Tečaj XVIII. List 32. gospo 55" J Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za ceteftjeta 90 kr pošiljane po posti pa celo leto 4 fl. 20 ? pol 2 fl. 10 kr za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo avgusta 1860 Nekaj poskušinj iz Notranjskega Dežnovo seme (sibirisches HeilkrauO je bilo v već krajih tukajšne kmetijske poddružnice lanako pomiad pose-jano; to pomiad smo čakali, da bo zelenilo, al up je bit pražen. Morda je bilo seme premalo dozorelo? lupini ali volej em bobu (Lupine) so Nenci mnogo pisarili, pa se bomo javaljne ž njimi ukvarjali. Ako se grah vsadí na tisti prostor, naj je pognojen ali ne pa eepljenih hiravcov, so izkopali toliko červov, da je vse mergolelo. Nalaš smo jih nabrali na tem 5 sežnjov dolgem m naj se porabi za kermo ali za gnoj ali pa naj dozori seme, je po moji skusnji na vsako stran memo lupine trikrat Teč v tej reci hkusnje drugač zuo- vreden. Ako so pa koga drile, pa naj pové! *) Siva a jda se lani tukaj ni mogla zavolj prehude suše kaj posebno obnesti, zato pa mislim, da bo letos vo, kar je lani zamudila, obilno namestila, zakaj prav lepo cve e. Petero liber mnogoverstnih podzemljic (krompirja), ki nam jih je preteklo leto slavna kmetijska družba iz Ljubljane poslala, je bilo posajenih; da bi se bilo obsadilo ž in 5 širokém kosu, in jih zvagali: bilo jih je 10 funtov, ki so jih kokoši prav rade pozobale. Koliko škode bi bil ta merčes napravil, ako bi se bil prihodnje leto keber iz njih prikazal. Pervikrat lani smo začeli rejo židnih červičev en-malo bolj na debelo, da stvom že bolj izučenega Janeza Kern-a, (družbineffa vert narja Andreja Strukel-a so nam ravno ta čas v soldate na Laško vzeli) djansko vadili v sviloreji. Cerviči so bili lepi in čisto zdravi; přidělalo se je 69 funtov kokonov, ki so so kmetijski učenci pod nadgled se za seme prodali. Murvinega semena se je spomladi vsejalo 1 funt divjega koštanja pa posadilo blizo 3 mernike. Skusili smo dalje na vertu to-le: 9 letos njimi vec prostora, se je tudi nekaj posameznih oces jzrc- Heme dobro čilo zemlji, ki pa niso zmožné bile kaliti, kar očitno kaze, da celó premajhnih kosčikov ne veljá saditi. Venda* se je v veliki suši iu tudi na suhent kraji bilo přidělalo teh podzemljic jerbas srednje mere, ki so bile kaj lepe in skoz in skoz zdrave; letos pa mislim, da se bodo na mernike mirile. Veliko hvaljenega dežnovega semena, ki pervo leto skozi zemljo ne prebode, smo toliko bolj radovedčni , pa ga ni. Morebiti ni bilo pa je že sitno, če je preveč kočljivo. Ako se hvale slišalo, bomo Sibircom pust;!? 9 v drugem letu pričakovali n« bo od drugod » več njih klajo. Brali smo. da voda ne z m erzne in se ne vledeni, če se v nji raztopi galuna. To smo poskusili, in bi bili res radi v cerkvenih kamnih in posodici na aldovniku vodo ohranili v najhuji zimi; toda zimski mraz ni porajtal galuna nič ta je tedaj bosa Krizno^orski Véliki zbor krajnske kmetijske družbe (Dalje.) Doktor B lei we i s je imel popis pripravljen, da Ze dve leti se ukvarjamo na vertu z voljčim bobom ali lupino rumeno in višnjevo, o kteri Nemci pripovedu-jejo, da rodi na vsaki pustoti, in ne morejo prehvaliti, kako dobro gnojilo je, ako se podorje zelena na njivi, kjer raste. Zemlja, kjer smo jo na družbenem vertu sejali, je res zlo pešena, pa ravno taka, za kakoršno Nemci lupino kot zve-ličarco hvalijo. Pri nas je le tam pa tam bilka tako revno stala, da smo očitno vidili, da ta revca ne more nobene zemlje pognojiti, marveč ona sama potřebuje gnoja, da rodi kaj semena, za ktero pa ne bojo ne ovce ne konji hvaležni. bil povedal 9 kaj se je lansko leto in letošnjo pomiad storilo in skusilo na vertu kmetijske družbe na spodnjih Po ljanah; ker je pa časa zmanjkalo zavoljo drugih obširnih * 9 reci, ni bil zboru na znanje dal, natisniti se pa vendar mora. Iz tega popisa posnamemo za „Novice" sledeče : Iznova se je zasadilo 45 pritlienih zlahnih hrušk in jablan, ki si jih je družba iz Kiseka (Giins) na Ogerskem naročila pri dobroznanem vertnarju g. Wolfel-nu. Družba je mogla tako daleč iti po drevesc, ker nikjer drugod ni mogla kaj prida dobiti, in res je prav zadovoljna ž njimi. Vse murvine drevesa so bile obrezane in v boljo zemljo presajene. Divjakov jabelčnih se je zasadilo 6.230, hruševih Mi smo tedaj voleji bob ze izbrisali iz priporočila vrednih rastlin. ' . Toliko bolje seje pa obnesla amerikanska koruza; velika je bila in košata, da se je vsak čudil, kdor jo je vidil; nastavila je pa večidel le po enem storžu, ki pa ni ves dozorel, ker je koruza bila še le proti koncu sa-jena. Ta skušnja poterjuje, kar je gospod prof. Hlubek rekel, da ni bolje koruze kakor je amerikanska, kdor želi dobre klaje za molžne krave. Papeževa repica (topinambur) je pokazala, da ni prav, da jo naši kmetovavci tako zanemarjajo; veliko dobre pice za živino bi vsako spomlad lahko imeli, ker laška repica ostane čez zimo v zemlji. Krompir vseh 20 sort se je dobro obnesel; gnjil ni celó nič tudi pozimi v kleti ne. (Dal. si.) pa 1.120; iz lani vsajenih hruševih in jabelčnih pčšk se je ^OVa nQStaVa là Obertnije ill rokodelstva přijelo kakih 10.000. Veliko pa je pokončala lanska grozna suša iu je červ požerl, ki je podjedil tudi mnogim večjim drevesom korenine. Ko so delavci prekopavali svet, ki že več let ni bil okopan in kjer je rastlo nekoliko divjakov in (Dalje). Četerto poglavje, Obsežek in uživanje obertnijskih pravic O vsem tem naj se beró skušnje ravno tej strani današnjega lista kmetijske družbe na Vred. sebi 42. > Doklej sega obertnijska pravica in kaj ima v to se sodi po besedah obertnijskega lista ali dopu- 350 «če nj a (dopustnega pisma), deržeč se vodil, ki jih naslednji opravljati take obertnijske delà, za ktere ni potreba poseb-odstavki dajejo. nega dopuščenja. Prinašanje na tujem narejenih izdelkov 43. Pravica izdelovanja. Vsak obertnik ima čez mejo in njih oddajanje v roke naročnikov je podverženo pravico, zediniti vse delà, potrebne za popolno dodelanje samo colnim zapovedim iu nikaki drugi utesnitvi. . 54. Vpisovanje firme. Posebne odločbe urav-najejo pravico in dolžnost, firmo protokolirati (vpisati dati) svojih izdelkov in imeti za to potrebne delavce tudi od druzih obertnij. 44. Pravica kupčevanja. Kdor ima pravico, in pa nasledke tega protokoliranja. kako blago izdelovati, sme tudi kupčevati z enakim blagom, 55. Cena po gosposki odločevaua. Po go dasiravno je tujega delà. sposki odlocevane cene smejo biti samo pri prodajanji na 45. Stauovitne obertnišča. Kdor se pečá s diobno in sicer od tacih reći, ki so pred vsem potrebne za kako svobodno obertnijo, sme v občini (soseski), v kteri vaakdanje življenje, in pa pri dimuikarjih, pri prevozuikih jo opravlja, imeti več stanovituih obertnišč (delavnic ali ljudi in pri službah na očitnem mestu opravljanih. prodajavnic), samo da jih mora gosposki naznaniti. 