Političen list za slovenski narod.
- , , . . , . „P70itl prejeman velja:	I Naročnino Jn oznanila (in sera te) vsprejema upravni«™ ln ekspedlelja t
Za tel« leto predplUaa 16 rld., ia pol leta 8 rld., za četrt leta 4 fld., sa jedem 1	'
me.ec 1 rld 40 kr.	.........i	„Katol. TIskarni« Kopitarjeve ulice št. 2.
V administraciji prejeman velja:	£	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vrodniitvo je v SemenlBklb ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, i«v«em«i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Zrn telo leto 12 (ld.* za pol leta 6 fld., u četrt leta 3 fld., sa jeden D6I6C V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne iterilke po 7 kr.
Vredniitva telef6n - štev. 74.
e^tev. 204.	V Ljubljani, v sredo 6. septembra 1899.	Letnik XXVII
Prazen strah.
Prostemu ljudstvu očitajo praznoverje in vra-žarstvo; toda kdor bi hotel biti pravičen, bi neukemu narodu tega ne mogel zameriti. Saj verujejo celo najboljši politiki, državniki in žumalisti s polno resnobo v strahove in prikazni. Ravno prejšnji teden je strašilo po Avstriji; strašilo je jako skrivnostno in nepričakovano, da so bile zbegane politične glave po celi Avstriji. Kakor pričakujejo ljudje, ki so doživeli kak strah ali »spomin«, nesreče ali nenadne smrti v svoji družini, tako si je bil tudi naš politični svet zadnje dni popolnoma gotov, da se pripeti v Avstriji nekaj posebnega, nekaj strašnega. In kakšen je bil ta strah ? Ej, stari baron Chlumecky je strašil po avstrijskih dvorih in gradovih. Kaj bi neki druzega pomenilo, ako pride Ohlumecky k cesarju, kakor da postane on »bodoči mož«, ki bo prijel v svoje žiljave roke vajeti avstrijske vlade? In ako obišče Chlumecky ogerskega ministerskega predsednika Szella, kaj naj bi bilo to druzega, kakor da postane njegov sovrstnik v dunajskem kabinetu ? Bilo je že kakor pribito, da se pripravi grol Thun s Kaizlom vred v par dneh — na pogreb.
Toda pustimo praznoverje, zberimo raje svojih pet čutov in poglejmo, koliko je na vsej stvari. Res je, da je bil poklican baron Chlumecky k cesarju, ravno tako je res, da je obiskal svojega prijatelja Szella, in da je Szell prišel pozneje na Dunaj. Iznajdljivi nemški politiki so skovali iz teh dejstev najčudovitejše kombinacije; da je poražen grof Thun, da je razbita državnozborska večina, da se odpravijo jezikovne naredbe, da bodo ostali Cehi osamljeni, da se izpremeni vladni zistem, da se ustanovi zopet nemško prisilno go-spodstvo itd.
»m	=?=!=	-——------..—T
LISTEK.
Politika liberalnih nojev-
Dovolite, gospod urednik, da se malce pogovoriva o tej ali oni stvari. A propos! Zadnjič sem počel pisati studijo o politiki »liberalnih nojev«. Interesantno! Ali ste že kdaj zasledovali to stvar? Dajte, pazite na to, videli bodete, kakšni mojstri so liberalci v politiki nojev! Jaz proučujem sedaj to liberalno »štrucjo« politiko z ozirom na »Katoliški Obzornik«. Imenitno! K. O. bo ravnokar dovršil tretje leto. Marsikaj je povedal v teh treh letih, kar liberalcem gotovo ni bilo povolji. Na filozofičnem, socijalnem, literarnem, političnem polju . . . povsod je zasledoval in pobijal liberalne zmote. O »darvinizmu« je prinesel studijo, kakršne še Slovenci nismo imeli. »Slovenski Narod« je že marsikdaj odkrival svoje simpatije za darvinizem, v K O. je našel stvari, ki bi utegnile vsakemu zmodriti glavo. K. O. jo objavil znanstvene razprave o socijalni demokraciji, o kapitalizmu, torej o vprašanjih, ki gotovo živo zadevajo v liberalizem in njegovo ljubovanje s socijalno demokracijo.
Ti ljudje imajo res bujno domišljijo. In kaj naj bi dalo povod vsem tem silovitim spremembam? Zagrožena obstrukcij a pri delegacij s k i h volitvah. Tako torej 1 Ker prete Nemci z obstrukcijo pri volitvah v delegacije, zato bi se njim na ljubo postavila Avstrija na glavo! Kako silno so kratkovidni! Nad kom bi se pač najprvo maščeval ta državni in politični greh, kakor ravno nad Chlumeckym — za slučaj, da bi bil on »bodoči mož«? Recimo, da bi ga nemška obstrukcija pri delegacijskih volitvah spravila na krmilo; v tem slučaju bi bil njegov pravi poklic in namen to, česar se ni posrečilo njegovemu predniku, — da omogoči volitev v delegacijo. Tedaj pa ne bi bilo treba druzega, kakor nove opozicije, — in Chlumeckyjev kabinet bi bil pri koncu. Ce morejo nemški poslanci preprečiti delegacijske volitve, bi storili isto vendar ravno tako lahko tudi slovanski poslanci. In razumljivo je samo po sebi, da bi v omenjenem slučaju to tudi storili. Kdor pa pozna politika Chlumeckega, ki je častilakomen kakor malokdo, ta je prepričan, da bode storil on preje vse drugo, kakor pa vsprejel za nekaj dnij ministerstvo in potem zopet z blamažo izginil.
