Glasilo Občine Gorišnica, št. 2/letnik XXIII, december 2020 1 OTROCI USTVARJAJO OD DOMA Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Odgovorna oseba: Jože Kokot, župan občine Gorišnica Naslov uredništva: Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 10 E-mail: vestiizvasi@gorisnica.eu Računalniški prelom: Alinea tisk d.o.o. Tisk: Evrografis d.o.o. Po mnenju Urada vlade republike Slovenije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Mia Kesar, 3. a Naslednja številka občinskega glasila Vesti iz vasi bo, predvidoma, izšla marca 2021. Upoštevali bomo samo prispevke poslane na elektronski naslov: vestiizvasi@gorisnica.eu do 10. marca 2021. Žana Šegula, 3. b 2 Tjaša Leben, 5. b vstopili smo v zadnji mesec koledarskega leta, ki ga je močno zaznamovala epidemija nalezljive bolezni covid-19. Hitro in eksponentno širjenje virusne bolezni med ljudmi je močno zarezalo v naše vsakdanje navade in obveznosti, ki smo jih hočešnočeš v dobrobit vseh nas morali spremeniti ali vsaj prilagoditi. Preventivni ukrepi, na katere nas stroka vseskozi opozarja, so bistvenega pomena pri uspešnem obvladovanju širjenja bolezni – varnostna razdalja, higiena rok in kašlja in v primeru slabega počutja tudi počitek doma je še najmanj, kar lahko storimo, da pred neusmiljenim virusom ubranimo svoje bližnje in sebe. Pred nami so prazniki, ki bodo letos zagotovo drugačni, kot so bili doslej. Epidemija nas bo sicer prikrajšala za decembrske koncerte, druženja ob stojnicah, množična nakupovanja in javna silvestrovanja, vendar nam kljub temu prazničnega vzdušja ne bo vzela, če ji tega ne bomo dovolili. Če kdaj, potem je letos res prava priložnost, da praznike preživimo umirjeno, v zavetju toplega doma, obkroženi z najožjimi družinski člani. Namesto, da kupimo voščilnice, jih letos izdelajmo sami – lepa beseda in topla misel bosta vsakemu ogrele srce. Prav tako ne bo narobe, če bomo namesto razkošnih daril drug drugemu podarili svoj čas, ki ga imamo tokrat veliko več kot ponavadi, ob čaju in domačem pecivu skupaj obudili spomine na prijetna doživetja in skovali načrte za nove izzive, ki jim bomo lahko po uspešno premagani epidemiji šli naproti. Četudi letošnji prazniki ne bodo takšni, kot smo jih vajeni, ne bodimo slabe volje in negativno naravnani. Pravijo, da je vsako slabo za nekaj dobro, zatorej tudi mi v epidemiji poiščimo nekaj dobrega, predvsem pa ne pozabimo na tiste, ki nas najbolj potrebujejo. Želim vam prijetne, predvsem pa zdrave decembrske dni – izkoristite praznični čas zase in svoje najbližje, ostanite doma in polni pozitivne energije zakorakajte v 2021. leto. Srečno! Jože Kokot, župan Občine Gorišnica 3 VESTI IZ VASI UVODNIK Spoštovane občanke, cenjeni občani, Izvajanje nalog občinske uprave v letu 2020 na področju investicij in drugih tekočih nalog VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Občinska uprava se v letošnjem letu sooča z izzivi, s katerimi se do sedaj še ni srečala ali imela izkušenj. Izzivi v času razglasitve epidemije, najprej z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 12. marca 2020, in potem z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začel veljati 19. oktobra 2020, so zahtevali hitre odzive, hitre ukrepe in hitro prilagajanje vsakodnevnim situacijam. Upamo, da smo uspešno izvajali vse začrtane naloge za to leto in ohranili stik z našimi občani in tudi drugimi, saj smo bili primorani med drugim spremeniti tudi način delovanja občinske uprave. Občane smo sproti obveščali o delovanju uprave na spletni strani Občine Gorišnica http://www.gorisnica.eu, kjer vsakodnevno objavljamo tudi druge pomembne novice. Javna uprava se verjetno še nikoli ni soočila s tako velikimi pritiski, pričakovanji in kriznim upravljanjem kot v teh dneh. Kljub vsem ukrepom smo izvedli vse za to leto načrtovane investicije in seveda tekoče naloge. V letošnjem letu je epidemija dodobra spremenila naša življenja. Upajmo, da bomo ob doslednem upoštevanju ukrepov le-to premagali. Trudimo se, da na spletni strani objavljamo pomembnejše novice v zvezi z epidemijo, kakor tudi druge novice. Zato vas vabimo k spremljanju le-te. Ob prihajajočih praznikih vam želimo vse dobro, predvsem pa »Ostanite zdravi!« Aleksandra ŽURAN, OU Občine Gorišnica Fotografije Občina Gorišnica Naročilo male vrednosti “Modernizacija cest” Občina Gorišnica je v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) v letu 2020 izvedla naročilo male vrednosti »Modernizacija cest«. Z najugodnejšim ponudnikom Cestnim podjetjem Ptuj d.d. je bila dne 21. 