46. Ministerstvo notranjih reci ima oblast, za imenovane Opravljanje obertnije zunaj tistega reci in obertnije po okoliščiuah vsacega kraja vpeljati ali kraja, kjer ima obertnik svoj pravi stan. Obert- pa preklicati postavljanje cene. niki smejo tudi zunaj tište občine (soseske), v kteri imajo Ravno to veljá za navado, ki je v posameznih občiuab * svoj pravi stan (stajališče), blago svoje obertnije povsod da se mesarija, pekarija kruha, dimnikarstvo in konjederstvo na obertnikom, ki se z enakošnim blagom pečati smejo, komisijo dajati, take obertnike na naročbo z blagom zakla-dati, kakor tudi naročene delà povsod opravljati. Poddružnice in zaloge. Kadar bi kak v zakup ali štant (arendo) prepušća 56. Z a 1 o g e in o z n a n i l a cene. Pri blagu 9 ki je za vsakdanje življenje potrebno, sme gosposka ukazati > 47. da se ima več tacega blaga v zalogi, da tisti, kteri ga obertnik zunaj tište občine, v kteri ima s svojo obertnijo prodajajo na drobno, tudi v krajih, kjer mu ne odločuje pravi stan, rad napravil poddružnico ali pa zalogo svojega gosposka cene, v prodajavnicah oznanijo, kaj veljá to ali blaga, mora to napovedati ne samo tisti obertuijski gosposki > uto v ktere okraji hoče poddružnico ali zalogo ustanoviti, ampak izlože jedilne liste (jedilnike). tudi uni, pri kteri je glavna obertnija v spiske (registre) vpisana. Ce pa in ravno tako pri gostivnicah (oštarijah), da očitno 57. gre Dolžnost pekov, mesarjev in dim niza dopustno obertnijo, mora pri go- karjev, svojo obertnijo zverševati. Peki, mesarji v ktere kraji misli poddružnico ali zalogo imeti, ic dimnikarji ne smejo enkrat začetega delà ustaviti, kadar b; oni hotli, marveč morajo, če mislijo nehati z delom, 48. Preseli te v. Ako se obertnik, za čigar obert- gosposki to napovedati in če bi gosposka tako hotla, imajo sposki posebno dopuščenje izprositi. nijo je potreba stanovitnega obertnišča, preseli kam v drug dolžnost se dalje obertnijo opravljati, vendar ne cez dva okraj (kanton), šteje se to za novo obertnijo, to da od ta- nesca. . 58. Namestniki. Vsak obertnik sme svojo obert- cega obertnika naj se več ne tirja, da bi izkazal na novo svojo tehnično pripravnost, če je za njegovo obertnijo ta- nijo tudi po kakem namestuiku opravljati ali pa v zakup košen izkaz zapovedan. 49. Zuna nj a zaznamba. Obertniki imajo prav ali stant (arendo) dati. Stvarna ^realna) obertnija, za ktero lastnik po postavi vico,. rabiti (špogati) kako primerno zunanje znamenje na ni pripraven, more se samo po namestuiku ali pa zakupniku svojih stanovituih obertniščih, ali pa na svojem stanovališču (stantniku) opravljati ali pa kake druge pomočke, s kterimi bodo svoje delo Ijudem na znanje dajali. Namestnik ali zakupnik (štantnik) mora vselej kakor obertnik sam imeti vse tište lastnosti, ki jih je za samo- vico i 50. Potujoči opravniki. Obertniki imajo pra- stalno opravljanje tište obertnije potreba, in pri dopustnih okoli potovaje ali sami ali po Ijudeh, kterim za to obertnijah se mora naznaniti gosposki, da ga poterdi. oblast dajo, iskati naročnikov za svoje blago 9 toda blaga. 59. Prehod bertnije od enega na drugeg razun na sejme, ne smejo s sabo jemati, ampak samo kosce Po obertnikovi smerti mora dědič (erb) ali pa volilojemnik (mustre ) za izgled ali pokaz. (legatar) obertnij vuovič na svoje ime napovedati, ce se Za nabiranje podpiscov ali naročnikov na natisnjene hoće naprej on z njo pecati. delà (bukve itd.) veljajo posebne v postavi za tisk dane Tudi je treba nove nápovědi, kadar bi se kaka obert- zapovedi. Tisti kupčijski popotvavci (kupčijski opravniki ali nijska naprava po kakem djanji med živimi (to je s kako agenti), ki niso v službi samo enega pooblastivca, temuč pogodbo) na koga druzega přenesla. Če je pa obertnija dopustna, je treba v obeh primer- se živé od tega, da iščejo naročnikov več fabrikantom ali kupčevavcom, morajo ta samostalni prislužek napovedati Ijejih novega dopuščeuja. Samo na račun (na rajtengo) vdove ali nedoletnih dedičev (érbov), dokler ne dosežejo po 13. 51. Pohišni kramarji. Samo taki, ki so přejeli poluih let, sme se dopustna obertnija po starem dopuscenj pohiševavsko pravico, smejo hoditi od kraja do kraja in blago na prodaj ponujati, razun na sejmih, ali pa blago od hiše do hiše nositi iu prodajati. opravljati Zato dalje ^^HHIIH^^I^^^m^l^^l^l^pHHimB da se sme ua račun mase kaka obertnija dalje opravljati, dokler se konkurs (kant) obravnuje ali pa za- ? . 52. Izjeme od tega, kar zgornji odstavek puščina razpravlja, ni potreba ne nove nápovědi ne novega vele v a. V p rej š nj em paragrafa izgovorjena prepoved ne dopuščenj ^H veljá za take obertnike, ki sploh potrebne reci vsakdanjega V tem, kakor tudi poprejšnem primerljeji se mora po užitka, kakor na pr. mleko, maslo (puter), sadje, zelenje, staviti pripraven namestnik (§. 58), če bi po lastnosti obert cvetke ali rože, derva itd. po navadi vsacega kraja od hiše nije to potrebno bilo. . 60. Neveljavnost in odvzetje obertnijsk n y Vr y ce. Ce se pri kakem obertniku pozneje pokaze, do hise nosec ali pa na ulicah prodajajo. Tudi je gosposki pripuščena oblast, v tistem kraji na- prav»*« r« «« nri kakem nhertniku nozneie Dokaže, da stanjeuim manjšim obertnikom, da bi ložeje shajali, dovoliti, mu je že od začetka manjkala in da mu še manjka kaka da smejo po okraju svoje občiue (soseske) robo svojega po postavi potrebna lastnost za samostaluo opravljanje obert delà od hiše do hiše nositi in prodajati. nije, sme se mu vsaki čas delo prepovedati, to je ali obert 53. tzdelovanje in prodajanje čez mejo nijski list ali pa dopustno pismo nazaj vzeti cesarstva. Na zonanjem stanujoči obertniki smejo i ako Pri tistih dopustnih obertnijah, pri kterih se je ravnati _ _ __ ____. V V • je avstrijanskim podložnikom ravno to v dotični deržavi un- po okoliščinah vsacega kraja (§. 18), sme se dopuscenje « M -m % V ~ * ~ _ «/ ^ m m. A V .« .A «ft« « f V t • 1 A _ ^ • stran meje dopuščeno, po prejetem naročilu v naši deržavi nazaj vzeti, če tisti, ki je dopuščenje přejel j v 6 mescih 351 po tem delà svojega ne zaćne ali će pozneje ceiih 6 rnescov obupaj ! Spet v drogo bo přišel in mu bo taisto blago naj bolj prav, ki ga je pervič zavergel. .6 Tudi dobro zapomni, da ne kmet in ne rokodelec ništa delo nstavi. 61. Postavljenje. Takim obertnijam, ki so riad drugimi imenitni za razsnovo narodne obertnosti in za po- tako nevarnostim podveržeua kakor je kapčevavee. Skrivni vzdigo kupčije, more se podeliti posebna pravica, da imajo tatovi in jezični goljufi bodo pogostoma za tabo stopali, ne-cesarskega orla na izveski ali tabli in pa pečat in zaznambo koliko se ti bo že v tvojih rokah pokončalo. Kupcu krava n c. k. privilegirana (fabrika, prodajavnica itd.) (Dalje sledi.) u v firmi. cerkne, pa mu nobeden rad ne verjame, zato, ker jo je konjederec skrivé in natihoma odpeljal; le ti sam veš za to Za kmetiške kramarje, « b à (Dalje.) Kako pa boš, ljubi moj kramar, ljudém prodajal? Jez ti svetujem: Nikar po judovsko; vsak dnar naj te enako plača, naj pride iz rok bedaka ali siromaka ali imenitne gospode. Ako daš enemu boljši kup, drugemu dražje, toliko kakor unega? iu skrivé te bodo ujedali. Tudi nikar ne bodi pre več pri den, da bi norčavim ljudém po vsaki modi hotel in moraš poterpeti. Ce bi ti vse težave in zopernosti popisati hotel ? kar jih je pri kupčíi, bi bile