Baron Chlumecky je, kakor prav trdi »Politik«, izvrsten političen intrigant. Dokazal je že kot predsednik državnega zbora, da se ne boji niti resnih sredstev, ako hoče doseči svoj namen. Ali kljub temu ni on nikoli tisti državnik, ki bi vredil avstrijske notranje zmede. On bi hotel morda, ko bi bil na Thunovem mestu, odpraviti jezikovne naredbe. Kaj bi pač s tem dosegel? Najhujši odpor od strani čehov in sploh Slovanov, na drugi strani bi se pa zopet ne prikupil nemškim radikalnim elementom, ker nemški ra-dikalizem je zašel predaleč, strinjal se ne bode več z nobeno, tudi ne nemško liberalno vlado. Z
V literarnih študijah se je bavil z »Narodom« in »Zvonom«, Aškercem in Cankarjem .. . Kaj menite, da so rekli liberalci? Nič. Molčali so. Ne ! Stojmo ! Izprva niso molčali. Izprva so zaplesali bojni ples, zatrobili in s krikom in vikom udarili na K. O. Sodili so, da imajo pred seboj može, ki se zboje liberalnih trobelj. A zmotili so se, K. O. se je postavil na bojišče ter mirno čakal junaško ob prsa se bijočih rogobor-cev — a tedaj so se začeli umikati, razlezli so se in poskrili, in sedaj jih od nikoder ni. Kaj ni bilo tako ? Saj ste čitali, g. urednik, tiste imenitne kritiko zoper K. O. v »Narodu«, ne ? No, K. O. jih je ponatisnil, češ »die Mtih' ist klein, der Spass ist gross«, ljudje so se smejali, »Narod« pa je utihnil, in sedaj molči kakor grob. Glavo tišči v pesek, češ da ga ne bi videli. A ljudje vidijo liberalnega noja ter so mu smeje.
Ali ni tako, g. urednik? Vi poznate liberalce že od starine. Kadar so vedeli kaj pametnega odgovoriti, še nikdar niso molčali, kaj ne da ne. In sedaj molče!
In vendar ljudje govore, da skrivaj prav pridno bero K. O., pa da se jim roke tresejo .. . Zakaj ravno, tega ne vemo, od veselja komaj, najbrž
odpravo jezikovnih naredeb bi torej ne dosegel Chlumecky prav ničesar; razbil bi sedanjo večino, nove pa ne bi mogel stvoriti; preostajal bi mu boj na dve strani: proti Slovanom in proti — nemškim nacijonalcem. Za tak boj bi pa trebalo pač malo večje prebrisanosti, kakor jo zmore naš baron.
To bi pa še ne bilo vse. Nemško katoliško stranko bi znabiti pregovoril v toliko, da bi zavzemala nevtralno stališče, — ako bi prizanašal njenim principijelnim zahtevam in zatiral nacijo-nalno gonjo »Los von Rom«. Ako bi pa to storil, bi bili proti njemu zopet liberalci, ki zlasti zadnji čas jasno povdarjajo svoje protikatoliške tendence. Ako bi si zopet želel ohraniti liberalce s tem, da bi jim dajal ugodnosti v gospodarskem oziru, bi nastopili proti njemu z vso silo krščanski socijalisti.
To bojno polje bi torej za Chlumeckega ne bilo ravno vabljivo, in tako oprezen politik, kakor je on, ne bi storil nikoli tega neprevidnega koraka. In tudi v slučaju, da to stori, se nam ni bati prav ničesar. To je čisto gotovo, da obdržal se ne bi dolgo, in ko pade on, potem so nemški liberalci na cedilu, kajti Chlumecky je poslednji mož, s katerim še razpoiagajo. Naj se torej Nemci nikar ne boje za nas; Chlumeckyjevo strašilo nas ni prestrašilo, in prestrašilo bi nas ravno tako ne, tudi če bi se ta strah vtelesil in sedel na ministerski stol, vsaj je znano, da skoro noben stol tako slabo ne stoji, kakor uprav — ministerski.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. septembra.
Posl. Hochenburger in Schonererjanci. Znani zagovornik »zatiranega« nemštva, poslanec
radi tega, ker K. O. piše o njih, a oni morajo glavo tiščati v pesek . . .
O Volterju pišejo biografi, da ni imel bolj sovraženega nasprotnika, kakor je bil sloveči kritik Freron. Kadar je vzel Volter list tega kritika v roke, tako so pripovedovali prijatelji, se mu je vselej močno roka tresla. Odgovarjal pa je nekaj časa s psovkami, a ker psovke nič no dokažejo in so se mu ljudje smejali, se je delal, kakor da bi še lista bral ne. »Po naključju, tako je nekako malomarno začel odgovor, po naključju mi jo prišla ta in ta številka lista v roke, v katerem neki Freron trdi . . . itd.« Ljudje pa, ki so dobro vedeli, da Volter prav pridno prebira Freronov list, so se še vedno smejali. Nazadnje je Volter umolknil ter glavo stisnil v pesek. Študiral je politiko noja — a ljudje, ti ljudje so se še vedno smejali.
Nekako tako — si licet parva componero magnis — delajo naši liberalci. Najprej zabavljajo, če s psovkami ne zmagajo, sc pa poslužijo p o-1 i t i k e nojev. Ignorirajo, delajo se, kakor da bi jih nič ne brigalo. Pametni ljudje pa poznajo to politiko liberalcev. Nekateri se smejejo, drugih pa, ki sicer še gredo z liberalci, je sram.
Tako je, ali ni res ?
