Štev. 216,
O Ljubljani, v petek, dne 21. septembra 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 131— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— n en mesec „ „ 1*70
Za poSllj. na dotti 20 h na mesec.
Posamezne štev. tO h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — .	Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Kaj ]e t slovensko šolo v Mariboru?
V narodnem oziru vladajo v Mariboru skrajno žalostne razmere. Med tem ko druga mesta in trgi na Spodnjem Štajerskem v obče še napredujejo, je že leta iu leta opazovati v Mariboru v narodnem oziru stagnacija, lahko rečemo vedno nazadovanje. To je vendar škandal, da je bilo pri zadnjih deželnozborskih volitvah v peti kuriji, ko je Stiger zmagal, oddanih samo nekaj nad sto glasov. Ali ni Slovencev v Mariboru? Smelo trdimo, da v Mariboru samem ln v bližnji okolici ni 50 pristno nemških rodbin. Kaj pa z drugimi? Ponemčur-jeni so. In se kaj dela proti temu? Cisto nič. Naši narodni voditelji nimajo zdaj drugega dela, kakor da kujejo razne nezaupnice proti slovenskim poslancem, katerih pa še nikdar volili niso. Celi Maribor s svojimi tisočimi slovenskimi delavci, ki prihajajo izključno iz dežele, nima niti ene slovenske ljudske šole. Ni torej čuda, da jc tako. Očetje še govorijo slovenski, otroci že ne več ali pa zelo malo. Navadno so že otroci v nasprotnem taboru. Vem za stariše, ki so narodni iu bi radi pošiljali svoje otroke v slovensko šolo. A kaj, če je pa ni. Govorilo in pisalo se je o tem že veliko prejšnja leta, a vse je zaspalo. Saj se se jc celo že denar zbiral. A vse je zopet zaspalo. Nikogar ni v Mariboru, ki bi celo stvar v roke vzel. A pogoj, da bo v narodnem oziru se obrnilo na boljše, je pred vsem ediuolc slovenska šola.
Pred leti sc je zidal v Mariboru »Narodni doni«, res krasna stavba. A kaj pomaga najlepši »Narodni dom« s svojimi krasnimi, pa vedno praznimi prostori? Koliko bi se bilo več dobrega storilo, če bi bili takrat zidali slovensko šolo!
Po postavi žalibog država nima dolžnosti, postaviti slovensko šolo v Mariboru. Vprašanje glede naprave šole narodnih manjšin je rešilo upravno sodišče z razsodbo od 14. junija 1905. Pogoji za napravo manjšinske šole so sprejeti v članku 19. osnovnih državnih zakonov od 2). decembra 1867, št. 142 drž. zak. in v državnem ljudsko-šolskem zakonu. Ti pogoji so: a) mora biti v šolskem okrožju vsaj 40 za šolo godnih otrok, pripadajočih na-
rodnosti manjšine, b) to število mora biti stalno vsaj zadnjih pet let, in c) nc sme biti v oddalji štirih kilometrov nobene druge javne šele z učnim jezikom manjšine. Tako veli postava. Prva dva pogoja bi še bila, a na tretjega se lahko opira država. V okolici je namreč slovenska šola laitersburška. Ta seveda ni za mariborske Slovence in jo tudi slovenski delavski otroci, ki stanujejo večinoma na drugi strani Drave v Magdalenskem predmestju, ne morejo obiskati. Pa če država noče postaviti slovenske šole, postavimo jo mi z lastnimi žrtvami! Ali je to mogoče? Poglejte v Gorico! Tam imajo krasni »Šolski dom« sredi mesta. Postavili so ga požrtvovalni Goricam z lastnimi stroški iu ga tudi večinoma sami vzdržujejo. Imajo 24 razredov, imajo nadaljevalno obrtno šolo, imajo višje razrede za deklice. In ta »Šolski dom« v Gorici dela čudeže. Pred dvajsetimi leti je bila Gorica popolnoma laška. A pojte zdaj v Gorico! Povsod slišiš tam slovenski govoriti in Italijani se že po pravici bojijo za Gorico. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah bodo zmagali le edino s pomočjo socialnih demokratov. Pa Goričani so pač bolj praktični, ko Mariborčani. Seveda praznega »Narodnega doma« nimajo.
Govori se veliko, da bo počasi postavila Ciril-Metodova družba na Teznu slovensko šolo. S tem ni nič. Kam bodo pa otroci iz drugih okolic hodili? Šola mora biti v Mariboru, v sredini okolice. Torej na delo! Enajsta ura jc že davno bila. Naj ne bodo moje besede zopet glas vpijočega v puščavi.
Državni zSor.
D u naj, 20. septembra.
Jesenska ploha.
Naša poslanska zbornica je ua las podobna slabemu gospodarju, ki na pragu stoji in roke križem drži. Ploha li.ie na trantovje, da mu gnije vse doniovje: njiva leži v pušči, travnik giue v hrušči, pod oknom raste praprot, po sobi skače lakota, otroci so raztnr-ščeni, posli pa razpršeni; na polici ni zrna soli, maček pa v peči leži.
V torek so se zbrali »očetje domovine«, da nadaljujejo svoje delo, ki ga je v izobilju. Pravijo, da ni veselo »žegnanje« brez hrupa. Tako tudi nobena seja poslanske zbornice po počitnicah ni brez krika. Po stari fantovski
navadi so si Nemci in Cehi vedno v laseh, kakor Grki in Bolgari. O počitnicah, osobito pa 8. in 9. septembra, so si v Opavi peresa snemali s klobukov. Državni zbor pa nai sedaj določi, kdo je izzival in prvi klical na ko-rajžo. Kakor vedno, tudi sedaj vlada drži z močnejšim. Iu s to fantovsko afero, ki je pa seveda le vnanji znak napetih narodnih razmer v Šleziji, jc zbornica potratila štiri dolge ure.
Druga točka tragikontedije jc bila pritožba poslanca Hoferja proti polkovniku četrtega polka, ker ni odpustil bolnega vojaka. Naravnost izpovemo, da bi bila ostra interpelacija uinetnejša, nego nujni predlog. Da je zbornica, katero od lanske jeseni prešinja sveži demokraški duh. glasovala za vse predloge, je danes nekaj naravnega. Toda večina, ki je glasovala za vse predloge, osmešila se je nehote. Obveljal je namreč tudi dodatni predlog, da mora polkovnik prositi poslanca Hoferja za odpuščanje, ker ni hotel ž njim govoriti. S takimi predlogi se Ic osmeši avtoriteta državnega zbora. Polkovnik more v teh razmerah, ki jih pa obžalujemo, poslanca Ho-ferja pozvati le na dvoboj.
Volilna reforma.
Prva ploha sc jc torej usula in napolnila predale časnikov, sicer pa sc vrti sedaj vsa politika okoli volilne reforme. Ne škodi, ako v kratkem ponovimo dogodke v odseku.
Takoj v prvi seji včeraj teden je poljski poslanec dr. vitez Starzynski sprožil vprašanje deželne avtonomije. Zahteval je, nai pod-odsek deveterih članov razmišlja, kako naj se jasno omeji kompctenca med državnim in deželnimi zbori. Na prvi pogled je ta predlog naperjen proti volilni reformi. V istini pa se tibrača ost proti birokraškentu centralizmu. Kot prijatelji volilne reforme smo protivniki predlogu, kot avtonomisti ga pozdravljamo do gotove meje. Da jc državni zbor preobložen z delom in da sta Sš II. in 12. državnega temeljnega zakona glede kompetence državnega iu deželnih zborov nejasna in pomanjkljiva, o tem so menda edini vsi trezni ljudje. Deželni zbori so danes v istini Ic nekak večji okrajni zastopi, ki naj grade ceste in vodnjake. Niti glede ljudskih šol nimajo deželni zbori nobenih direktnih pravic, pač pa vse dolžnosti. Deželna kultura n. pr. .ie velevažna za deželne zbore. A kaj pomaga, ako vlada po zakonu nimc nobene odgovornosti nasproti deželnemu zboru! Državni zbor pa se bavi tudi z vprašanji, ki iili v Franciji rešuje ekse-kutiva, v Angliji krajevna samouprava, v Nemčiji posamezni deželni zbori in na Ogrskem komitati. Torej s tega stališča pozdravljamo širšo deželno avtonomijo. Ne moremo pa sc sprijazniti s predlogom kot zagovorniki narodne avtonomije. In z ozirom na Štajersko, Koroško, Istro iu sploh na Primorsko
moramo zahtevati narodno avtonomijo, dokler ne dobimo zakonitega varstva narodnih manjšin v posameznih deželah. V tej točki soglašamo s Hrvati in Rusini, ne pa s Poljaki iu Cehi. To je stara preporna točka med avstrijskimi Slovani, ki večkrat napravlja ovire skupnemu postopanju in Rusine vabi celo v nemški tabor. Toda tudi to vprašanje dozoreva. Nemci v severnih deželah se že resno bavijo s tem, ali naj zahtevajo državni zakon v varstvo nemških manjšin na Češkem iu Moravskem. pa tudi v Šleziji. Zato sodimo, da hočejo Poljaki sedaj le jasnejšo interpretacijo glede deželne avtonomije in da njihov predlog ni dinamitna bomba proti volilni reformi. V tem smislu sta pozdravila predlog ministrski predsednik in dr. Kramar v imenu Cehov.
Ženska volilna pravica.
Pri S 7., ki določa pogoje za volilno pra-v ico, je predlagal češki poslanec Hruby, naj dobe volilno pravico tudi ženske, ki samostojno izvršujejo obrt ali poljedelstvo, in pa one, ki imajo na leto vsaj 1000 kron dohodkov.
Poslanec Kaiser meni, naj bi dobile volilno pravico za državni zbor samostojne obrt-nice in gospodinje, ki že sedaj direktno volijo v veleposestvu iu indirektno poslance iz trgovskih in obrtnih zbornic. Ugovarja pa predlogu, da bi smela voliti vsaka zasebnica, ki ima slučajno 1000 kron letnega dohodka.
Minister baron Biencrth je odgovoril, da vlada ni naravnost nasprotna ženski volilni pravici. Ne kaže pa, da bi v Avstriji prvi storili ta korak. Koder imajo nanlreč žc splošno volilno pravico, je omejena le na moške.
Stoječnost.
Drugo važno vprašanje pri tem paragrafu je stoječnost ali stalno bivališče. Krščanski socialci so vedno zahtevali dveletno stoječnost. socialni demokratje Ic trimesečno, k večjemu polulctno. Končno je obveljal kompromis ze enoletno stalno bivališče in vladni predlog, ki določa za volilno pravico Ic moškim. ki so stari najmanj 24 let, imajo vsaj tri leta av strijsko državljanstvo ter vsaj eno leto stalno bivališče v občini.
_Gosposka zbornica.
Vlada nredlaga: Člani gosposke zbornice morejo biti izvoljeni v poslansko zbornico. Kdor sprejme poslanski mandat in dokler ga izvršuje, ne more ob enem sodelovati v gosposki zbornici. Ta vladni predlog je obveljal, odklonjen pa jc bil predlog Chocov, da nai se odpravi gosposka zbornica.
Volišče.
Načelno važen je tudi S 3., ki določa volišča. Vlada je predlagala, naj je praviloma volišče vsaka selska občina; občine s 500 ali manj prebivalci pa bi deželna vlada smela združiti s sosednimi v skupna volišča. Poljaki
LIKER.
Voznik št. 23.
(Slika iz madridskega življenja.)
Visoko gori na boku svoje kočije sedel je dremajoč kočijaž ter sanjal sanje pravičnega. Oblečen jc bil v narodno nošo, na glavi velikansko klobučinasto pokrivalo s širokimi krajci.
»Hej, halo, prijatelj!«
»Kaj dobrega,« odzove se v spanju kočijaž, kakor bi govoril s starim znancem.
»Ali je žc pozno?« vprašam ga.