debele bukve. (Kon. si.) Statistika slovenskih učnikov za srednje boš kmali slišal očitanje: „Kaj moj dnar ne plaća Imenik avstrijanskih učilišča gimnazij in řečnic „Schematismus ustreci ; z naročiti po novi modi boš kmali zapeljan! Bolje je, da bolj počasi stopaš pa bolj varno. Le to naj ti skerh bodi, da pri pametnih ljudéh tvoja reč srednjo pot naprej gré. Počasne stopinje so za iiber die ôsterr. Gymnasien und Realschulen" te dní v roke dobivši je nas mikalo zvediti število slovenskih učnikov po naši carevini delajočih. Soštevši jih smo našli sledeče številke, ki se natanjčnosti, kolikor je po danih pripomočkih mogoće, bližajo: Učnikov vseh skup imamo dosti čez Na gimnazijah nekaj čez . . . , toliko bolj stanovitue. Neusečen človek se bo vprico tebe rečnicah dobro čez rotil, da k tebi več ne pride, pa kmali bo spet za tabo hodil. Glej pa tudi, da se kupčije ogneš, kar je mogoče o učnikov je blizo zapovedanih praznicih. Nikar ne misli, da boš ve liko zamudil ali zgubil, ako kak tak sejrn izpustiš ? kteri Duhovnih gimnazijskih Posvetnih v Duhovnih rečniških učnikov okoli . Posvetnih » 55 pride na zapovedan praznik. Ce zjutraj jagersko maso ujameš, potlej pa celi božji dan na sejmu kupcuješ, ali ni to zoper božjo, cerkveno in cesarsko postavo? In ti slepec >5 55 55 misliš, da boš takrat kaj pridobili Po taki poti pridobljeno blago je podobno svitlo-vodenim penam; gospod nebeski lzmed 40 posvetnih gospodov jih uči blizo . . . na domaćih gimnazijah. Ostali si pri sosedih po široki cesarjevini kruh služijo, in sicer: Na Horvaškem, Slavonskem iu vojaški meji čez . . 100 80 20 42 40 10 12 12 Oče bo popihnil in ne bo jih več! 22 5 Pri nas na Gorenskem je še več takih sejmov, kteri še niso v pratiko zapisani, pa tudi niso vredni, da bi jih Na Madžarskem............. Na Polskem..............2 Na Dunaji...............2 sejme imenovali, ampak so le smodilša, in takih več spada na zapovedane praznike. Treba bi bilo, da bi se gospodje s prižnic oglasili in rekli, da tega ne terpé v svoji fari. Je pa tudi na Gorenskem več takih kramarjev, da jim ni bodo V Dalmacii V Erdelji . Na Laškem.............. Duhovnih gospodov naših po drugih deželah učečih na 1 1 1 nobeden praznik tako svet, da bi jih domá prideržal. šteli smo le 4 lamneži mislijo, da blago skupaj grabijo pa nagrabili Na njih mestu uči na gimnazijah po slovenskih pokra pen svitlovodenih dan tako malo lijo prodajati, rekoč ■ ■ ^m Ker se pa pri nas sploh za božji porajta, te ljudje 5 če tudi domá ostaneš, si da „danes imam cas, da grem kupit ? da kar potrebujem . Pa prav za prav se tudi ni čuditi ljudje kupovanje na nedeljo ali praznik odlagajo, zakaj star sem že, pa še nobenkrat nisem slišal, da bi prav ne bilo kupovati kadar je praznik, ampak le samo prodajati je greh! Al ni to velika napaka? V „Novicah" smo že brali, da Angleži so največji kupčevavci na svetu in da čeravno niso popolnoma naše vere, pa vendar nedeljo spo-štujejo tako, da se nobeden ne dotakne nobenega delà in jinah ptujcov blizo...........40 Prištevali nismo tistih gospodov, kteri sicer rojnki slovenski so se ali Nemce ali kako drugače zapisali, bodi si po vlastni volji bodi si po svojeglavni pomoti kake;:a dru- £ega Našteli smo jih kakih 4 ali 5. Vsi drugi so se samih sebe zavedili. Le pri nekterih smo bili nekoliko v zadregi ne vedé kam jih prištevati. Zapisali so se namrec deutsch-slovenisch". Take narodnosti ne poznamo! Mislimo n 9 da narodov in narodicev po cesarjevini ze dosti imamo ; ni treba še novih ustvarjati. Pač slabo se bodo prikupili onim 9 kterim je mnogoverstnost avstrijanskih narodov tern v peti. Mi pa i mi » ki mi pa še pohujšujemo da še nobeden za gosli ne prime ta dan. imamo tolika očitati drugim veram, turke in jude! Kramar, le še naprej od kupčije! Povedati ti, kako se imaš sploh do ljudi obnašati, je težko, da pravo zadenem. Ce boš do vseh prav dober, prijazen, jih boš več Pametnemu možu je zadosti enkrat grajanemu biti. minjamo se lanske grajajoče Spo opazke v „Novicah". Ako dalje pomislimo, da imamo še dobro 20 krepkih na dunajskih visokih šolah za uk se pripravljajočih mla-denčev, ktere za vse lepo in dobro pa tudi za pravično K našo reč unete poznamo, se nam pač ni treba bati, da domaće učne močí potřebám domaćim ne zadošćevale. imel 5 da te bojo v tvojo škodo obiskali ; ce si pa sirov V Mariboru 30. julija 1860. B ski. in grob, boš pa tudi dobre ljudi odgnal. Treba je ljudi spoznat i, pa se deržati sređuje poti; če hočeš pri ljudéh si zaupnost uterditi, nikar preveč ne bahaj! Ne delaj se, kakor da sam ti imaš vse najbolje, vsi drugi pa so le muhe memo tebe. Blago le toliko hvali, kar jo vred no zavolj terduosti in stanovitne barve, da te ne bojo kmali za lažnjika spoznali. Dva bota od enega kosa kupila, v mnogih judovskih, pa tudi v mnogih kranjskih Kranjci na Horvaškem. Spisal J. Terdina. t i (Dalje.) ^ ] Popotovaje po Horvaškem in Slavonskem ostajal sem pa enemu derzí barvo, drugemu pa ne. Pa bo přišel, ki bo tebe in tvojo blago zanićeval, iz kerčmah. Povsod pa sem našel tište razločke. Posebno zavolj treh reči se ozira človek rad po tebe in tvojega blaga se norca délai. Al nikar pre hitro ue kranjskih gostivnicah. Najpred prikupi se ti velika sna z * 252 nosí : pobeljene stene, ciste mize, oprani perti, pomite okna, pomažete; třeba je v teh krajih, za naprej skerbeti y do noći ne dobóte nobene kerčme već" Tako in enako na čedna posoda, snažna obleka na kerćmarji in na celi družini. Tudi tište hiše, kjer je bolj nečisto, razlikujejo se od dijo Ijubeznjive Kranjice gosta s svojimi dobrotami in zakaj najsnažnejih judovskih, kakor se razlikuj c gosposka hisa od razterganc kajže. V Severina na Luizini cesti je prišlo kaj omake (lobi. or dajo, da clovek k mesu tudi kaj druzega prigrizue ali pa Tu pit već kmetov iz daljnih krajev, pa praša eden: „Kdo nek ti prinesó solate, tam drobnjaka, tù hrena, tam ćesnja, tu kislih kurnaric, tam ćebule. Včasi V • zdaj tu kerčmari?" Z enim glasom mu odgovore tovarsi: v„ ..-------... — ------ e..........