Hochenburger, se je v ponedeljek zvečer pokazal svojim volilcem v Gradcu, da jim razodene svoje misli o sedanjem političnem položaju v Avstriji. Mož je najprej govoril o vladnem zistemu grofa Thuna, s katerim seveda ni zadovoljen, potem pa je prešel na prepotrebno jedinost mej posamnimi nemškimi strankami. Treba je, pravi govornik, da se zjedini vse na podlagi pametnega nacijonalizma in svobode, česar pa ni mogoče doseči z jedno-stransko frakcijsko politiko, ki išče vedno lastnih koristij in bi se najraje grela na lastnem solncu. Nemško parlamentarno zastopstvo se mora predstavljati kot zastopstvo celega naroda in potem tudi uravnati svoje delovanje. Nemški individua-lizem je treba spraviti nazaj v one meje, kjer je dosedaj zmagonosno deloval in bo imelo njegovo delo tudi v bodoče popoln uspeh. — Gorje pa nam, dejal je nadalje, ako v sedanjem resnem času razbojniškim četam jednako pobijamo svoje lastne ljudi in s tem kažemo nasprotniku podobo notranjega razdejanja in nereda. Te besede moram izgovoriti z ozirom na obsodbe vredne dogodke v raznih krajih naše države, kjer se najdejo elementi, ki so največja nevarnost ne samo za nemško celokupnost, marveč tudi za nemško stvar v Avstriji sploh. Govornik želi konečno, da bi te njegove besede čuli tam, kjer osebna strast in pretirano samoljubje temnita zavest, in nočeta priznati, da tako zvano »Volksthumliche« ni vedno »Volksntitzliche« in da je v sedanjih dneh mero-dajno le geslo: »Nič za me in moje posebne interese, marveč vse za nemško ljudstvo kot tako.« — Iz navedenih odstavkov njegovega govora je razvidno, da Hochenburgerjev program podpiše lahko vsak pristen Nemec, in da se mož bori z vsemi silami za nemško celokupnost in po tej za izvedbo zahtev v znanem binkoštnem programu. Ob jednem je pa iz njegovega govora tudi razvidno, da strogo obsoja politiko in divjaško po-čenjanje Schonererjanske klike, katero imenuje največjo nevarnost za nemške interese v Avstriji. Mej burnimi ugovori nahujskanih radikalnih elementov, ki so bili pri shodu, je mož izjavil, da se nikdar ne pridruži kričaško-divjaški skupini Wolfovih elementov. Takih sodb nemški prvaki takorekoč iz lastnega tabora niso navajeni.
Socijalni demokratje proti volitvam v delegacijo. Wolf-Schonererjeva klika je že dosegla svoj delni vspeh Našli so se pristni bratci, Schonererjevci in socijalni demokratje, ki bodo šli skupno v boj proti volitvam v delegacijo. Delavski vodja dunajski, znani žid dr. Adler, je to javno izpovedal na nekem dunajskem socijalistiš-kem shodu v nedeljo zvečer. Rekel je mej drugim : Parlament je vladi neobhodno potreben, ne sicer za Avstrijo, ampak za celo državo. Vlada potrebuje parlamenta za volitve v delegacijo. Ako grof Thun to izvede, potem seveda lahko pošlje poslance zopet domov. Vsled tega mora parlament preprečiti izvedbo teh volitev. Zapomnite si dobro: tu se ne gre za to, da bi ee parlament s pomočjo obstrukcije storil nesposobnega za delo. Nasprotno, parlament mora postati delaven. Da se pa doseže ta namen, si mora opozicija pridržati volitve v delegacijo kot glavno zastavo. — Take izvirnosti v idejah pa židovski dr. Adler še ni pokazal. Delavnost parlamenta se dožene samo z — razbijanjem po pultihv trganjem glasovnic in konečno s tem, da se predsednika vrže iz zbornice. Krasna ideja, ki je pač vredna voditelja avstrijske socijalne demokracije.
Milan-Kneževiceva afera. V malo dneh se vrši pred naglim sodom v Belgradu konečna obravnava proti »napadovalcu« Kneževiču in dru-govom, ki se bodo morali zagovarjati radi posku-šenega umora in veleizdaje. Kakor znano, je imel zatiralec Milan v inozemlju dosedaj precej somišljenikov ; oficijozni in židovski listi so na vse kriplje obsojali »napad« ter odobravali korake, ki jih je storil Milan, da zadosti žaljeni časti. Toda tek preiskave, posebno pa najnovejše poročilo preiskovalnega sodnika je marsikateremu zaslepljencu odprlo oči. V tem poročilu se namreč glasi, da se bo Kneževič zagovarjal samo radi poskušenega umora nad Milanovim pribočnikom Lukičem, akoravno se je uradno trdilo, da je bil ranjen Milan. V najhujem slučaju bo toraj obsojen v ječo od 10 do 20 let, ko bi ga morala sicer zadeti smrtna kazen. Ta najnovejša sprememba je mnogim odprla oči in zgubili so že vse zaupanje v resničnost poročil iz Belgrada. Da, tako daleč je že prišlo,
da se sploh dvomi nad resničnim obstankom na-glega*eoda in naglo sodbo. Kneževič bo radi lepšega preskrbljen v kakem penzionatu, ostali »nevarni« obtoženci se bodo pa obsodili radi veleizdaje in izginili.
Pred vojnim sodiščem v Rennesu je stavil včeraj, kot smo že sporočili mej brzojavi, Dreyfusov zagovornik Labori predlog, ki meri na to, naj se zaslišita kot priči nemški polkovnik Schwartzkoppen in italijanski general Panizzardi. Zagovornik Labori pravi, da je zaslišanje teh dveh mož nujno potrebno v dokaz Dreyfusove nedolžnosti. Temu predlogu je sodišče koncem seje ugodilo kljub ugovoru vladnega zastopnika ter sklenilo, pozvati vojnega, oziroma pravosodnega ministra, da izposlujeta potom zunanjega ministerstva na kakoršenkoli način ustno ali pa pismeno izpoved teh dveh mož. Vladni zastopnik Carriere je pojasnoval, da je ta zadeva zelo kočljiva in da je z diplomatiškega stališča naravnost materijelno in moralno nemogoče izvesti ta načrt. Francoska vlada ne more siliti nemške in italijanske vlade do tega koraka, ob jednem pa imenovani vladi tudi sami ne moreta toliko vplivati na omenjena moža, da bi hotela izpovedati. Treba je torej volje obeh vlad in tudi obeh prič. — Kakor se vidi iz sklepa sodišča samega, niso vpoštevali teh pomislekov, akoravno morajo vedeti, da je ta načrt malone popolno neizpeljiv. Zagovorniku morda tudi ni toliko do izpovedbe Schwartzkoppena in Panizzardija, marveč hotel si je pripraviti nekak nov argument za slučaj, ko bi bil Dreyfus obsojen.