»Odprite le oči, pa bodete takoj videli in vedeli.«
»Prav imate, nato niti mislil nisem.«
Ozrem se na stolp mestne hiše ter pravim: »Dvajset minut čez tri.«
»Natančno,« pritrdil mi je kočijaž ter sc jel polagoma gibati. Njegov konj, pristen potomec slavne plemenite Rozinante. obrnil je glavo, kot bi hotel vprašati: »Kaj. ali jc mogoče potnik, ki sc hoče voziti? Kaj takega se že davno ni pripetilo.«
»Peljite me v Callc Serrano št. 40.«
»Prav. prav,« kočijaž kimaje leno pritrdi; »v Callc Serrano, no, no!«
»Da, prijatelj; pa malo hitite in poženite, meni se mudi.«
Kočijaž pa se ni vedel, kot bi sc mu kam mudilo .Počasi je vzel raz konja odejo ter jc zvijal; potem si je mirno sukal ter prižigal svalčico, mirnodušno puhajoč oblačke dima, je venomer ponavljal: »V Callc Serrano, tako; no, no, v Calle Serrano.«
Naposled smo se vendar premakniti z mesta. Četudi jc voznik konja včasih malce potipal z bičem po suhih rebrili, krevsalo jc kljusc v vedno enakem počasnem diru.
»Rekel sem vam, da se mi mudi. Poženite vendar nekoliko!«
Voznik se malo obrne z rameni ter od-v rne:
»Ne skrbite, pridemo šc zadosti zgodaj. Dan je šc dolg!«
Pripeljali smo se v Callc Mayor; tam jc privozil nasproti drug voznik. Oba sta ustavila konja ter sc jela razgovarjati. V drugem vozu sedel je tudi nek gospod, na čegar pogledu se izrazito čitalo vprašanje: »Ali do-spemo še danes do omenjenega kraja?«
Minuta je potekla za minuto, a voznika sta se neprenehoma razgovarjala. Gospod v drugi kočiji postajal jc nestrpljiv ter zaklical:
»To je že od sile! Ali se mislite, vi lenoba, šc premakniti od tod?«
»Oho!« oglasi se njegov voznik, »le ne
žalite me, drugače vam pokažem!« ter dvigne s sumljivo gesto bič kvišku.
Gospod se jc razljutil, toda jaz setn mu dal znamenje, naj sc pomiri; zato se je izdali-nivši nejevoljno vdal v svojo usodo.
Končno jc vendar napočil čas naše rešitve. Oba prijatelja sta si podala vsak iz svojega prostora roke ter si jih krepko stiskala. Nato sta se jeli kočiji polagoma premikati. Zdelo se mi ie celo. da je moj voznik nekoliko hitreje vozil, kar me je jako razveselilo.
Ob voglu sosedne hiše pa smo se vnovič ustavili.
»Kaj pa se je pripetilo?« vprašam voznika.
»Le treuotck, gospod! Zveplenkc so mi pošle, pa bi si rad prižgal svalčico.«
Rekši stopi raz voz ter korači v bližnjo prodajalno.
Nejevoljen sem gledal za njim. V prodajalni dobil je starega znanca-duhovnika, ki je imel v roki malo nosljačo.
»O, don Luka. dober dan! Kako se vam godi ?«
»Ej, tako; slabo je, slabo.«
»Ali nimate nič pogrebov, porok iu krstov? Na svidenje, don Luka; vozim nekega potnika, ki cclo pot nc počne drugega, krit godrnja. Na svidenje!«
Voznik se je srečno vrnil ter zopet smo se jeli pomikati dalje. V ulici Puerto del Sol
nam ie prikorakalo nasproti vojaštvo z godbo na čelu. Voznik je ustavil, sc obrnil ter gledal za korakaiočimi četami.
»Krepki, zali mladeniči, ali ne?« vprašal me je.
»Da, da, krepki so ... toda, ali nočete malo pognati?«
Voznik je mrmral nekaj, česar nisem mogel razumeti ter tlesknil z bičem. Njegova Ro-/inanta ie malo poskočila z zadnjima nogama. Prerili smo se skozi množico ljudi in dospeli do vodometa Cibales.
»Hvala Bogu,« sem si komaj misil; »sedaj nismo več daleč!«... Ze zopet smo obstali.
Mimo je šel duhovnik, ki je nesel bolniku »zadnjo popotnico«. Pred njim hodil je zvonč-kajc mlad dečko. Šetalci so se ustavljali, odkrivali glave ter poklckovali pred Bogom.
Moj voznik sc jc obrnil k meni ter me vprašal:
»Ali naj ponudimo duhovniku voz?«
Temu pa nisem mogel ugovarjati, ker jc v Madridu tak običaj, zato sem dal duhovniku znamenje ter mu ponudil prostor v kočiji, kar jc on rade volje sprejel. Odtod dalje vozil jc voznik odkrit. Pred vozom stopal je deček z zvončkom. Za temi šlo jc nekaj pobožnih ljudi, ena odlična gospa, dva dijaka, ena pestunja ter jaz. Vsi smo hodili za vozom. Ljudje, katere smo srečavali, poklckovali so in ustavljali so se vsi vozovi.
pa so zahtevali izjemo za Galicijo, kjer naj bi deželna vlada smela občine z manj ko 1500 prebivalci združiti v skupna volišča. Končno je obveljal predlog, da je volišče vsaka selska občina; le za Galicijo veljaj izjema, da sme deželna vlada občine s 1500 in manj prebivalci združiti v skupno volišče.
Pri S 5. je tirolski poslanec dr. Tollinger sprožil pluralno volilno pravico ter zaradi važnosti tega vprašanja predlagal, naj sc zapostavi razprava o tem paragrafu, čemur je večina pritrdila.
Dan volitve.
S 9. vladnega načrta hoče, da dneve volitve določa minister za notranje stvari v sporazumu z deželnimi vladami. Pri tej priliki je včeraj dr. Susteršič sprožil vprašanje, ali bi ne kazalo, da se po vsi državi vrše nove volitve eden in isti dan, in sicer, če le mogoče, na nedeljo po glavni božji službi. Vlada sicer ugovarja, da bi nc dobila dovolj komisarjev, ki bi mogli eden in isti dan voditi volitve. Toda to vprašanje je n. pr. na Kranjskem praktično že rešeno. Kranjska je že dvakrat v splošni kuriji volila svojega poslanca. Tehnične težave pa niso večje, ali sc voli eden in isti dan en sam poslancc ali vseh dvanajst skupaj.
Poljska poslanca Pastor in Abrahamo-\vicz pa nista zadovoljna, da bi se volitve vršile na nedeljo, četudi šele po glavni dopoldanski božji službi.
Dr. Susteršič odgovarja, da je o tem govoril s poslanci, ki so brez dvoma dobri katoličani in se vendar strinjali v tem, naj se volitve vrše na nedeljo. Sicer pa pravi dr. Susteršič, nisem tega predlagal, marveč le sprožil misel. Istina pa je, da bi se v tem slučaju mogla pričeti volitev šele po glavni božji službi in bi torej preostajalo premalo časa.
Končno je obveljal predlog, da se volitve vrše vse en dan, ki ga določi vlada.
Obveljal je tudi S 10., ki pravi, da dan volitve naznanijo uradni listi in lepaki po vseh občinah in voliščih.
Imenik volicev.
§ 11. določa, da mora županstvo, po abecednem redu vpisati v imenik vse volilne upravičence. Ako je v občini več volišč, mora županstvo za vsako volišče napraviti poseben imenik volilcev.
Pri tej točki naglaša dr. Tavčar, da po njegovi sodbi sedanja volilna preosnova ne ustanovi splošne in enake volilne pravice. Posvetovanje je komedija. Izjavlja odkrito, da nasprotuje vladnemu načrtu. Po volilni reformi bodo zadavljeni koroški Slovenci in oropani mandatov svobodomiselni Slovenci! V pogodbi dr. Šusteršiča z vlado so bili svobodomiselni Slovenci izročeni in Mladočehi so pomagali dr. Susteršiču pri izvrševanju rabeljske službe. Govornik je zato prisiljen, da prepreči volilno preosnovo. Odsek prosi, naj ga vzame za poštenega in odkritega nasprotnika volilne preosnove. Pri S 11. graja, da naj izdelajo volilne imenike občinski predstojniki in pravi doslovno: Ce bi bili po vseh občinah taki načelniki, kakor je n. pr. dr. Luegcr, bi jim lahko mirno prepustili, da izdelajo volilne liste. A če so osobito po kmečkih občinah sposobni to izvesti, dvomi in je prepričan, da pravičnih in objektivnih volilnih imenikov ne pričakuje. Mnogi občinski predstojniki nc znajo niti pisati in drugi zopet, osobito na Kranjskem, so absolutno nesamostojni in slepo orodje v rokah dotičnega župnika. Na Kranjskem so se stvari že tako razvile, da duhovščina z leče divje politično agitira in nc miruje prej, dokler popolnoma ne uniči političnega nasprotnika. Nadalje so pa preobložene občine s posli prenešenega delokroga in zdaj jim hočejo še naložiti nove posle. Posledica bo, da bode pri volitvah tak nered, ki se nc bo mogel odpraviti po reklamacijah. Sodi, nai bi razven mest z lastnini štatutom prepustili izdelovanje volilnih imenikov političnim oblastim in napove izpremin-jevalni predlog. Všeč mu tudi ni, da bi župani spravljali volilne imenike in hoče, naj bi jih
Bolnik je stanoval v Calle d'Ulminante, v petem nadstropju starega okajenega ter uinar zanega poslopja, kjer so prebivali sami siromaki. Duhovnik jc šel po stopnicah naprej, mi za njim. Pri vsakem nadstropju čakali so rokodelci, delavci in učenci z gorečimi svečami. Lepa devojka iz Andaluzije svetila nam je z gorečo svetilko, a druga dobra ter bogatejša duša. starka z drhtečimi, sključenimi rokami nosila je slabo brlečo lučico v oljnati svetilki.
V petem nadstropju pričakoval nas jc umirajoči bolnik. Ležal je v ubožni sobici. Štirje napol podrti stoli, črviva omara iu miza ter mal štedilnik v kotu jc bila hišna oprava. Na pogrnjeni mizi gorele so pred sliko Brezmadežne štiri voščene sveče. Po stenah viselo je šc nekaj slik, a sc ni moglo razločiti, kaj predstavljajo, tako so bile okajene. V dol-bini okna visela ic stara kitara z eno samo struno.
Na tleh jc bilo borno ležišče, kjer je umirajoči bolnik čakal, da sprejme svete zakramente. Ob zglavju klečala je mati ter dvoje otrok; vsi so ihteli v bridki žalosti.
Duhovnik je stopil k bolniku. Mi vsi pa: omenjena odlična gospa, sosedje, delavci, An-daluzinja ter jaz smo pokleknili.
Po končanem opravilu ie duhovnik odšel. — Kdo je bolnik?
Nikdo izmed nas ni vedel, niti vprašal. Storili smo le svojo dolžnost. Pri vratih so se vsi razšli: iaz pa setn poiskal svojega voznika,
hranile politične oblasti ter jih izpopolnile na vsake dve leti in pa pred volitvijo. Napoveduje izpreminjevalni predlog. Glede reklamacij želi, naj bi odločevala sodišča in želi, naj se ustanovi volilni sodni dvor, ki odločuj kot zadnja instanca glede reklamacij. Volilni sodni dvor naj bi tvoril posebni senat pri najvišjem sodišču, ki bi odločeval o volilnih sporih. Senat naj bi se ustanovil vsako leto in bi se pečal tudi z verifikacijo volitev. Govornik graja, da zakon ne obsega nikakili jezikovnih določil. Kranjski deželni predsednik lahko razpiše volitve nemški. Izjavlja, da je navdušen pristaš pluralitetnega načina volitev, od katerega upa tudi, da pride v Avstriji še do pro-porčnega načina volitev. Predlaga, naj odgodi odsek posvetovanje o § 5.
