SpodMon In iMnnuhoodIv poitiM Prezzo - Gam Ur 0.4C Štev. 22. V hjubljani, v sredo, 28. januarja 1942-XX. teto Til. Iskljočoe pooblaifenka ca oglaševanje HsIHaoskega to tnjege Utora: (J a tone PabbluaU italiana SL A- Milana | Uredniitvo is ■ p r a v a ; &opltar)eva (k. Ljubljana. | Concesslonaiia mcIosit« pet la pnbbltcttA dl proreomn ItaliaD« i Hedazione Amminiatrazione Kopitarjeva 6. Lobiana = ed estera^ Union« ('obbliata Ualiana tl L Milano. Vojno poročilo št. 604: Dve križarki torpedirani ob cirenajški obali V Cirenajki po liudih bitkah zadnjih dni včeraj ni bilo važnih akcij. Sovražnik je nadaljeval svoj umik. Zaradi zboljšanih vremenskih razmer je lahko letalstvo živahneje delovalo: z najboljšimi uspehi je obsipalo s strojniškim ognjem in razpršilo umikajoče se oddelke in zbirališča angleških čet. Eno letalo vrste »Curtiss« je bilo sestreljeno. Severovzhodno od Bengazija je bila v zaporednih valih napadena skupina angleških ladij po naših letalih brez ozira na silovit angleški ogenj. Neko križarko, ki je bila zadeta s tremi torpedi, liihko smatramo za potopljeno; drugo, tudi zadeto, so videli, kako se je močno nagnila. Vsa letala, med njimi nekatera poškodovana, so se srečno vrnila. Nemška letala so napadla drueo angleško pomorsko skupino, ki so jo zagledala 25. januarja v tobruških vodah, in so z nekaj težkimi bombami zadela angleško križarko. Letalski napadi na Malto se nadaljujejo; spet so bila bombardirana letališča in vzletišča, več letal je bilo zažganih na tleh: v zraku nad otokom je nasprotnik izgubil 9 »Hurricanov«, ki so bili zbiti v boju z nemškimi lovci. Zadnjo noč je bil izveden letalski napad na letališče v Cataniii: nekaj bomb jo povzročilo neznatno škodo; bilo je nekaj ranjenih. Berlin, 28. jan. Uradno poročajo: V Severni Afriki so nemške in italijanske čete od 20. do 25. jamiaria zaplenile 23 okleonih vozil, 127 topov in 503 tovornih avtomobilov. Voiska je sestrelila oziroma uničila na tleh 28, letalstvo pa 12 angleških letal. V vodah okolf Malte so nemška letala zadela anglp"ke pristaniške naprave. Zadeta je bila večia angleška trgovska ladja. Letalski napadi na letalska in pomorska onorišca na otoku Malti se podnevi in ponoči nadaljujejo. Japonski letabki in pomorski nastopi v holandski Indiji, na Malaji in v Birmi Tokio, 28. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da se potrjuje prepričljiva zmaga japonskih sil nad 45. angleško brigado pri Ba-tcriju in Paritsolongu ob vzhodni obali malajske države Johore. Angleški oddelki so šteli nad 9000 mož in so pustili na bojišču 1210 mrtvih, 1100 mož pa je bilo zajetih. Iz spraševanja ujetnikov so zvedeli, da je bil ubit poveljnik brigade. Med vojnim plenom je devet kosov poljskega topništva, 21 možnarjev, 42 težkih in 109 lahkih strojnic, 1330 pušk, 20 lahkih tankov, 400 motornih vozil in veliko streliva. Japonci pa so imeli 139 mrtvih in 163 ranjenih. Saigon, 28. jan. s. Iz Batavije poročajo, da je japonsko letalstvo izvedlo vrsto napadov na vzhodno Indijo ter zelo močno bombardiralo holandsko oporišče na otoku Amboina. Tokio, 28. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da je japonsko letalstvo predvčerajšnjim zbilo 50 angleških bombnikov in lovcev na Malaji in v Birmi. Skoraj polovico 24 teh, so sestrelili pri Endau v vzhodni Malaji, 15 nad Rangoonom, druge pa po raznih delih Malaje. Japonci so izgubili samo en stroj. Tokio, 28. jan. s. S Filipinov poročajo, da štejejo ameriške čete na polotoku Batangu pet divizij. Med njimi je divizija pravih Ameri-kancev. Japonski oddelki, ki so zasedli vrhove gorovja Nachib ter prekoračjli močvirja v za-hodnem delu polotoka, so prišli do prav prvih nasprotnikovih črt, kjer so se v noči na 26. januar razvijali siloviti spopadi moža z možem. Pn teh bojih je padel tudi ameriški generalni major Skin. Japonci so po zlomljenem odporu zasedli kraj Balangas na vzhodni obali. Ameriške čete Mussolinijeva okrožnica glede nove ureditve nadzorstva nad cenami in pobijanja draginje Rim. 28. jan. s. Po objavi zakonske uiredbe v uradnem listu, s katero se ustanavlja medministrski odbor za skladno urejanje preskrbe z živežem, porazdelitve in cen, je Duce poslal vsem prefektom po kraljevini tole okrožnico: »Zakonski ukrep, po katerem se ustanavlja medministrski odbor za skladno urejanje preskrbe z živežem porazdelitve in cen, in ki je zdaj objavljen, izenačuje po pokrajinah določene cene in nadzor nad njimi po prefektu. Posli, ki jih- zdaj opravljajo odbori za nadzorstvo cen i? /veze bojevniških fašijev, bodo zato prešli na poseben odbor — odsek zn prehrano — kakor to določuje zakon z dne 24. aprila 1941, št. 385 Prenos poslov se mora izvršiti čimprej, ne da bi bilo ustavljeno nadzorstveno delo, ki se mora nadaljevati z vestnim izpolnjevanjem ukrepov, izdanih po pristojnih osrednji oblasteh. Osebje, vaša odgovornost v tej nalogi naj ima namen, da se bo nadzorstvo kar moč poglobilo in razširilo, tako da se zagotovi spoštovanje pred določenimi cenami; tiste pa, ki bi jih hoteli izigravati, da strogo kaznujete. Docela prepričan sem, da se bodo prefekti po Kraljevini zavedali vzvišene, kočljive in v vsakem oziru važne naloge. — Mussolini.« Angleški ministrski v Libiji, na Daljnem Rim, 28. jan. s. Pod pritiskom zbornice in i javnega mnenja, je predsednik angleške vlade | Churchill včeraj moral dati naznanjene izjave, s čimer je začel razpravo o vojnem položaju in o splošni politiki vlade. V začetku je opozoril zbornico, da utegne postaviti vprašanje o zaupnici in da naj zbornica premisli, preden bi mu jo odrekla, zakaj morebitni padec njegove vlade bi odgovarjal stari in znani težnji Hitlerja, ki ne pričakuje drugega, kakor da bi izginil s prizorišča on, potem bi skušal Angliji vsiliti »velikodušen niir«. Po tej nizkotni parlamentarni spletki se je Churchill dotaknil kočljivejših vprašanj in dejal, da gre pri njih za to, ali je vlada storila prav ali ne, ko je predvsem ojačila vojna prizadevanja v Libiji, na Bližnjem Vzhodu in v Rusiji tedaj, ko v Vzhodni Aziji vojne še ni bilo. S tem se je hotel izogniti odgovornosti in opravičiti razporeditev angleških sil. Če bi bili poslali je dejal večje oddelke v Vzhodno Azijo, bi bili svoje sile razpršili tako, da bi bilo to Anglijo privedlo do poloma. . . , . Zatem je Churchill dal svoj popis zadnje angleške ofenzive v Libiji in trdil, da se je Angležem le v prav majhni men posrečilo premagati čete Osi. Angleške izgube so ogromne, zakaj znašajo več kakor 18.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Za pripravo pohoda v Severni Afriki je general Auchinleck zahteval pet mesecev časa. Od začetka bitke, dva dobra meseca, se je v puščavi razvijal nepretrgan zagrizen boj med razpršenimi skupinami ljudi, oskrbljenih * najmodernejšim orožjem, li so dan za dnem skušali ob zori prilesti na dan, da »o se potem ves dan do trde noči hudo bojevali. Bila je bitka, ki je dobila zelo drugačen videz, kakor pa so pričakovali. Bitka bi bila izgubljena, če ne bi bil general Auchinleck 24. novembra pravilno gledal in ocenjeval ne- Ilkrati je Duce poslal zveznim tajnikom tole brzojavko: »Z zakonsko uredbo, po kateri se ustanavlja medministrski odbor za skladno urejanje preskrbe z živežem, porazdelitve in cen, se zaključuje doba neposrednega Strankinega delovanja za določitev cen najvažnejših živil. Opravljeno delo zasluži moje priznanje. Treba se bo sporazumeti s prefekti, da se 1» prenos poslov od odseka za nadzorstvo cen na odsek za prehrano izvedel čimprej, ne da bi bilo ustavljeno nadzorstveno dalo. Prenos_ doslej opravljenih poslov pa ne sme pomeniti, da se Stranki ni treba več zanimati za ta problem. Stranka ima nalogo, da pazljivo spremlja izpolnjevanje uiredb ter nadzorstvo nad porazdelitvijo in cenami, pa da po nacionalnem vodstvu sporoči vsako važno stvar. Zlasti mora marljivo sodelovati pri pobijanju vsakršnega verižništva in navijanja cen, tako da se bo vsak fašist zavedal določene naloge glede spoštovanja uredb in policijskim oblastem priglasil vsako kršitev. Prepričan sem, da bodo zvezni tajniki znali ohraniti strogo čuječnost in da se bodo vse črne sirajce, od starih fašističnih bojevnikov pa do najmlajših iz nedavnih naborov, odzvali temu klicu. Tajništvo stranke bo pozneje izdalo podrobnejša navodila. Mussolini.