Razgled po slovanskem svetu.
O izdauju glagolj skega misala.
(Dalje.)
Nekaterim vladam je bilo zelo nepovoljno, da bi se v kneževini zopet uvela slavenska litur-gija zavoljo važnosti in posebne znamenitosti, ki bi jo pridobila pri Jugoslovanih. Zato so se na vso silo prizadevale, da bi Rim to dovoljenje opozval. Od vseh strani so dohajali protesti proti presv. nadbiskupu tožeč ga, da je »panslavist«, ki zapeljuje svoje verne v razkol. Se huje; na indirektni način so si prizadevali napeljati ga na to, da se odreče svoji časti, s tem, da se mu je odrekla podpora nadbiskupiji in penzija kot zasluženemu profesorju. Tako so mislili vničiti to zadevo. — Čudno je to, da mej tem ko se je trdilo od katoliške strani, da je staroslovenska liturgija oče-vidno nevarna za katoličane, so se na Ruskem zelo bali, da ne bi Črnogorci postali katoličani. Zavoljo tega navalila je zelo hudo sv. sinoda v Petrogradu na kneza, češ da je izdajalec — Z enakimi spletkami so hoteli preprečiti tisek misala.
Sv. Stolica je bila dovolila, da se misal tiska s cirilico, s katero se služijo »unijati«. Ravno to je bilo nasprotnikom pretveza, češ da to je sredstvo razkola za katolike. V Rusiji so se pa ravno nasprotnega bali. Naposled se je dogovorilo tako, da se tiska misal z glagolskimi črkami, kakor se rabijo po Dalmaciji in na Hrvaškem.
Sv. Oče je stal v tej borbi trdno kakor vselej, ter je naročil Propagandi, da naj izvede tisek mi sala za barsko nadškofijo.
Tukaj govori nadalje presv. gospod o staro-slov. jeziku, o cirilskih in glagolskih črkah, in trdi, da so ravno glagolske črke iznajdba sv. Cirila ; takoimenovano cirilico da je pa priredil sv. Klemen, učenec sv. Metoda, pozneje bolgarski bi-skup; ker so bile laglje, poprijeli so se jih Bolgari, Srbi in Rusi. Navaja potem izdanja glagolskih misalov, kateri so že zelo pomanjkovali, m dokazuje, kako je bilo potrebno novo izdanje. Potem nadaljuje:
K sreči imel je učeni slavist msg. Parčič, kanonik slav. kapitola sv. Jeronima v Rimu, točen poznavalec staroslav. jezika — že dlje časa za tisek pripravljen misale. Rokopis je dala sv. Stolica pregledati odličnima poznavalcema starosla-venščine, namreč magru Crnčiču, prefektu imenovanega kapitola, in P. Evzebiju Fermendzinu, frančiškanu, kateri ima veliko zaslugo, da so je pospešilo izdanje, ker je vse z nezmernim trudom in posebno marljivostjo pregledal in predložil, da se lahko tiska. Ob enem z menoj hvaležni so vsi katol. Slaveni in še zlasti Črnogorci velezasluž-nemu redovniku, kakor tudi msg. Crnčiču in Parčiču.
Večkrat je moral nadbiskup potovati v Rim, da premaga težave in ovire, ki so hotele tisek onemogočiti ah vsaj zavleči na nedoločen čas. Ni čudo. Tako se navadno godi dobrim podjetjem. O svojem času izšla bo o tem cela povest. Za zdaj je zadosti znati, da je izdanje dovršeno in meseca januvarja 1893 dobil je nadbiskup iz Rima sledeči telegram: »Vaš misal je dovršen«. Bilo je ravno ob papeževem jubileju. Sv. Oče odločil je poslati krasno vezan iztis knezu in podelil je oh tej priložnosti red Pija IX. prve vrste princu Danilu. Ta je bil že enkrat prej pri sv. Očetu v avdijenci ter ni mogel papeža prehvaliti. Knez je želel, da se izročitev misala in reda izvrši prav slovesno. Zato je poslal svojega tajnika, pesnika Sundečiča, ki je v kneževem imenu tudi konkor-dat podpisal, s kneževsko kočijo v Bar po nad-biskupa. Sprejet je bil z vsemi častmi papeževega poslanca. Vojaška godba zasvirala je papeževo himno. Pri tej priložnosti imel je nadbiskup krasen daljši govor, v katerem je omenjal vpeljanje, borbo in napredek staroslavenskega jezika v cerkveno liturgijo.
Tako se je po nagibu sv. očetov prebudila »glagoljska literatura« na Češkem po prizadevanju vladajočih knezov Urha, Bretislava in Vratislava, z nepozabljivimi opati Prokopom in Vojtehom in z ustanovo znamenitega samostana v Sacovi.
(Konec prih.)
Književnost.
Jeruzalemsko romanje. V spomin na prvo splošno avstrijsko jubilejno romanje v sveto deželo je spisal bogoslovni profesor v Mariboru J. Zidanšek lepo, čez 200 strani obsegajočo knjigo. Oblika knjige je tako prikupljiva, opisovanje in pripovedovanje tako mično in zanimivo, da jo z veseljem priporočamo slov. občinstvu. Knjiga se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru; mehko vezana po 40 kr., trdo po 50 kr., in v platnu po 65 kr. (pri vseh s poštnino vred). Ker je vrh tega čisti donesek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, bodo gotovo Slovenci prav pridno segli po knjigi.
Oklic slovenskih, akademikov in abiturijentov.