Ko sta govorila poslanca Steiner in dr. Adler, izjavi minister za notranje zadeve, baron Bienertli, dasejc držala vlada po možnosti obstoječih ustanov. V predlogo je sprejela, kar ima res praktični značaj in pomenja napredek. O ugovorih in opombah hoče govoriti, a se ne more pečati pri tem niti z dunajskimi naočniki, niti s kranjskim stališčem. Zavzeti hoče svoje stališče tudi nasproti poslancu dr. Tavčarju, dasi minister ni popolnoma prepričan, da ta poslanec reflektira na razlago, ko se je sam izjavil, da načeloma nasprotuje celi volilni preosnovi in da hoče strmoglaviti reformo, in ker je izjavil, da mu ni niti na tem ležeče, kaka usoda zadene njegove predloge, ali kakor se je drastično izjavil, da »žvižga na vse«. Glede nesposobnosti občinskih načelnikov za vodstvo volilnega imenika je izjavil minister, da sc občinam popolnoma lahko izroči vodstvo volilnih imenikov. Upravna oblast bo že gledala, da bo pomagala in popravljala, osobito če sc bo branil kak župan, kakor trdi dr. Tavčar, da prevzame sestavo volilnih imenikov. Popolnoma nemogoče je. da izroče reklamacije sodiščem, ker bi ne mogla zmagati dela.
Po govoru ministra Bienertha obžaluje dr. Gessmann, da jc dr. Tavčar, ki se imenuje liberalca in ki si jc upal nastopiti kot liberalec, tako grajal in ponižaval avtonomne uvedbe in zavzemal tako birokraško stališče. Ce bi bilo to res, kar trdi dr. Tavčar, potem bi sploh ne bile potrebne nobene volitve, ker bi bilo dokazano, da vsi nismo sposobni za samoupravo. Govornika le veseli, da zastopnik liberalne stranke tako diskreditira liberalizem.
Po dr. Gessmanovem in dr. Voglerjevem govoru nastopi dr. Susteršič, ki pravi: Na Kranjskem stoji večina duhovščine v taboru ljudstva in zato ima tudi gotov politični vpliv, če ga hoče vršiti. Ce ne gre duhovščina z ljudstvom, nima nobenega vpliva. Zaupanja liudstva si pa ne pridobi, kdor lastno ljudstvo ponižuje pred tujci in nasprotniki ob vsaki priliki. Na trditev dr. Tavčarjevo, da se na Kranjskem z lec brutalno agitira, izjavlja, da to ni res. Saj tolikokrat kakor dr. Tavčar, gre tudi govornik v ccrkev, morebiti tudi večkrat, 4 v cerkvi še ni čul besede o politiki. Ce je to čul dr. Tavčar, naj pove, kdo je tako govoril.
Popolnoma neopravičeni so bili tudi napadi na kranjske občinske predstojnike. Kranjski kmečki župani niso prav nič slabši kakor so župani drugod. Nasprotno so splošno jako bistri in delavni možje, ki iili pa nočejo razumeti pri političnih oblastih in osobito pri deželnem odboru, kjer počiva referat že 11 let v dr. Tavčarjevih rokah. Dr. Tavčar jc trdil, da jc med kranjskimi župani mnogo an-alfabetov. Govornik pozna jako veliko kranjskih županov, a slučajno nobenega med njimi ni, ki bi bil anaifabet. Za nekega župana neke velike vipavske občine, ki dejansko ni znal ne brati in ne pisati in katerega je poizkusila z vsemi močmi govornikova stranka strmoglaviti, je ravno dr. Tavčar v svojem glasilu nastopil z vso silo in ga priporočal. Volilne imenike sestavljajo župani že od I. 1868., dasi so bili bolj komplicirani, kakor bodo po novem volinem redu, ker so morali voditi imenike za priviligirane in za volilce splošne kurijc.
Šusteršiča sta motila neprenehoma d r.
ki ic pušeč cigareto v gostem dimu čakal name.
»Prosim vas, seda.i pa vsaj malo hitreje vozite!« 11111 zakličcm.
Komaj pa je konj malo pritegnil, pridrvi se nam nasproti množica, ki jc kot blazna kričala:
»La lista grande! La lista grande!«
Tisti dan bilo jc ravno srečkanje velike narodne loterije. Pravkar je izšel seznamek vlečenih številk in kričaje sc je drvila mla-denčad po mestnih ulicah prodajat liste.
Moj voznik ustavi! je zopet konja ter brskal po žepu iskajc drobiža.
»Hej, semkaj mi daj eden iztis!« zavpil je nekemu kričaču ter 11111 mahal z roko. Hitro je skočil dečko k vozu ter dal eden izvod izžrebanih številk mojemu vozniku. Kako lahko bi ga bil ta tiskan papir v hipu storil bogatega, če bi 11111 bila sreča mila!
»Cujte me, ljubi prijatelj; čc nc bodete hitreje vozili, takoj izstopim.«
Voznik se je delal, kot da mc ni čul ter mi rekel:
»Prosim, gospod, poglejte, čc smo kaj zadeli. Jaz imam srečko št. 1880.«
V nadi, da bo potem hitreje vozil, izpolnil sem 11111 željo ter pregledal tiskano listo.
Med tem smo sc končno vendar pripeljali v Calle Serrano. Z enim skokom skočil sem raz voz, vrnil vozniku listo in srečko ter mu dejal:
Tavčar in vsenemec Stein, ki sta v bratski slogi metala v dr. Šusteršiča grde osebne napade. Stein je tako besnel, da ga je moral predsednik poklicati k redu.
Dr. Tavčar še enkrat naglaša, da bi proti čisti in enaki volilni pravici ne imel ničesar. Nasprotuje le vladn. načrtu, polnemu krivic. V 5. ali 6. letih bi gotovo zbornica prišla do boljše reforme, kakor je sedanja, ki je pri-snežila po predlogu dr. Kramafa v zbornico. Prosi, naj mu ne zamerijo, da govori s kranjskega in osobito s stališča svoje stranke in je prepričan, da kljub veliki navdušenosti za volilno reformo ni niti enega odsekovega člana, ki ne bi sodil reforme s svojega stališča. Ce bi se ustanovila vol. reforma, ki bi vzela dr. Susteršičevi stranki dve tretjini mandatov, kar se je zgodilo dejansko svobodomiselnim Slovencem, bi tudi dr. Susteršič gotovo ne bil tak navdušen pristaš volilne preosnove in potem bi šele izpoznali tega ljudskega moža. Tudi dr. Adler, ki je zdaj tako nežen in mil kakor star konjak (Smeh), bi gotovo nasprotoval reformi, če bi po njej socialno demokraška stranka ne pridobila toliko mandatov. Nobenega povoda ni bilo, ko so po vseh kronovinah tako čuvali posestno stanje, da niso ločili na Kranjskem mestnih in kmečkih občin in tako oropali svobodomiselce za njihova uboga dva mandata, ki so ju imeli dozdaj. Nasproti Gessinannu, ki je tako mogočno obsodil govornikov liberalizem, izjavi, da se ne pusti na tak način okregati po dr. Gessmannu. Nasproti dr. Šusteršičcvitii izvajanjem naglaša, da slovenskih županov ni nameraval žaliti, da pa šc vedno sodi, naj bi vzele vladne oblasti in ne župani v roko sestavo volilnih imenikov, ker marsikateri slovenski župan ni zato sposoben.
Po dr. Tavčarjevem govoru sta govorila še Gessniann in Herold, nakar se sklene*, da obvelja § 11. po predlogu posl. Hcrolda. Volilni imenik sestavijo po alfabetičnem redu župani. Drugi, tretji in četrti odstavek ostanejo neizpremenjeni. V 5. odstavku se določi, da morata biti na razpolago dva izvoda volilnih imenikov pri županu in da jih vodi župan. Vpogledati jih sme vsak. Vse druge iz-preminjevalne predloge so odklonili.
Odsek prične nato razpravljati o § 12. Govorili so poslanci Voglcr, Choc in Locker. Minister B i e 11 e r t h se je izjavil proti večini predlogov. Odsek je odobril I. odstavek § 12 neizpremenjen. Zupani sestavijo dva volilna imenika, ki ju predlože politični okrajni, v glavnih mestih pa deželni oblasti, ki tudi določi mestom z lastnim štatutom glavarstvo za presojo volilnih imenikov in pa reklamacij. Drugi in tretji odstavek so odobrili tako, da deželna oblast uradno popravi napake in en izvod popravljenega imenika pošlje županu, ki ga mora javno razpostaviti v ogled skozi 14 dni. Po občinah z nad 20.000 prebivalci morajo razpoložiti imenik vsaki dan najmanj osem ur. Pravočasno morajo tudi volilni imenik pomnožiti in ga na zahtevo proti povrnitvi stroškov vsakemu izročiti.
Sklene sc, da izvolijo v pododsek 10 članov. Izvoljeni so: dr. Susteršič, Začek, Star-czynski, Herold, Gessmann. Grabmayr, Sei-fert, Kienmann, Vogler, Tollinger. Podod-sekov načelnik jc Grabmayr. Danes je napovedana odsekova seja ob 10. uri dopoldne.
ITALIJANSKA VLADA IN IZGREDI V REKI IN V PULJU.
Italijanski minister za zunanje stvari je naročil italijanskim zastopnikom v Dalmaciji in na Reki, naj poročajo, čc se je ob zadnjih dogodki v Reki iu Zadru žalila italijanska zastava čc so se tudi uradniki pridružili demonstracijam in če so italijanski konzuli uspešno posredovali.
SRBIJA IN AVSTRIJA.
Včeraj zvečer smo dobili iz Belgrada naslednjo brzojavko: Ako Avstrija ne popusti
v trgovinskem vprašanju, hoče Srbija sprejeti carinsko vojsko brez odlašanja. Rusija, Angleška, Francoska in Italija so izjavile gotovost, da s Srbijo sklenejo trgovinske pogodbe.
»Glejte sami od tu dalje; v prvi vrsti ni vaše številke. Jaz se kmalu vrnem.«
Čemu sem 11111 rekel, naj ine čaka? Med dolgo vožnjo priljubil se mi je ta čudak ter me jel naposled zanimati. Ko sem opravil svoj posel ter obisk, vrnil sem se na ulico ter gledal, kje je moj voznik.
Kaj se 11111 jc zopet pripetilo? Opazil sem ga sredi množice ljudi: med čistilci črevljev, nekaterimi starimi ženskami, dvema drugima voznikoma ter še nekaterimi znanci, ki so 11111 čestitali ter stiskali roke; 011 pa se ic obnašal, kot bi bil izgubil pamet. Moj voznik zadel je na srečko petdeset frankov.
»Evo. moj potnik!« vzkliknil je, ko mc je ugledal. »Ali veste, gospod? Na številko 1880 zadel sem 10 dusov (50 frankov). Srečna številka! Ravno tega leta sem se oženil. Nili to čudno? Pojdite, vsedite se: peljal vas bodem brezplačno!«
»Hvala vam, prijatelji Toda...«
»Kaj? Ker sem ubog izvošček številka 23?... Kar sedite; kakor sem dejal, danes vozim brezplačno!«
Uvidel sem, da je najbolje, čc se udam, pa sem zopet sedel v voz. Pred malo trgovino, kjer jc neka starka prodajala kavo. vino in slaščice, ustavil se je voz, a moj dobri fiia-kar povabil me jc, naj grem ž njim.
»Na zdravje loteristinje, gospod!«
Nisem seveda vedel, kdo je ta loteristinja,
ANGLEŽI IN MAZAR1.
Mažarski listi navdušeno pozdravljajo dohod 33 članov uplivne angleške politične združitve »Eigthy Club« v Budimpešto. Ta politična združitev ima v angleškem parlamentu 164 sedežev. Mažarski listi že kriče o »angle-ško-mažarski zvezi«. Iz Budimpešte pojde angleška deputacija tudi v druga mažarska mesta in tudi v Prago. Mažarski politiki pa nameravajo ta obisk vrniti prihodnje leto.
NAGODBENA POGAJANJA.
Včeraj se je strokovna nagodbena komisija za nekaj dni odgodila in nadaljuje posvetovanja v nedeljo v Budimpešti. V četrtek so razpravljali o užitninskem davku iti se je udeležil seje tudi sekčni načelnik Bernatzky.