« o vojnem Vzhodu in v Evropi varnosti in odločilno posegel, če ne bi bil zamenjal poveljstva in zapovedal izvajati neusmiljen pritisk na nasprotnika, brez ozira na posledice. Vojske Osi so pa zdaj gotovo dobile ojačenja in druga bitka še vedno poteka. Za svojo zapoved sem si postavil in vedno sem bil vesel, da sem tako storil, da ne bom nikdar prerokoval o izidu bojev.t Ko je govoril o Tihem morju, je Churchill priznal, da je japonski napad na Pearl Harbour ohromil ameriško brodovje, tako da je premoč na morju prešla od Združenih držav in Anglije na .Japonsko. Treba je domnevati, da bo ta japonska pomorska premoč trajala precej dolgo in da bi Japonska utegnila prizadejati nove številne hude in mučne izgube državam v anglo-ameriškem ®kl°pn, ki imajo koristi in posestva v vzhodni Aziji. Glede bitke za Singapoore, je Churchill zatrdil, da so angleške, avstralske in indijske čete tam bile v zadnjih dneh znatno ojačene in bodo trdnjavo branile. Spričo resnega položaja v vzhodni Aziji je moral priznati, da še ni prišlo do sporazuma glede tega, kje naj bo sedež posvetovanj odbora za Tiho morje. Avstralci in Novozelandci bi namreč rajši videli, če bi ta posvetovanja bila v Washingtonu namesto v Londonu. Angleška vlada je pa sklenila, da ne bo več nasprotovala željam avstralskih čet, da bi se vrnile v domovino zaradi obrambe svoje države Anglija in Združene države bodo storile vse, kar se le da, da povečajo varnost in obrambo Avstralije ter Nove Zelandije. Angleški ministrski predsednik je potem sporočil, da bodo ameriška bojna letala v kratkem začela sodelovati pri obrambi Anglije in da bodo poklicani tudi oddelki ameriške vojske za obrambo angleških otokov. >V teh dveh in pol letih vojne se je Angliji z vsemi napori posrečilo držati glavo iz vode, je dejal na koncu, »toda le za malo. Zaradi izredne sreče, za katero pa ne se umikajo na konec polotoka v predel okoli Marivelesa, ki je z utrjenim otokom Corregi-dorjem zadnje središče ameriškega odpora na Luzonu. Tokio, 28. jan. s. Japonsko vrhovno poveljstvo daje pregled letalskega in pomorskega udejstvovanja jajxmskih sil v času od 22. januarja dalje. V tem času je bilo v Holandski Indiji in na Novi Gvineji sestreljenih 45 letal in sicer pri poletih na Balik Papang, Samarin-do, Parjermsin na Borneu, na Amboino in Man-leo v Molukih in na Rabaul v Novi Britaniji. Uničeni ali uspešno zadeti so bili vojaški cilji, Protiletalske postojanke, vojašnice in taborišča, ri vseh teh operacijah so Japonci izgubili jdve letali. Poročilo pravi, da so med izkrcevalnimi operacijami v Balik Papangu 24. januarja japonske bojne ladje, ki so spremljale prevoze čet, imele silovite spopade z nasprotnimi rušilci in podmornicami v pomorski ožini Makkassar med Borneom in Celebesom. Ena nasprotna podmornica je bila potopljena, štirje japonski prevozni parniki pa so sli na dno. Nemško vojno poročilo o bojih v Rusiji Hitlerjev glavni stan, 28. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so nemške čete v nadaljnjih trdih bojih prizadele sovražniku nove hude izgube v ljudeh in blagu. Te boje je podpiralo letalstvo kljub slabemu vremenu. Nadaljevalo se je obstreljevanje važnih vojaških ciljev v Leningradu. Novi ukrepi za ureditev vojnega prometa v Nemčiji Berlin, 28. jan. 6. Kakor poročajo iz pristojnega viira, je bila pred kratkim ustanovljena nova pomožna prometna organizacija, in sicer v obliki rečnega brodovja za promet vojnih potrebščin. Ta organizacij« je priključena in podrejena organizaciji za prevoz vojnih potrebščin s tovornimi avtomobili, ki se imenujejo »Trans-portstandarte Speer«. To rečno brodovje bo zdaj imelo nalogo prevzeti nase važen del vojnega prometa. Pozneje bo njegova glavna naloga prevoz ogromnih količin gradiva, potrebnega za prenovitev Berlina. Novo .pomožno rečno vojno brodovje šteje več sto ladij, ki so jih dali v promet po raznih nemških rekah, zlasti pa na Sprevi, da bi zagotovili Berlinu zadosten dovoz premoga ter drugih življenjskih potrebščin. Potapljanje ameriških ladij po nemških podmornicah Kakor je bilo že sporočeno v posebnem sporočilu, so nemške podmornice ob severnoameriški in kanadski obali pri nadaljevanju napadov na nasprotne ladje v teh vodah potopile novih 12 trgovskih ladij s 103.000 tonami, med njimi šest velikih petrolejskih ladij. Pri teh napadih se je posebno odlikovala podmornica korvetnega kapitana Zappa. Od svojega 24. jan. objavljenega prvega nastopa na zahodnem robu Atlantskega oceana, so naše podmornice s tem potopile že 30 ameriških trgovskih ladij z 228.000 tonami. Vesti 28. januarja V Palazzi Veneziji 60 se pod predsedstvom Du- ceja včeraj nadaljevala poročila Zveznih ta-j-kov Prisotni so bili predstavniki nacionalnega direktorija, poročali pa so tajniki iz Lecce, Taranta in Brindi&ija. Hitler je odlikoval Fritza von Scholza, poveljnika polka napadalnih oddelkov, z viteškim križ* cem reda železnega križa; poleg tega je odlikoval polkovnika Kurta V e 6 s e r j a, poveljnika tankovskega oddelka in Helmutha Ff&rt-nerja, poročnika napadalnih oddelkov. Hudi snežni viharji 60 včeraj zjutraj zajeH skoraj V60 Madžarsko. V prestolnici so bik skoraj vse zveze prekinjene in vlaki so imeli velike zamude. Razstavo italijanske knjige v Berlinu so zaradi rastočega zanimanja podaljšali do 10. febr. Obisk generala Franca v Barceloni se je končal s sprejemom častnikov v predsedstvu pokrajinske vlade in 8 pojedino, ki jo je državnemu poglavarju priredila mestna občina. Pri obeh prilikah je državni poglavar imel navduSujoče govore. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da je bila 25. novembra lani potopljena oklopnica »Bar-hamt. Imela je 31.000 ton ter 1180 mož posadke. Z ladjo se je potopil tudi njen poveljnik kapitan Cooke, rešil pa se je podpoveljnik angleškega sredozemskega brodovja admiral Pridham-VVippel. Hrvaška mora sodelovati pri obnovitvi evropskega gospodarstva in sicer po svojih možnostih. Te možnosti bodo toliko večje, čim tesnejše bo sodelovanje med Hrvaško in njenimi zavezniki. V tem je pomen sedanjih novih gospodarskih pogajanj med Hrvaško in Italijo v Rimu, piše zagrebški list >Gospodarstvo<. Sloviti nemški bombni letalec, stotnik Johann Schmidt, odlikovan z viteškim križem reda železnega križa, se ni vrnil s poleta. Pokojni letalec je sam sestrelil 41 nasprotnikovih let*l. Hitler je > viteškim križem reda železnega krili* odlikoval barona von Tiessenhausena, poveljnika podmornice, ki je potopila angleško bojno ladjo »Barham«. Silovit požar je izbruhnil v filmskem podjetju PaUi& v Joinvilleju pri Parizu. Ogenj je zajel tudi sosednje tovarne in stanovanjske hiše. V francoskem mestu Complčgncju je umrl irski rodoljub baron Ashbourne, ki se je svoje Čase hudo boril proti Angležem za osvoboditev Irske. Zadnjih trideset let je prostovoljno živel v pregnanstvu. Silovit mraz še vedno drži po vsej Danski. Vse obale so zamrznjene in ves pomorski promet je ustavljen. V Kopenhagenu je zaradi mraza popokala vodovodna napeljava v 80.000 stanovanjih. Angleška letala v bližini Berlina Berlin> 28. jan. s. Uradno poročajo: Angleška letala so zadnjo noč metala rušilne in zažigalne bombe na nekatere kraje v severozahodni Nemčiji. — Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Posamezna angleška letala so prišla v daljno okolico Berlina. Trije napadalni bombniki so bili sestreljeni. Obisk nemških bojevnikov v Italiji Rim, 28. jan s. Italijanski vojni ranjenci so sprejeli v svojem domu posebno odposlanstvo nemških vojnih ranjencev, katere je vodil predsednik te organizacije Hans Oberlind-ner. Nemško odposlanstvo je izkazalo včeraj čast pred spomenikom neznanega vojaka in pred grobovi padlih fašistov na Kaptolu. Potem so gostje obiskali dom liktorske mladine, nakar so odšli v spremstvu predsednika italijanskih invalidov Del Croixa in predsednika zveze italijanskih bojevnikov, nosilca zlate kolajne, Rossija k tajniku stranke. General Ober-lindner je pozdravil tajnika stranke v imenu nemških ranjencev in bojevnikov, potrjujoč neomajno prijateljstvo med obema narodoma, ki z nezlomljivo voljo stopata naprej po poti, ki sta jo začrtala oba velika voditelja revolucij. Tajnik stranke je odgovoril, da pomenijo kri in žrtve, ki so jih bojevniki obeh orožij položili v skupnem boju na vseh bojiščih, samo utrditev vezi, ki vežejo italijanski in nemški narod in dajejo tako tudi trdno zagotovilo za popolno zmago. Obenem je sporočil nemškim bojevnikom topel pozdrav italijanskih črnih srajc. Preden so se nemški bojevniki poslovili iz liktorskega doma. so v spremstvu tajnika stranke odšli pred spomenik padlim za revolucijo in tam položili venec. Do sestanka z italijanskimi vojnimi ranjenci je prišlo popoldne. Sestanek je potekel v najlepšem prijateljskem ozračju; Bojevniki, ranjenci in invalidi so potem napolnili preddurje in položili velik venec pred žrtvenik, ki simbolizira voljo Italije do zmage in vso njeno vero v boljšo bodočnost. Pri slovesnosti so bili navzoči bojevniki z balkanskih bojnih polj, iz Rusije; Afrike in z vseh morij, zraven njih pa nosilci zlatih kolajn iz sedanje vojne. Prvo izkrcanje ameriške vojske na severnem Irskem Berlin, 28. jan. s. Z ozirom na izkrcanje prve skupine vojske Združenih držav na severnem Irskem, pripominjajo v nemških političnih krogih, da to zanje ne pomeni nič novega. Splošno znano je namreč, da je že pred nekaj meseci prišlo določeno število strokovnjakov za razno orožje, preoblečenih v tehnike iz Združenih držav na severno Irsko, da bi tam pripravili oporišča in bivališča za ameriško vojsko. Za temi so zdaj prispele redne ameriške čete. Odveč je omenjati, da prihajajo ameriški vojaki tja kot gre pohvala nam, se nam je posrečilo živeti vse do danes. Prestali smo vrsto žalostnih prevratov. Stvari so se razvijale slabo, toda zelo verjetno je, da bomo dobili mnogo drugih slabih novic in prav zaradi tega, ker mora najhujše še priti, zahtevam, da bi ostal na svojem mestu.« gospodarji. Umestno bi bilo vprašanje, koko da Amerikanci pošiljajo čete rajši v Evropo zdaj, ko bi bila njihova navzočnost tako nujno potrebna na Filipinih? Odgovor na to vprašanje je kaj preprost: Filipini so namreč neskončno nevarnejši kakor Irska. Stockholm, 28. jan. s. Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Allfhanda«, so se ameriški vojaki izkrcali na severnem Irskem ob kar najpopolnejši brezbrižnosti ljudstva, ki tudi ni bilo nič pripravljeno na tak dogodek. Parada teh ameriških čet je poteki« med popolnim molkom, nihče ni v znamenje radosti niti črhnil in vsi došleci so imeli zelo reane obraze. Za mnogo Angležev je ta prihod ameriške vojske znamenje slabih časov, zakaj domnevali so, da bo ameriška pomoč prišla samo v uri skrajne nevarnosti. Ljudstvo tore| v Londonu govori, da mora biti angleški položaj slab, ket: so sc Amerikanci izkrcali na Irskem. Štev. 22. Zunanji vplivi na posestne spremembe Ljubljana, 28. januarja. Nepremičninski trg kaže v začetku tega meseca razmeroma veliko živahnost. Naprodaj je v Ljubljani in neposredni okolici mnogo zemljiških parcel, zlasti stavbišč, pa tudi mnogo stanovanjskih hiš ln vil. Ponudba je velika in vrednost vseh naprodaj ponujanih nepremičnin cenijo n« okoli ISO miiij. lir. Za nepremičnine je pa na drugi strani tudi veliko zanimanje. Petičniki skušajo ves svoj razpoložljivi denar investirati v zemljišča. Podeželski milijonarji se kaj radi zanimajo za. razne stanovanjske hišo. Razni zunanji in drugi dogodki so zadnji čas močno vplivali na razvoj in kupčije nepremičnin, tudi selitev nemških optantov je mnogo pripomogla, da so bile sklenjene nekatere večje kupčije. V januarju je že zemljiška knjiga zaznamovala 53 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 4 milij. 557.982 lir. Treba pa je omeniti, da je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih v tem času tudi 15 kupnih pogodb, ki datirajo Se iz leta 1940 in 1941. Te se glase še na dinarsko valuto. Drugače pa so vse druge pogodbe datirane od tega meseca in od decembra lanskega leta. Galle Ernest, veleposestnik, Ljubljana, Vodnikova cesta 43, Zgornja Šiška, je odprodal mnogo zemljiških parcel, ležečih v k. o. Zg. Šiška, tako: dr. Tatjani Lidiji Gogolovi, družabnici tvrdke Hrovat & Co. v Ljubljani, Erjavčeva c. 23, parcelo št. 863-1 v izmeri 944 m* za 38.000 lir; inž. Evgenu Gogoli, Ljubljana, Erjavčeva 23, parcelo št. 3G3-12 njiva v izmeri 957 m2 za 38.000 lir; Marici Koritzky, učiteljici v Ljubljani, Postojnska 55, parcelo št. 363-11 njiva v izmeri 1016 m* za 38.000 lir; mag. pharm. Bohincu, lekarnarju v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 31. parcelo št. 360-10 njiva v izmeri 753 m5 za 22.800 lir. Rupar Ana, posestnica, Ljubljana. Celovška cesla 00, je prodala Ani V okovi, zasebnici v Ljubljani, Resljeva cesta 26, nepremičnino vi. 5t. 77 k. o. Sp. Šiška (hiša St. 90 na Celovški cesti in vrt) za 270.000 din ali 102.600 lir. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je £rodaIa Radoslavi Šuštarjevi, posestnici v jubljani, Dolenjska cesta, parcelo St. 1207-1 k. o. Vič v izmeri 737 m5 za 73.700 lir. Kunc Stanislav, posestnik in zasebni uradnik v Ljubljani, Smoletova ulica, in njegova žena Kunc Ana roj. Edelniayer, sta prodala Mirku Jelačinu, opernemu pevcu v Ljubljani, Škrab-čeva ulica 43, nepremičnino vi. št. 1031 k. o. Vič (hiša in vrt) za 152.000 lir. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je od posestva, kupljenega na javni dražbi in ležečega v k. o. Jezero, odprodala raznim interesentom več gozdnih parcel, tako: Ivanu Zalarju, posestniku na Jezeru, parcelo št. 928 za 28.000 din ali 10.640 lir; posestnici Frančiški Pristavec tri gozdne parcele za 48.500 din ali za 17.630 lir. Codelli Anton, graščak, Kodeljevo, jo prodal Josipu Vrenku, zasebnemu nameščencu, Ljubljana, Ulica 3. maja 7, zemljiško parcelo št. 841-22 k. o. Stepanja vas v izmeri 400 m* za 16.000 lir. Stupar Alojzij, zasebnik, Hrastje pri Kranju, je prodal Jožetu Koprivcu ml., elektrotehniku, Ljubljana, Vidovdanska cesta 20, nepremičnino vi. št. 501 k. o. Stanežiče (nedozidana hiša) za 129.765 din. Hilbert Božena, posestnica, Ljubljana, Salen-drova ulica 3, je prodala Liliji Dolenčevi, Ljubljana, Gajeva ulica 2a, nepremičnino vi. št. 120 Krakovsko predmestje (vila št. 6 v Dobrilovi ulici in vrt) že leta 1940 za 200.000 din. Lija Dolenčeva, soproga inž., pa je sedaj to vilo prodala Anici Skufčevi, prokuristinji, Ljubljana, Aškerčova cesla 1, za 150.000 lir. Prodanih je bilo še mnogo drugih parcel in hiš za različno vrednost. Prijava psov ! Po pravilniku o občinski taksi za pse, ki ga je odobril Visoki Komisar za Ljubljansko pokra- , jino z odločbo št. 235/Gaib dne 31. decemibra 1941-XX. vabi mestno poglavarstvo ljubljansko vse lastnike in rednike, naj prijavijo svoje pse zaradi vpi6a v pasji kataster. I Lastniki in redniki psov morajo ustno naznaniti poleženje, 6pol, pasmo, barvo in uporabo psa (za čuvaja, za lov itd.) med uradnimi urami od 10. do 13. ure v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva v Lingarjevi ulici št. 1/1. levo, soba št. 1—2 po začetnicah svojih rodbinskih imen: A—G 3. do 7. februarja, H—L 9. do 14. feruarja, M—R 16. do 21. februarja, S—W 23. do 28. februarja, Z in Z ter morebitni zamudniki pa 2. do 6. marca t. 1. Pse, ki so bili nabavljeni ali 60 dosegli starost 3 mesecev po 31. januarju t. 1., morajo lastniki prijaviti v desetih dneh nato, ko 60 bili psi nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev. Naznaniti je treba tudi vse pse, ki ostanejo samo začasno na ozemlju mestne občine ljubljanske, najkasneje vsaj 15. dan, odkar so psi v občini. Najkasneje v treh dneh je treba naznaniti mestnemu poglavarstvu tudi vsako spremembo, ki se tiče p6a, predvsem pa sleherno sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno vrnitev, enako j»a tildi preselitev ali oddajo psa drugemu' lastniku ons.aair redniku. 1 Psi se uvrste v dve kategoriji, namreč v pse čuvaje in v kategorijo vseh drugih psov. Značaj psa čuvaja bo priznan le onemu psu, ki varuje, stalno priklenjen na verigi, gospodarska poslopja ali skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes pa se mora stalno nahajati izven imovdnskih objektov, ki jih mora varovati, in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja. Nadalje je pa značaj psa čuvaja priznan tudi onemu peu, ki varuje, stalno priklenjen na verigi, samotno ležečo nepremično imovino 6vojega gospodarja. Za samotno ležečo nepremično imovino pa se smatrajo le ona posestva ali hiše, ki so, merjeno od ograje do ograje ali, če ograje ni, merjeno od stene do stene, oddaljene najmanj 50 m od sosednih ljudskih bivališč. Za psa čuvaja se 6matra samo pes, visok vsaij 3b cm. Pri vseh navedenih pogojih pa je mogoče ivriznati za vsako hišno številko le po enega psa čuvaja. Vsakomur svote prinaša t Ilustrirani družinski mesečnik Novele »izvirnimi Klikami, priloga v bakrotisku,prikazi v slikali, potopisi, zanimivosti, moila, uganke, šah - vse za40ltr letno. Naročila surejema Uprava v Ljubljani, Kopitarjeva Občinska faksa na pse, ki je nedeljiva, znaša za leto 1942-XX/XXI. za pse čuvaje 4 lire, za vsakega drugega psa pa 60 lir. Pasje znamke izdaja mestni izvršilni odsek v Lingarjevi ulici št. 1/1. po povračilu nabavnih stroškov ter sprejema vse tozadevne prijave in naznanila. Lastniki in redniki psov, ki ne bi o pravem Času ali ki bi nepravilno naznanili p6e ter bi 6e kakorkoli skušali izognili plačilu pasje fakse, ali bi 6i na nezakonit način priskrbeli pasjo znamko, bodo poleg plačila redne pasje takse kaznovani po čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z globo do 380 lir ali zaporom do 30 dni. Prav tako bo kaznovan tisti, ki bi potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko prepustil drugemu v uporabo. Iz Cerknice poročalo... Umrl je mož... V 6oboto so na cerkniškem pokopališču položili v grob truplo 70 letnega Svelc Antona, posestnika in večletnega člana upravnega odbora cerkniške občine. S pokojnikom lega v grob človek, ki ga bo težko pogrešati. Skrben in vesten gospodar, razumen m preudaren občinski odbornik. Sosedje in sovaščani Dol. vaši so k njemu hodili po nasvete. Za vsakega je imel dober in koristen svet, vsakemu je pomagal kjer in kakor je mogel. Njegovi nasveti so bili vedno upoštevani, saj jili je izražal človek preskusen in preudaren. Bil je značaj, kremenit in vztrajen. Ni ga preplašil nihče, svojo smer je šel, ne oziraje se ne na levo ne na desno. Njegov pogreb je dokazal, kako je bil pri vseh priljubljen. Res, da je že delj časa bolehal, vendar bo njegova smrt bo pustila občutno vrzel. Zapušča ženo in dva sinova, katerim izrekamo svoje sožalje. Njemu pa naj bo lahka domača gruda, ki ii je posvetil vse svoje življenje in jo je tolikanj ljubil. Težka nesreča v Karlovici. Pri melioracijskih delih v Vel. Karlovici za Dolnjo vasjo se je v petek dogodila težka nesreča. Med ostalimi delavci je bil zaposlen tudi Zalokar Pavle iz Cerknice. V petek je bil zadnji delovni dan in je Pavle dopoldne zažgal tri mine. Dve sta eksplodirali ob času. Ker_ ni bilo tretje eksplozije, je posumnjal ali jo je sploh zažgal. V času, ko je prišel do mine in jo pričel pregledovati, pa je tudi ta eksplodirala in nesrečnega Pavla je vrglo v zrak. Z vso silo je nato priletel na tla, na kamenje. Nesrečnežu so takoj prišli na pomoč njegovi sodelavci, ki so ga takoj odpeljali v Cerknico. Tu mu je prvo pomoč nudil cerkniški zdravnik dr. Pušenjak, nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Pri nesrečnem padcu si je zlomil še enkrat že poprej zlomljeno nogo, najbrže pa bo poleg drugih manjših poškodb, tudi ob euo oko. Res, previdnost je .povsod na mestu! Novice iz Države Kralj in Cesar sprejel pisatelja Saporija. Kralj in Cesar ie sprejel v zasebno avdienco znanega pisatelja Francesca Saporija, ki se je kot prostovoljski častnik udeležil več bojev in je napisal tudi nekaj del o svojih dogodivščinah. Knjige je rvetil italijanski vojski. Pisatelj je sedaj Kralju Cesarju podaril Izvode teh svojih del. Škof iz Viterba umrl. V Viterbu je umrl nadškof Emilio Trenta, ki je bil tudi opat samostana sv. Martina v Riminiju. Dosegel je visoko starost 82 let. Nosil je več papeških odlikovanj, pa tudi odlikovanje italijanske krone. Pol metra snega v Neaplju. 