- ------------- kerčmarica inalo premisljuje, dokler ji pride kaj na misel, Kak Klanjec; jud ne more biti, sicer bi ne stale mize kar leží v tem predalu, ali na uni polici in bi morebiti ne brez prahlí, vémo, da so celó une police tam gori ozna- yy i žene ; le poglej, pa bilo gostu zoperno Vino sèm ter tjé res ni dobro, ker ni boš vidil. Da toči jud, bi predel go- kraj za-nj, vselej pa je samo na sebi in tedaj zdravo. Našim tovo še tisti trebušasti pájek tauile v kotu, ki se nam je ljudem brani vest, zavdajati goste z mešanico ali prodajati tolikrát studil. Lejte si no, sklede in talarji se blisce kakor novi, čeravno so berž ko ne že davno kupljeni". — V Lokvah sem slišal pregovor: „To je snažno, kakor kranjska vodo za vino. Kdor pozná Kranjce y ve da štejejo tako goljufijo med naj huje ar rehe. Po njihovi misli se sme vino flaša u Nek Moravican me je prašal: „Ali se oblačijo brez greha le z jajci popravljati, da je lepše. Tako nam se obnašajo rojaki sploh tudi na Horvaškem. za Kranjci tako čedno tudi domá, kakor na Horvaškem? V Eni so mi rekli, da se jim res vino včasi skisa, Kranjice more se zaljubiti člověk že od daleč, ker se tako lijó z vodo in ga ohranijo za domačo potrebo, ker ga poleti pa ga lično in gladko nosijo. preden gostu postrežejo Lepo je tudi, da se umijejo vselej y a Drugo je, da ima clovek s Kranjcom saj kaj pogo družina rada pije, ali pa ga porabijo za jesih. Včasi pa mesajo ga z vodo res tudi za goste, ko vidijo, da so že prevec pijani, toda jim ga ceneje zarajtajo. Nekteri so po- vora. Gost pride, prijazno ga praša kerčmar, kaj zeli, po- vedali mi odkritoserčno, da devljejo va » 9 nj tudi drugih reci; y in mu postreze Ce vidi, da je tujcu prav, se prisede tudi sam, da ni unemu dolgcas. Perva zdravši ga kakor dobrega starega znanca hitro, ponujaje mu to in uno na izbiro. ko jih debelo pogledam, mi rekó: Ali pa veste, zakaj? Za popotne ljudi ne, bodite prepričani, tudi ne za domaće. Dan današnji že tako svet pelje. Včasi nara pridejo „škrici" m beseda je — vreme. Tudi gospoda pretresuje vreme, ko poprašujejo, kake vina imamo. Najpred prinesemo čisto se snide ali pa nazadnje, ko bi se hotla koga znebiti. Toda kapljo, kakor jo točimo gostom. Pokušajo, pa jim je malo-nji so to le prazni marni, kmetu pa je vreme kaj vec njim mu spreminja se strah in upanje y Z kdaj všeć, će verjamete ali ne. Nazadnje prinesemo butilje, y zato pogleda, ko ki smo jih „urihtali" tako, kakor jih udelujejo po mestih. ustane, najpred na nebo in na visoke gore, od kodar mu Viditi jih, se razvedri gospodi že od daleč lice. To sodergo H Hl M H HHH H^H^^^^^^l UH I I ^^H I ima priti blagoslov ali pa mu grozi lakota in pomanjkanje, pijo raje, kakor pravo vino. Tudi ne tajimo, kaj je, „ pa nas še zato pohvalijo in zahajajo najraje k „privihanim Ko se začne pomenkovati kerčmar o vremenu y ni brez uzroka. Ce pripeka vrocina in se proti nebu prah vzdiguje, Kranjcom", ceš, da znatno tudi mestnemu člověku postreči. je brez dvombe popotnik se utrudil, pa bi mu ustreglo se y Da je to res, sem prepričal se prevelikokrat y da bi ne da ga kdo kake dve uri z vozom potegne, dokler se malo verjel svojim rojakora, pa sem si raislil: volenti non fit in razhladi. Morebiti bi tudi želel za en čas v posteljo iti y ásk juna. Kar se mene tiče, nisem zastran tega nikoli se pritožiti mogel; marveč sem se spehan dolgega popotovanja zopet okrepča. In če nale našel, da osladě člověku tudi pijaco, tuje dež ali pa se od daleč přibližuje ploha, naznanovana z kar le morejo. Poleti so prašali me skoraj povsod, če gromenjem in bliskom, utegne gost v kercmi prenoćiti, ali ne hotel z vinom tudi slatine, ali pa ce bi mi ne bilo prav, pa bo treba, če mu se mudi, pripraviti voz s streho, ki ga ker je notri tako šopamo je bil kupil kerčmar nalaš za popotnike. Pa tudi v drugih rečéh se tiče včs pervi pogovor le gosta, njegovih potreb kaj delj potnudil, je ravnal kerčmar z mano, se vé da, še , na vert iti in piti v šotoru na hladném sred med beršlinom in viniko. Ce sem v hiši se m uamenov ? pozneje še le se jemlje v mise! kaj druzega, (6 na pr. kaka letina se pričakuje, godi novega po svetu, kaj govoré Ijudje, kaj je tujec vse vidil, pa tudi, kaj je kerčmar sam doživel itd. Kakor po tej, so mi bolj priljudno, pa mi je prinesel nazadnje „šentjanževca najraje pa, kaj se in sva měnila se tako prijazno, kakor da bi se bila že davnej pobratila. Vselej je veselilo naše kerčmarje, viditi pri sebi roj a ka, da se zamorejo prav po domače ž njim pomenkovati. Naši prosti Ijudje se sicer ne babajo s patrio- se prikupili naši oštirji še po drugi plati. Včasi popotnika ni volja se dosti pogovarjati, bodi si, tizmom, tudi ga po teorii ne poznajo, čutijo ga pa v res da se je prevec utrudil, bodi si, da so druge misli ga pre vzele. Naši Kranjci pa so izvedeni, da kmali to zapazijo pa nečejo delati sitnosti tujcu vernejo le, nici vec, kakor mislimo. S ponosom govoré: „Mi Kranjci!" „Kranjci nismo najzadnji", r ter ga pusté na miru in se t r ce jih poklice; tudi otrokom naroce, to in uno , „Kranjci so za pogovor bolj kakor kteri si bodi", „naj reče kdo, da nismo za vsako rabott, „kdor zabavlja Kranjcom, ne vé kaj govori, je tepec v veži ali na vertu dodelati, da ne bi gostu kaj nagajali. ali pa nevošljivec u itd. S takimi priprostimi besedami razodevajo bolj resnično svojo ljubezen do naroda, kakor pa marsikteri drugi z ódami Ta lepa priljudnost menda saj iz nova dokazuje, da nas narod ni sploh tako zarobljen, kakor mu nekteri oćitajo. Toda poglavitna reč v kerčmi je postrežba; kakor domá, in dolgim dokazovanjem. Res pa je, da se niso tako omi- da bi spoznali, kdaj je čas, odkrivati domorodne misli, gostć Kranjci ljudi tudi na Horvaškem : tujec si zamore kali y svest biti, da dobi pri njih vselej razun pijace kaj prigriz- kdaj pa ne, kdaj je varno, kdaj pa nevarno, kdaj da za niti in vecidel tudi kaj dobrega. Založeni so saj z domačimi vozijo po burji kdaj po ju kdor zabavlja Kranjcom. ne vé kaj govori y če pa kam delj popotovate, pa ne bo odveć, da Vam spe-čemo gos ali pa purana. Kar se Vam poljubi, sneste tukaj, | drugo pa vzamete seboj; bomo že čedno zavili, da se ne Kranjci do zadnjega zdihljeja, naj reži v nas, kolikor hoče ■ —MI^HH—HWI , tepec ali pa nevošljivec" in pristavljam še to, „da ostanemo y 253 J tista zaveržeoa derhal omikanih bebcov in sebičnih hinavcov, vina po 20—22 gold, spod (52 verčev), teran pa še dražje ki nam hočejo vzeti našo narodnost, naše bitje, naše serce prodajali koj spočela mlađega leta, pa niso hotli; na to udre in dušo našo, s kačjim prilizovanjem iu nagovarjanjem : Ne v primorske mesta štajarsko vino in dalmatinsko po morji; grajani so se ga malo po malo pri vadili; gospoda se ostavljajte se „kulturi perva reč je „humaniteta" ne pa UOVUT1J wjvv DW „itu.vu.i , pv. .v. .vv J " r ** -----J 7 ---- -- — ----- r " -----' I--- ------7 » ~ ~ r --- narodnost". Naš odgovor je: Mi ne potrebujemo vaših nau- je pa stavila na pivo; in tako je domače vino zaostalo, če ga kov; omiko želimo in iščemo tudi mi, toda ne vaše; kar je bilo lih malo, da bi ga zdaj radi dajali po 14—16 gold, nam koristi, si bomo že našli sami. Mislimo, da je podělil samo, ako bi ga kdo hotel kupiti. Po oštarijah je bilo celo Bog tudi nam nekoliko pameti, saj pozná celó neumna bčela, zimo in mlado leto najpreje viuo po 44 soldov, zdaj se ga v kterih rožah je med, v kterih pa strup. Mi pa vemo » da v vaših rožurah strup, pa ga puscamo v nemar , zato, Vemo tudi mi, da dobi že po 20 soldov. Sviloprejke so onim, ki niso imeli svojih murav, škodo napredle mnogim, če lih ne vsem čudno je, da po selih in po samotnih kmetih so bile zdra 9 Je ■ I I |l I mil I I ImM ker vas poznamo in ker vas zaničujemo se ne dá predreti stená z eni m perstom; če pa sklene se veje kakor v gradih (mestih). Naposled jih Lahi nikakor veliko perstov in veliko pesti in v eno mer terka in buta, niso hotli kupovati, ki so se zgojile v Pazinu; Boljuncom pa mora odjenjati na zadnje najterji kamen. Vaš pregovor pa so jih najbolje, še precej čez tri goldinarje, plačevali. so izmislili si strahljivci ali pa farizeji vašega plemena. Mi Ljudstvo je pri vsem, da je mnogim ter mnogim za zivez Naše besede so: korajža veljá! Sicer pa terdo šlo, zdravo ostalo, da maloktero leto tako. ga ne spoznamo. Vas prosimo, pustite nas na miru, pa bomo tudi mi Vas Iz Zagreba 1. avgusta. K. Z. Zadnjikrat sem bil pustili. (Dal. si.) Dolenci Ko vigred premila se zopet rodi, In veter pomladni že sneg odpodi Dolenci pojejo, Veselje ženejo: Le pojdimo v gorco!" veselo doni. pošto zamudil, zato bo pa moj današnji dopis večji. 