Strokovna komisija se peča pred vsem s podrobnimi vprašanji o plačilih v gotovini, o skupnem državnem dolgu, o vprašanjih industrije, vžitninskega davka, prometno-teh-ničnih in tarifnih vprašanjih kakor tudi o Szell-Korberjevi nagodbi, o veterinarskih zadevah in pa o sladkorni taksi. Wekerlc je danes v petek odpotoval na Dunaj, da se posvetuje z avstrijskim ministerskim predsednikom glede nagodbe.
RUMUNSKE DEMONSTRACIJE.
Ob rastavi v Bukareštu so priredili ru-iiiunske korporacije na Oerskem izlete v ru-munsko glavno mesto, kjer so jih slovesno sprejeli. Te dni so poleteli rumunski učitelji na Južnem Ogrskem v Bukarešt. Na banketu so naglašali, naj bi sedanjo rumunsko mejo raztegnili do nekdanje Dakije.
GRKI PROTI BOLGAROM.
(irske čete so razrušile popolnoma grško vas Sitiiljcvo. To je tudi vzrok zadnjim ne-, voljam Bolgarov proti Grški. Ta grška ropanja sc vrše pod pokroviteljstvom turških oblasti.
PROTIGRŠKO GIBANJE NA BOLGARSKEM.
Protigrškega zborovanja, ki se je vršilo te dni v Varni, se je vdeležilo 12.000 oseb. Grška predmestja so čuvale močne posadke. Zborovalci pozivljejo vlado, da z vso energijo prepreči divjanje grških in turških razbojniških čet, da zapre vse grške šole. odpusti vse uradnike grške narodnosti in bojkotira grško trgovino in industrijo. Apelirajo tudi na huma-niteto evropskih oblasti, ki naj oslobode pod-jarmljene kristjane.
OBOROŽEVANJE MAKEDONCEV.
V	Makedoniji oboroženi Turki in Albanci napadajo in pustošijo vas za vasjo. Poveljnik mednarodnega orožništva je sklenil zato tudi kmete oborožili. V vsaki vasi bo odslej vsaj 10 dobro oboroženih mož. Tako bodo morda poboji preprečeni.
RUSIJA.
V	London so došla poročila, ki trde, da so odkrili veliko zaroto v carjevi palači. Revolucionarji so najeli v Petrovem dvorcu veliko palačnih uradnikov, ki naj bi umorili vso carjevo rodbino, ko se povrne v Petrov dvorec. Med zarotniki sta dva lakaja in pa neki višji častnik, Trepova zaupnik. Revolucionarji so že večkrat nameravali napad na Petrov dvorcc, a Trepov jc tako skrbno zastražil carjevo bivališče, da ni bilo niti mogoče približati sc vrtovom palačnim. Ko je odpotoval car. so pa revolucionarji hitro organizirali napad na carjevo rodbino. Pripravili so celo bombe. Ko so odkrili zaroto, sc je častnik usmrtil. Zarotnikom se je priklopil, ker ni bil priljubljen pri carjevi rodbini in so ga imeli le proti Trepovu. Zvesti služabniki so odkrili zaroto preteklo nedeljo. Zaprli so 6 zarotnikov in jih bodo skrivaj obsodili. Stoiypin je carju obširno poročal in 11111 svetoval, naj se ne povrne v Petrov dvorec. Carjeva rodbina se najbrže ne povrne v Petrov dvorec, marveč sc naseli v Carskem selu, kjer so že pomnožili stražo. Rusijo ie zapustilo že več velikih knezov. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je odpotoval v Baden Baden, njegov sin Aleksij pa
a moj voznik pojasnil mi je, da je to ona starka, ki 11111 je prodala srečko.
»Torej na njeno zdravje!«
Vsi so naju gledali. Prišel je med drugimi tudi 111 o j znanec ter me začudeno vprašal. kaj tu delani.
»Ej, prijatelj, saj vidiš; pijem na zdravje loteristinje.«
Z mojim voznikom je bil kmalu vsak nadaljuj razgovor nemogoč, zato sem porabil prvo priliko, da sem sc 11111 izmuznil.
Dospevši do poslopja nemškega konzulata dejal sem:
»Prijatelj moj, jaz imam tukaj še nekaj opravila, zato se morava ločiti.«
Segel sem v žep, da mu plačam voznino, toda 011 je s ponosno odločnostjo zavrnil denar: »Ne, gospod, nikakor ne. Tako, kot sem rekel, mora biti.«
1'rijateljski segla sva si v roke. Še danes mi jc pred očmi, kako seda pevajoč in gugajoč sc na bok; čujem ga, kako pripoveduje svojemu prijatelju, da obesi za dva dni fijakar-stvo na kol. V dveh dneh pa bo vseh petdeset v loteriji zadetih frankov na najlepši načrti zabil!
Kmalu je za bližnjim voglom izginil izpred mojih oči. Jaz pa se še danes rad spominjam svojega madridskega izvoščeka številka 23.
odpotuje še ta teden v Biaric. Veliki knez Boris potuje na Južno Francosko. Le veliki knez Vladimir ni izgubil poguma in ostane v Pe-tcrburgu, dasi so ga obsodili revolucionarji na smrt in bi ga rajši umorili, kakor carja samega.
Omajano je baje stališče Stolypiuovo.
Obljubil je voditelju kadetov, da ne bo prepovedal kongresa kadetov, če mu predlože pravočasno spored. A načrt je prekrižal veliki knez Nikolaj Nikolajevič in Stolypinu so namignili, naj dela po željah velikega kneza ali odstopi, češ da boleha.
Norveška vlada je dovo!'la, da smejo zborovati kadeti na Norveškem, kar je prepovedala kadetom švedska vlada.
Moskovski revolucionarji so usmrtili bančnega roparja Pelaucova, ki je ušel v Rusiji na potu iz Švice. Umorili so ga, ker je zapravljal denar sam in ga ui izročil revolucionarjem.
Trepov je umrl za odebelelim srcem in ni bil zastrupljen._
Štajerske novice.
š Političen shod v Šmartnem na Pohorju pri Slov. Bistrici priredi »Slov. katol. polit, društvo za slovenjebistriški okraj« dne 23. t.m. ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je volilna postava in šolske počitnice. Kmetje, pridite v prav obilnem številu! Shod se vrši samo pri lepem vremenu.
š Odlikovanje. Zemljeknjižni vodja Franc Senekovitsch v Mariboru je povodom svoje vpokojitve bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
š Izpred mariborskih porotnikov. Predvčerajšnjim je stal pred porotniki komaj petnajst let star zločinec, Martin Ceh, viničarjev sin iz Zavrha, okraj Št. Lenart. Obtožen je ropa in javne nasilnosti. Dne 4. junija t. 1. se je namreč ponudil 801etnemu gostaču Matiji Ceh, da ga spremlja od Sv. Urbana v Ze-tale. Ko sta prišla v gozd, je Martin Ceh starega Matija Ceh zagrabil, podrl na tla ter ga s pestjo po obrazu bil. Na tleli ležečemu je s silo odvzel urino verižico, vredno 8 K in denarnico z vsebino 4 K 46 v. Na to je zbežal. Poizvedbe so kmalu pokazale storilca, ki ga prej stari Ceh ni poznal. Zločinski fant je to svoje dejanje priznal. Taji pa, ker mu dalje očita obtožnica, da je namreč 21. maja pretil posestnici Magdaleni Napast iz Zavrha, na katero je jezen, da jo bo zaklal. V resnici jo jc tudi z odprtim nožem preganjal. Tajenje Cehu ni nič pomagalo, ker je več prič potrdilo, da je res z nožem drvil za Magdaleno Napast. Porotniki so krivdo soglasno potrdili in je sodni dvor Cehu priznal pet let težke poojstrene ječe. Ko pride iz ječe, bo ravno zrel za vojake.
š Cez sedem let pride vse na dan. — Zanimiva porotna razprava v Mariboru. Na zatožni klopi sedijo obdolženi hudodelstva požiga: 1. Rajmund W i e s e r, 55 let star, rojen v Celju, posesthik in bivši župan v Spodnjih Hočah. 2. Andrej K o 1 a r, 57 let star iz Pečk pri Makolah, tovarniški delavec, nazadnje pri Sv. Štefanu poleg Gratweina. 3. Marija R i ž a, približno 45 let stara, rojena neznano kje na Hrvaškem, sedaj pristojna v Nczbiše, okraj Šmarje pri Jelšah, priležnica Kolarjeva. — Kolar, kojega prava žena in zakonski otroci, bivajo v Gradcu, živi namreč žc dolgo vrsto let z Rižo v divjem zakonu in ima ž njo tudi več otrok. — Sodnemu dvoru predseduje dc-želnosodni svetnik Verderber, zatožno oblast zastopa dr. Tschech, zagovorniki so pa dr. Haas, dr. Glantsclmig in dr. Mravlag. —Dvorana je natlačeno polna radovednega občinstva, ki sc za pravdo zanima zaradi ugledne osebe Wieserjcvc in pa tudi zaradi zanimivega dejanskega položaja. — Prič je povabljenih 45. — Iz obširne obtožnice, koje čitanje je trajalo skoraj eno uro, posnamemo sledeče: Dne 5. maja 1899, — torej pred sedmimi leti — zvečer okolu enajste ure so opazili gostje v gostilni Josipa Rojko v Spodnjih Hočah skozi okno svetlo žarjenje. Šli so gledat, kaj da je in videli kakih 15 metrov oddaljeno NVieser-jevo zalogo žganja s polnim plamenom goreti. Gorelo zaradi žganja in špirita jc tako naglo in s tako silo, da so iz poslopij rešili samo par konj in eno kravo, vse drugo s poslopjem vred je pogorelo. Ljudje so takoj sumili, da je bilo zaneteno, a na Wiesnerja samega ni nihče mislil, kajti bil je kot župan jako ugledna oseba in imelo ga je vse za močno imovitega. Temu pa ni bilo tako, kar NVieser je gmotno zelo slabo stal. To jc dalo nekomu, ki je NVieser-jeve razmere bolj dobro poznal, povod, pisati zavarovalni družbi »North British and Mer-cantile« brezimno pismo, v kojem Wieserja naravnost požiga dolži. To je bilo čez leto dni po požaru. V resnici je navedena zavarovalnica, koji se že prej vse ravnanje Wicserjcvo ni zdelo pravilno, stvar zasledovala, a brez uspeha. Poizvedbe so dognale, da je imel "NVieser do leta 1894 zavarovana svoja poslopja in zalogo žganja pri »Avstrijskemu Fe-niksu« za 15.920 K. Meseca maja tistega leta je pa hotel zavarovano svoto zvišati na 53.745 K, vendar do pogodbe s »Feniksoin« ni prišlo, pač pa se jc kmalu potem dogovoril "NVieser z »North British«. Po požarju od 5. maja 1899 so priznali Wieserju odškodnine 34.480 K, ker pa jc bil Wiescr s tem preveč zadovoljen, se je zdelo to zavarovalnici nekoliko sumljivo, in dala je škodo ceniti po tujih izvedencih Iv. Wagula iz Gradca ter Viljemu Wagner iz Brna. Po Wiesncrjcvih napovedbah se je končno cenila škoda na 28.000 K. Značilno za pogorclca jc bilo že takrat njegovo priznanje, da je mnogo žganja žgal tihotapski. Ceuilcc Wagula mu je namreč predočil, da z ozirom na podatke finančne straže ni verjetno, da bi imel toliko žganja izdelanega. V tej sili sc je »izgovarjal« s tihotapstvom. Ze takrat, ko sc je zavarovana svota izplačala, sc je pokazalo, da Wieser slabo stoji, kajti od priznanih 28.000
kron so pobrali njegovi upniki celih 16.887 K 52 vin. Sumljivo je bilo dalje, da NVieser po požaru niti mislil ni na pozidanje pogorelega skladišča, nego da je vse skupaj prodal gostilničarju Rojkotu. Zganjamo in zalogo je imel poslej v čisto malem obsegu v neki kleti. Takrat je služil pri Wieserju kot viničar Andrej Kolar s svojo priležnico. Riža je tam ostala do leta 1904. Tisto leto mu je NVieser na zahtevo svoje žene odpovedal, a šli so v najboljši razumnosti narazen. Kolar se je naselil kot tovarniški delavec pri Sv. Štefanu v Grat-\veinu, kamor mu je sledila tudi Riža. Letos na veliki teden sta se v svoji sobi Kolar in Riža skregala in je zadnja pretila Kolarju, da ga bo naznanila. Ta pa ji je odgovoril: »Le čakaj, ti bo žc gospod NVieser pomagal; on ima več v mezincu, kakor kdo drugi v glavi.« To jc slišal sosed, čevljar Franc Cverlin. Prepir med Kolarjcm in Rižo je trajal preko praznikov, ker Kolar ni hotel dati za gospodinjstvo denarja, in tako je po Veliki noči Julijana Riža, nezakonska hči Kolarja in Rižc, Cverlintt povedala, da je oče (Kolar) zažgal NVicserjev magacin in da ga jc v to najel sam NVieser. Drugi dan jc govoril Cverlin še z materjo, Marijo Riža, ki jc potrdila, da so hčerine navedbe resnične. To je šlo zdaj od ust do ust, dokler ni za to izvedelo orožništvo v Grat-\veinu. Ovadil je Kolarja njegov lastni zet, ki ima pravo njegovo zakonsko hčer. Pred orožniki jc Kolar priznal, da ga jc spomladi leta 1899 NVieser opetovano nagovarjal in vanj silil, naj skladišča žganja zažge. Po dolgem obotavljanju jc to povedal Mariji Riža, ki se je ponudila sama, da zažge, če Kolar nima »ko-rajžc«. V resnici jc tudi ona zažgala na ta način, da je vrgla neko gorivo v slamnato streho magacina, ki se je naglo vnela. Ko je NVieser dobil zavarovalnino, mu jc dal zato dva goldi-narska petdesetaka. Ko je bila Riža o tem zaslišana, je svojo krivdo odločno tajila in trdila, da je storil Kolar vse to sam. Vest o tem dogodku jc prišla po časnikih prej v NVicscrjeve roke, kakor do preiskovalnega sodnika. NVieser si je takoj najel odvetnika, šel ž njim k preiskovalnemu sodniku, tam pokazal časni-ška poročila o Kolarjevih dolžitvah ter zatrjeval, da jc nedolžen. Ko so pa prišli v Maribor uradni akti, so NVieserja dali v preiskovalni zapor. Sodišče je namreč z vso vestnostjo in natančnostjo poizvedovalo po nagibih, iz katerih bi bila Kolar in Riža NVieserja po krivem dolžila zapeljevanja k požigu. A vse te poizvedbe so dognale s popolno sigurnostjo, da sta oba, Kolar in Riža, imela vedno, zlasti tudi potem, ko sta iz njegove službe izstopila, v velikih čislili, mu bila zelo hvaležna in govorila o njem kot o »dobrem očetu«. Iz tega sklepa obtožnica, da govorita NVicserjcva so-obtoženca, v kolikor se gre proti NViescrju, čisto resnico, ki jo podpira vse polno drugih okolnosti. — Pri razpravi se Kolar in Riža zaradi neposrednega storilstva še vedno dol-žita drng drugega, NVieser pa vso krivdo odločno taji. Obravnava, ki jc začela včeraj, bo trajala do jutri. O teku in izidu poročamo v jutrajšni številki.