0 hudem mrazu in snegu, ki je zapadel tudi v najtoplejših krajih Južne Italije, poročajo nove podrobnosti. Tako I pravijo poročila iz Neaplja, da je tam zapadlo skoraj pol metra snega in da so imele mestne oblasti nenadno in nepričakovano nalogo, ko so morale najeti delavce za čiščenje ulic. Takšne navade doslej niso poznali, ker je ponavadi redko-katero leto zapadlo po nekaj centimetrov snega, pa ga je v nekaj urah nato sonce že spet pobralo. V severnejših krajih pa je led povzročil tudi drugačne neprijetnosti. V okolici Bergama, ko je bilo mraza skoraj 20 stopinj, je led razgnal tudi koš položnega grička, da je zemlja zdrknila in poškodovala vodovodno cev iz glavnega vodovoda. Potres v Toskani. Pretekli petek so v toskanskih krajih blizu Mugella tik pred polnočjo čutili srednje močan potresni sunek. Potres je bil valujoč ir. so ga najbolj čutili v krajih Marradi in Seaperia. Toda o kakšni škodi niso nikjer poročali. V samih Firenzah jo potres čutilo le nekaj malega ljudi. Ravnatelj potresomerskega zavoda v Firenzah je ugotovil, da je bilo središ-če potresa okrog 35 kilometrov severno od Firenz. štirje ljudje — prodajalci prepovedanega blaga. Rimska policija je sredi Rima izsledila posebne vrste trgovino: zapazila je namreč, da so ljudje, ki so vstopali v neko mlekarno, prinašali iz nje ne mleko ali pa podobno blago, pač pa velike zavitke. Ko so enega takšnih kupovalcev prijeli, so dobili v zavitku nekaj metrov dobrega blaga. Tako so prišli na sled nezakoniti trgovini, ki so jo uganjali štirje judje: Rihard, Mojzes, David in Izak Astrolog. Ko je bilo treba prijaviti vse zaloge blaga, so ga večinoma poskrili in potem najeli prostore neke mlekarne in tam prodajali blago. Sodišče je vse štiri brate obsodilo in sicer na zaporno kazen od šestih do sedmih mesecev ter na večjo denarno kazen. Na bega pred preganjalci — preplaval reko ob 11 stopinjah pod ničlo. Sredi mesta v Padovi sfa dva kolesarja prislonila kolesi ob steno in stopila v trgovino, čim sta izginila, že sfa priskočila dva dečka, zasedla jadrno kolesi in oddirjala z njimi po ulici. Toda eden od kolesarjev je tatvino opazil in z vpitjem opozoril mimoidoče ljudi na tatiča. Neki vojak je planil za njima in enega dohitel, drugi pa je zdirjal proti reki. Ko pa je videl, da se za njim podi čezdalje večja množica, je odvrgel kolo in se pognal v mrzlo reko, čeprav J© bila, voda ledeno mrzla. Preplaval je reko in poskušal na nasprotnem bregu pobegniti in se skriti. Pa tudi tam mu sreča ni bila mila, ker sta dva vojaka prišla nasproti in ga prijela. Mrzli val po Italifi. V Severni Italiji, posebej pa pod Dolomiti, so imeli pretekle dni velike ne-prilike zaradi mraza. Toplomer se je sukal okrog 20 pod ničlo, kraji tik pod gorami pa so imeli tudi po 30 stopinj mraza. — Tudi v Neaplju, kjer ljudje snega skoraj ne poznajo, je v petek ves dan padal v debelih kosmih. Ponekod ga je zapadlo tudi po več kakor petnajst centimetrov. V metežu je anrznil 70 letni upokojenec Salvatore Varriale. Podobno je bilo okrog Barija, Taranta ter Brindi-sija, kjer je zapadlo do 30 centimetrov snega. Tudi tam je pritisnil potem močan mraz, za tiste kraje nenavaden. Reka Soča je večinoma zamrznila in se pokrila z ledom. V krajih ob njenem toku se je zadnje dni gibala toplota stalno okrog 20 stopinj pod ničlo. Poledica na cestah je onemogočila skoraj ves tovorni promet ob zgornjem toku Soče. V Benetkah, kjer je bilo po 14 stopinj pod ničlo, je zamrznila voda na lagunah in se je med manjšimi otočki naredil tako debel led, da so ljudje lahko hodili po njem. Izdelovanje tipiziranih tkanin. Korporacijsko ministrstvo je objavilo v rimskem uradnem listu ukaz, ki je stopil 25. januarja v veljavo, po katerem se bodo vsa tkiva in tkanine smele uporabljati le za izdelovanje blaga tistih vrst, za katere bo posebne tipe določilo Korporacijsko ministr-stVb. Za izdelavo, ki je v teku in ne odgovarja tem določenim tipom, pa velja določilo, da se sme to blago dogotoviti, toda le v primeru, če je v redu pripravljeno v desetih dneh po objavi imenovanega dekreta in sicer združenju tekstilnih izdelovalcev. Ob mrbSkemm odru umrla, V Vicenzi je umrla devetdesetletna Battistina Todesco. Po ljudskem običaju so se sorodniki menjavali pri straženju mrliča. Okrog polnoči je prišla na vrsto tudi pokojničina hčerka Marija, stara 60 let. Ko pa jo je sorodnik prižel naslednje jutro zamenjat, jo je našel mrtvo. Ženo je zadela srčna kap. Lutkovne predstave GILL-a Ljubljana, 27. januarja. V četrtek, 22. t. m. in v soboto. 24. t. m. je lutkovno gledališče GILL-a v Ljubljani priredilo dve popoldanski predstavi za učence ljudskih šol. Na programu ic bila igra »Janko in Metka«, ki je tudi to pot kakor že prei doživela pri mladini največji uspeh, saj so se otroci živahno zanimali za oba glavna junaka igrice. V četrtek. 29. t. m. bo lutkovno gledališče GILL-a priredilo novo predstavo in bo to pot na programu igra »Miškolin«, zabavna spevoigra, v kateri nastopa mišja družinica. Dogoni živine Komisaria-v prihod-živino: za govedo za govedo em za go- govedo in za govedo Prehranjevalni zavod Visokega ta za Ljubljansko pokrajino priredi njem tednu te-le d<'gone za klavno Dne 3. februarja 1942 v Metliki in 6vinje. Dne 3. februarja 1942 v Ribnici in svinje. Dne 3. februarja 1942 v 'Trcbnj vedo in svinje. Dne 4. februarja v Ljubljani za svinje. Dne 4. februarja 1942 v Logatcu in svinje. V treh vrstah... V Št. Janžu pri Mokronogu je te dni praznoval 80-letnico zlatomašnik Jožef Knavs. Še vnaprej mu tudi mi želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Odkar deluje v frnomeljskem okolišu mlekarna. se je tudi živinoreja precej izboljšala. Mlekarski prostori pa so precej neprikladni in si pristojni prizadevajo, da bi za mlekarno dobili primernejše prostore. V tem okraju deluje tudi živinska zavarovalnica, ki je že v nekaj primerih izplačala zavarovalno vsoto. Med lanskoletnim sadnim pridelkom v Srno-meljskem okraju so se posebno slabo obnesli orehi. Neki posestnik iz Podturna na Dolenjskem je brez dovoljenja zaklal kupljenega prašiča in ga doma začel devati iz kože. Pa so za nedovoljen posel zvedeli orožniki in prašiča zaplenili. Slanino bo dobil Prevod, meso pa so po določenih cenah razprodali v Toplicah. Posestnik, ki ni premožen, je utrpol s tem veliko škodo, toda predpis je predpis... V Mirni peči se je sukal okrog štedilnika 11-letni fantiček tako dolgo, da se je poparil s kropom. Dobil je hude opekline po obrazu. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico. Ključavničar Karel Rozman iz Dol. Logatca je padel in si zlomil desno nogo. — Odvetnikova žena Krašovec iz Gor. Logatca je padla in si zlomila levo nogo. — Levo nogo pa si je nalomil 12-Ietni Vinko Bobnar iz Šmartna pri Devici M. v Polju. — 69-letna Jerajeva je zadremala na peči. V snu je padla s peči in si zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. Nemško planinsko društvo bo priljubljeni Aljažev dom v Vi;atih preuredilo v pravi nemški planinski dom. Dom ima prostora za 50 oseb, ki jih more sprejeti pod streho. Po krasnem popoldnevu spet —18 stopinj Ljubljana, dne 28. januarja. Včerajšnje popoldne pa je bilo takšno, kakršnega že dolgo časa nismo doživeli. Dopoldne je bilo še nekam megleno, popoldne pa se je meglena tančica dvignila in na jasnem nebu je sijalo toplo sonce. Oaračje je bilo čisto, oko se je lahko naužilo krasnih razgledov. Posebno veličasten je bil pogled na zasnežene planine. Velike gorske kope so se kopale v morju sonca, proti večeru pa je zahajajoče sonce pošiljalo rdeče snope žarkov na veličastne planinske vrste. Ko se je zvečerilo, so se na jasnem nebu pokazale neštevilne zvezde in prav so imeli tisti, ki so dejali, da bo ponoči spet mrzlo. Res, živo srebro je čez noč padlo kair na —18 stopinj, na nekaterih toplomerih je kazalo tudi nekaj manj, ponekod pa tudi nekaj več, kar je pač odvisno, kje je toplomer postavljen. Na bolj odprtih krajih pa je bilo še nekaj več mraza. Mrakovo gledališče Frančiškanska dvorana. Četrtek, 29. t. m. *Etektra<. Popoldanska predstava ob pol 4 popoldne. Tretja repriza velike Sofokle6-Hofmannsthalove tragedije je v četrtek ob pol 4 popoldne. Predstava je namenjena predvsem dijaštvu in vsem tistim, ki zvečer ne utegnejo. Opozarjamo, da so za to predstavo cene globoko znižane, in sicer od 10 lir navzdol. Blagajna v veži frančiškanske dvorane posluje danes od 15—17, jutri pa od 10—13 in od 14 do začetka. ^I^Earl Derr Biggers Chan se je globoko priklonil. »Si smem dovoliti in vam voščiti dobro jutro?« je začel vljudno. »Dobro jutro!