo za in proti, na- razum z Italijo naj bi bil jamstvo zadnje se pa ni storilo prav niče- proti nemški penetraciji v Maroko, sar. Danes se pa še govori ne, še V glavnem pravijo italijanski mani obliubliaio ukreni za kakšno Usti: Italija smatra spansko držav-manj obljubljajo ukrepi za kakšno k jansko vojno kot čisto špansko zboljšanje. devo, v katero se drugi nimajo vti- Pojavilo in predlagalo se je zelo kati. Italija je nadalje za to, da se veliko načrtov, kako bi se pop ra- sjanJe. v . zapadnem Sredozemlju .. , V »i . I ohrani neizpremenjeno. Zato skle- vilo gospodarstvo, govorilo se je pa z veliko Britanijo sporazum o njih resno in neresno, vsakdo je Toda v španske zadeve se je vrne-vedel povedati, kaj je storiti za šala tudi boljševiška Rusija in če -i , — , , , ’___ ,„„i bi v Španiji zmagali boljševiki, po- bodoonost, toda prav nihče ni znal tem ne bi bPa le španska zapovedati, kaj je treba narediti ta- deva. Italija komunistične Španije koj, da se napravi most do bodoč- ne more dopustiti in zato je z nosti. Tega ne znamo, zato pre- Nemčijo v tem vprašanju razprav- vv ,______• jq l ala. Kljub doseženemu sporazumu puščamo vse skupaj usodi, da sama ostaja ^ ItaUJa z Nemčijo Ita. uredi. lijanski listi dostavljajo k tej kon- Stvarnost zahteva, da ne zanika- stataciji, da je y tem dokaz, da je « ... italijanska politika v resnici po- mo zanimanja odgovornih in ne- pclnJoma samostojna. odgovornih v državnem in gospo- ,talija je proti pričakovanju v darskem življenju. španskem vprašanju naenkrat iz- ,, «, od«*, ^ smo slisall, da je vlada izdala nad da M v Španiji levičarska 280 uaredb za izboljšanje gospo- vlada. Odgovor Italije na francosko darskega položaja itd. in angleško noto bo zato isti kakor m j „ j nemški. Italija bo kljub napoveda- Toda vprašati smemo gospode nemu gentlemenskemu sporazumu pri zeleni mizi, ali so vprašali za 7j Anglijo v španskem vprašanju svet tudi one, iki ne sede pri ze- korakala skupno z Nemčijo. leni mizi ene ki rlelnio v nraksi Balija zato tudi še nadalje po- leni mizi, one, ki delajo v praksi .a.a -ete y španij0 Tako je odšl0 in poznajo gospodarsko življenje iz zadnje dni zopet nad 3000 italijan-prakse, če so bile vse te uredbe skih »prostovoljcev« v Španijo. Pred tudi v resnici gospodarstvu v I njih odhodom se je govorilo, ds , ... bodo odšli v Afriko, ponoči pa so koristi bjn skrivaj poslani v Španijo Teoretiki in praktiki se ločeno Nemška križarka »Konigsberg« brezuspešno trudijo za vsako zbolj- je ustavila v španskih vodah špan-šanjje toda s skupnim in vzajem- ato ladjo jo hotela pri- nim delom bi pa marsikaj slo. Do- kj je v rokah Francove vlade- kler ne bosta teorija in praksa, španski ladji pa se je posrečilo, d» zelena miza in delovna miza, de- je pobegnila. Zaradi tega postopka lolo c1„;nn v,n sir> in nrimn nemške križarke je postala med-složno, ne bo slo m primo- narodna situacijaJ zaradi Spanije rani bomo živeti borno iz roke v ^ bolj napeta usta. | Položaj se za Franca in njegove čete slabša, kakor trde vsa poro-- čila vedno bolj soglasno. Tako od-Prihodnja 8tčVllka l> j rgov- klanjajo Italijani zahtevo, da se ... prepove vsaka intervencija v Spa- skega ll8ta«. izide zaradi niji predvsem zato, ker bi bila ta rru i i i • prepoved danes, ko se je položaj praznika Sv. Treh kraljev madridske vlade utrdil, samo v ko-, _ . . rist madridske vlade. Tudi dopis- Šele V petek 8. januarja nik »Daily Telegrapha« piše, da s o izgubili Francovi vojaki vero v | zmago. Kaj je s podružnico PAB Te dni je PAB zopet objavila |>oziv