š Iz jeze vsled žalostnih rodbinskih razmer ie zažgal svojo hišo 58lctni posestnik Jožef Lesek iz celjske okolice. Prej je grozil, da bo zažgal vso vas. Radi tega groženja jc bil pred celjskimi porotniki obsojen v dvame-sečno ječo.
Dnevne nouice.
+ Dr. Tavčar ponižuje kranjske župane.
Zopet je igral svojo klavrno vlogo. Kadarkoli ic na Dunaju odprl svoja usta dr. Tavčar, je vselej poniževal in obrekoval svojo domovino. On je bil tisti, ki je govoril v državnem zboru, da je slovenski narod za sto let zaostal, 011 je odrekal slovenskemu ljudstvu vsako razsodnost iu ga v veselju vseh naših sovražnikov opisal kot nezrelega in nevrednega večjih političnih pravic, ki jih tako odločno zahteva nova doba za vse narode brez razločka. In zdaj sc je v odseku za volilno reformo spravil nad slovenske župane. Govoril jc, da naši župani niso zmožni sestavljati volilnih zapisnikov, da ne znajo ne pisati nc brati ter je zahtevali, da sc naj celo shranjenje volilnih imenikov županom odvzame iu izroči političnim oblastem. To je nečuveno poniževanje naših županov, ki jim priporočamo, naj si dobro prebero poročilo iz državnega zbora in način, kako kranjski deželni odbornik govori o avtonomnih oblastih v državnem zboru. Po njegovih mislih bi edino-le ljubljanski župan sam izdeloval volilne imenike, vsi drugi so za to nesposobni. Politične oblasti naj bi jih izdelale in potem skrite imele — to bi bilo po dr. Tavčarjevem okusu. I11 poleg tega zahteva še pluralitetno volilno pravico. To se pravi, da bi tisti, ki ga uradniki političnih uradov spoznajo za več vrednega, imel več glasov, navaden človek, ki ni v milosti pri tej gospodi, bi pa imel samo cn glas. Zakaj ni rekel dr. Tavčar kar naravnost: Vsak liberalen glas naj šteje deset ali sto, vsak drug glas pa eno? To je zmiscl dr. Tavčarjevega predloga. Seveda so se potem kruto norčevali iz njega. Krščanski socialec dr. Gcssmann ga jc okrcal, in sc norčeval iz njegovega »liberalizma« in cclo minister Bienerth se ni mogel premagati, da si ne bi privoščil Tavčarja ter ironiziral njegove nerodnosti. Dr. Šusteršič jc kratko in odločno zavrnil dr. Tavčarja, ki je bil to pot zopet v zvezi z vsenemci. Prepričani smo, da bodo slovenski župani vedeli dati pravi od-
govor na dr. Tavčarjevo žalitev. Mi pa moramo še posebej pribiti, kako oškoduje dr. Tavčar Koroško stvar, ko jo združuje s svojimi ponesrečenimi predlogi. Ali ne leti to, kar je govoril dr. Tavčar o kranjskih županih, tudi na koroške? Vsaka beseda, ki ponižuje slovenski narod sploh, škoduje vendar najbolj obmejnim Slovencem, proti katerim izrabljajo potem narodni nasprotniki Tavčarjeve izreke. In slednjič zveza z vsenemci! Kdo bo resno vzel v odseku in v parlamentu slovenskega poslanca, ki v bratski slogi z najhujšimi vse-nemškimi kričači napada slovenske poslance! Mi bi dr. Tavčarju privoščili blamažo in tudi njegova zopetna zveza z vsenemci nas ne bi prav nič užalila, ako nc bi čutili, da je ta nesrečni mož zopet zadal velik udarec ravno obmejnim Slovencem.
+ Ugovor proti sklepu goriškega mestnega starašinstva glede električnega tramvaja. Cujemo, da bodo napravila razna slovenska društva v Gorici ugovor proti sklepu goriškega mestnega sveta, da sc ne sme dati Slovencem niti koščka kruha pri novem električnem tramvaju. V ta namen se bodo priredili v mestu in na deželi shodi. Prav je tako!
+ Slovencem niti koščeka kruha. Mestni svet goriški je, kakor smo že poročali, soglasno sklenil, da bo moralo biti pri novem električnem tramvaju v Gorici vse laško. Uslužbenci bodo morali biti izključno le Italijani. Slovenci nc bodo mogli dobiti niti koščeka kruha. Rajši bodo vzeli v delo Italijane iz italijanskega kraljestva, kakor pa poštenega avstrijskega Slovenca. Vprašamo, ali ni to bojkot slovenskemu delavskemu ljudstvu? In ta bojkot jc napovedal mestni svet, v katerem sedijo trgovci, ki živijo od Slovencev! V mestnem svetu so n. pr.: Papes, trgovec z železom v Raštelu, dr. Bader, zdravnik in obenem lastnik svečarne, Venutti itd. Kaj bi rekli laški trgovci, ko bi sc Slovenci zarekli, da ne bodo hodili več k njim kupovat? Pred leti, ko so slovenski časopisi začeli opominjati slovensko ljudstvo, naj bojkotira italijanske trgovine, obrnili so sc le-ti na namestni-štvo, ki jim jc takrat šlo na roke. Zdaj pa napovedujejo Italijani Slovencem bojkot! Med njimi, ki so soglasno sklenili bojkot Slovencem, jc tudi sodui svetnik Ciani, ki služi med Slovenci, je advokat Pinaucig, ki životari tudi od slovenskih klijentov. Kaj naj rečemo na \"se to? To dejstvo je siccr žalostno, a slovensko ljudstvo naj vzame ta sklep mestnega sveta pogumno na znanje, ker bodo škodo trpeli Ic — Italijani, ako bodo Slovenci pametni!
X Imenovanje na Primorskem. Tržaško namestništvo jc imenovalo gospoda Viljema Treota, koncipista, za okrajnega komisarja extra statum v Tolminu, koncipista, gospoda Henrika Dežmana pa je prestavilo iz Tolmina v Sežano.
+ »Grmek je nedolžen, lc »Slovenec« ie hudoben«, tako beremo zopet v »Narodu«. Ker se nič ne zgane, nadaljujemo priobčevati zapisnik. Ali c. kr. deželni šolski svet, ki naravnost kruh jemlje izbornim učiteljskim močem, edino le zato, ker so denuncirani kot pristaši katoliške stranke, res ne ve za pritožbo, ki jc bila poslana na c. kr. okrajni šolski svet v I jubljani? Tej pritožbi je pridelan natančen zapisnik, iz katerega smo že zadnjič nekaj citirali. Danes nadaljujemo. Zapisnik, sestavljen dne 19. septembra 1906, se glasi: Pride Helena Tckovnik iz Rakovnika št. 18 ter izjavi sledeče: Dne 30. oktobra 1905 popoldne sem šla v Soro po mleko ter šla mimo hiše št. 30, kjer je doma šolska učenka Štefanija Križaj. Jaz sem se z njeno materjo pogovarjala o dopoldanski rabuki in učenka Štefanija Križaj jc rekla: »Učitelj Grmek nam je rekel, da žiher pljujemo na kapelana; iu bomo šc, ker je tak; saj so rekli, da žiher.« Besede, »saj so rekli, da žiher«, je večkrat ponovila. + Helena Tckovnik, podpisal Jos. Brajcc. — Sora, dne 19. septembra 1906. - C. 111. Jos Brajec. — Nam res ni na tem, ali jc taka neznatna oseba kakor Grmek, kaznovana, nam je na tem, da se zlomi zistem iu da se oblasti nauče pravičnosti.
+ Italija se umešava. Na drugem mestu poročamo o umešavanju italijanskih uradnih krogov v dogodke na Reki. Tudi radi demonstracij v Trstu je čutil italijanski generalni konzul potrebo vložiti pri tržaškem na-inestništvu protest proti »psovanju italijanske kraljevske hiše in italijanskega naroda« po demonstrantih na ulici. Tržaški cesarski namestnik je vljudno odgovoril, da bo ponavljanje takih dogodkov z vsemi sredstvi preprečil ... Pa ne, da bi bili zopet zaprti ljudje, ako bi kričali »Eviva Austria«!... Kakor se poroča iz Trsta, jc dobil italijanski konzul na tržaškem namestništvu zagotovilo, da
se bo proti demonstrantom postopalo na podlagi cesarskega patenta z 1. 1854.
+ Italija zahteva 700.000 kron odškodnine za škodo na Reki in v Zadru. Poroča se, da zahteva italijanski minister Tittoni od Avstro-ogrske 700.000 kron kot odškodnino italijanskim podanikom za zadnje demonstracije na Reki in v Zadru. To se pravi z drugimi besedami: 700.000 kron za deset razbitih šip, dve sliki in eno stekleno posodo za sladkor! Na Sušaku je javil neki Italijan, da znaša njemu prizadeta škoda 5000 kron. Stvar pa jc bilo treba dokazati. Ko je prišla komisija, je pro-računala škodo na 20 K. Obenem je zasledila v stanovanju blago, vzeto iz prodajalnice, ki je imelo namen igrati vlogo »tatvine«. Italijan jo je nato popihal v Italijo. Tako so torej osnovane ogromne laži po italijanskih listih. Italijanski konzuli bi pokazali svojo poštenost, čc bi priznali vladi, da lažejo italijanski dopisniki kakor »Pavlihe«. Za 700.000 K je lahko kupiti imetja vseh tistih Italijanov, ki v mestih, kjer so se vršile demonstracije, sploh stanujejo!