« je ljubeznivo odgovoril stari gospod v narečju, ki je močno dišalo po škotski govorici. Izraz njegovega zoranega in ožganega obraza je bil odkrit in pošten. Chan je za trenutek vrgel svoj plašč nazaj. »Jaz sem komisar Chan od tukajšnje policije. Mislim, da ste v jutranjikih brali poročilo o nenadnem koncu slavne filmske igralke. Žal mi je, da si vam drznem s svojo osobo zastreti pogled na širno lepo morje, toda neki gospod, ki ga vidva poznate, je bil prijatelj pokojne igralke. Zavoljo tega si ne morem kaj, da vama ne bi zastavil nekaj vprašanj.« »Veseli me, da sem se z vami seznanil,« je rekel stari go-sjvod, se dvignil in primaknil stol. »Prosim, sedite, gosjiod komisar! Moje ime je Thomas Mac Master iz Queenslanda v Avstraliji. In to je mrs. Mac Master.« Chan se je spoštljivo priklonil in stara dama se mu je vljudno nasmehnila. Nekaj vljudnih fraz mu je omogočilo, da je začel s pogovorom. »Ste na počitnicah?« se je zanimal detektiv. »Kajpada,« je odvrnil Mac Master. »Res zaslužene, kaj ne, žena? Po vseh težkih in napornih letih na najini ovčji farmi sva se nazadnje odpravila, da še enkrat obiščeva najiuo stairo škotsko. Toda midva potujeva komodno, gospod komisar. Vse hočeva videti in uživati. In srečna sva,« je pripomnil in se e pogledom obrnil proti morju — »da tega prekrasnega koščka zemlje n is** izpustila.« Njegova žena je prikimala. »Reč, lepo je tukaj. Bala sva se že, da se ne bova mogla več odtrgati od tukaj in se napotiti dalje.« »Govori rajši v ednini, ženo,« jo je rahlo karal Mac Master. »Če bi bilo še tako htido, bi jjač jaz spravil toliko moči skupaj, da bi dvignil oba. Ne pozabi, da naju Aberdeen čaka.« »V imenu llonolula se vam prisrčno zahvaljujem za te laskave besede,« je radostnega obraza odgovoril Chart. »Mislim, da ste prišli sem poštenega srca in to me je globoko ganilo. Žal pa moram, čeprav nerad, preiti na razgovor o včerajšnjem umoru. Najprej bi si dovolil reči, da je jnora! umor izvršiti kak tujce, kajti tukajšnji ljudje so tako pošteni in dobri kakor podnebje. Umori so silno redki.« »Seveda,« je zamrmrala stara gospa. Ko je pogledal navzgor, je Chan nenadoma zagledal Tarne-verra na pragu. Temačni obraz vedeževalca je nenadoma spreletel sij zadovoljstva, ko je opazil družbo na terasi. Naglih korakov je stopil k njim. Chan kmalu ne bi mogel potlačiti vzdiha presenečenja. Vso to stvar bi rajši čisto sam preiskal. »Dobro jutro, gospod komisar«, je rekel Tarneverro. »Dobro jutro, gospa Mac Master. In kako gre vam, gospod?« »Tako nekam nadležnega se počutim«, je odgovoril stari gospod. »Ne morem se dobro počutiti, če nimam nobenega pravega dela. Toda žena mi neprestano dopoveduje, da sc moram vendar enkrat temeljito odpočiti,« »Prav gotovo — in to bo tudi samo po sebi prišlo«, se je smehljal Tarneverro. »Veseli me, gospod komisar, da vas že tako rano vidim na dolžnosti. Brez dvoma ste prišli, da bi preiskali moj alibi, kar smatram seveda za pojjolnoina pravilno. Ali ste že zastavili mojima starima prijateljema to važno vprašanje?« »Pravkar sem se približal tej točki po primerni pripravi.« »Tako torej«, je takoj nato nadaljeval vedeževalec. »Mr Mac Mast«r, kar se tiče včerajšnjega nesrečnega dogodka, sem jaz slučajno ena redkih oseb na vsem otoku, ki je tisto damo poznala. Zato je precej važno, da morem jaz gospodu komisarju nepobitao dokazati, kje sem bil v času, ko je bil umor izvršen. Na srečo morem to storiti z vašo pomočjo « Obrnil se je k Charlieju: »Potem, ko sem se zunaj v preddurju poslovil od vas, ste me videli, kako 6cm odhajal nazaj k mizi mr. in mrs. Mac Masira. Gospod Mac Master vam bo rad vse pojasnil, kaj smo potem počeli.« Stari mož je nagrbančil čelo od napetega premišljevanja. »Mr. — hm — Tarneverro je predlagal, da bi šli v palmov vrt nasproti terasi. Tam smo sedeli približno pol ure in klepetali o starih časih in o Queenslaudu. Končno je pogledal mr. Tarneverro na svojo uro. Izjavil je, da je že pol devetih in da se mora posloviti, ker da je povabljen na večerjo tja nekam na obalo. Vstali smo...« »Prosim, da mi oprostite«, ga je prekinil Chan, »ste morebiti za kontrolo potegnili tudi vi svojo uro?« »Da, storil sem tako«, je odgovoril stari gospod. Govoril je resno in se vidno trudil, da bi govoril zgolj resnico. »Potegnil sem svojo uro«. Pokazal je na starinsko žepno uro. »Moja nekoliko prehiteva«, sem rekel. »Pet minut čez pol devetih. Zadnji čas, žena, da odidejo stari ljudje kakor sva midva, v svoje gnezdo. Na farmah je običaj, da gremo čimprej spat, da smo zjutraj čili in zato nama je sedaj težko, da bi dnevni red spremenila. Tako sva šla domov. Zena in jaz sva čakala na dvigalo, mr. Tarneverro pa je izginil za vogalom, koder se gre v njegovo sobo v prvem nadstropju. Preden je prispelo dvigalo, sem si v hotelskem uradu še natančno uravnal uro. Bilo je osem in dvaintrideset in tako sem naravnal tudi mojo uro. To so torej dejstva, gospod komisar, ki jih midva z ženo vsak trenutek lahko s prisego potrdiva.« Chan je prikimal. »So besede, ki se izgube kakor prah v Te-tru«, je rekel. »Toda vaše so pretehtane in resnične, kar bj sprevidel tudi slepec.« »Takšne «o bile zmerom. Od Aberdeena pa do Oueenslanda ga ni nikogair, ki bj mogel nad tem dvomiti, gospod komisar.« »Poznate že dolgo mr. Tarneverra?« Šlev. 22. »SLOVENSKI DOM«, dne 28. januarja 1942-XX Stran 3. Izšla je znamenita knjiga, polna tajin* stvenosti in čudovito napetih dogodkov V kratkem bo izšla ena najbo jših naših mladinskih povesti M OEGUEGA1A TOKCA IZ LONCA ____Vsaka knjiga le 5 lir. — Kupujte knjige ..Sloventeveve knjižnice” 1_ Oj, te ozebline! Hud m strupen mraz, ki je nastopil zadnji čas pri nas, je poleg drugih nevšečnosti prinesel tudi mnogim ljudem ozebFine. Kdor jih je dobil, se jih ne bo rešil tako kmalu, posebno občutljive pa bodo epomiadi, ko bo mraz pojenjal. Stara izkustva kažejo, da 6e morajo ozebline treti 6 snegom toliko časa, da 6e koža vname. To ni vselej prijetno, je pa koristno. Vendar pa trenje 6 snegom pomaga le pri ozeblinah, k. smo jih pravkar dobili. Stare ozebline 60 pa mnogo bolj odporne in se žilovo opirajo zdravljenju. Pri njih še najbolj ugodno učinkujejo menjalne kopeli z vročo in mrzlo vodo. Da povečamo učinek teh kopeli, skuhamo pest zmlete hrastove skorje in kopljemo ozebline 20 minut v kolikor mogoče vroči vodi. Nato pa polijemo ozeble dele telesa z mrzlo vodo, ali na jih pomočimo za pol minute v mrzlo vodo. Okopani del telesa toplo povijemo in pustimo V6aj 1 uro na miru. Čez dan je priporočljivo, da ozebline večkrat nataremo 6 citro-novim ali limonovim sokom. Za zdravljenje in celjenje ozeblin poznamo več domačih zdravil, ki navadno kaj kmalu pomagajo, če se le vztrajno in pravilno rabijo. Ker pa nekatera sredstva pomagajo bolj enim, druge pa drugim, naj vsak sam poizkusi več načinov in obdrži tistega do katerega ima zaupanje in čuti uspeh. Lisičjakovo mazilo proti ozeblinam. V manjši porcelanasti posodici mešamo enako množino li-sičjatkovega semena (6pore lycopodii) in tanina (čreslovine' Ko smo dobro premešali, dodamo toliko čiste svinjske masti ali masla, da nastane mehka maža. To mazilo se obdrži pol leta in je zelo dobro. Zvečer, preden gremo v posteljo, namažemo ozebline na debelo s tem mazilom m bolni ud povežemo 6 platneno krpo. S Hrvaškega Na voglu Zvonimirove ulice in Trga N. v Zagrebu se nahaja zgradba, v kateri je glavni stan ustaških sil, prav tako pa je v istem poslopju nastanjena častniška šola za ustasko vojsko. Zdaj je v tej šoli 130 gojencev, ki se marljivo pripravljajo za svoj poklic. * Na slovaški jezik je bilo prevedeno nekaj del iz hrvaške književnosti. Prevode je oskrbel A. Vrbacky. ^ Pred dnevi je bila v Varaždinu v poslopju mestne hiše širša politična konferenca domačih političnih predstavnikov. Na konferenci je bil tudi minister Janko Tortic in poglavnikov pobočni k Blaž LorkoviČ. Vrhovni mestni poglavar evangeličanov dr. Popp je izjavil, da bo v kratkem izdan nov ustav evangeličanske cerkve v Nezavisni hrvat-ski državi. Vse pristojne oblu6ti gredo dr. Pop-ipu zelo na roko. la lampada dl qualita prodotto nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ElETTRICA ITAIIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvafana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S A. <3> TUNGSRAM ; Smrekovo mazilo pripravimo prav tako v manjšem porcelanastem lončku. Najpred razpustimo na toplem ognjišču 60 g neslane masti ali surovega masla, 20 g smrekove ©mole in 10 g pernan6kega balzama. Vse dobro premešamo in shranimo v porcelanasti posodi. Za zdravljenje postopamo kot zgoraj. Čebulni sok je prav taiko izvrstno m poceni zdravilo, ki skoraj sigurno pomaga. Zjutraj narežemo srednje veliko čebulo na drobne rezine, jih damo v večjo posodo ali na krožnik in potresemo 6 6oljo. Čez dan se naredi 6ok, v katerega pomočimo zvečer platneno krpo in jo položimo na ozebline, povrhu pa še dobro povijemo z volneno krpo. Topolova maža je prijetno, bolj balzamično dišeče zdravilo, ki se ujx>rablja tudi proti ozeblinam. Doma se nam je ne izplača pripravljati in je bolje, da jo kupimo v drogeriji ali lekarni. Kafrno mazilo proti ozeblinam napravimo iz 10 delov zdrobljene kafre in 90 delov rumenega vazelina. Že narejeno mazilo dobimo tudi v drogeriji ati lekarni. Tekoči izvleček divjega kostanja (extractum aesculi hippocastani 6eminis fhridum) so