26. julija se je šolsko leto na tukajšni gimuazii slovesno sklenilo. Kakor navadno se je zbrala šolska mladež po zveršeni službi Božji v gimnazijski sobani, da přejme darila in sve-dočbe svoje marljivosti. Mnogo najodličnije gospode, med njo pervaki horvaške literature, je povelićevalo slovesnost. n Predsedoval in darila delil je novi naš dvorski svetovavec Robido Zagorski. Slovesnost se je začela z dvema horvat- 5 Je tertica spala pozimi mirno Dolen'c jo obřezal, osnažil zdaj bo; In h kolu přiveze, Ter véz ji prireze, Nektero pa vkoplje pod rahlo zemljó. Ko biserna zarja nebó pozlatí Ze rajda kopačev prot gorči hiti, govoroma iz Mažuranovic-eve Cengic-Age i iz skima ■ HH ^^ | ^^^ ^IH W verstno govorjenima od dijakov Robido-ta in Pavić-a. H koncu so se še tište dobrovoljne darila razpartile, ki so bile po tukajsnem odvetniku Koporcic-u zbrane za one dijake, kteri so v horvaškem jeziku z odliko napredovali. Nabralo se je bilo 72 goldinarjev. Z veseljem povem, da je z drugim » Veselje razseva In sladko prepeva Ter s slavćekom v germu Stvarnika častí. darom podarjen bil nas rojak Matija Kožar iz Ribuice drugač je pa bil pervi v osmem razredu. Kakor nam program kaže, bilo je j konec šolskega Veselo kopaja, ker kapljica je Moô novo rodila, ož'viia serce; Ko sonce zahaja In lanica vstaja Vernivši profc doma pojejo si še. leta 309 dijakov na gimnazii (trije manj kakor lani), med njimi kakih 20 Slo-vencov. Sostavka sta dva v programu, namreč cd Antona Mažuranić-a: „0 važnosti accenta hervatskoga za historiu Slavjanah" in od Med. dra. Tkalca: » predavanja bota Ko tertica nježne mladike rodi Dolencu se serce veselja smeji: Nesreće varuje Bogu jih zroćuje Naj milost nebeska na nje zdaj rosi! nike". — Drugi dan 27. avgusta bil je „izpitni koncert pitomacah zagrebačkoga glasbenoga društva". Tudi pri priliki moram z veseljem povedati, da se je naš rojak osmo-šolec Mo go lié Novomeščan proslavil. Popeval je v basu Vukotinovicevo od Lisinskega zloženo oka u Stoteri „živio « r> Momak od Ko sončice zlato že grozdje zorí Se novo veselje Dolencu rodí Mu ćrićek naznanja: „Přišel je čas branja!" Tergatve, tergatve se vse veselí! prepevanje pesmi Nabita je kad, pa pripravljen je 6od In preša že poka po gor'cah povsod. Dolenci veseli, Zakaj bi ne peli? Saj vživa veselje zdaj revni naš rod! -klici so zadostno spricevali izverstno 28. avgusta je bil konec šolskega leta na realki. Učencov bilo je 129. V programu sta sle-deča dva sostavka: „Betrachtungen uber die geistige Ent-wickelung der Sudslaven", spisal P. Zoričic in „Upliv svjetla na bilinstvo" spisao Torbar. Per parentesin et clau- datur Vam še to povem, da sem čul, da pride tukajšni gimnazijski ravnatelj za drugo šolsko leto za ravnatelja v Celj e; o njegovem namestniku se se nič ne ve. Na večer 28. bila je muzika, tudi jaz sem bil zraven ra dovednost me je gnala, ker sem že popoldan slišal: ,,Noces Svojim rojakom: Karol Kalliger Dopisi Iz Istre 1. avg. J. V dobil naš novi m š k če niešta biti". S še dvema rojakoma pričakavam muzike na ban Jelačićevem tergu. Muzika pride in ž njo ljudstvo al na ban Jelačićevem tergu se loči ljudstvo od muzike in se ustavi tako, da je bauda skor osamljena dalje do ka-Naj Vam povem, da sem same šla. Proti navadi drugih večerov se je vse tiho za-ii s ki slovni k in da se deržavalo. Tako je vse mirno in tiho stalo kakošne majhne ga veselim, kakor šolarček šolskega darila, ter občudujem pol ure. Naenkrat se zasliši iz najbolj gostega kupa glas: Sedaj izverstno delo možakov domorodcov; pa se delo mora res pri 55 Napried!" Vse se uzdigne in oberne v „dugu ulicu kupiti vsakemu, ki le iskrico domoljubja ima v sercu svojem, je šlo od ust do ust: „Na groblje !" 29. avgusta 1845 je Upamo, da bo po Istri letos dobra letiua; žita se je namreč vsled domaćih spertij edenajst Horvatov na tergu přidělalo še precej in lepega, samo onde okoli morja ga sv. Marka kri prelilo, in tem žertvam domoljubja bilo je to je spomladanska suša stisnila, da je enmalo zastalo. Grozdja slavljenje namenjeno. Ko pride množica na „kipni trg", je mnogo in lepega; pokazala se je sèm ter tjè bolezen na že vidijo prižgane baklje. Pred množico so se nesle tri za se * ki se pa zdaj po krepkem dežji zgubuje; zato pa stave: ena cerna z ilirskim gerbom, dve pa trobojne, namreč njem tudi cena kaj storí železná cesta; lahko bi bili svoje bolje bele groblje. Najodličnije osebe so bile med ljudstvom. Na groblje starega vina pada. Istrani niso hotli verovati, horvaška in madjarska, in dalje je šio na sv. jurjevsko 254 pridši obklopijo baklaši černi že razsvetljeni spominek. Naj > pervo položés tribojnimi traki zvezan venec na spominka spa- spřed his spravilo, vajočemu levu na grive, zasade zastave pred spominek in nalo in posnlo itd.! Zdaj je pa nas terg „Plač domovine", da je vse pričujoče groza in prav lepih hiš, skorej v takem stanu, kakor kaka revna kamor gredo, pobelilo, razterganih opazev in streh popravilo, gnojnise koliko ulic lahko porav- nekaj izvzemši zapojejo : nadušenost obvzela. Ljudje so pa zares pri bledem svitu kmetiška vas v hribovji. Najbolj pa potrebujemo dobre šterne. bakelj nekaj tako posebno slovesnega imeli v obrazu, kar Pomislite, vso vodo, tudi za pijaco, imamo v edinem potoku! se nikoli poprej zapazil nisem. Popevale so se kakošne tri Potok žene nad 20 žag in mlinov, v njem se napaja vsa ali štiri pesme. Nazadnje napravijo iz bakelj na vsaki strani naša živina, v njem perejo vse naše perice, v njem spirajo spominka gromado, da se je ogenj daleč v posavje svetil; strojarji svoje kože, barvarji svoje platna, v njem se mora se trikrat je zadonel glas „Slava pokojnim !" in zveršeno kopati poletinski čas vsak, kdor hoče čeden biti ali se je bilo vse. Vse to je mene in moja dva rojaka tako dir- ohladiti, va-nj se steka vsa druga nesnaga, in to vodo nalo ljeni vsak v svoje misli, skor brez da smo vsi trije celo dolgo pot do doma šli zamiš- imamo tudi za kuho in pijaco! Ali ne potrebujemo razgovarjanja Hvaliti tedaj saj ene obcinske šterne? Da se lahko pride do dobre se mora dostojno zaderžanje ljudstva. Vse je bilo v redu. pitne vode, je pokazala mlada vdova, pridna gospodinja, mati Ker je letos 29. julija nedelja bila, so se letne službene AnaSerkova, kije vredna zato m * 9 rt ta V I. i • « » t m m mm .... .