Zopet demonstracija v Trstu. Sinoči okolu 7. ure zvečer so se začeli zbirati na velikem trgu: irredentovci v kavarni »Al Muni-cipio«, socialisti na trgu a patriotje pod niagi-stratnimi oboki. Okolu 8. ure so se pa irredentovci in socijalisti združili in šli preko borznega trga in po korzu. V to kolono demonstrantov so se pa pomešali tudi patriotje. Vpitje jc bilo seveda »evviva« iu »abbasso I' Austria« ter »evviva« in »abbasso 1'Italia!« in »evviva il socialismo!« Na korzu so pa redarji razpodili demonstrante ter jih aretirali najmanj kakih 70.
Prvo protialkoholno zborovanje na Goriškem, priredi dne 21. oktobra t. I. »Absti-nenčni krožek« v Mirim. Zborovanje obeta biti zanimivo, oglašenih je že več govornikov, tudi društvo »Abstinent« v Ljubljani pošlje svoje govornike. Zborovanje se vrši po sledečem redu: od II. ure predpoldne do 1. ure popoldne zaupno zborovanje abstinentov in vabljenih, potem skupno kosilo. Ob 3. uri popoldne se začne veliko javno zborovanje, in traja do 7. ure zvečer. Ob pol 8. uri zvečer, veselica za vdelcžence. vstopnina prosta. Na-tančneji vspored govorov ni govornikov se v kratkem objavi. Abstinenčni krožek v Aliriiu na Goriškem.
O sestanku Starčevičeve stranke prava v Zagrebu se nam šc poroča: Stranka je sprejela dr. Jos. K r š 11 j a v e g a v svoje vrste. Župnik č. g. Fuček je predlagal, naj stranka prepreči izvolitev Supila v peštanski sabor. (Navdušeno odobravanje. Klici: ln tudi Lor-kovičevo izvolitev!) Po govoru dr. Franka je bilo sklenjeno, da se Starčevičanci v hrvaškem saboru sploh sedaj nič več ne udeleže volitev v delegacijo in naj to stvar »stari iu mladi mažaroni« med seboj urede. Sklenjeno ji bilo, da stranka v hrvaškem saboru odločno nastopi glede razveljavljenja sklepa zagrebškega občinskega sklepa v zadevi pozdrava vladarja v Trebinju in proti temu, da Hrvatje radi sedanjih dogodkov na Reki niso dobili nobenega zadoščenja. Stranka nastopi v saboru tudi proti saborskemu predsedniku dr. M c d a k o v i č 11, ker sc jc o stranki žaljivo izrazil.
Na zagrebški deželni razstavi so danes otvorili razstavo poznega sadja in grozdja. Razstavo premnogokrat moti dež. Kmetje prirejajo skupne obiske, vojaška oblast jc določila, da obiskujejo razstavo vsak dan tudi skupine vojakov. Danes jc v razstavi velik konccrt hrvaških pevskih društev, jutri razsvetljava, v nedeljo damski večer. Odboru za ta večer načeljujc banica. Vsak dan so v razstavi tudi predavanja o raznih strokah.
Slovenec v tujini ustreljen. V Little Fallsu v Ameriki je ustrelil ponoči neki Italijan Ivana Mlinarja, doma iz Dolenje vasi pri Cirknici.
Koliko prebivalcev ima Reka. Po najnovejših statističnih podatkih ima Reka 45.700 prebivalcev.
Romarjem na Sv. Goro iz radovljiške dekanije. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic je brzojavno nenadno odpovedalo posebni romarski vlak. Kdaj bode isti odšel z Jesenic sc naznani po farnih uradih.
Otvoritev železnice skozi Karavanke bo 30. t. 111. Otvoritveni vlak zapusti 30. t. 111. Beljak, pride skozi karavanški tunel in gre z Jesenic v Celovec. Slavnostni banket bo v Celovcu. Cerkveni blagoslov proge izvrši krški knezoškof.
Grahovo pri Cerknici. V Zerovnici napravila ie soseska v podružni cerkvi sv. Pavla nov »križev pot«, kateri se bo slovesno blagoslovil v nedeljo 23. t. 111. Okvire je prav umetno in lično, pa nc predrago naredil gospod Franc Jontez, podobar v Velikih Laščah. Delo hvali mojstra I Pridite to nedeljo k nam in poglejte!
—	Konfcrcncija sodal. S. Cordis za ribniško dekanijo bode v sredo 26. t. 111. v Sodražici. Začetek ob pol II. uri.
Ponesrečen trgovec, iz Višnje gore se nam poroča: Dne 18. t. m. proti večeru, .ic skočil, oziroma padel z kolesa tukajšnji občeznani trgovec in župan Mihael O 111 a h e 11 tako nesrečno, da si ie zlomil nogo na prav nevarnem mestu. Po izjavah g. dr. Šlajmcrja in dr. Repiča par mesecev ne bo mogel stopiti na noge. Naše sožalje!
—	Zvišanje cen petroleju. Pctrolejni karte! je sklenil zvišati cene petroleju za 1 K pri 100 kg.
—	Nemško brodovje v Jadranskem morju.
Časopisi poročajo, da bo meseca novembra priplnl v Jadransko morje del nemške morna-
ricc, ki sedaj križari po sredozemskem morju. Nemško brodovje obišče več dalmatinskih
luk . . .
Domobranska artiljerija. Meseca oktobra tega leta prično se priprave za osnovanje domobranske artiljerije. Vsaka avstrijska artilerijska brigada dobi v ta namen 112 rekru-tov domobrancev in 20 odstotkov nadomestnih rezervistov. L. 1910 bodo domobranski artilerijski polki kompletni in dobe nove topove.
— Pokopali so 18. t. m. v Zagorju ob Savi nadučitelja Konrada Mallyja.
Povišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Pod tem zaglavjem se jc vršilo pod predsedstvom trgovskega ministra dr. Porta na Dunaju tc dni posvetovanje z zastopniki posameznih trgovskih in obrtnih zbornic. Trgovski minister jc pojasnil potrebo zvišanja pristojbin in nato se jc razvila splošna debata.
Trgatev je pričela v Spodnji Istri. V Rovinju prodajajo moškat po Ki do 17 kron met. stot.. teran pa po 14 kron.
Poslopje gledališča Filodrainatico v Trstu jc prodano na neko družbo, ki ondi namerava napraviti kopališča.
Novo hrvaško opereto »John Buli« od lavana pl. Zajca bodo jutri predstavljali na hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu.
Liii&ijansKe nouice.
lj O imovini mlekarne Seliškarja se jc
otvoril od deželnega sodišča danes konkurz. Mestna občina ljubljanska ima pri Seliškarju terjati vsoto 2-487 kron 47inpol v iu sc jc včeraj o tožbi vršil narok pri deželni sodniji. Ko bi pravni zastopnik vložil takoj po razpravi izvršilni predlog bila bi mestna občina z rubežem Seliškarjevega imetja za svojo terjatev pokrita — tako pa bode oškodovana za ves znesek. Tako zastopajo liberalni odvetniki koristi mestne občine!
lj Tovarna za kemikalije v Mostah je dograjena do polovice. Lastniki — Nemci iz Prusije jo otvore prihodnjo pomlad.
Ij Plinarna in nemški akcionarji. Zadnji hočejo vse sile napeti, da preprečijo prehod plinarne v slovenske roke. Pričeli bodo s pravdami in dr. Eger bo Nemce zastopal.
li Za Martina Malenška nagrobni spomenik. kateri se bode postavil tekom meseca oktobra t. 1. so se dosedaj nabrali prispevki v skupnem znesku 2405 K vin. in sicer so darovali župljani šentpeterskega predmestja 47.5 K 20 vin., poljanskega predmestja 247 K, župljani v Kolodvorskih ulicah 79 K, v Stre-liških ulicah 74 K 30 vin., v Hrušjci 164 K 75 vin., v Mostah 103 K 61 vin., v Šmartnem 151 P 55 vin., v Štepanji vasi 143 K I v., v Tomačevem 98 K 90 vin., v Udmatu 214 K 80 vin., razni drugi prijatelji pokojnika 201 K 50 vin., g. župnik Pavlič od njega nabrani znesek 353 K 98 vin. in gospa Marija Terč-kova nabrani znesek 100 K. Stroški so dosedaj bili naslednji: prostor na novem pokopališču 264 K, pristojbina za zidanje rakve 150 K, pristojbina, da se sme postaviti spomenik 50 K, razni drugi stroški pri prepeljavi trupla pokojnika 82 K 24 vin., skupaj 546 K 24 vin. V blagajni ostane torej šc 1859 K 44 v. Ker pa bode spomenik, ki bode krasil relief pokojnikov, modeliran od g. Zajca v Parizu, stal 2450 K, primankuje odboru še 590 K 56 v. Častiti župljani! Se enkrat se obrača odbor do Vas. Pokažite še enkrat svojo ljubezen do pokojnika in naklonite nabirateljem, ki Vas bodo posečali s polarni, darov, da se pokrije še ta primankljaj. — Posameznih darovanih svot in imena darovateljev ne moremo priobčiti zaradi pomanjkanja prostora in preobilega dela. So pa nabiralne pole vedno in vsakomur na vpogled pri odborovem blagajniku g. Avguštinu Zajcu, Poljanska cesta št. II.
lj Prestavljen ie nadporočnik Olat* pl. Me-dritzer, od pešpolka št. 17 v Celovcu, k prvemu bataljonu tega pešpolka v Ljubljano, in sicer kot oddelni pribočnik.
li Ljubljančan radi poneverjanja aretiran. Na Dunaju jc bil aretiran Jožef Sušnik, ki ima na Kranjskem posestvo in je bil zadnji čas vodja kopališča »Rudolfsbad« v Litomericah. V »Rudolfsbadu« jc poneveril 2000 do 3000 K. da je, kakor smo včeraj poročali mogel strastno igrati v loteriji.
li Ogenj v tovarni gospoda Drelseja. Včeraj okoli osme ure zvečer jc nastal ogenj na Lončarski stezi v tovarni gospoda Avgusta Drelseja. Ogenj je uničil večje število modelov in drugih glinastih izdelkov in napravil okoli 2000 kron škode. Na lice mesta je prišlo gasilno in reševalno društvo pod poveljstvom g. Ljudcvika Stricelja in je ogenj v dveh urah udušilo. K ognju je prišel tudi načelnik mestne policije gospod dr. M. Zarnik in odredil vse glede varnostne službe.
lj Sloveči vodni skakač Mr. W e b e r bo nastopil jutri in prihodnjo nedeljo na Bregu vsak večer ob 8. uri zvečer. Dosedaj nameravane nastope mu je pokvaril dež. Mr. We-ber je član morskih potapljavcev. Pri nastopu bo imel umetnik pritrjen na glavi in na rokah umeteljni ogenj. Ob koncu bo ume-teljni ogenj na kopnem.
lj Konkurent skakalcu v vodo. Včeraj je skakalcu Weberju poizkušal konkurirati 44 let stari Edvard Komar, ki je iskren ljubitelj žganih pijač in nič kaj dobro zapisan pri policiji. Skočil jc v Ljubljanico pri mostu sv. Jakoba in plaval daleč po Ljubljanici. Pri Souvano-vemu skladišču so mu pošle moči in pričel je kli cati na pomoč. Iz vode sta ga rešila sluga Waba in brusač Craighcro. Pred produkcijo se je Komar pošteno napil.
lj Snega na planinah. V noči od srede na četrtek je zapadel na kamniških planinah svež sneg notri do sredine. Nastopil je čuten jesenski hlad, temperatura se je znižala na 8° R.
lj Tke so pribežale iz gozdov v obližje hiš, pripodil jih je hlad in pomanjkanje živeža.