že od nekdaj uporabljali za zdravljenje ozeblin. S čopičem večkrat na dan namažemo ozebljene dele 6 kostanjevim izvlečkom in jih toplo povijemo. Za zdravljenje ozeblin lahko vzamemo posušene in zopet namočene kumarične rezine, dalje brinievo olje, nastrgan hren, kopel smrekovih igel itd. Mrzle ozebline taremo in segrevamo 6 kuhanim in zmečkanim krompir jem. Če se hočemo ozeblin res znebiti, pijemo po možnosti tudi sledeče čaie- encijanov, tavžent rože, limonado z medom, presličin, lapuhov in bele omele. Slovaški generalni konzul na Dunaju g. Vavra je te dni obiskal ranjene Slovake in Hrvate, ki se zdravijo na Dunaju. * Poglavnik je daroval predsedniku slovaške vlade dr. luku plaketo s hrvaškim in slovaškim grbom. Vrhovnemu poveljniku Illinkove garde pa je daroval zgodovinski arabski meč, ki so ga Hrvati zaplenili v osvoboditvenih bojih. * Zadnje hrvaške »Narodne novinec so prinesle tudi ministrsko odredbo po kateri je ukinjeno izredno narodno sodišče v Banji Luki. * Na razstavi »Borba združene Evrope na \zlioduc je prikazana pogubna vloga židovstva iri prostega zidarstva. V Zagrebu je bilo kaznovanih precej meščanov, ker so jemali kruh kar na dveh krajih. * Za predsednika zagrebške inženirske zbornice je bil izvoljen inž. Ivo Radulovič. • Zagrebška cestna železnica bo v kratkem dobila nove tramvajske vozove, v katerih bo prostora za 85 oseb, dočim imajo zdajšnji vozo- vi le za 75 ljudi prostora. Nove vozove izdeluje mestna občina v svoji režiji. Zaradi novih voz bo dobilo precej ljudi spet zaposlitev. Seveda bo občina zgradiia še več kilometrov novih prog. * ZagTebški hišni posestniki bodo odslej strogo kaznovani, če ne bodo posipali hodnikov s pepelom ali žaganjem, kadar bo to potrebno. « * Peto obletnico smrti hrvaške pisateljice Antonije Kasovič-Cvijič bodo v Zagrebu lepo proslavili. * V Zagrebu bodo v kratkem povečali mestno plinarno tako, da bo zadovoljevala potrebe še za najmanj 20 let. Nov plinohram bo mogel držati 30.000 kubikov plina in bo stal 8 in pol milijona kun. Zdajšnji plinomer more držati le 10.000 kubikov. • Avtomobil se je zaletel v brzojavni drog. Šofer in spremljevalec sta bila pri trku precej poškodovana in so ju prepeljali v Zakladno bolnišnico. * V Varaždin je prišla pred nekaj dnevi skupina Hrvatov, ki_ so bili v nemškem ujetništvu-Kakor ©o pravili, so se imeli v ujetništvu kar dobro. * 22. t. m so bili v Zagrebu razgovori med hrvaško in italijansko trgovsko delegacijo, ki naj bi uredili trgovinske odnose med obema državama. Športni drobiž Pravkar je minulo 50 let, odkar so v nemški vojski uvedli smučanje. Bilo je leto 1892, ko je bila zima sila ostra in snega prav mnogo. Vojaki bataljona iz Goslarja v Nemčiji so ime- li obmejno stražo. Toda, ker je bil sneg prevelik, so morali natakniti smučke. In dobro so se obnesle. Od takrat so po vsej Nemčiji uvedli smučarske bataljone. Dunajsko hokejsko moštvo je v povratni tekmi gostovalo v Bratislavi in je premagalo domače moštvo s 6:1. Vsakoletnega friziškega tekmovanja na drsalkah se je tudi letos udeležilo sila veliko tekmovalcev. Tako je bilo poklicnih drsalcev 1100, dočim jih ie bilo v turistični skupini kar ■1100. Proga je bila dolga 200 km. Zmagal je De Groot v 8 urah in 51 minutah. V Monakovem se ie te dni začelo državno prvenstvo v biljardu. Naslov prvaka mora braniti Dunajčan Reicher, ki pa je moral v tretji tekmi doživeti prvi poraz. Italijanski rokoborci se bodo 8. marca pomerili v povratnem srečanju s tekmovalci iz Ziiricha. Pri prvem srečanju v Rimu so zmagali Itulijani s 6:1. Belgijski olimpijski odbor je imel te dni posebno sejo, na kateri je bil izvoljen novi predsednik tega odbora, ko je ostalo s smrtjo grofa Baillet-Latourja to mesto prazno. Za novega predsednika je bil izvoljen princ De Li-gnc. Novoizvoljeni je sorodnik umrlega in je bil nekaj časa v konzularni službi v Washing-tonu in Rimu. Zaključna ocena vratislavskega boksarskega tekmovatoja je bila naslednja: 1. Italija A 24 točk; 2. Nemčija B 22 točk, 3. Nemčija A 20 točk; 4. in 5. švedska in Italiia B po 12 točk; 6. Madžarska B 9 točk; 7. Madžarska A 7 točk. Italijani so se pokazali kot zelo dobri boksarji in so za prvo mesto dobili krasno darilo samega Hitlerja. Znana hrvaška teniška igralca Palada in Mitič sta dobila laskav poziv Dancev, naj prideta gostovat v dansko prestolnico. Ni še znano, če se bosta mogla odzvati temu vabilu. 1. februarja bodo odigrali Nemci 26. meddržavno nogometno tekmo s Švicarji. Državni trener je za to srečanje postavil naslednjo postavo: Jahn, Klotz (vratarja). Šesta, Schmaus (branilca), Wagner, Probst, Mock, Hahnreiter, Urbane k, Sabeditsch (pomočniki) in kot napadalci: Decker, Pesser, Eppenhoff in Urban. — Tekmo bo sodil Scarpi. Kakor smo že poročali, je v Montevideu velik nogometni turnir južnoameriških držav. V nadaljevanju turnirja je premagal Uruguay enajstorieo iz Ekvadorja precej visoko s 7:0. Polčas je bil že 6:0 in ni bilo več pomoči, da bi Ekvadorja ne zadel težek poraz. — Peru in Paraguay pa sta igrala neodločeno 1 :1. Tak je ostal Uidi končni rezultat, pa čeprav je bila enajstorica iz Peruja tehnično boljša. Obramba Paraguaya je bila tokrat imenitna. Kakor je madžarska nogometna zveza sklenila dozdaj, bodo najboljši Madžari to leto igrali ne le proti Nemcem, Spancem in Švicarjem, ampak se je dogovorila tudi za mednarodno srečanje s Švedi. Madžari bodo letos v poletju odšli na gostovanje po severnih državah, pa se bodo pri tem najbrže pomerili tudi z Norvežani in Danci. Še s turnirja v Montevideu; Uruguay je premagal Čile s 6:1, Argentinci pa so komaj odpravili žilave Paraguayce s 4 ; 3. Do odmora je kazalo bolje, saj so Argentinci vodili celo s 3:0. Pozneje pa so nasprotniki izenačili in tako so Argentinci le s težavo zmagali. Nemci in Švicarji se bodo to nedeljo pomerili na zelenem polju. Tekmo bo sodil tudi Ljubljančanom znani italijanski sodnik Scarpi. Hrvati so ponudili Špancem odigranje meddržavne nogometne tekme in sicer v marcu. Kakor smo že omenili, bodo Španci igrali v Berlinu, Hrvati pa so izrabili to priložnost in povabili Špance v Zagreb. Ce bo do srečanja prišlo, pa še ni znano. Celjski igralci namiznega tenisa so si osvojili tableteniško prvenstvo Štajerske. Dozdaj so bili Gradčani 10 let zapored prvaki, zdaj pa so primat izgubili. 30 letnico olimpijskega odbora bodo letos slovesno praznovali v Švici. Ob tej priliki bodo velike športne prireditve in poseben odbor že izdeluje program različnih iger. V drsalnem prvenstvu v Celovcu je zmagal v teku na 500 m Wieser v času 46.4 sek., pri ženskah pa je zmagala na isti progi Lucija Bdcker-Mertz v času 55.9 sek. V Berlinu bodo ustanovili poseben zavod za športno zgodovino. Nameu zavoda bo, zbrati vse podatke o športnem delovanju v starem, srednjem in novem veku. Razen tega bodo v zavodu uredili vse mogoče razpredelnice raznih svetovnih rekordov vseh časov. 12. aprila se bosia v mednarodnem srečanju pomerili nemška in španska državna reprezentanca. Tekma bo v Berlinu. Hokejske prvenstv. tekme za nemško drž. prvenstvo so se tudi že začele. V prvih tekmah je tudi celovško hokejsko moštvo gladko odpravilo devetotico iz Teschena s 7:2. Gledalcev je bilo 2000. V Nemčiji je bilo prav tako odgodeno prvenstvo v jadranju na ledu. Tekme bi morale biti na jezeru Sckvvenucit od 12. do 15. februarja. Ljubljana Koledar Danes, sreda, 28. januarja: Valerijan, škof. Četrtek, 29. januarja: Frančišek Sal. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cest 10, in mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra 31. Uradni telefonski imenik za leto 1942. Telefonske naročnike, ki še niso dostavili poštnemu ravnateljstvu dvojezičnega teksta za objavo v telefonskemu imeniku pozivamo, da taiko besedilo predložijo takoj. Pomočnice-modistke bodo imele svoj sestanek v nedeljo dne 1. februarja ob jx>1 10 dopoldne v Pokrajinski Delavski Zvezi, soba št. 3., I. nadstr. Vsaka modi s tka. ki ji je za boljšo bodočnost, se mora tega sestanka udeležiti. Prosvetno društvo na Čatežu pod Zaplazom vljudno vabi cenjeno občinstvo na krasno Jurčičevo igro ▼ petih dejanjih »Domene, ki bo v »Našem Domu« v nedeljo dne 1. februarja točno ob treh (3 uri) popoldne. Ne boste se kesali, če boste prišli pogledat to lepo in vseskozi zanimivo prireditev. Ker bo predstava končana že okoli pete popoldne, se boste lahko tudi oni iz bolj oddaljenih krajev pravočasno vrnili domov. »Alpa« čaj je krepilna pijača Rojstne in krstne liste ter druge dokumente je treba pripraviti, ker mora ljubljanski anagraf-ski urad zaradi izpopolnitve podatkov v družinskih polah, prav tako pa v polah za zajednice in na osebnih listkih -registra prebivalstva imeti do konca meseca aprila podatke vseh v Ljubljani stalno prebivajočih prebivalcev. Zato že sedaj opozarjamo zlasti vse družinske poglavarje, člane za-jednic in tudi posameznike, naj o pravem času poskrbe za sebe in svoje družinske člane rojstne in krstne liste, poročeni pa poleg teh tudi poročne liste ter vdovci in vdove tudi še mrliške ilste svojega pokojnega druga. Družinske knjižice in rojstni ali krstni listi, ki niso opremljeni s številko matičnega zapisa, ne služijo namenu. Prizadeti naj si takoj priskrbe druge listine pri svojem župnem uradu. Dokumenti, ki so potrebni za ta namen, so po čl. 30 določb za uvedbo in vodenje registra prebivalstva prosti takse. Ljubljansko tfleet malo prenizko, toda to ga oči-vidno oziroma uhoslišno ni prav nič_ motilo. Vedno glasneje je brundal in že je bil na tem, ds 6pusti iz sebe celo arijo, ko se je od nekod prikazal 6(ražnik. Kot dober matematik in poznavalec logaritmov, je Bobek takoj spoznal, v kakem kotu se mora varuha postave in javne morale ogniti- Po kratkem in mrzličnem premišljevanju je spoznal, da je najbolje, če vzame za smer lS06topinjski kot z ozirom na 6trainiika, in kmalu je izginil po ulicah, po katerih je prišel. Žavijal je po stranskih poteh, preplezaj plot in 6e pomilujoče nasmehnil ob misli na 6traž-nika, ki ga. čaka za kakim oglom z obsodbe vredno namero, da ga prime za vrat in ga poprosi za cenjeno ime. Previdno je 6topical po temnem vrtu, ovsod je začutil pod nogami 6uho testa Stopil je proti 6tikalu, toda že po nekaj korakih 6e je ustavil. I «Pa le ne bom prižgal! če prej nisem ...