—. - da jo Y) Novice" očitno zadušnice na 30. odložile. V sred cerkve sv. Marka je bil pohvalijo. Ona je kopala na svojem dvorišču na lastno mertvaški oder postavljen, okinčan s horvaškimi in ma- stroške šterno lansko leto, in ima v njej prav merzlo in djarskimi tribojnimi zastavami. Okoli odra je stalo več mla- pitno vodo. Kar je storila ena sama žena, to stori lahko dičev s surkami, fesi in sabljami; cerkev je bila do ter- tudi cela soseska, če jo je le prava volja. Ako bi kdo ugo- « i riMH _ Iz Pejkina na Tominskem 30. jul. varjal, da svet pod Cerknico ni tak, da bi se prišlo do vode Lepe pri- tega overže poprej omenjena šterna in bližnja visoka stu delke je nam obetala letošnja letina, akoravno je bila zimska denčnata Slivnica. In če bi bil tudi tak ugovor resničen setev nekoliko pozebla. Sadje je bilo kaj lepo obsuto; so y naj bi se pa kopala perva soseskina šterna na takem kraji čivje je kaj ponosno stalo, tako, da ljudje so bili že skoraj da bi se saj iz potoka voda va-njo po podzemeljskem grabnu ■■I ^HIH mm HHl ■ I^H H I I če gledé na nove pridelke, po kterih speljala skozi pesek in druge vodocistivne reci, pozabili svoje uboštvo smo jako hrepeneli. Al danes je vsa okolica z belo odejo res ne moglo priti do kacega studenca. Stokrát bolja bi nemile toče pokrita vihta vse pridelke, razun reži, ki smo jo bili poprej poželi. ob dveh popolnoči ustane strašna ne- bila taka očišena in pod zemljo ohlajena potočnica, kakor to ča pada ko oreh debela ; pokončala nam je skorej nezdrava, nagnjusna, nesnažna in gorka mlakuža. Bog daj > da bi saj drugod dobra letina bila! Kmet. F. G. Iz bistriske doline na Notranjskem 2. avgusta. Veselo novico, ki so jo „Novice" v poslednjem Iz Cerknice 1. avg. * Hvala Bogu, letos bomo listu iz Terno vega na znanje dale, radosten poterdim tudi vendar več in boljega žita naželi, kakor smo ga bili lani. jez skozi in skozi. Čudili so se častiti bravci gotovo nad obilnim svilnim pridelkom, še bolj pa, vem, da nad visoko " > j® na Laškem prišla bolezen med svilode (židne červiče > tako, da ne morejo iz domaćega semena več kokonov izrejati, ker > V * Ako se še krompir dobro ponese, ne bo nas več tako terla huda lakota, kakor nas je minulo leto. Ker je pa přetekle ceno kokonov. In vendar je taka. Kakor je ze znano dni tako hudo dezevalo, smo se toliko bolj bali za zivinsko klajo. Kar je bilo sena pokošenega po senožetih, ga nismo mogli domu spraviti, in ko bi bili še par dni taki nalivi, j»m červi černi postanejo kakor pri nas krompir, in poginejo. in tisuč in tisuč centov sená Da si tedaj spet lepih in zdravih kokonov priredili, si bi se nam bilo z o, ^HHHHHJHHH^pi^H bi nam bilo ostalo za letos pod vodo. Kaj bi bili počeli potem z ubogo živinico, kar je še imamo in nismo bili prisiljeni to leto prodati jo, da smo si živeža kupili ali pa davke plaćali? Ali se bo vendar kdaj kaj sto rilo za osušenje našega jezera? Koliko plodnih njiv in cvetéčih travnikov bi lahko bilo ondi, kjer raste zdaj samo morajo semena iz kraj ev dobiti, kjer še ni take bolezni. Zato so letos Lahi pri nas vse kokone za seme pokupili in jih tako drago plačali, ker se je vlani tukaj kupljeno seme na Laškem prav dobro obneslo. To je tukajsne prebivavce tako unelo za svilorejo, da bojo prihodnje leto veliko murb posadili. Krajnci, sezimo vsi po tem lepem dobičku, ker bičje in malovredno terstje! Iles ? da naša dežela bi zgu y ko lahko na terdnem stali. Jezerski bila s tem osušenjem čudovito naturno prikazen in marsikter radoveden popotnik bi potem odletel; al kaj nam koristijo naturne prikazni in radovedni popotniki, če pa mi pomanjkanje terpimo župan, mož, ki je z jezerom popolnoma znan, je popisal natanko naturo jezera, njegove požiravnike, pritoke in od-toke na prošnjo gosp. okrajnega poglavarja, in je bil podal ta spis gosposki v Planino že ob novem letu. Mnogo nemških imamo dosti in prav pripravne zemlje zato! Iz notranjske Bistrice 3. avg. casnikov je raztrobilo iz „Presse" prepisano novico, da so v Ternovem na Notranjskem neko vdovo po nasvetu neumne babice živo sožgali. Tudi naše „Novice" so iz dobrega na-inena, da bi bolnike na kmetih posvarile, to prigodbo na- Drage n Novice" , ki se poganjate na vse strani za prid naše ljube domovine, prosite slavno okrajno gosposko v Planini za prepis tistega spisa » t znanile ter svetovalc, naj se tako neumna babica mazacmja za nekoliko časa v razbeljeno peč posadi. Mi pa rečemo, ker je dokazano, da je babica, ktero dopisnik misli, pri ti reci popolnoma uedolžna, naj bi se dopisniku iz Ternovega in natisnite cr to ga potem, da se obernejo v „Presse" to storilo, kar so „Novice" babici nasvetovale. — Ta prigodba se je tako pripetila: Prišla je omenjena vdova tudi druzih oci na to tako imenitno in potrebno delo! bolehna na premembo zraka v Ternovo k svoji sestri. In Pri županih smo mi Cerkljani kaj nesrečni. Od leta 1852 ker je na kmetih sploh ta neumna vera, da je dobro, člověka v gorko peč posadijo, je tudi vsi drugi so nam že trije urnerli. Ker so odstopili zdaj tudi svetovavci in odborniki, bomo dobili v kratkem novo, mlajše županstvo. Koliko bi se lahko storilo za olepšanje našega velicega terga, ki šteje 240 hiš, to toliko bolj zdaj, ker se , da bo po novi politični vredbi prenesen sedež okrajne vodenicnega slisi gosposke v Cerknico ako ona terjala, naj jo v mlačno peč za nekoliko sekund denejo. Hišni ljudje so res tako nespametni bili, da so jo ubogali. Revna starka si je pravi da od nog do noge glave. opekla, al ne, kakor dopisnik Babica je po spricbi sestre m koliko hiš bi se lahko ometalo in rajnke vdove popolnoma nedolžna in je takrat, ko se je to zgodilo, še blizo ni bilo. Tudi ni žena zavolj teh opeklin Ker nam je veliko na tem ležeče, da bi popis zvedenega moža umerla ; umerla ie za vodenico in bi bila k većemu morebiti ^ttt 1« • « « _ • « « / V/ mogli kmali obcinstvu v prevdarek dati in tako morebiti spro žiti za blagostan Notranjskega toliko potrebno delo, prosimo slavno okrajno gosposko v Planini prav lepo, naj nam blago-Yoli v kratkem poslati omenjeni spis, kterega že željno pričat uje mo, Vred. še par dní živela, če bi ji se ne bilo to zgodilo. Prosimo tedaj gosp. „Presse^-dopisnika, naj drugič, ko kaj dopiso-vati hoče, reč bolj natanko pozve; če mu je pa znana, naj jo razglasi kakor se je pripetila in naj ne delà „vola 255 Letina pri nas kaže prav dobro; več let ni realne iole in brez pomade ministerstvo prositi, naj do- voli, da kakor na Koroškem tako tudi na Kranjskem realna IZ muhe". - jucuua |in u a-» n^v ** * v««.