Lastovke se že zbirajo za odhod.
Ij Deževje in narasle vode. Ljubljanica in pritoki so narastli za 1.10 m. Tudi po deželi so potoki vsled zadnjega deževja močno narasli.
Ij Mestna mlekarna v Ljubljani objavlja sledeče: Pričetkom prihodnjega meseca konča eno leto, odkar je mestni magistrat uvedel prodajo mleka v lastni mlekarni. Do 1. sept. t. I. iztočilo se je v mestni mlekarni 406.652 1 mleka. Ker se je izkazalo, da je bila ta akcija mestnega magistrata v veliko korist mestnemu prebivalstvu, vsaj se jc na ta način omogočila občinstvu dobava zajamčeno pristnega polnega mleka po primerno nizki ceni, poskrbel je mestni magistrat, da se bode še nadalje v istem prostoru na mestnem magistratu pod magistratnini nadzorstvom prodajalo mleko iste kakovosti od iste mlekarne, ki je doslej zalagala mestno prodajalno z mlekom. Zajamčeno polno mleko prodaja se tudi zana-prej po 16 h liter, ter se mleko dostavlja na željo tudi na doni. Dosedanji odjemalci blagovolijo naj takoj priglasiti pri mestni mlekarni, ako žele prejemati mleko še nadalje, novi naročniki naj sc pa istotam čim prej priglase, da se more odločiti za vsak dan potrebno množino mleka.
lj Koncert seksteta na lok bo danes zvečer v kavarni Egia. Začetek ob 10 uri zvečer. Vstopnina prosta.
Ij Pobegli prisiljenec Karoi Dečman ki je 17. maja ušel na Rakovniku je bil prijet na Karlovcu in zopet oddan v prisilno delavnico.
I.i Za kruhom. Včeraj se je iz južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Slovencev in 10 Hrvatov.
li Izgubljena je bisernica z briljantom vredna 180 kron; sivousnjata denarnica v nji je srebrna verižica vredna 6 kron. Izgubljen jc bil bankovec za 10 kron.
tae $tunri.
Cesar je zapustil danes ob drugi popoldne Išl in odpotoval v Schonbrunn.
Stavka tramvajskih uslužbencev v Milanu. Vsled aretacije nekega tramvajskega uslužbenca so včeraj pričeli stavkati vsi uslužbenci milanskega tramvaja.
Požar v Buenos Ayres. Skoda po požaru v pristanišču znaša pet milijonov piastrov. Pet uslužbencev so zaprli.
Tajfun v Hongkonu jc napravil veliko več škode, kakor so prvotno poročali. Utonilo iu ponesrečilo se je nad 50 ladij. Število mrtvili Kitajcev ie pet tisoč. Tajfun se je tako hitro končal, kakor se ie pričel. Škodo ceniio na 20.000.000 dolarjev.
Nesreča na železnici. Škotski ekspresni vlak, ki sc je z mnogimi potniki odpeljal iz londonske postaje Kings-Cross, je skočil pri Oranthamu s tira ter se jc prevrnil preko železniškega nasipa. Vlak jc pričel goreti, požar je trajal več ur. Doslej se je konstatovalo, da jc bilo ubitih sedem oseb. Sodi sc, da je vlak zašel na postranski tir in da so zavori odpovedali.
Poštna uradnika umorjena. Iz Orana poročajo. V gozdu blizo Ajc so našli grozno razmesarjeni trupli glavnega poštnega nadzornika Duboix in poštnega uradnika Barbiera. Oba sta pred nekoliko dnevi odšla na inšpekcijsko potovanje in sta od tega časa izginila. Najbrž sta bila oropana in- potem umorjena. Duboix je imel pri sebi tisoč frankov.
VSTAJA NA KUBI.
V Nevv Jork došlo posebno ameriško odposlanstvo poroča, da imajo vstaši in ne vlada moč v rokah. Vstaška armada je desetkrat močnejša kakor vladna. Vlada je sklenila, da prej pozove Zjcdinjene države, naj posredujejo, kakor pa odloži oblast.
TeleMo in Urzojn« poročilu.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Dunaj, 21. septembra. Odsek za vol. reformo je danes nadaljeval razpravo o vori-nem postopanju. Razpravo nadaljuje tudi po-poludne.
Dunaj, 21. septembra. Odsek za vol. reformo je danes zboroval o 8 13, ki določa reklamacijsko postopanje . Tavčar in Vogler s(a predlagala vrsto spremljevalnih predlogov. Notranji minister je govoril proti. Odsek je S 13 sprejel in določil nekaj reklamacijsko postopanje olajšujočih točk.
BIVŠA CESARICA CHARLOTTE.
D una j, 21. septembra. Iz Bruselja javljajo, da se jc bivši meksikanski cesarici Charlotti, ki je nedavno bila skoro ozdravela, zopet omračil duh.
IREDENTA V PULJU.
Pulj, 21. septembra. Iredentisti so tu pili včeraj na proslavo 20. septembra ter poslali brzojavki županu v Rim in generalu Bru-sati, pribočniku italijanskega kralja.
PROTI AVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V ITALIJI.
Rim. 21. septembra. Včeraj zvečer pri večernem koncertu v proslavo zavzetja Rima jc skupina dijakov priredila protiavstrijsko demonstracijo, hoteč se maščevati s tem, za dogodke na Reki, Zadrti in Trstu. Dijaki so kričali »Doli z Avstrijo«. Policija je aretirala nekaj demonstrantov. Namen demonstrantov priti na »Korzo Venezia« je preprečil kordon orožnikov.
MA2ARSKO NASILSTVO.
Budimpešta, 21. septembra. Med Slovaki sc osnuje slovaška kmečka stranka.
Justični minister je ukazal agitatorje sodno preganjati.
RUSIJA ZA ZIDE.
B e r o 1 i n , 21. septembra. Iz Peterburga se poroča, da v kratkem izide vladni komunike o židovskem vprašanju. Opuste se napram Židom vse omejitve administrativne narave, prepoved naseljevanja Židov na raznih krajih se opusti ln bodo žldje lahko stanovali kjerkoli bodo želeli. Ostale olajšave za Žide se prepuste sklepom prihodnje državne dume. Večina ruskih univerz skoro gotovo že letos sprejme židovske dijake v neomejenem številu.
PROTI RUSIJI.
Milan, 21. septembra. Včeraj zvečer je 30 poslancev levice sklicalo shod proti »strahovladi ruskega despotizma.« Shoda se je udeležilo več tisoč oseb in tudi nekaj odposlancev mirovnega kongresa. Sprejela se je resolucija v prilog ruskim svobodomiselcem.
PRETEP MED STROJEVODJO IN KURJAČEM POVZROČIL VELIKO ŽELEZNIŠKO NESREČO.
London, 21. septembra. Veliko nesrečo škotskega vlaka (glej razne stvari) je povzročil pretep med železniškim strojevodjem iu kurjačem. Oba sta mrtva. Poleg tega je ubitih 10 potnikov, 16 ranjenih.
POŽAR V BUENOS AYRES.
Buenos A y r e s, 21. septembra. Radi velikega požara je aretiranih sedemdeset delavcev.
ZOPET TAJFUN V HONKONGU.
H o u k o n g , 21. septembra. Včeraj okolu polnoči je obiskal otok drugi nekoliko manjši taifun, ki je trajal pet ur. Angleške torpedovke neprestano križajo okolu otoka, da iščejo mrtvece. Doslej je mrtvih že nad 5500, a še vedno prihajajo nova poročila o opustošenju na otoku.
Mleteorologično poročilo,
Višina n. morjem 306 2 m, srodnji zračni tlak 736'Onm
20
21
Čm opi-
I.Vitij.
Stanj« bmr»-raetra
w mm
Temperatur*
po
C«kl|n
9. tve(.
7. »jutr. 2. pop.
735-9
736 8 735'6
10'9
6'0 18 2
Vutrori
Ec!>»
I =:
sl svzh. del. jasno, megla
sl. jzah.|
V«'!nt* «Cfl'»|ftn!a Umr>, 110*,
del. obl.
14 2'
32
tTceflica a Ki fl pomočili
sprejme 2120 3-1
perdo prir^ežie
mizarstvo in parkete, Ljubljana, £Hilšerjeve ulice 5.
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje, izkazano mi povodom smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Marije Kunst roj. Krebel
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekam vsem mojim Sorodnikom, prijateljem, znancem in drug m udeležnikum, za darovane lepe \ence mojo najiskrenejšo zahvalo-Lj u b 1 j a na, 20. sept. 19u6
Alojzij Kunst.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v četrtek 27 sept. ob 7. uri ziutraj.
Grand theafre Uferini. flote! „Unlon"
V soboto 22. in nedeljo 23. sept.
Nepreklicno 2 zadnji briljantni soareji
Uferinijevega čarovnega gledišča
Čudoviti eksperimenti in demonstracije na polju čarovništva, optike in antispiritizma. Poleg tega doslej nerešena uganka:
par AG A im
prosto plavajoča dama.
Skic pno: Krasni barvani serpentinski plesi
iz »Tisoč in ene noči«.
Pričetek ob 8. uri. Vse podrobnosti na lepakih.	2130 1—1
riotel ,Južni kolodvor"
prej LORBER = v soboto, 22. t. m., velik
koncert
Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Obenem si usojam opozoriti na izborno kuhinjo kakor razna namizna vina najboljše kakovosti.	Velespošovanjem
2133 1—1
A. SEIDEL, hotelir.
Zahvala.
Za dokaze prijaznega sočutja kakor tudi lepe darovane vence povodom pogreba gospe
Elizabete Peterka
izrekata prijateljem in znancem svojo zahvalo
rodbini M. pl. Plautz in Kasti pl. Traunstatt.
2132

5wV3
Vpisovanje učencev v
gremijalno trgovsko šolo
vrši se dne 24., 25. in 26. t. m. v gremijalni pisarni, Krojaške ul. 5.<11.
vsakikrat od treh do šestih popoldne; v gremijalni šoli na cesarja Jožefa trgfu pa dne 25., 26. in 27. t. m., vsak dan od 9. do II. ure dop. in od 2. do 4. ure popoldne.	212* i —
Ponavljalni izpiti se vrše v nedeljo, dne 30. t. m. od sedmih zjutraj naprej; šola se otvori isti dan ob desetih dopoldne. Takrat se morajo zgiasiti vsi vpisani učenci
Gremij trgovcev v Ljubljani, dne 21. sept. 1906.
Načelnik: Iv. Knez.
«v«y
&V.
Siromznani ter jako dobro obiskovan	J
hotel pri „Zlatem levu"
Ji
v Kanalu ob bohinjski železnici
se oddaja z 15. oktobrom t. 1. z vso opravo
2127 3—t
rr %B2T* na račun. ^ 12»
Pogoje ter promet se izvč pri lastniku A. Križnič.
. ............ .......»i	I ,. ............................■ .11111.» I	.