« | Razburjenje mu je raslo in ravno je hotel pričeti z razgrajanjem, ko je nekaj zatipal. Oddahnil se je. Po nekaj-minut- nem brezuspešnem iskanju rokavov je prišel do spoznanja, da ima v roki brisačo. Nekaj časa je ostal pri miru. da si pomiri živce. S spodnjo čeljustjo je im-gal sem in tja in se zavrtel krog 6amega 6ebe. Ko je začutil, da je zopet zmožen za nadaljnje raziskava«je, se je pomaknil tipajoč z roko po zraku dalje. Vrnil 6e je v smer, kjer je sumil, da leži postelja in pri tem brcnil s palcem v nočno omarico. •Prižgi luč!« se je oglasila mati. Bobka je prijela skušnjava, da bi res prižgal luč. „ . . • Ne bodi figamož, Bobek! Bodi stanoviten! če prej nisi, zakaj bi neki zdaja« Ravno ko je zaslišal, da mati vstaja na pomoč, je zatipal srajco. ,Zer imam!« je polglasno vzkliknil materi, ki je zopet legla. Bobek je vlekel, toda sraijca 6e ni ganila. •Se je že zof>et kam zataknila!« Malce je povlekel in jo 6uval kvišku. Počasi se je že gibala. Bobek je poslal slabe volje in skoraj bi privoščil srajci, da bi 6e močno strgala. Mu je vsaj ne bi bilo več treba nositi. Močno je pocuknil in skoraj istočasno mu je priletela na glavo skladovnica knjig z leksikonom vred. Bobku se je zazdelo, da je čutil kar vsak zvezek posebej. Z ropotom se je vse zrušilo na tla. Bobek je stal še vedno z zaprtimi očmi sredi razdejanja. Bunke na glavi so ga privedle do spoznanja, da ne stoji več pred divanom, ampak pred knjižno omaro. V hipu 6e mu je zazdelo, da je postalo v sobi nekam svetleje, toda ko je hotel predmete potipati, 60 se izgubili v daljavi. •Kaj delaš?« 6e je oglasila mati. •Nič!« je 6 trepetajočim glasom in po pravici dejal Bobek in nadaljeval sam pr i sebi: »Pa pravijo, da kdor išče, najde! Hm!« Skoraj s solzami v očeh 6e je pomaknil, tojx>t v pravi smeri, proti divanu. Med potjo je dobi' še nekaj krepkih sunkov pod rebra in slednjič je zatipal blazine. Požrl je slino in pričel znova z Iskanjem. Komaj je 6tegml roke, je že zatipal 6rajco. • Butec! Kako to, da je nisem takoj našel?« Počasti se je oblekel in ves poten legel. 1 Naslednjega jutra se je zbudil v »trgani, včeraj še novi 6 n leni srajci. Andre jčkov Jože: Žalost in veselje o m a n slikah Risal Jože Beranek ss Besedilo priredil Mirko Javornik j j j j j j | | j j n % Nenadno je strašno treščilo, kakor bi tisoč in tisoč skal hkratu udarilo, z vseh strani. Mornarji so nekaj časa izgubili zavest. Ko so si spet opomogli, ni bilo vodnega stebra več. Sesul se je bil, preden so zadeli vanj, le nekaj njegove teže je zajelo ladjo. Valovi so ladjo drvili naprej. Na krmi so videli lepo obrasel otok, a ustaviti se ni bilo moči. — 356. »Kapitan je padel v morje!« je zdajci zavpil stari krmar in kazal na morje. Pritekel je tudi Aleš in vpil, da je njegov oče izginil z ladje. Vsi so gledali za nesrečnikoma. Daleč zadaj so videli, da plava po morju nekaj črnega. Zdaj se je skrilo, zdaj spet pokazalo vrh valov. Vedeli so, da je kapitan, a pomagati mu niso mogli. Valovi so ladjo gnali dalje. 357. Ko je »Lastovica« tako drvela kdovekam naprej, sta Alešev oče in kapitan zastonj klicala na pomoč iz vode, kamor ju je bilo vrglo. Plavala sta med razpenjenimi valovi, ki so ju zdaj gnali skupaj, zdaj spet metali narazen. Dolgo sta se bila z valovi, potem so jima moči začele pešati, kapitan, ki je bil močnejši, je pomagal Tomažu, pa dosti ni mogel. »Moji pogovori z Brunom« Oozdaj je bilo prodanih že 105.000 izvodov te Mussolinijeve knjige Denar je namenjen za podpore >11 popolo dTtalia« je te dni prinesel zani-.nivo poročilo o zadnji Mussolinijevi knjigi, posvečeni spominu na svojega, Mussolinijevega, sina Bruna, ter nosi naslov »Moji pogovori z Brunom«. Takole piše: Dve izdaji knjige »Moji pogovori z Brunom« s skupno 105.000 izvodi sta že do kraja razprodani. Na naročila, ki še vedno prihajajo na ravnateljstvo uprave lista >Popolo dTtalia« in ki jih je do zdaj že 25.000, smo prisiljeni odgovoriti odklonilno in vrniti vplačano naročnino. Do zdaj je bilo odpremljenih 45.000 izvodov, ostalih 60.000 pa bodo tisti, ki so knjigo pravočasno naročili, dobili v mesecu februarju. Vseh 105.000 izvodov te knjige bo prineslo 3,243.540 lir in je bil ta denar poslan letalskemu ministrstvu, ki ga je potem razdelil takole: 2,243.540.45 je šlo za ustanove, ki bodo prirejale študijske tečaje za osirotele sinove letalcev, kateri bi se radi izšolali za letalske inženirje in ki žele obiskovati tečaje na Kr. letalski Akademiji; 1 milijon lir za ustanovitev in vzdrževanje znanstvenega zavoda za posebne vrste zdravljenja, X-žarke, proteze itd. Zavod se bo imenoval po Brunu Mussoliniju in bo ustanovljen pri zdravilišču za rekonvalescente-letalce. Knjiga bo izšla pozneje v končni izdaji Mussolinijevih pisem in govorov. Dohodki, ki izvirajo r iz avtorskih pravic, bodo namenjeni za ustanovi-, tev posebnega podpornega sklada v korist druži-| nam, katerih svojci so padli v vojni kot letalci. 1 Sklad bo upravljalo pristojno ministrstvo. Kako se pripravlja nemška spomladanska ofenziva Sestavljanje novih oddelkov in pripravljanje močnejših vrst orožja Italijanski časnikar Guido Tonella piše v svojem poročilu iz Berlina pod naslovom »Kako 6e pripravlja Ofenziva proti boljševiškim tolpam« nekako takole: Čeprav se kronika vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču omejuje v zadnjem času le na enolična poročila o sovražnikovih napadih, ki jih načrtno odbijajo protiboljševiške čete, vendar ne sme zapeljati javnosti, da bi prezrla še neko drugo, manj vidno dejstvo, na katerem pa kljub temu temelji vojaški položaj, namreč priprava bodoče velike nove ofenzive proti boljševikom. Kakšna je podlaga teh novih priprav, je povedal točno Hitler sam v svojem pozivu na vojake: formiranje novih oddelkov in priprava novih, močnejših vrst orožja. Minulo je že mesec dni od tedaj, ko je Hitler zasnoval ta načrt. In če že časnikarju ni bilo mogoče v zvezi s tem kaj več zvedeti, poda lahko vsaj prvi pregled velikih sil, ki se zbirajo. »Napadal bom, vedno samo napadal« Kar se tiče vojaštva, je treba pomisliti na to, Ja so Nemci vedno zbirali vojsko v velikih masah in na trdni podlagi. Pri formiranju vojaštva se v Hitlerjevi Nemčiji drže popolnoma drugačnega načela, kot pa je bilo v veljavi v dobi nemških cesarjev. Sedanji nemški častnik ne pred- stavlja samo moža, ki v boju druge vodi, pač pa tudi sam sodeluje pri napadih. Obiskali smo šolo, v kateri se uče in urijo bodoči nemški častniki. Čeprav so to sami mladi gojenci častniške šole, vendar nosi že večina med njimi na prsih kakšno odlikovanje, železni križec prvega reda ali trakove železnega križca druge stopnje. »Fahnenjunkerji« To je začetek, ki označuje pripravo novih gojencev častniške šole, tako imenovanih »Fahuen-junkerjev«, kakor se jih spominjamo že iz prejšnjih bojev. Sedanji »Fahnenjunkerji« so vsi prestali vojaški krst na bojiščih Poljske, na Norveškem, v Franciji, na Balkanu in zdaj na vzhodnem bojišču. Videli smo med njimi alpince, ki so nosili na rokavih zmagoviti ščit iz Narvika, na-skakovalce, ki so bili določeni za proboj Magino-tovih utrdb, in tiste, ki so med neprestanimi boji prišli preko Balkana do grških voda, in potem še vojake, ki so se vojskovali na ruskem bojišču, pa so se zaradi tega, ker so bili ranjeni, morali za nekaj časa vrniti domov, da se potem, ko se popravijo, spet vrnejo na zahodno bojišče. Geslo teh mladih gojencev je: »Napadati, vedno samo napadati!