vsem kmetskim dolžnikom, da takoj plačajo prvi obrok svojega dolga na njen čekovni račun. Obenem je tudi sporočila številke čekovnih računov, ki jih imajo njene podružnice pri Poštni hranilnici. Ti čekovni računi so menda danes edini dokaz obstoja teh podružnic. Za nas ta dokaz ne zadostuje, temveč ponavljamo svojo zahtevo, da mora biti podružnica pAB v Ljubljani avtonomna. Povedali smo tudi že razloge, zakaj je to potrebno tudi v interesu Priv. agrarne banke same! Zakaj se torej to ne stori? Ali naj se morda centralizirajo sedaj v Beogradu še kmetski dolgovi? Ali bo ves centralizma vedno več namesto manj? Beograjska borza Na efektnem trgu beograjske borze v preteklem tednu ni bilo večjih izprememb v tečajih. Samo delnice Narodne banke in obveznice vojne škode so nazadovale. Prve od 6970'— din na 6900, a so se naslednji dan, t. j. 31. XII. popravile na 6920'— din; vojna škoda pa je nazadovala od 376'50 na 374, na katerem tečaju je tudi obstala. Padec obeh papirjev tolmačijo beograjski listi s tem, da sta dva večja lastnika teh papirjev začela svoje pakete odprodajati, ker naj-brže potrebujeta denar. Značilno je, da more že ena sama večja prodaja povzročiti padec papirjev. Ves promet je znašal 4 milijone, toliko ko prejšnji teden. Največ se je prodalo vojne škode (za 2.2 milijona din) in Narodne banke za 0.8 milijona. Na deviznem trgu je bila senzacija: padec marke izpod 13'— din. Dne 25. XII. je beležila še 13*21, padla nato na 13'12 in zaključila z 12'90 din. Angleški funt je nazadoval od 238'75 na 238'—. Promet je znašal 19,8 proti 18,5 milijonom v prejšnjem tednu. Na svobodnem trgu so bili ti tečaji: angl. funt 238, fr. fr. 228, švic. frank 11,50 in ameriški dolar 48,60. Kupčija pa je bila neznatna. Tečaji za mesec januar 1937 Z odločbo finančnega ministra ne 2^- decembra veljajo za nuar 1937 naslednji tečaji. din 303 — 344 — 239-43'20 42'90 14'50 8-15 8-30 7'30 8'80 2'45 217'— 22'— 13'-39'25 1390'— 202-30 1000--227'60 2365'— 46'50 32'30 947'50 1094'— 1066'50 260'— TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA L 1 S T A" Ljubljana, dne 31. decembra. Devizno tržišče Tendenca stalna; promet din 3,141.267'85. V primeri s predzadnjim borznim tednom je tokrat devizni promet nazadoval za 370 tisoč din. Skupni promet je meseca decembra znašal 18'640 milij. din in je za 7'59 milij. dinarjev manjši nego v decembru 1935 ter za približno štiri milijone dinarjev večji kot v novembru 1936. Na poedine devize odpadejo tile zaključki: Devize: minuli tekoči teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam Berlin Curih Dunaj London Montreal New York Pariz Din. deviza Solun Praga Bruselj Trst ] napoleondor zlata turška lira J angleški funt 1 ameriški dolar > 'kanadski dolar 319 573 195 710 411 83(4 49 256 106 58 94 595 priv. ki ir. 35 458 inkl. pr. ki. 366 inkl. pr. ki. 11 1241 262 54 avstr. pr. ki. 58 boni 3 din 7% inv. pos. 28. XII. 84'- 86'- 31. XII. 85-50 87'- zc inv. pos. 28. XII. 80'- 87'- 31. XII. 86-50 88'— 7 % Blair 28. XII. 76'— 77'— 31. XII. 76'- 77'— 7% Seligm. 28. XII. 87-- 90'— 31. XII. 91'— 92'— 7% agr. obv. 28. XII. 50'— 51'— 31. XII. 49-— 51'— 0% begi. 28. XII. 69'- 70'— 31. XII. 68'50 69'50 ■5% voj. škoda 28. XII. 375'— 377'— 31. XII. 376'50 378'— Prometa ni bilo nobenega. Žitno tržišče Tendenca neizpreinenjeno čvrsta. Tudi v tem borznem tednu je bilo perfektuirano le par zaključkov v koruzi in pšenici. Cene vseh mlevskih izdelkov so ostale brez izprememb; prav tako so neizpremenjeno notirali oves, ajda ter rž, dočim se je banatska pšenica podražila za 3 din, bačka pa celo za 5 din pri 100 kg ter času primerno suha koruza za 1 din pri 100 kg. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: - 51 ] nemška marka . 1 zlot . ] avstrijski šiling ! ! ‘ 1 belg .... 1 pengo ...... J braziljski milreis . . J egiptovski funt . . . J urugvajski pezos . . > argentinski pezos . . turška papirnata lira . kVa ntbanskih frankov . . in/, !rancosl(ih frantkov . 100 švicarskih frankov . 100 italijanskih lir 100 nizozemskih goldinarjev 100 bolgarskih levov . j 100 romunskih lejev . . 100 danskih kron . ,. . j 00 švedskih kron . . . ,00 norveških ikron . . . ‘00 pezet.............................._ |00 drahem......................... 40'— O0 češkoslovaških kron . . 152-50 00 fln8kih mark.................. 93-55 ,uo letonskih lat .... 780'- le^rac*n* tečaji so se v januarju lmineZnatno izpremenili. Tečaj za od a£mLki 8°ldinar se )e dvignil s* -v na 2365'-, Kč pa se J znižala od 153'70 na 152'50. na 8o?q JUnt ie Padel od 240 dvi -i Vanimiv0 ie> da se je 25n^ *eoai španske pezete od ,1 , na 260'—. _ Druge izpre- tabe so manjše. Znatno povečanje deviznega prometa izkazuje le New York (za nad 400 tisoč dinarjev) ter deloma Pariz, medtem ko je promet v ostalih devizah nazadoval, najbolj pri Amsterdamu (za čez 300 tisoč dinarjev) ter v dinarski devizi in Dunaju. Narodna banka je tudi t*> pot posredovala le v Curihu, Parizu in Londonu, seveda do višine običajnega dnevnega deviznega kontingenta. Angleški funt je bil zaključevan po din 238'25, nemška marka po tečajih din 13'05 in 13'10, grške drahme pa na bazi din 32'— za 100 drahem. V priv. kliringu so notirale devize London, Dunaj in Berlin. Tečaji pa so bili naslednji: angleški funt 28. decembra din 238'25 29. decembra din 238'25 30. decembra din 238'25 31. decembra din 238'25 avstrijski šiling 28. decembra din 8'20—8'30 29. decembra din 8T4—8'25 30. decembra din 8-12—8-22 31. decembra din 8'19—8'29 nemška marka 28. decembra din 13T8-13'38 29. decembra din 13'00—13'20 30. decembra din 12'98—13-18 31. decembra din 12-95—13'15 V tečajih posameznih deviz je bila v času od 28. do 31. decembra 1936 dosežena tale razlika (vse izraženo v poenih): Amsterdam -j-1'—, Berlin -j- 0'99, Bruselj — 0'50, London 0, New York 2'49, Pariz in Trst 0, Praga — 0'24. Curih je še nadalje beležil brez izprememb na bazi dosedanjih tečajev. S primo Narodne banke Sirite »Trgovski Devize Povpr. din Pon. din Amsterdam 28. XII. 2374'66 2389'26 31. XII. 2375'66 2390'26 Berlin 28. XII. 1743'03 1756'91 31. XII. 1744'02 1757-90 Bruselj 28. XII. 731'44 736'51 31. XII. 730-94 736'- Curih 28. XII. 996'45 1003'52 31. XII. 996-45 1003'52 London 28. XII. 212'66 214'72 31. XII. 212'66 214‘72 New York 28. XII. 4303'51 4339-83 Pariz 31. XII. 4306'- 4342'32 28. XII. 20249 203'92 Praga 31. XII. 202'49 203'92 28. XII. 151-93 153'04 Trst 31. XII. 151*69 152'79 28. XII. 227‘70 230*78 31. XII. 227.70 230-78 Efektno tržišče Tendenca za drž. papirje čvrsta. Nalik prejšnjim tednom je tudi tokrat notirala izmed privatnih efektov le Trboveljska premogo-kopna družba, in sicer na bazi din 220'— v ponudbi. Državni vrednostni papirji so notirali takole: žito: Koruza: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu .... umetno sušena koruza, dobava januai in februar 1937, plačljivo proti duplikatu času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja................ času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja v jan. 1937 . prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, ' zdrav, rešetan, franko naklad, postaja Oves: zdrav. suh. rešetan. fco vagon slavonska postaja, plačlji vo proti duplikatu. Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . Pšenica: banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu . bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu ... * bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha. rešetana, plačljivo proti duplikatu . (vedno franko nakladalna postaja) Rž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja din din 87'- uvoznili dovoljenj ter »Deviesen-genahmigung«. Baš zato je zadnji čas tudi zelo ponehalo povpraševanje z nemške strani. V zadnjem tednu so krile neke večje italijanske tvrdke svoje potrebe po lesu v Sloveniji. Kljub temu pa še ne more biti govora o kakem izvozu v Italijo. Kot vsi znaki kažejo, tudi o dobri konjunkturi ne moremo več govoriti, saj vidimo, da je bil celo izvoz v Nemčijo le nekakšna konjunktur-na slučajnost. Žal moramo ponovno poudariti, da so bile vesti o zlatih časih, ki se bojda obetajo lesni trgovini ter industriji, ne samo preuranje ne, marveč tudi povsem neosno-vane. Obupati pa kljub vsem tem težkim dejstvom ne smemo. Nasprotno: V novo leto hočemo stopiti s prepričanjem in upanjem, da se lesna kupčija obrne na boljše. Les Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . liordonali merkantilni Fiierji do 5'/6' . . . Trami ostalih dimenzij Suorete. konične, od 16 cm naprej . . . ftkorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . ikorete, podmerne, do 88'- 89'- 74'- 75-- 77'- 78'- 115"— 116- 107'- 112'— 125'— 130- 163'- 165'- 165'- 161'- 166' 163'- 131'— 132'— MIcvski izdelki: din Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka po--i-.ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl prometni lavek. plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postala. ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, vegal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . ■ pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . din 265'— 270'- 265'— 270-- 245'- 250'- 225-- 230'- 103'— 105'— 83'- Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna. Kakor smo domnevali glede izvoza v Nemčijo, je ta zdaj res že nekoliko popustil, in sicer predvsem zbog tega, ker nemški uvozniki ne morejo dobiti potrebnih Deske oioin, kon.. od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . Kratice, za 100 kg Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi. naravni, ostrorobi, I., II. . . Deske-plohi. parjeni, neobrobljeni, monte Deske-p'ohi, parjeni, ostrorobi, I., II., . H. ust: Hlodi I., II............. Bordonali . ... . Deske-plohi, neobrob-IJeni boules . . . Deske-plohi, neobrobljeni, L, II. . . . Deske-plohi, 06trorobi (podnice) . . . , Krizi I., širine 5, 6 in 7 cm ...... Frizi I., širine od 8 cm din 80-- 130'- 115'— 120'- 125'- din 120'— 140'— 135'— 130 — 145'- 250'— 270'— 290-— 320'— 195'— 225-— 210'— 230- 245'— 25-- 265'— 30- 235'- 255'— 320 — 340'- 260'- 290'- 475'- 525'- 195'- 730'— 225'- 840-- 810'- 850 — 660- 750-— 760'— 840'” 670-— 750'— 790'— 840'- 840'— 890'- 920-— 980'— 45'- 30-- 55'— 35'- 32'— 22'- 35'- 25-- 11'50 10'- 12'50 11- 34'— 40'- 40'- 44'— Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. Plohi, parjeni, I., II. . Parketi: hrastovi, za ms . . . bukovi, za mJ . . . Želez, pragovi 2'60 in 14X24 hrastovi, za 1 komad . bukovi, za 1 komad . Drva: bukova, za 100 kg . . (Kastova, za 100 kg Oglje: bukovo, za 100 kg . »canella«, za 100 kg . Povpraševanja. I/IIa jasenovina, od 20 cm naprej, 50 dO 100 hmi; 2—5 m. I/IIa hrastove frize: v debelini 25 ihm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Ia neparjeni in parjeni bukovi stebriči (ševroni) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoče. Zaključi Be lahko blago, ki bi ee izdelovalo v prihodnjih mesecih. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. .lavorjeve neobrobljene deske L in M. kakovosti, 18 mm debeline. Ponudbe, Smrekove-jelkove deske 18/24/28 mm. Neobrobljena, neparjena bukovina v monte kvaliteti. Dr. Korošec o zunanji trgovini srednjeevropskih držav V božični številki dunajskega gospodarskega lista »Wiener Wirtschafts-Woche« je objavil notranji minister dr. Korošec obširen članek z naslovom »Problemi trgovine v srednji Evropi«. V članku navaja dr. Korošec najprej podatke o zunanji trgovini držav srednje Evrope, nato pa naglaša, da se more trgovina podonavskih držav pravilno presoditi šele potem, ko se upošteva tudi udeležba Ttalije in Nemčije v tej trgovini. Koncem svojega članka prihaja dr. Korošec do naslednjih zaključkov: »Številke o zunanji trgovini držav Podonavja jasno dokazujejo, da so tako industrijske ko agrarne države Podonavja večinoma za viške svoje proizvodnje navezane na tuja tržišča izven Podonavja. Med državami Podonavja nikakor ni te ozke povezanosti, da bi se smeli v primeru gospodarske ali l>olitične skupnosti ali celo zedinjenja pričakovati kakšni posebni uspehi. Nato navaja dr. Korošec številke o gospodarskih zvezah med državami Male antante in onimi rimskega pakta, ter konstatira, da zaenkrat niti Mala antanta sama še ne kaže posebnih gospodarskih zvez, zveze med Romunijo in Jugoslavijo pa so še posebno skromne. Če niso zveze med podonavskimi državami večje, so vzrok zlasti razne omejitve, s katerimi se namerno otežkočuje izvoz. To so razne izvozne premije, prepovedi uvoza, visoke uvozne takse, kontingenti, devalvacije, blokiranje sald, uvozna dovoljenja itd. Ta sistem se je zlasti razširil na evropskem kontinentu, sedaj pa prehaja že na Veliko Britanijo in Združene države Sev. Amerike. Pri tem. nikakor niso najvažnejši gospodarski, temveč politični momenti. Ti zahtevajo, da se mora gospodarski človek umakniti političnemu. Ta tendenca se itiočpo opaža v Podonavju. Kako bi v bodoče dobil gospodarski moment premoč nad političnim, se danes ne more reči, ker je to v veliki meri odvisno od dinamike politične fluktuacije in politike posameznih držav. Prizadevanje ene države, da se gospodarsko preorientira, povzroča nujno protiukrepe pri drugih državah, ki se morajo tem prizadevanjem prilagoditi.« Zunanja trgovina - barva. plesira in 7p U |inh kemično »naši » tH Ul (IH (|h|eke k)(lbnkf Itd Skrobl in »»etloltk« srajce ovrat alke in manšete. Pete suši. roone. to Uka domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgnva ni. 8 Telefon 11 »-71 Novembra meseca smo izvozili v Italijo blaga za 14,4 milijona din, uvozili pa za 30,8 milijona, da je bila naša trgovinska bilanca z Italijo pasivna za 16,4 milijona din. Prvič po sedmih letih je bila Italija v trgovini z nami aktivna. Jugoslavija je začela v zadnjem času v večjem obsegu uvažati bombažno predivo tudi iz Grčije. Samo v novembru je uvozila iz Grčije 822 ton tega prediva. Milanski trgovci so zelo nezadovoljni z ustanovitvijo nemške družbe »Technische Union« v Zagrebu in Berlinu, ker so prepričani, da ne bo ta družba uvažala v Jugoslavijo samo nemških izdelkov, temveč tudi drugo blago. Milanski trgovci predlagajo, da bi se ustanovila posebna italijansko-jugoslovanska trgovinska