Tovariši!
Že pred leti se je izrekla misel, da se shaja krščansko misleče dijaštvo vsako leto na skupnem sestanku, kjer naj bi se poleg razmotrivanja aktualnih časovnih, znanstvenih in umetnostnih vprašanj obnavljala in utrjevala bratska vez ter krepilo prepričanje in značaj v trdem boju za resnico. Predlanskim se je položil temelj organizaciji slovenskega krščansko mislečega dijaštva na I. shodu v Ljubljani, na katerem je bilo zastopano dijaštvo vseh slovenskih pokrajin. Tukaj se je vsprejel prvotni načrt, obsegajoč naša načela in našo taktiko. Lansko leto smo imeli priložnost zastopati svoje stališče na vseslovenskem dijaškem shodu, kjer je liberalna protikrščanska večina zavrgla naše resolucije in eliminirala iz svojega programa krščanstvo. Nam ta obžalovanja vredni korak ni vzel poguma,- marveč nas je še celo utrdil v prepričanju, da je naše delo potrebno in da je naša dolžnost, s podvojeno silo pri tem delu vstrajati. Letos je slovenski svet doživel impo-zantno manifestacijo vseslovenskih delavskih stanov, znamenit pojav v zgodovini našega naroda, ki spričuje, da so začeli Slovenci socialno misliti; to prebujenje naroda nam je porok tudi za napredek na kulturnem polju, kar je neizogibno potrebno, ako hočemo ohraniti svojo narodno eksistenco. Krščansko misleči slovenski akademiki se bodo najlepše pridružili tej manifestaciji, ako dokažejo, da so sposobni tudi na polju vede pomagati temu ljudstvu v borbah za pravdo. Zato je pripravljavni odbor za prireditev II. shoda krščansko mislečega dijaštva sklenil, da se d& letošnjemu shodu strogo znanstven značaj Na dnevnem redu bodo razgovori o času primernih,, modernih vprašanjih iz modroslovja, umetnosti, pravoslovja, sociologije, naravoslovja in medicine.
Tovariši! Brezplodna dnevna politika nam jemlje duševne in telesne sile; pri tem pa zaostaja naše znanstvo. Kolikokrat se nam očita, da katoliki na polju znanosti ne moremo tekmovati s svojimi nasprotniki. Dokazati, da to ni resnično, bodi naša častna naloga; dokazati pa moremo to le z dejanji, Zatorej agitirajte tovariši-somišljeniki,
da Be naše dijaštvo udeleži shoda polnoštevilno. Zlasti velja to slovenskim abiturientom: ko stopate v akademično življenje, bodi Vam prva naloga, razmere objektivno spoznavati. Brez pravega spoznanja in prepričanja se ne odločite niti na desno niti na levo. Počitniški shod Vam utegne dati priložnost, spoznati tudi nas, v kolikor nas še ne poznate.
Shod se bode vršil dno 18. septembra v Ljubljani; podrobno poročilo o shodu objavimo pozneje. Zvečer po shodu priredi slovensko krščansko misleče dijaštvo komerz, h kateremu bodo vabljeni tudi slovenski delavci ljubljanski; obnovila se bode vez solidarnosti, ki veže krščansko delavsko ljudstvo z njega sinovi-somišljeniki in so-boritelji. Značaj vsega našega dijaškega gibanja bodi krščanski in d emokr a t s ki, ker v uresničenju teh dveh idej tiči rešitev našega naroda in vsega človeštva. V tem programu bode našel človeški rod pravo enakost, bratovstvoin svobodo. Na temelju tega programa se bodemo shajali leto za letom, s tem programom bodemo stopili v praktično življenje.
Tovariši! kdor je z nami, pridi 13. septembra v Ljubljano, kdor ni z nami, naj pride, da se o nas boljše pouči, kakor je bil morda do sedaj poučen. Politika bode na shodu izključena; znanost je skupni biser vsega človeštva, jo mednarodna in medstrankarska; kritika bode dovoljena vsakemu ; komur je torej mar za resnico, se ne bo strašil malih žrtev in bo prišel na shod.
Pripravljalni odbor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. septembra.
(Shod v Žužemberku) ne bo 10. oktobra, kakor je bilo po pomoti tiskano, ampak 10. septembra.
(Občinski svet ljubljanski) ni imel za sinoči napovedane seje, ker ni bil sklepčen. Prihodnja seja se vrši 19. t. m.
t (Osebna vest.) Eksternist v deželni bolnici, flr. K. vitez Fodransperg, je imenovan za sekundarija.
(S Trate) se poroča, da je č. g. župnik Frančišek Petrovčič nevarno bolan. Priporoča se znancem in sobratom v molitev.
(Slovenska šola v Gorici.) V ponedeljek je posebna komisija preiskavala prostore v bivši Cati-nellijevi vojašnici v Gorici, da bi dognala, ali je to poslopje primerno za slovensko ljudsko šolo. Kot zastopniki slovenskih starišev so bili v komisiji dr. Rojic, svetnik Vodopivec in šolski vodja Hro-vatin; dalje so bili navzoči višji inžener Wojti-«ho\vsky, svetnik Czermak iz Trsta, dež. šolski nadzornik vitez Klodič, okr. zdravnik dr. Zenko-vich, goriški župan in dva mestna svetovalca. Komisija je več ur pregledovala poslopje in dobila vtis, da je poslopje neprimerno za šolo. Vprašanje je sedaj, kako komisija poroča ministerstvu in kaj to ukrene. Gotovo pa je, da slovenski stariši svojih otrok ne bodo pošiljali v to šolo.