« Vsi ti so pripravljeni in čakajo vedno le na ofenzivo, prav po nauku Friderika Velikega. In ko sem nekoga od njih vpra- šal, kaj bo storil tedaj, ko napoči dan ofenzive, je na kratko odgovoril: »Napadal bom, vedno samo napadalk Videli smo jih ... Šola, v kateri dobivajo ti mladi nemški gojenci potreben pouk, je čisto navadna, preprosta. Videli smo jih davi, kako so se vadili v napadu in hiteli preko polja ob dvajsetih stopinjah mraza, če ga ni bilo še več. Videli smo jih, kako so se valjali po snegu, ne samo da bi obdržali zvezo s svojimi vojaškimi oddelki. Tudi sami so posegali v boj in vodili napad. Videli smo jih, kako so hiteli k postojankam strojnic, k težkim in lahkim topovom, potem protitankovskim topičem, kajti na vsa ta orožja se mora sodobni časnik dobro razumeti. Srečanje z mladim Brauchitschem Drveli so s tolikšno naglico naprej, da smo jih komaj dohajali preko težavnega ozemlja in nam je kar sapo jemalo. Kljub silnemu mrazu, spričo katerega so nam ustnice kar trepetale, so hiteli dalje, pri tem pa brezhibno vzdrževali zvezo s častniškim zborom in mu poročali vse, kar so pri svojem »prodiranju« ugotovili. Med temi »poročevalci«, ki so kot nekoč Demosten ob morskem bregu jecljali svoja poročila in se vadili v poročanju višjim častnikom, smo odkrili tudi sina nemškega maršala Brauchitscha, komaj 20-letnega gojenca vojaške šole, ki se je tudi že boril na vzhodnem bojišču. Ko bodo v tej soli končali tri- ali štirimesečni učni tečaj, bodo izurjeni • in bodo potem lahko odšli na bojišče. To bo novih 2000 častnikov. Ko pride trenutek Takšnih šol v Nemčiji ni mnogo. Ko bo nemška vojska začela z »odločilnim vojaškim nastopom«, ki ga jo Hitler napovedal 22 decembra lani, bo Nemčija lahko vrgla po končani zimi na bojno polje milijone in milijone novih vojakov. Zamorska klepetavost Zamorci zato toliko govore, ker so nenavadno dobri opazovalci Zamorec ne more mirovati z jezikom. Neprenehoma govori, pripoveduje, poje in modruje. Zamorec ne pozna utrujenosti, kot jo čutijo pri nas tisti, Ki morajo mnogo govoriti. Ure in ure vrti svoj jezik. Njegova strast za govorjenje. Ne zadovolji se s tem, da govori, kadar ima kopa v bližini, pač pa se pogovarja tudi na daljave. Ko mi komaj razločimo glasove, on vse razume in mirno odgovarja, ker je prepričan, da ga bo tudi njegov tovariš slišal. Vsi zamorci nepirestano govore. Vedno imajo dovolj časa za to. V vasi imajo navadno večjo kočo, ki jo imenujejo lin gob a, poseben kraj za razgovore. Poseono Botuali skrbe za take govorilnice. Na vsakih 100 metrov najdeš eno. Na vsaki strani so postavljena ležišča iz bambusa, na katerih posedajo ali leže po cele ure ali celo dneve in — govore. Otrok ne puste v te lingobe, ker bi delali nemir, zakaj za razgovor je treba miru in tišine. V drugih vaseh ima lingoba bolj resen namen. Ponekod v njej kraljuje kovač, drugod spet vaški sodnik. Kadar kovač pridno piha z mehom v ogenj in kuje, stoji okrog njega trop zamorcev in govore in govore... Prav tako pred sodno obravnavo ali po njej, samo besede. besede in spet besede... Skratka, kakor stoji v vsaki naši vasi cerkev, kjer lahko govorimo z Bogom, tako ima vsaka zamorska vas svojo lingobo, kjer lahko govore z ljudmi. Ker hočejo svoje misli zaupati tudi drugim zato iščejo pomirjen ja pri svojih tovariših. Prav to Čezmerno, mrzlični govorjenje dokazuje, kako jih v miši nekaj gloda in utehe iščejo pri ljudeh. Zaniniivo ife; da postanejo mnogo l>olj molčeči, vsaj tako pripovedujejo misionarji, ko jih oblije krstna voda. Misionarji pripovedujejo, da so pokristjanjeni zamorci mnogo bolj molčečni, čeprav so šc vedno izmed vseh najbolj zgovorni. Zamorec torej strašno mnogo govori. V vasi si poišče poseben kraj, kjer more mirno in dolgo govoriti, ne da bi ga kdo motil. 1 a klepetavost pa ni mono|>ol starejših, v tem so mojstri zamorci že od mladih nog. In o čem govore? Mar si imajo toliko povedati? Mar je v njihovem bednem življenju toliko dogodkov in novic? Ne. Pač pa je zamorec dober opazovalec On vidi vse, tudi najmanjše podrobnosti. Kar pa vidi ali sliši, mu pa sili kar šiloma iz ust. Zamorec je kakor filmski aparat, ki vse takoj fotografira in obenem že meče 6like na platno. Zamorec je izvrsten pripovedovalec. Ljubi posebno bajke. Nauk ki ga imajo njihove pravljice, ni plehek. V takih pravljicah naj- mo do njegove miselnosti in njegove duše sploh. »Oh ne, dragi! Prestar sem, ne bom sc več premaknil od tod.« »Dobro, bom pa prišel spomladi in pripeljal dvestotisoč svojih prijateljev.« »O da, dvestotisoč! Lepe misli, lepi upi! — Oha, je gospodična Ombrotta Pipi tu?« Ombretta Pipi, tako so rekli Mariji v trenutku dobr- vbije, je resno in slovesno vstopila. »Dobro jutro, stric! Ali si mi rekel Ombretta Pipi?« _ , Oče jo je dvignil ter jo položil na stričevo posteljo. Stric jo je smehljaje se potegnil k sebi, da mu je sedela na nogah. »PridJte sem, gospodična. Ste dobro spali? In punčka je dobro spala? In osel, je dobro spal? Ga ni bilo? Še boljše! Da, da, zdaj pride na vrsto Ombretta. Poljubček, kaj ne, Šo enega, ne? Zdaj moram pa res povedati pesem.« Marija ga je poslušala, ko da bi jo bila slišala. Potem pa se Je začela smejati, skakala je in ploskala. In stric se je smejal * ni°- ..iy »Očka,« je rekla in resno pogledala Franca. »Zakaj jokaš? So te kaznovali?« Ta dan so pričakovali nekaj znancev, ki so obljubili, da bodo prišli po slovo pred Francovim odhodom v Milan. Luiza je storila čudež, da je razkurila Sibirijo, kakor je imenoval stric dvorane. In to so se sešli dona Ester, neločljiva Pavlu iz Logia, Paolin in Paolon, ter profesor GHardoni. Profesor je trepetal, bil Je skozi nemiren. Luiza, ki še ni bila pripravila Francovih | kovčegov, je hodila neprenrhoma iz spalnice v dvorano ter vsako pot poklicala Estero. In tako Je skakala Estera neprenehoma semintja, zdaj je bila za profesorjem, zdaj pred njim, zdaj na levi, zdaj na desni Ubogi človek je bil kakor v magnetičnem vrtincu. Tedaj se je prikazala tudf gospa Papina, ki je od hišne preiskave ni bilo več na izpregled. »O draga gospa Luiza! O dragi gospod Franco! Ali je res, j da greste proč?« Zdaj se je pa začel Paolin premikati na stolu, ! zakaj zazdelo se mu je, da je poslal gospo Pepino mož, da bi videla, kdo je in kdo ni pri teh sumljivih ljudeh, v izobčeni hiši. ! Hotel je takoj oditi s Paolonom toda Paolon je težko kaj razu-' mel. »Kaj naj naredim zdaj z njim, ko nič ne razume?« je prt-mišljeval Paolin. In ne da bi pogledal Paolona, mu je tiho rekel: »Pojdiva, Paolon!« »Pojdiva!« Paolon r-s dolgo ni razumel, nazadnje pa je vstal, ter odšel s Paolinom, ki ga je na stopnicah ozmerjal. Franco je mislil kakor Paolin, zato ni pozdravil prav vljudno gospe Pepine. Uboga ženska bi bila najrajši jokala, ker je imela tako rada Francovo ženo in je tudi njega zelo cenila. Čutila je njegov sum ter ga v srcu opravičevala. Komaj si ga je upala, zdaj pa zdaj pogledati ponižno, kakor tepen pes. Vzela je Marijo v naročje, ji govorila o njenem dobrem očetu, o njenem 1 dragem očetu, ki bo šel proč. »Bog ve, kako ti bo hudo! Uboga I miška! Očka gre proč! In tak očka!« Franco se je pogovarjal s profesorjem, slilšal je vse in se ves tresel od nepotrpežljivosti. Bil j'-' zelo zadovoljen, da je prišla Veronika in ga poklicala. Nekdo je želel naj pride na vrt. Šel je tja in dobil gospoda Giacoma Puttinija in dona Giuseppija Costabarbierija. Prišla sta, da bi se poslovila od njega, toda ker sta jih opozorila Paolin hi Paolon, sta želela, da bi jih gospa Pepina ne videla. Tudi vrtna tla so jima gorela pod nogami. Dočim se je mali, suhi junak soipihaje upiral Francovim vabilom, naj bi šel v hišo, je mali1, debeli junak živalhno obračal glavo in oči kakor dobrovolj~n kos ter gledal zdaj na gorovje, zdaj na jezero, kakor je navajen sumničenja. Zapazil je čoln, ki je prihajal iz Porlezze. Kdo ve, ali ne bi bil morda lahko c. kr. komisar? četudi je bil čoln še zelo daleč, je je takoj mislil pobrisati in obiskati s Putti-nijem gospoda fimancarja zaradi priložnosti, da gospe Pepine ni doma. Ko sta se stara zajca tiho in naglo pozdravila s Francom, sta brž oddirjala s povešeno glavo. Franco je ostal na vrtu. Zrak je bil mil, vrh Cressogna se je dvigal v zrak brez snega, ves ožarjen po soncu, ki je zlatilo tudi rumenkaste, z oljkami zasajene bregove Valsolde, dočim so padali na drugi strani prav do jezera, v modrikasto senco veliki, beli obronki gorovij Galbiga in Bisgnana s snegom pokriti. Franco je stal in s težkim srcem gledal drago deželo svojih sanj, svoje ljubezni. >Zbogom Val-solda,« je pomislil. »Zdaj se pa hočem posloviti še od vas.« | Te »vas« so bile njegove rastline, grenke pomaranče, ol~a sinensis, japonska nešplja, pianis pinea, ki se je zele nila v enakomernih razdaljah po ravnem drevoredu, med zele-njadnimi gredami in med jezerom. Bile so vrtnice, kapare, aga-ve, ki 'so rastle iz lukenj v zidu in visele nad vodo. Same mlade rastline. Velikan družine, pinija ni bila višja ko tri metre. Toda Franco jih je videl, kakršne bodo v prihodnosti, take, kakor si jih je bil zamislil, ko jih je sadil z ostrim čutom za nežnost in slikovitost. Vsaka je imela svoj pomen. Plemenite rastline v drevoredu, ki so prerastle zelenjavo, naj bi oznanjale »"'ko uglajenost duha m omike v skromni drn žinski sreči. Pomaranče so imele posebno nalogo dajati siiki milobo in ljubkost. Dolžnost nešpelj je bila, da dvigajo in Širijo svoje senčnate veje nad bodočo klopjo. Vrtnice in kapare na zidu proti jezeru naj bi govorile tistemu, ki pojde s čolnom mimo, o pesnikovi domišljiji- Agave naj bi v otožnem ozračju odgovarjale pomarančam, tovarišicam v pregnanstvu. In končno je bila visoka pinija določena, da bi razgrnila prijazno senco nad malo zelenico, da bi dala južnega poudarka akordom agav in pomaranč, da bi objele s svojo zeleno krono sinji zaliv Cesarica. Za LJod«ke ttafcarne t Ljubljani« Jo*« Kramarič — Izdajatelj inž Sodja - L rednik Mirko Javornik - Knk.»pi»o» nr »račamc - »Si»*entki dom« tthaj* >«ak delavnik ot ia Mesečna naročnina Je ( Ur, ta Inozemstvo 10 Ut — Uredolltvoi Kopitarjeva obra »/lil - Uprava) Kopitarjeva ollca 6» Ljubljana - faialon »ter «o-oi dr te M — Podratnleai Novo mesta