zbornica, ki naj bi reševala vsa vprašanja, ki se tičejo trgovinskih odnosa je v obeh držav. Italija je kupUa na Češkoslovaškem 10.000 ton pšenice. Trgovinska pogajanja med češkoslovaško in Francijo so se pretrgala, ker ni mogla češkoslovaška delegacija doseči, da bi se priznali češkoslovaški za nekatere predmete večji uvozni kontingenti. Letošnja pšenična žetev Argentine se ceni na 250 milijonov buš-ljev. Za domačo potrošnjo potrebuje Argentina 90 milijonov, v lz-venevropske države bo izvozila 45 milijonov, da ji ostaja za izvoz v evropske države 115 milijonov buš-Ijev. Občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani bo v sredo, dne 6. januarja ob 9. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, je pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. Dnevni red občnega zbora je: Otvoritev in poročilo predsednika, poročila: tajnika, blagajnika in revizorjev, volitev predsednika, 9 odbornikov in predsednika razsodišča ter dveh preglednikov, določitev članskih prispevkov, samostojni predlogi in slučajnosti. Doma in po sveti O pogajanjih za sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarsko je bilo izdano v Sofiji uradno sporočilo, ki med drugim pravi: Vlada kraljevine Bolgarske je pred kratkim predlagala jugoslovanski vladi sklenitev prijateljskega pakta med obema sosednima in bratskima državama. V beograjskih uradnih krogih je bila ta ponudba sprejeta zelo simpatično. Ko je beograjska vlada konzultirala o tem še grško, romunsko, turško in češkoslovaško vlado in so se te izjavile za bolgarsko ponudbo, je jugoslovanska vlada sporočila, da sprejema z največjim veseljem bolgarsko ponudbo. Kakor hitro bodo urejena še nekatera čisto tehnična in formalna vprašanja, bo prijateljski pakt z Bolgarsko tudi podpisan. Vest o sklenitvi prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarsko je bila v Londonu sprejeta z veliko pozornostjo in velikim zadovoljstvom. »Daily Telegraph« piše, da bo pakt obsegal jamstvo o nedotakljivosti mej obeh držav. Nadalje piše list: »Sklep kralja Borisa, da sklene z Jugoslavijo prijateljski pakt, se more smatrati za pomemben preobrat ne samo za Bolgarsko, temveč za ves Balkan. Vse kaže, da je bila Bolgarska pod pritiskom Italije pripravljena, da sklene mir z Jugoslavijo v nadi, da bo dobila zato politično in gospodarsko podporo. Nova italijanska politika prijateljstva do Jugoslavije je brez dvoma glavni motiv za spremembo dosedanjega bolgarskega stališča, kakor se to opaža tudi v težnji Madjarske, da zboljša svoje odnošaje z Jugoslavijo.« Notranji minister dr. Korošec je imel na novega leta dan po radiu govor, v katerem je najprej kon-statiral, da vlada v vsej državi »red in mir«, kakor se pravi po policijsko. Nato je govoril o občinskih volitvah, pri katerih da se je JRZ močno utrdila. Nove občinske uprave so tudi že prevzele svoja mesta in upanje je, da bodo vestno opravljale svoj posel. Vlada bi želela, da bi še pred razpisom občinskih volitev v mestne občine, ki bi bile oportune, izpremenila občinski volilni zakon v demokratičnem duhu. Toda na drugi strani je želja vlade, da bodo izdani tako imenovani politični zakoni v najbolj prijateljskem sodelovanju s Hrvati. Nato je prešel dr. Korošec na druga vprašanja in dejal, da kriminaliteta v narodu ne pada v tej meri, kakor bi bilo želeti. Krivda za to je v družbi. V boju proti komunizmu more vlada zabeležiti pozitiven uspeh. Žal pa ne velja to za intelektualce. Danes je že nekako moda, da so intelektualci levičarji. Smo proti liberalnemu