(Izpred porotnega sodišča.) Prvi dan porotnega zasedanja, minuli ponedeljek, se je zagovarjal 23 letni posestnikov sin Valentin Sušnik iz Šenčurja pri Kranju, ker je 2. maja letos pred kovačnico Al. Bregarja v Šenčurju v nekem prepiru z Jož. Maseljem poslednjega tako nevarno udaril po glavi s kovaškim stolom, da mu je razbil črepinjo in je Maselj umrl še naslednjo noč. Obtoženec je priznal dejanje, a se izgovarjal s popolno pijanostjo. Porotniki so ga oprostili. — Za njim je prišla na vrsto 24 let stara samska posestnikova hči Marija Kadunc z Brezij pri Grosupljem. Imenovana je dne 7. m. m. umorila svoje novorojeno, nezakonsko dete ženskega spola in truplo zakopala na travniku svojega očeta. Sodišče jo je obsodilo v štiriletno težko ječo, poostreno z mesečnim postom in trdim ležiščem 7. avg. vsakega leta.
(Iz Ptuja) se nam o pogrebu rajnega Bratuše dodatno še piše: V poročilu o sprevodu ni v na glici prišlo izspod svinčnika naznanilo, da so pokojniku poslednjo pot posodili tudi zastopniki raznih oblastev, civilnih in vojaških. Ko je 1878 postal duhovnik, bilo je v šoli trinajst tovarišev, in izmed njih je gospod Bratuša prvi, ki se je preselil v večnost. Pri mrtvaškem opravilu sta mil. gospodu proštu Flecku stregla dva šolska tovariša, gospoda profesorja Majcen iz Ptuja in
Vambergar iz Messendorfa pri Gradcu (duhovnik kaznilniški).
(V Gorici) biva te dni ruski jezikoslovec Alek. Vasiljevič Suworov, ruski državni svetnik in gim. profesor v pokoju. Peča se z jugoslovanskimi jeziki in je prepotoval že večkrat naše kraje.
(VDevinu) so v ponedeljek odprli italijansko ljudsko šolo, katero je ustanovila »Lega«. Naši ljudje še vedno menijo, da brez nemščine in la-ščine ne morejo živeti na domači zemlji, in tako odpirajo vrata narodnemu nasprotniku.
(Neskončna radost) je zavladala včeraj med tržaškimi iredentovci. Osrečil jo Trst s svojim obiskom Menotti Garibaldi, sin Josipa Garibaldija, najhujšega in zakletega sovražnika Avstrije. »Piccolo« prinaša njegovo sliko in njega životopis in pravi, da patrijotizem dragega gosta in njega očarujoča slika spominjata na
—	legendarično sl'ko njegovega očeta. Tako se piše v Avstriji!
(Dr. E. Pach) je, kakor znano, dne 7. junija med vožnjo na železnici blizu Barkovelj ustrelil dečka G. Radivo. Po dolgi preiskavi so ga proglasili za blaznega in ga izroče nemškim oblastvom.
(Zahvala.) Slavnost blagoslovljenja gasilnega doma in orodja na Bohinjski Beli dne 20. avgusta t. 1. se je izvršila prav dostojno in v občno za-dovoljnost. Občni zbor je dne 3. sept. soglasno pooblastil podpisani odbor, da tem potom izrazi iskreno zahvalo: p. n. gg. Albinu C. Achtschin-u in Frančišku Trošt u, ki sta se kot zastopnika deželne zveze kranjskih gasilcev udeležila slavnosti; slavnim prostovoljnim gasilnim društvom na Bledu, Bohinjski Bistrici, v Gorjah, Jesenicah, Kamnigorici, Mošnjah, Radovljici, ki so tako lepo število gasilcev poslali na slavnost; vsem darovalcem dobitkov za tombolo ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je društvo imelo od slavnosti tako lep duševen kakor gmoten dobiček. — Posebno zahvalo pa izreka društvo svojemu neumorno delavnemu načelniku gospodu Valentinu Mužan u Le on je omogočil, da je društvo dobilo v tako kratkem času svoj dom, a zraven tega je daroval na dan občnega zbora s svojo soprogo — kumico pri blagoslovljenju — še zdatno svoto 125 gld. v društvene namene.— Bog jima obilno povrni! — Prostovoljno gasilno društvo na Bohinjski Beli dne 4. septembra 1899.
—	Odbor: Anton Jamar, tajnik; Matija Mrak, blagajnik; Janez Burja, Matija Gogala, Josip Pe-ternelj, odborniki.
(Uredništvo »Slovanskega Sveta«) naznanja v zadnji številki z dne 31. avgusta, da izide letos samo še jedna številka tega lista, ker hoče urednik g. Fran Podgornik vso svojo pozornost posvetiti novemu listu »Slavisches Echo«, ki je pričel letos izhajati na Dunaju. Izdajatelj pa si pridržuje pravo na ime in last »Slovanskega Sveta« i nadalje.
(Obesil se je,) kakor poročajo iz Postojine, v noči od 2. na 3. t. m. 53 let stari slaboumni kočar Anton Kocjančič iz Vel. Otoka. Našli so ga v stelnjaku visečega na verigi, ki je bila pripeta na lestvo.
(Otroka je umorila) prejšnji ponedeljek 18-letna Ivana Žvan iz Srednje Vasi v radovljiškem okraju. Na planini Konjšca je povila žensko dete ter je tako trdo povila v oblačila, da je je udu-šila in potem skrila v neko skrinjo.
(Na znanje.) Na mnoga vprašanja, je-li imam lurško vodo, naznanjam, da jo imam v zalogi.
Fr. B i r k, stolni vikar.
(S tira) je skočil v ponedeljek popoludne med Prosekom in Nabrežino tovorni vlak, vsled česar je imel brzovlak zamudo. Posebne nesreče menda ni bilo.
#
* *
'(Hrvatskemu pesniku Ant. Nemčiču) bode postavil hrvatski narod v Križevcih lep spomenik. Slavnost odkritja se vrši 24. septembra. Ob tej priliki se bodo pele pri koncertu same Nemčideve pesmi, katere so uglasbili hrvatski skladatelji.