Priloga 216. itev. „Slovenca" dnč 21. septembra 1906
Koroške novice.
k Brambovsko topničarstvo, in sicer eno baterijo, dobi tudi Celovec. V svrho tega bode nekaj moštva brambovskega polka št. 4 pri topničarjih izvežbano. Baterija bode začela kot svoj^oddclek že 1. aprila 1907 opravljati službo. Štela bode 112 mož in 46 konj. Smo radovedni, kako bode novo topničarstvo uniformirano.
k Slovenska veselica. Preteklo nedeljo je napravilo veselico pevsko društvo »Slav-ček« v Škofičah. Igrala se je igra »Zupanova Micka« jako dobro. Nato je gospod A. Sadjak govoril o socialnem vprašanju. Za zabavo so skrbeli tamburaši iz Podravelj. — V Podlju-belii je imelo v nedeljo slovensko krščansko-socialno delavsko društvo svoje mesečno zborovanje. Govoril je gospod dr. Ehrlich o »framasonstvu«. — Izobraževalno društvo v Skocijanu je imelo v nedeljo v Voglah pri Št. Vidu svoje zborovanje. Govoril je gospod Ekar in č. g. Svaton.
k Pogreb žrtev železniške nesreče pri Porečali. Iz Beljaka se nam poroča: Dne 19. t. m. se je vršil pogreb dveh žrtev železniške nesreče ob Porečali, iu sicer vpokojenega župnika iz Ogrskega, gospoda Sigmunda Bol-varyja, ki jc živel že štiri leta pri oo. frančiškanih v Beljaku, in žene sprevodnika iz Maribora. Prvega je pokopal opat iz Tancenber-ga ob obilni asistenci sosednje duhovščine.
k Brambovski polk št. 4 se je tudi povrnil v Celovec. Cez poletje je bil namreč razvrščen v obmejnih krajih Koroške ter je opravljal takorekoč službo obmejne straže. Nekaj stotnij ima novo temnosivkasto obleko za po-skušnjo še izza poletne dobe. Nova obleka je za gorske kraje zelo priležna in lična. Vojak v tej obleki izgleda, ako bi ne imel čepice na glavi, kakor kak gozdar ali lovec.
k Zastrupil se je vsled vdihanja plina dne 19. t. m. zvečer neki uslužbenec zrakoplovca Lischeja iz Berolina, ko so zrakoplov praznili na trati jesenske slavnosti v Celovcu. Ponesrečenca-, so oddali v bolnišnico, kjer je pa kmalu k sebi prišel.
k Smolo imajo Celovčani z jesensko slav-nostjo. Na dan otvoritve, to je 15. septembra, je bilo vreme že bolj jalovo. Drugi dan, to je pretečeno nedeljo, je pa začelo deževati ter že cel čas od otvoritve z malimi poldnevnimi presledki skoraj vedno dežuje, tako da le malo ljudi obiskuje slavnostni prostor. Vsakovrstni komedijanti tudi godrnjajo, ker so bili v Celovec zvabljeni, zdaj pa nimajo skoraj nič zaslužka. Slavnost bode trajala še do nedelje, 23. t. m., potem se pa zaključi.
k Radi brezobzirnosti južne železnice se tudi hiiduje celovško občinstvo. V noči po železniški nesreči je namreč uprava južne železnice promet popolnoma ustavila. Seveda se potem ni mogel tudi nobeden iz Celovca v Beljak ali pa obratno po tej železnici peljati. 'I ako je moralo nekaj potovalcev, večinoma dijakov, ker so hoteli na vsak način v Celovec priti, od postaje Poreče pa do Celovca peš iti. Vožnje listke so plačali do Celovca, pa denarja od železnice niso dobili nazaj, vklub temu, da so ga zahtevali.
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnioo, poselsko sobo in z drugimi pritikli nami odda se za november-termin t. I. Naslov izve se pri upravništvu tega
lista.	1759 19
Kuharica
obenem hišna upraviteljica želi
službe- 2108 3-2 Naslov pove uprav. »Slovenca".
Vabilo
2119 1-1
na
Dobi se
havelok zastonj
občni zbor
hranilnice in posojilnice vSrednjivasi
v nedeljo 7. okt. 1906 ob polu 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa za leto 1905.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
načelstvo.
Opomba: Ta občni zbor je sklepčen brez ozira na število navzočih članov.
Usojam se cenj. p. n. odjemalcem najvljudneje naznaniti, da z dnem 22. t. m. ot-vorim v svoji hiši Rimska oesta 19
mesnico
Dobivalo se bo meso ludi popoldan. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
2i24 2 i	Andrej Marčan.
ako se kupi za gld ijU
sledečih 6 predmetov: m^^ za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I ČepiCO	2116 2
Ansliiho sklmllifs oMek
0. BERHATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.

e
tit
Mi
samo, »mpak tudi skusiti se mora
ara- Staekenpferd lilijno mlečnato milo
Bergmann & Co., Draždane in Dtčin ob Labi
prej Bjrgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne pulii
in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : los. Mayer.	1452 30-9
Drogueiiji: A. Kane in Victor Schiffrer 1'arfum.: 0. Fettih-Frankheim.
HLODE Posesti
v Skofji Loki št, 61, v Kar-lovcu št. 10
se prodasta pod ugodnimi pogoji. Več se poizve pri Valentinu Potočniku v Kranju St. 170. 2109 3—2
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 14
malina sirupa
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4'—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
MT kupuje
ponajngodnejftlh oonali proti gotovini
parna žaga Deghenghi v Ljubljani,
in sicer:
2001 6
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub čevelj K 120
smrekove B „ „ „ „	„ » —'64
jelkove „ „ , „	„ . —
bukove „ , » „ „	„ „ „ '56
borove „ „ „ „ „	, • » -'5S
frize hrastove, kvadratni meter	. . . . „ 2-20
Hlode pod mero, ali škart, eno	tretjino manj.
v približni meri 120 oral, parcelira in prodaja obenem 2106 3-3 Braun, Gjurgjevac, Hrvatsko
Stenografinjo
ki zna pisati na stroju, sprejme »Zadružna zveza« v Ljubljani.
Ponudbe s spričevali sprejema upravništvo „Slovenca".	2102 3-3
Sladki mošt Lepi lokali
in
2111 24-2
nova istrsh vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri
ftotenu Ferlonu di CJicrgio,
vinogradniku
v T^cuinju v l^tri.
35idanje rafiev asa
S0000 (groGnic) 00000
na novem centralnem pokopališču bvrfi najcenejše jiavitelj novega po^o palijča po oblastveno odobrenih določilih 1671 ll ja 2gradbo pokopališča. Natančneje jc poijve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trum/er-Ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	20BS 7 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Zidarji m delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	2026 10
F- Trumler, arhitekt,
Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana.
pripravni za vsako trgovino ali , za pisarne dajo se takoj v na-
1760
jem, ravno tako tudi
19
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu ..Slovenca".
Lepo stanovanje
i v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, ! jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta je s terminom november oddati na Dunajski cesti čt. 60.	nc6o 5—2
949 42 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za §ivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
M* Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posamnih delov.
Brbitekt "» '8
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to&na Szvr&itev
Razpis stavbe.
1
Podpisani zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu odda ponudbenim
I (ofertnim) potom
zgradbo ženske bolnice v Novem mestu
! v proračunjeni skupni svoti 202 535 K.
Pismene ponudbe, ki naj so kolekovane z 1 K zapečatene in od zunaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek, poklic in stanovanje ponudnika.
Ponudbi je priložiti 5% varščino od zneska onih del, na katere se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale do 12. ure opoldne dne G. oktobra 1906. Na kasneje došle se ne bode oziralo.
Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri mestnemu uradu v Novem mestu.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu
dne 14. septembra 1906.	2073 3—2
Hlin
2115 3-2
s štirimi tečaji
stopami in vodno žago, na
hribski vodi na Vrhniki proda
Karo! Jelovšek.

B2	Knjigarna
| Kleinmayr& Bamberg|
na Ljubljana, Kongresni trg št 2 02
priporoča svojo pOp()lllO Z«ll0C)0 00 W8eh 03
na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in 11. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor =r- ^----- tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
^ šolskih knjig
v najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih Šolskih vezavah, po najnižjih cenah. <
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj.	!
gdcd Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. cdod;
51
II
nri e\l ■ ^ mm m riOII7DA ZDRUŽENIH PIVO VAREN ŽALEC in LA&KI
UbLNI9IIA UbiU^DII TRG w Ljubljani, telei. št 163. ===== pri*.-.«. ...j.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
— Zaloga » Spodnji Šiški, telefona štev. 187. —
990 H-B
Dc^liea
ne pod 16 let stara, nekoliko izurjena v trgovini, sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom. Prosi se lepo obnašanje in dobro znanje v računstvu. Natančneje izve se pri M. Poženel, trgovina na Javo miku, Gorenjsko. 2114 3 2
■1
prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina z t kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" — (postajališče cestne železnice)
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.

3_-
Šolske knjige
šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2036 8-7
LtflV. SCHWEflTflEn
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 3. 3 t
Prva zaloga
železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-nov, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic (preš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše
oprave za mlekarne je pri	1886 19 4
m
t u pica
v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Valva-
zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi. M Cene zmerne,	3». B»«»m
a. TSOIIHKELm zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (lit) Berite plakate
p O L E N Jc A ;
lepo svetlo-rdečega ima naprodaj „Vinska zadruga v Leskovcu" pri Krškem. — Pišete po poskušnjo lahko kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu. 2043 6
Prostovoljna prodaja.
Vsled sklepa upniškega odbora se
konkurzna masa iz zapuščine Adolfa Gustina
trgovca v Novem mestu proda ponudbenim (ofertnim) potom:
1.)	zaloga kovinskega in špecerijskega blaga po izločitvi nekaterih predmetov sodno cenjena na 18657 K 58 h.
2.)	prodajalniška oprava sodno cenjena na 463 K 65 h. Konkurzna masa ne prevzame nikakega jamstva niti za kakovost in količino prodajnih predmetov niti za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika.
Pismene ponudbe opremljene z 10o/0 vadijem, t. j. z zneskom 1865 K 76 h za zalogo blaga in z zneskom 46 K 37 h za prodajalniško opravo je vložiti pri podpisanem upravniku konkurzne mase do vštetega 25. septembra t. I. in ostanejo ponudniki v besedi a) glede zaloge do vštetega 29. septembra t. i., b) glede prodajalniške oprave do vštetega 16. oktobra t. I.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne sprejmejo. Ponudniki, ki bi se potegovali za zalogo in opravo, se naj izjavijo, da-li reflek-tujejo le na oboje skupaj, ali pa eventuelno tudi na zalogo ali opravo samo.
Upniški odbor si pridržuje pravico ponudbe presojati, sprejemati ali odklanjati. Ponudnik za zalogo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj, ko mu dospe obvestilo o sprejemu ponudbe, kupnino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase; po plačilu, se mu izroči zaloga, katero mora najkasneje do 15. oktobra t. I. iz prodajalne in skladišč v hiši št. 63 na Glavnem trgu v Novem mestu odstraniti.
Ponudnik za prodajalniško opravo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj po obvestitvi o sprejemu plačati kupnino upravniku konkurzne mase in po plačilu takoj prevzeti opravo in jo iz hiše odstraniti.
Inventarni zapisnik je razgrnjen na vpogled pri tukajšnjem okrožnem sodišču in pri podpisanem upravniku konkurzne mase.
Kdor si želi prodajne predmete ogledati, se naj javi pri podpisanem upravniku konkurzne mase, ki daje tudi natančneja pojasnila.
V Novem mestu, dne 12. septembra 1906,	2072 3—3
Dr. Vladimir
advokat v Novem mestu, kot upr. konk. mase zapuščine Adolfa Gustina.
pmmmmmm^
m „Andropogon"p
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast
las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi
uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
branl Izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi
močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje
pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogošte-
...	vilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih
Preprodajalci popust!	in veijih krajih dežele.
Glavna zaloga io razpošiljater v Ljubljani pri gosp. VAŠO PETRIČIČ-

priporočata svojo popolnoma nanovo sortirano zal osobito zelo praktične ObldCG ZSI	Ljubil	ono. Prešernove ulice 9
	o g o oblek za gospode, dečke in otroke, W ■ ■ _ 19ti2 (i—6 SOhSUjG trpežne in poceni kakor tudi mične.	
% Novosti v konfekciji za		dame in deklice. JP
U91 22»
i mm—iiuMMiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiMuaiiaM ————■i —»a— im.n——————
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja 7M vrsta rent, ustavnih pisem, prljoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promeaa Izdaj« k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital 12,000.090 -. Rezervni zaklad 1 280.000'-
Zamenjava In ekakomptnje	Daje predujme na rrednoetne papirje.
Isirebana vrednostne papirje ln vnovčujo Zavaruje ereftke proti kuracnl »upale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlrikulujn vojaške ženltnlnske kavcijo. Eckcmvt tnkiuae	Ta»	JM" Bom* aareill«. VT«
Podružnioa v SPLJETU.
Denarna vloge aprejema
▼ tekočem raCunu ali na vložne knjižic« proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obresti^« od dne vloge do dn« vidlga.
Promet a teki In nakaznicami.