individualizmu ter družabnemu anarhizmu, toda prav tako proti kolektivizmu, ki nas vodi v komunizem. V boju proti komunizmu bi morali vsi vlado podpirati. Za zimsko pomoč Odboru v Beogradu je daroval kralj Peter 100.000 dinarjev, kneginja Olga pa 20.000 dinarjev. Prometna banka v Beogradu je sklenila, da zgradi v Zemunu tvor-nico za železno pločevino. Baje bo ta tvornica največja v srednji Evropi. Tvornica celuloze v Drvarju bo začela v januarju zopet poslovati. Zaenkrat bo zaposlenih v tvornici 800 delavcev, 1000 delavcev pa bo zaposlenih pri gozdnih delih. Washingtonska pomorska pogodba med velesilami je 1. januarja potekla. Pričakuje se zato nova splošna tekma v pomorskem oboroževanju. Admiral nemške mornarice For-ster je odstopil in je bil mesto njega za vrhovnega poveljnika imenovan viceadmiral Karls. Točno o polnoči, ko je ura odbila 12, je Francova artiljerija izstrelila 12 granat na Madrid. To je bil Francov novoletni pozdrav španski prestolnici. Odbor za obrambo Madrida poroča, da je do sedaj evakuiral iz Madrida pol milijona ljudi, žen, starcev in bolnikov ter 50.000 otrok. Praško »Pravo lidu« poroča, da se je uprlo šest sto italijanskih vojakov, ki so na železniški postaji v Milanu zvedeli, da ne bodo poslani v Etiopijo, temveč v Španijo. »Nočemo v Španijo!« so klicali vojaki. Nato je bilo nekaj vojakov aretiranih, drugi pa so bili odvedeni v vojašnice. Turški listi so začeli zelo ostro kampanjo zaradi neizpolnitve turške zahteve glede Aleksandrete. Vodja narodnih socialistov v Gdanskem je izjavil, da Zveza narodov ne sme biti v letu 1937. več v možnosti, da bi se bavila z notranjimi razmerami v svobodnem mestu Gdansk. Z drugimi besedami se pravi to, da pripravljajo narodni socialisti še letos državni udar v Gdanskem. Maršal Čangsulijan, ki je ujel čangkajška, je bil obsojen na deset let ječe, takoj nato pa popolnoma pomiloščen, da je bila njegova kazen le formalnost. Dobave - licitacije Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 11. januarja ponudbe za dobavo 5000 kg ječmena in do 22. januarja za dobavo železne pločevine. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 11. januarja ponudbe za dobavo plošč za parne vode; do 18. januarja za dobavo 150 hrastovih pragov in 100 m3 hrastovega jamskega lesa. Arlilerijsko-tehnični zavod mornarice v Tivtu sprejema do 19. januarja ponudbe za dobavo raznih kemikalij. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. januarja ponudbe za dobavo dizel-agregata. LICITACIJE: Dne 15. januarja bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo grafitnih loncev in livarskega grafita, dne 16. januarja pa za dobavo platna za zavese za potniške vagone. Dne 21. januarja bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna r% licitacija za dobavo ovojnega papirja za cigarete; dne 22. januarja za dobavo polkartona za potrebe markamice. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Trgovinska pogajanja v letu 1937. V 1. 1936. je sklenila Jugoslavija 10 trgovinskih pogodb, in sicer: z Italijo, Grčijo, Romunijo, Nizozemsko, Turčijo, Češkoslovaško, Anglijo, Francijo in Madjarsko in tik pred izbruhom španske državljanske vojne še s Španijo. V 1. 