(Jovan Ristlč), ki je dne 4. t. m. v Belgradu po dolgi bolezni umrl, je bil brez dvoma najod-ličnejši srbski diplomat. Rojen je bil 1. 1831. v Kragujevcu, visoke šole je obiskoval v Berolinu, Heidelbergu in Parizu. Prvo pozornost je vzbudil 1. 1858. s svojim govorom v skupščini kot zagovornik Obrenovičev in ustave. Od 1. 1861—1867 je zastopal Srbijo v Carigradu, od 1868-1872 je bil med mladoletjem kneza Milana jeden treh regentov, 1. 1872. in 1873. je bil Ristič ministerski
predsednik in minister za vnanje posle. Tudi pozneje je bil še večkrat minister ter je po turški vojski zastopal Srbijo na berolinskem kongresu. Ko je kralj Milan dne 6. sušca 1889. odložil vla-darstvo, je bil Ristič zopet regent. Zadnja leta se je bil odtegnil javnemu življenju.
(»Miinchener Neueste Nachrickten«) so v Avstriji prepovedane. S tem je avstrijska vlada dregnila v sršenovo gnezdo, kajti založniki monakov-skega liberalnega lista imajo znatno škodo Sicer pa je vladna naredba povsem opravičena, kajti monakovski list je že pretil z nemško diplomacijo.
(Hrvatski Mažari.) »Bud. Hir.« je naštel po Hrvatskem in Slavoniji 150.000 Mažarov; koliko jih je pa v resnici, in sicer pravih Mažarov, to seveda temu listu ni znano.
(tiučrin II.) Iz Pariza poročajo te dni naslednji dogodek: Neki mali obrtnik v ulici Latin se je spri z neko žensko, ji zadal nekaj sunkov z nožem ter jo pahnil po stopnjicah. Na to se je dobro zaprl v svojo sobo in izjavil, da zapusti stanovanje le »mrtev ali prost«. Službujoči policijski komisar je bil pa mnenja, da vladi že preseda jeden sam Fort Chabrol, ter je velel stražnikom, naj razbijejo vrata in se polaste Guerina II., ki premišlja sedaj v ječi no mrtev ne prost.
(Praktičen.) Stric: »Kaj bi ti rad bil, Karol?« — Karol (sin nekega diurnista): »Ravnatelj pisarne!« — »Kaj pa ti, Jože?« — Jože: »Sit.«
Društva.
(K a t. pol. društvo za kozjanski okraj) priredi v nedeljo 10. t. m. obletni shod v prostorih gostilničarja g. Gučeka v Kozjem s sledečim vsporedom: 1. Društveno delovanje v pretečenem letu. 2. Volitev novega odbora. 3. Naš politični položaj. Govori g. Tomažič. 4. Vino in sadjereja. Bele. 5. Ljubezen do materinskega jezika. Hohnjec. 6. Socijalno vprašanje. Grobelšek. 7. Sprejem novih udov, nasveti, vprašanja. Prosta zabava.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 6. septembra. „Vaterland" poroča, da se državni zbor snide mej 22. in 29. oktobrom, skoraj gotovo dne 27. oktobra. Grof Goluchowsky in ogerski ministerski predsednik sta hotela, da bi se državni zbor preje sošel zaradi delegacij, toda grof Thun ima tehtne vzroke, katerim se je uklonil grof Groluchowsky.
Dunaj, 6. septembra. Govorica, da je stališče grofa Thuna omajano, ni utemeljena. „Reichspost" trdi, da utegne katol. ljudska stranka dobiti odločilno vlogo v desnici in drugi portfelj v kabinetu. Za to mesto se imenuje dr. pl. Fuchs, predsednik zbornice.
Dunaj, 6. septembra. Ogerski ministerski predsednik je bil včeraj pri cesarju v daljši avdijenci, nato se je pa dalj časa razgovarjal z grofom Thunom in zunanjim ministrom. Danes zjutraj se je odpeljal v Budimpešto.
Dunaj, 6. septembra. Nemški nacijonalci so imeli minolo nedeljo shod v Riedu, kjer je govoril poslanec Wolf ter naglašal, da bi nacijonalci eventualnega ministerstva pod Chlumeckim sicer ne podpirali, toda opustili bi obstrukcijo, ko bi novo ministerstvo preklicalo jezikovne naredbe in nemščino vpeljalo kot državni jezik.
Brno, 6. septembra. „Lidove Noviny", glasilo poslanca Stranskega, pišejo, da se v drugi polovici tekočega meseca snide parlamentarna komisija desnice.
Belgrad, 6. septembra. Truplo bivšega regenta Ristica pokopljejo danes na državne stroške. Pogreba se udeležita kralj Aleksander in Milan z ministri in vojaškimi dostojanstveniki. — Radi smrti tega moža je pri-četek sklepne razprave pred naglim sodom preložen do prihodnjega petka. — Poročila o načrtu glede premestitve glavnega mesta v Niš so neosnovana.
Pariz, 6. septembra. V slučaju, da bo-bodeta pred vojnim sodiščem v Rennesu res zaslišana polkovnik Schwartzkoppen in general Panizzardi, se zavleče cela razprava za teden dnij. — častnikom - pričam je velel vojni minister, da se morajo vsaj dve uri po zaključeni obravnavi podati na svoja stalna mesta.
Pariz, 6. septembra. Po sklepu vojnega sodišča povabi vlada Sclnvarzkoppena in
Panizzardija, naj prideta v Rennes pred sodišče. Povabila dojdejo vojnemu ministru, ta jih izroči ministru za pravosodje, ki o tem sporoči zunanjemu ministra Delcasse-ju. Poslednji se obrne na poslanika v Rimu in Berolinu, ki storita potrebne korake. Pričama bo na prosto dano, da prideta osebno v Rennes ali pa pred kakim domačim sodnikom izpovesta svoje mnenje, ki se diplomatskim potom dopošlje vojnemu sodišču.