«, polje tako lepo bilo, kakor ravuo letos. Dobrega se moremo nadjati, ako nam Bog kaj lepih vremen posije. Zares treba šola ne bo samo naloga Ijubljanskega mesta ampak 1 nam je pa lepega vremena, ker kakor dva tedna skorej d 5 ker ne samo ljubljanskim sinom, temuč vsem cele neprenehoma tudi pri nas dežuje, da ljudem ni mogoee ne dezele je v prid V tem zboru je g. mestni predstojnik žeti in požetega ne pod streho spraviti. Krompir je dosedaj se povedal, da bo Riedin __■ mm * a + * j mm a m m i ě » s svecavo prihodnjo m zdrav; Bog nam ga ohrani, ker on in tursica sta spomlad go tu tukajšnemu kmetu poglaviten živež. Tudi sadja bo po ne- 1861. Kaj ne lep 9 delati zacel in jo dodělal o sv. Mihelu da je to dokaj važnih sklepov bilo? Da bi kterih krajih obilo da tudi po naših krajih živí sedo Na z na nuj vam 9 ljube 5? Novice mnogo domoljubov, kteri z be se le vsi tudi spolnili cesarskih postav v ra in z djanjem odnost podpirajo. Vedno po domace govorijo in prebiraje z veseljem domace spise, radi kupujejo slednji cas vendar spet nekako začelo. Le resnica je slovenske bukve in časnike. Vendar se tudi nam zálibo^, Popolnoma zaostalo oklicovanje ličnih jezikih našega cesarstva se P0r kar celó „Frankfurter Journal" v svojem listu od 27. julija po Je 9 kakor iz nekterih kih „přestav" vidimo 5 ne manjka takih ljudi, kteri imajo domorodce za nekake „Wanderer-ju « posasti 9 sovražne domovini in vladi, ćeravno dob ej 55 zikom na pravi gerskem 5 9 da ravno zdaj, ko se deželnim je-Horvaskem in menda tudi v vseh da so domorodci tudi pravi prijatli vlade, oni pa poptuj drugih deželah avstrijanskega cesarstva večja velj v vavci naroda so sovražniki njeni najvecj Saj je sedaj skih kancelijah daje (na Slovenskem se ni od tega ne očitno, kam ste jo poptujčevavci s svojimi namerami zavo- duha ne sluha!) je oklicovanje postav v različnih jezikih že ______- TT V 1 4 I 4 1 • V » i 1 « # • 1 « m m m m m m m « • zili! 5 Z Bogom! Joze B., posestnik. zaíega voljo živa potreba, da jih uradniki dobijo v dobrih V Vogljah blizo Kranja 28. julija. J. B. Naj prestavah za svoje kancelijske pisave v roke, ki 55 Novicam" povem nekaj, kar ue slisijo vsaki dan in se le redko kje vidi. #) Nasa cerkev, zidana leta 1750 bila pretesna za današnji čas; bi dale dol » vec odlašati, kadar bo se ne boj vnopravnost resnica premisljevali smo, kako je da postala vsacemu narodu, tedaj tudi slovenskemu jo mog li razsiriti, pa nič nismo izmislili; potem vpra samo umetnega mojstra Matevža Meved-a, tisto bistro glavo, ki Vam je v Ljubljani v veliki cerkvi kupio nare dila, in on nam reče, da se cerkev prav lahko r a z š i r i Novičar iz domačih in ptujih dežeL Iz Dunaja. Po cesarskem sklepu od 20. in 31. ju na to vižo , da se turn podkopIje tako, da se ga za 5 sežujev (klafter) spodej ven vzame, za 4 seznje pa ga in lejte, zadnji zid je ostal, 3 a so davkovske direkcije v Ljublj Opa vi razpušene. Kdaj se bojo kancelij pozneje oklicalo. 5 c in perle, se bo z gorej luftu) ostane plati pa so šle ven, in k. ministerstvo pravice je sodnijam in deržavnim delo se je prav dobro odneslo. Bili pravdnijarn na Ogerskem poslal ukaz 5 kteri jim zapo smo v velikem ©trahu, ko je stari turu Qze leta 1609 veduje, da se uiorajo z besedo in pisanjem pri svojih zidan) na puntih stal noč in dan smo se bali. da bi ne padei puilllu Biai, UUl/ IU VIMU o»'" «V , UM Ml u. al umni mojster nas je tolažil, naj se ne bojimo opravilih 9 ljudje 5 jezika posluzevati, ki ga razumejo tišti imajo opraviti, tedaj madjarskega in hvala Bogu in čast mojstrul brez vse nesreće smo raz 9 širili cerkev. kakor smo želeli 9 9 na to čudno vižo. Zdaj sinske tisteg s kterin ovaskega s Slovaki z Rusini, nemškegj 9 5 rumunskeg z Nemci s Ma z Rumuni 9 ru 5 pa še nekaj. Tudi naš turn, ki je bil tako ozek, da so se pred vsi zvonovi kresali, mo/a imeti enako velj vsak teh 5 jezikov Zastran rumunskega in rusin zdaj noben zvon zvona ne dotakne. To pa nam je naredil neki prebrisan človek iz O selce v poljanski dolini, z imenom Gašper, ki nam je nove tramove pa nove jarme tako dobro smo razširili tako. da se skega jezika pa dolocuje ta ukaz, da se morajo protokoli in kancelijske pisma pisati z latinskimi pismenkami. Konec napravil, da ni mogoce bolje. Kjer imate zvo tega ukaza pa se tako-le glasi: „Ta ukaz se vsem nižjim sodnijam s tem pristavkom na znanje daje, da ne le one temuč tudi vsi advokati in c. k. notarji se i 5 maj tank nove z lepim glasom, pa nič ubrane (ustimane), dajte se jih po tem člověku „uštirnati" in porok 9 sem vam, da bote P njem zoper drugačuo ravnanje ti, da se ue bojo slišale več pritožbe .......ita^I „ ____ Kdaj nek se bo si veseli. Letina je pri uas srednja; kozolci so dosti polni; da bi se le tudi kaj prida namlatilo! Tudi proso, krompir iu fižol dobro obeta. H koncu še eno skušnjo: Kadar je terda zima, rež tim bolje obrodí (porata), čim preje se s k e m u imajo narodi na Ogerskem, tudi ravno take narodu, ki ima ravno take dolž nosti kakor jih P dale Pervi zbor zedinjenih manjših odborov je bil v pon-deljek 6. dan t. m. Celi teden so se deržavni svetovavci sneg potrese. To smo zvedili letos pri nas. Iz Ljubljane. Mestni odbor je v poslednji skupščini sklenil sledeče reči: Družbica mestnjanov je prosila mestno županijo, naj ji dovolí napraviti ber v čez Ljublj a nico od šivarskih ulic do teatra. Ker mestu ne bo ta naprava celó nobenih 8troskov prizadjala, pa tudi prihodnje popravljanje ki so v različne strank azceplj 9 9 zbirali domá in se posvetovali, kako naj bi vsaka stranka po svoje se vêdla velikem zboru. Ogri so zložili pismo, ki gaje nek spisal grof Szechen, da ga boj podal 9 vdarek janskih dezel velikemu zboru v pre poganja se to pismo za z vezo (federacijo) avstri Očitno je iz vsega tega 5 da bojo veliki ne 9 je dovolil odbor zoper dva protiglasova prošnjo zbori deržavnega svetovavstva sila imenitni proti temu, da družba zagotovi stroške popravljanja z vlo-ženimi 1000 gold. Hude vojske o zadevah tega spodaj le-senega zgorej pa železnega mostiča, ki je bila več časa popřej v „Laibacherci" kakor da bi bilo šlo za „Seyn oder Nichtseyn" Ijubljanskega mesta, je tedaj zdaj konec Kako sila veliko mora biti h kraj carj v našem cesarstvu, se lahko vidi iz tega, da v fužinah v Brixlegg-u na vsaki dan 20 t Pl ali 336.000 kuprenih zkujejo, ktere se potem na Dunaj peljejo, da tù iz njih krajcarje kujejo 55 und Waťfenstillstand ist geschlossen zwischen dem Kund Spet smo dobili novo kuracijo ali zavaro schaftsplatzel und dem Schneidergassel" Sklenjeno je vavnico P ogenj m zavarovavnico Ije nj 5 ki jo dalje bilo v ravno tem zboru, da tudi čevljarski most, ki že zlo hira, se mora nov napraviti, in da se v ta namen berž razpišete tudi po uuanjih časnikih darili po 200 gold, in 100 gold., kdor napravi najsposobniši obris novega mosta. Tretji sklep je bil, se resno potegniti za napravo višje je vec dnarnih in veljavnih mož na Dunaji osnovalo in Norden" („Sever") kerstilo. Ministerstvo jo je poterdilo. aric, oficijal pri c. kr. najvišji 55 Velim Barb bsk o sodnii na Dunaji, je izvoljen za tolmača ser horvaškega jezika pri dunajski c. k. deželni sodnii 15. dan prihodnjega mesca se bo železnica iz D m *) Tudi nam se je ta novica zlo čudna zdeiaj pa zvedili smo tudi od druge strani, da je čista resnica. Vred naja skozi Sale bur g v Mnih slovesnostjo odperla. na Parskem z veliko 250 Iz Goriškega. Sliši se, da železnica iz Vidma je razdražilo angležko vlado tako, da celó Palmerston, v Nabrezino se bo v drugi polovici pribodnjega mesca dosihmal največji prijatel Napoleonov, se je, kakor naši odperla. Marsko. V Klobovku so 28. dan p. m. med 3. in 4. bravci vedó, splašil nad politiko cesarjevo. Ko je tedaj Na poleon vidil da ë a bo angležka vlada zapustila ako uro popoldne vidili čudno prikazen. Letećih mravljá se (ako naprej postopa, in ko je slišal, da sta se avstrijanska je pod nebom od jutra proti zahodni strani toliko vleklo, da in pruska vlada