1937. se predvidevajo naslednja trgovinska pogajanja: z Italijo, da se sedanja provizorična pogodba nadomesti z definitivno, iz -istega vzroka bodo tudi poganja s Francijo. Nadalje se bodo vodila pogajanja še z Združenimi državami Sev. Amerike, Nizozemsko, ker so se pojavile nekatere težkoče, s Švico in s Poljsko. Že v prvi polovici leta se bo tudi sestal nemško-jugoslovanski mešani odbor. Poleg tega se bodo vodila trgovinska pogajanja ob priliki sestankov gospodarskih svetov Male antante in Balkanske zveze. Kdaj se bodo začela trgovinska poganja tudi z Argentino, z le-vantskimi državami, o tem beograjsko poročilo ne govori. jBJRadioU^ Torek, dne 5. jan. 12.00: Češka lahka glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00; čas, obvestila — 13.15: Operni zbori (plošče) — 18.00: Kmečki trio (J. Gregorc, Fr. Nachforg, G. Stanko) — 18.40: Vzgoja in avtoriteta (doktor Stanko Gogala) — 19.00: čas, vreme, pcfcočila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnice (primarij dr. Ivan Matko) — 20.00: Prenos iz Maribora. Sodelujejo: gdč. Jelka Igličeva, solistka marib. opere, Sancin, solist marib. opere, septet bratov Živkov (umetniško vodstvo prof. Mirk) in Šramel Močnik — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Daljne dežele v glasbenih slikah (plošče). Sreda, dne 6. I.: 9.00: čas, poročila — 9.15: Vesel jutranji pozdrav (plošče) — 9.45: Verski govor: Naši misijoni v Bengaliji — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11.30: Otroška ura: Nastop Gašperčka — 12.00: Filmski debut v snegu (predavanje SPD)—12.10: Instrumentalni dueti (gg. Stanko Avgust in Petan Fran-i ce) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Koncert Radijskega orkestra (po željah) — 16.00: Dekliška ura —17.00: Kakšne koristi smo imeli od naših posojilnic (dr. Jože Basaj) — 17.20: Radijski orkester — 18.00: Trikra-ljevska igra iz Mežiške doline. Predelal in za radio priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igralske; družine. Sodelujejo: g. D. Kaška-rov (harmonij), g. F. Bernard (flavta) in Akademski pevski kvintet — 19.00: čas, vreme, poročile 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnice (primarij dr. Ješe) — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča — Konec ob 23-četrtek, dne 7. I.: 12.00: Harmonika in citre (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Godbe na pihale (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pester spored (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina ze Slovence (dr. Kolarič) — 19.00:i čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnice (upravnik dr. Franc Gerlovič) —j 20.00: Večer skladb Riharda Wag-nerja. Sodelujejo: ga. Mila Kogojeva, gdč. Zvonimira Zupevčeva ib radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15-Plesi od davnih do današnjih dni (plošče) — Konec ob 23. Petek, dne 8. I.: 12.00: Slovenski biseri (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila -1 13.15: Schubert, Simfonija v h-molu (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženska ura: Versko naravna vzgoja v družini (gdč-Srečka Labernik) — 18.20: Pesmice za kratek čas (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) 19.00: čas, vreme, poročila —19.30:; Nacionalna ura — 19.50: Zanimi-vosti — 20.00: Plošče — 20.30: Koncert Udruženja ljubljanskih konservator isto v (prenos iz Kra-nja) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče -"i Konec ob 23. Umrl nam je včeraj zjutraj ob 2. uri v sanatoriju „Šlajmerjev dom“ naš dolgoletni, zvesti in zaslužni sodelavec, gospod Josip prokurist ki ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. Prosimo tihega sožalja. m Medič * M trnki, iovarna olja, lakov in barv, dražba z o. z., lastnih Frcm/e Medič, Ljubljana Ljubljana, dne 2. januarja 1937. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d- njen predstavnik O. Mlhalek. vsi v Ljubljani-