Pariz, 6. septembra. Položaj v Rue Chabrol je neizpreinenjen. Včeraj dopoludne so pometali Guerinovi tovariši na ulico nekaj sprijenih konserv, ki so baje okužile vso okolico.
Bruselj, 6. septembra. Na shodu v Char-leroi je sklenilo trideset socialističnih društev soglasno, da se po vsi deželi prirede shodi in demonstracije proti volilni reformi.
London, (i. septembra. Iz Bombaya poročajo: Glasom poročil „Civil and Militare Gazette" v Lahore se je bil na rusko-afga-niški meji vroč boj mej Sirdar Mahomed Is-mail - kanom in afganiškimi četami pod po-veljništvom polkovnika Mur Mahomed-kana. Poslednje so imele spočetka precejšnjo izgubo, toda ko jim je prišla pomoč, so pognale Ismail-kana v beg. Ušel je na rusko zemljo.
Foulard-svila 65 kr.
do gld. 3'35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzore h in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova ■vila od 45 kr. do gld. 14'65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Ifa zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
166	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. li—9 2
Umrli ■«:
3. septembra. Frančiška Cilar, udarja lena, 71 let, KonjuSne ulice 3, spridenje jeter.
V bolnišnici: 31. avgusta. Jožef TomiC, posestnik, 72 let, spridenje jeter.
2. septembra. Elizabeta Brajdič, kuharica, 60 let, myo corditis._
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Caa opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
po Celzij.
Vetrovi
Nebo
|1d
9. zvečer | T391 | 17 0 [ s), jvzh. | jasno
00
7 zjutraj I 738 4 I 12 2 I sl jvih. I megla 2 popol. | 736 6 | 27 3 | sr. jug | jasno Srednja včerajšnja temperatura 17 1° normale: 16-3°.
cffiajfina gostilna
z vrtom in malo kmetijo v trgu Železna Kaplja (Eisenkappel) na Koroškem je iz družinskih razmer prav v ceno na prodaj. 706 5-5
Vprašanja naj se pošiljajo gosp. c. kr. nad-geometru Petru Orasche v Velikovcu.
Na posestvo gosp. Avg. Drelse v Črnivasi meječi
travniki na barju
pare. št. 597. katastr. občina Trnovsko predmestje, v obsegu 13 oralov 477 kvadratnih sežnjev so zelo po ceni na prodaj.	720 3—2
Več se izve pri gosp. Maksu vitezu pl. Premersteinu v Ljubljani, Streliške ulice št. 4.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Potra coHta&t. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 47
Oglje za kadilnico
izdeluje
V. A. VVinding
v Bistrici ob Dravi, Koroško.
Znano dobra poatrežba in naj-boljie blago.
IT Na stotine »pričal je na razpolago. Eno naj sledi: VaSe blagorodje! Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba!
Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov: Prečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne ulice 4. Češko. 106 26—4	S posebnim spoštovanjem ves udani
Fra. Fr. Em. Ybl, U č. podprijor.
V Pragi, 9. maja 1895.
Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga.
PRAKTISI
TžnmiilrJ ie izvrstn° sredstvo za 116enje sobnih JXW]JlttUV tal. Isto odstranja ln preprečuje
lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 1 12-6
99T Išče se
organist in cerkveni!
Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 719 3-2
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
D- Matej Pretner,
iK.
odvetnik v Trstu, ima od 2 5. avgusta 1899 naprej
svojo pisarno
v Via della Cassa (li Risparmio štev. 7,
II. nadstropje,	697 3-3
(nasproti tržaške Cassa di Risparmio).
» -f» 'O.O iC-VsC iS.?-ViVTUliVi V-V- VJ.VJ V- V- V- V-VifJ*
729 3-1
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1899/1900 dnč 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi.
Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemiki oddelek prvega razreda, naj se, spremljani od starišev ali njih namestnikov, oglase dne 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — V slovenski oddelek prvega razreda se učenci v tem obroku na novo ne bodo sprejemali.
Sprejemne izkuSnje se začnejo 16. septembra ob 9. uri.
V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo sprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Oni naj s seboj prines6 krstni list, šolski izpričevali zadnjega leta fs potrdilom pravilno naznanjenega odhodal, in ako bi bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete.
Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dno 16 ali 17. septembra med 9. in 12. uro dopoldne s šolskim izpričevalom zadnjega polletja.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. 1., štev. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Vpisovanje učencev, sprejemne in ponavljalne izkušnje se vrše v starem gimnazijskem poslopju (na Vodnikovem trgu).
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani,
dne 6. septembra 1899.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokellrana ,BAi\kil Maks Veršec' v I ..1II {I ..I AM.	Postni čekovni promet itev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro - konto), obresti od dn6 do dnč po 4 Poštno - hranilnlčne položnioeso na razpolago.	
--I > n ii a J s lt a borz a. ^			-
Dnč 5. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	20	kr.
Sknpni državni dolg v srebru.....100	»	15	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......118	»	16	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	35	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......118	»	15	»
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ....	95	»	45	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	906	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............376	»	50	»
London vista...........120	»	57",»
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	90	»
80 mark............11	»	77	»
10 frankov (napoleondor)............9	»	66	»
Italijanski bankovci........44	»	50	»
C- kr. cekini......................6	»	69	»
Dne 5. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic4%
171	gld.	25	kr.
156	»	50	»
195	»	-	»
100	»	35	.
140 »	10	>
128	»	25	.
107	.	60	»
96	»	90
216	»	25
163	.	50
117	»	25
99	.	60
Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 75 ki'
4"/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165 » — •
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke .........23
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	151 » —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3200 » —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	436 • —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	73 » 60
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	105 » 60
Montanska družba avstr. plan..........289 » 80
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	182 » 50
Papirnih rubljev 100 ...............127 > 37
85 50 25
25