sprijaznile v Toplicah, je pisal pismo svo- so bile viditi kakor čem oblak; ker je ravno solnee sijalo, jemu poslanců Persigny-u v Londonu in temu pismu ravno se je proti soncu vidilo kakor da bi snežene muhe padale, tisti dan (25. julija) na cêlo postavil, ko sta se cesar re 1 i k o so j ih vjeli. Iz Banata. Novi deželni poglavar je rekel v pismu ki ga je pisal mestni županii v Temešvaru, da zraven ce y avstrijanski in vladar pruski suidla v Toplicah. Nanagloma je tedaj zasukal svojo politiko saj na videz drugač in jo obernil po vetru je cez kanal pripihal, da — - ^ — j- r---- -----'-----Jt---------------------7 ------• - — U Uvi 11 11 f l/tl U j Q ft J V/ \j\j £J UmuUI pi l sarskega bandera se smejo pri javnih slovesnostih tudi prijaznost z angležko vlado zadobil. spet prejšno Angleži so to narodne bandera rabiti, vendar cesarsko pismo bandero mora med všemi največje biti. cemo-rumeno přejeli; so nekako potolaženi, ai staro zaupanje se s Prusko. Iz B ero lin a 2. avg. Ko je pruski vladar tem ni povernilo 9 ces 9 da jutri utegne spet vse drugače biti. přišel iz Toplic nazaj Je pozdravil svoje ministre nek Zapopadek tega Napoleonovega pisma, ki zdaj zvonec X"---- —--1---- -----j 7 j- r " •-- -j - —.............I10SI pO SVetU, j v , u« ^uj iu nuuw ujv^ww puiiiini/ j tako-le: „Gospodje! Med nami ostane vse po starem. Kakor „oljko mirti" prinesti razdraženemu svetu in z vsemi nje smo napredovali dosihmal, hoćemo tudi napredovati v pri- je da cilj in konec njegove politike je n govimi sosedi, zlasti pa z Angleži, živeti v serčnem pri hodnje, in nadjam se, da tudi avstrijanska vlada bo jatelstvu; da njegova armada in njegovo brodovje nima nič po tej poti z nami šla. Tako bomo, vsak po svoji poti, cesar bi se svet mogel bati; „400.000 vojakov imam res dosegli cijna, darja utegnejo za Avstrijo veliko pomenljive biti. edini cilj in konec". Ker je pruska vlada konštitu pravijo dunajski časniki, da te besede pruskega via pripravljenih, pa 60.000 jih je v Algieru, 6000 v Rimu Laško. Najnovejše novice iz Turina od 5. t. m. pra 8000 v Kini, 20.000 je žandarjev, veliko je bolnih in no-vincov; naj se odšteje vse to, in očitno bo, da je prejšni vijo ? da se bojo neapolitanski poslanci kmali vernili iz vedno so pa kralj franeozki več armade imel u » Moje prizadevanje je Turina domů, ker ni nobenega upanja, da bi sardinska vlada hotla v zvezo stopiti z neapolitansko. Sardinska vlada bo éatl želje svojega ohraniti kakor dolgo je le mogoce. Ko bilo, Turčijo začeli Turki v Sirii kristijane klati, sem mogel vsli ljudstva, ki me je za cesarja izvolilo, in spet 150 milijonov lir na pósodo vzela. 1500 Gar i bal- hitro pomoč obljubiti zatiranim revam ; pa koj perva misel je d o veo v je prijadralo v Kalabrijo brez vsega bila nič storiti brez Angležev. Jez ne mislim, ptujih dežel si prisvojiti; poveličati svojo deželo domá, je moj ponos. Garibaldi-ta pričakujejo vsaki dan na upora. Neapolitanskem. Iz Milana piše „Persever.", da sar Težko mi je bilo, se zastran srednje Italije porazumeti dinska vlada spet nabira rekrute, rojene leta 1838 in 1839. z Angleži, ker mi je mir v Villafranki roke zvezal; v Pisma iz Neapolj a od 3. t. m. pravijo, da je mesto d o Ij ni Itali i pa me nič ne veže ; zato nič druzega ne želim, kakor v edinosti biti z angležko vlado. Posrovorimo mirno, da pa vsaki dan večja nevarnost žuga tronu neapoli «WIiiB, . ^v«.«™. «... ~ tanskega kralja; najveljavniši oficirji dajejo kralju slovo; Ga- se pošteno, ker smo pošteni možje, ne pa tatovi,~ki eden ribalditova podoba se očitno po vseh ulicah prodaja; Gari-baldi-tov odbor, v zvezi s siciljskim se je ustanovil, da bo drugega hočejo oslepariti. Da ob kratkem rečem : Moja želja i da se Laško pomiri kakor koli iu brez p tuje ga sklical deželno zbornico , ki bo poklicala Garibaldi-ta v vtikanja v njegove zadeve, in da bi moja armada mogla Rim Neapolj, da napravi mir. In vse to se očitno godi brez zapustiti brez nevarnosti za papeža. Zastran Turškega nočem upora in zoperstave; strici kraljevi si sicer na vso moč nič sam storiti. Povejte vse to komur koli Vam je drago; prizadevajo, da bi odvernili prekucijo; al ljudstvo jih nič ne posluša. Fa ri ni se je iz Genove povernil; poslan posebno pa lordu rečem, mi bo verjel Palmerstonu; on me pozná in ce kaj a Tako se glasi pismo cesarjevo je bil nek v Genovo, da se pogovori zavoljo napada na Palmerston pa ne gleda na rimske dežele. Garibaldi pa je bil nek skrivé v Tur inu in se pogovoril s kraljem ; Cavour in Farini ništa nek besede, ampak na djanje. nič Tursko. Iz Sirije. Število v Damasku pomorjenih znaša 8000. O vojaški pomoci, ki se ima po velikih vladah od tega vedila. — Diplomaticne obravnave, ki so zdaj med evropejskih vSirijo poslati, je minister Rusell deržavnemu velikimi vladami, dajejo laškim časnikom veliko delà in to zboru 4. t. m. to-le vediti dal: Poslanci vseh velikih vlad jim je naj huji tern v peti, da se rusovska diplomacija g0 podpisali v Parizu protokol, v kterem stoji, da po želji čedalje očitniše vstopa na stran avstrijansko. Nasproti temu turske vlade se bo poslalo 12.000 vojakov v Sirijo; pa jih osercuje nova knjiga, ki je ravno kar v Parizu prišla goOO jih bo dala francozka vlada, ostalih 6000 pa vse na svetio pod imenom: „L1 Unité italienne devant la France druge vlade skupaj; več ko 6 mescov ne sme armada et T Europe", ktera pravi, da francozka vlada ne bo tam ostati. Pa še drug protokol je bil podpisan, v kterem branila zedinjenja Sicilije in Neapolitanskega s Sardinijo, 8e turška vlada resno opominja, naj brez odlašanja spolne ako ljudstvo to želí, in da se bo Napoleon spet pokazal kar je obljubila leta 1856 ; dostavljeno je pa tudi to bilo, zveznika s Sardinijo, ako bi sovražniki se vzdignili zoper da se tudi vprihodnje kaka druga vlada zavoljo tega ne Sardinijo; cesar hoče pod svoje varstvo vzetí voljo ljudstev, sme v turške zadeve vtikati. ker tej volji ima zahvaliti tudi svojo krono. ) • f zdaj homatije na Laškem, ki so toliko nevarniše ? Iz Carigrada se je 2. dan Tako stojé t. m. pisalo, da je Ahmet paša, veliki poglavar v Da ker Gari- baldi dobiva čedalje več vojakov, bojnih ladij in dnarja. masku, přišel v Carigrad Ijen in v Sirijo nazaj da je svoje službe odstav- podveržejo sodbi. poslan, da ga tu Francozko. Iz Pariza 2. avg. Najvažniša prikazen Kuršid-paša, poglavarja v Barutu, je dala turška vlada na viharnem okrožji dandanašnje politike je pismo Napo je 25. julija pisal svojemu poslanců v leo n ovo ki zapreti. ga na London. V tem pismu se je cesar zasukal spet angležko stran, ktero je poslednji čas zapustil s svojimi namerami na Laškem in Turškem. Angleži hočejo edino Zavoljo sv. praznika v sredo pridejo pri hodnje „Novice" že v torek na svetio. Italijo; cesar Napoleon jo je poslednji čas zaveral; — An gleži nočejo vesoljnega plamena v Turčii, kterega je Na poleon s poslanstvom svoje armade v Sirijo zahteval. Kursi na Dunaji 7. avgusta. To 5 % metaliki 70 fl. 15 kr. Narodno posojilo 80 fl. 20 kr. Ažijo srebra 26 fl. 75 kr. Cekini 6 fl. 7 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.