4. 2020 podpisana pogodba o izvedbi v višini 54.563,40 € z DDV in dne 12. 5. 2020 Aneks št. 1 zaradi več del. Po osnovni pogodbi se je izvedla modernizacija naslednjih odsekov: cesta Gorišnica 80 m, cesta Placerovci JP602501 160 m, cesta Zamušani 120 m, cesta Cunkovci 170 m, cesta Zamušani JP602241 112 m, na osnovi aneksa pa cesta Zamušani JP602271 180 m in cesta Gorišnica JP602402 30 m. Dela so bila končana in predana z zapisnikom o primopredaji objekta dne 10. 9. 2020. Končna vrednost izvedenih del je znašala 72.395,42 € z DDV. Cesta Gorišnica 80 m cesta Cunkovci 170 m cesta Placerovci JP602501 160 m cesta Zamušani JP602241 112 m cesta Zamušani JP602271 180 m cesta Zamušani 120 m cesta Gorišnica JP602402 30 m 4 Krožišče Moškanjci VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA 24. 2. 2020 je bila z izvajalcem del (najugodnejši ponudnik Cestno podjetje Ptuj d.d.), Občino Gorišnica in RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, podpisana pogodba o izvedbi Krožišča Moškanjci (križišča na glavni cesti G1-2/0250 Spuhlja–Ormož v km 5+800 in lokalne ceste za Moškanjce) v višini 914.121,66 € z DDV. Finančne obveznosti so bile naslednje: RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo – 566.715,86 € – in Občina Gorišnica – 347.405,80 €. Po pogodbi morajo biti dela dokončana v roku 300 dni po sklenitvi pogodbe. Dela so bila končana in izročena do konca meseca novembra 2020. Naročilo male vrednosti “Modernizacija ceste Zamušani JP602221” Občina Gorišnica je v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) v letu 2020 izvedla tudi naročilo male vrednosti »Modernizacija ceste Zamušani JP602221«. Z najugodnejšim ponudnikom Cestnim podjetjem Ptuj d.d. je bila dne 21. 4. 2020 podpisana pogodba o izvedbi v višini 132.431,00 € z DDV. Izvedla se je modernizacija JP602221, dolžine 940 m in širine 5 m. Dela so bila končana in predana z zapisnikom o primopredaji objekta dne 23. 7. 2020. Končna vrednost izvedenih del je znašala 143.095,92 € z DDV. Navedena investicija je sofinan- cirana iz državnega proračuna na podlagi Pogodbe št. C213020G300158, v višini 90.516,00 €, saj je bil projekt uvrščen v NRP državnega proračuna Republike Slovenije. Občinska uprava je 1. 10. 2020 uspešno oddala zahtevek za izplačilo pogodbenih sredstev. Sredstva smo prejeli 16. 11. 2020. 5 VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Javno naročilo »prevozi osnovnošolskih otrok v Občini Gorišnica za šolsko leto 2020/2021 Občina Gorišnica je v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) v letu 2019 izvedla javno naročilo po odprtem postopku: Prevozi osnovnošolskih otrok v občini Gorišnica za šolsko leto 2019/20. Dne 3. 7. 2019 je bilo na Portalu javnih naročil in informacijskem sistemu e-JN objavljeno Obvestilo o naročilu, pod št. objave JN004642/2019-B01. Javno naročilo je bilo razdeljeno na tri sklope: sklop 1: OŠ Gorišnica, sklop 2: ZUDV Dornava, sklop 3: PŠ Dr. Ljudevita Pivka. V roku za predložitev ponudb, ki je bil 19. 7. 2019 do 10. ure, je naročnik prejel eno ponudbo za sklop 1, eno ponudbo za sklop 2 in dve ponudbi za sklop 3. V skladu z določenim merilom za izbor najugodnejšega ponudnika »ekonomsko najugodnejša ponudba za posamezen sklop«, sta bila za izvajanje javnega naročila izbrana naslednja ponudnika: • Sklop 1: OŠ GORIŠNICA: ARRIVA ŠTAJERSKA, družba za prevoz potnikov d.d., ponudba v višini 1,19 €/km brez DDV oziroma 249,90 € brez DDV dnevno. • Sklop 2: ZUDV DORNAVA: MST – LORBEK, posredništvo in svetovanje, GLAZER SONJA s.p., ponudba v višini 0,74 €/km brez DDV oziroma 41,44 € brez DDV dnevno. • Sklop 3: PŠ DR. LJUDEVITA PIVKA: MST – LORBEK, posred- ništvo in svetovanje, GLAZER SONJA s.p., ponudba v višini 0,89 €/km brez DDV oziroma 39,16 € brez DDV dnevno. Odločitev o oddaji naročila je bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 30. 7. 2019. Pogodbi s ponudnikoma sta bili podpisani v mesecu avgustu 2019. Naročilo se je izvajalo do konca šolskega leta 2019/2020. V skladu z 41. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) se je z aneksom k pogodbi obema izvajalcema podaljšal rok izvajanja storitev, ki so predmet osnovne pogodbe, in sicer za šolsko leto 2020/2021 (od 24. 6. 2020 naprej do 31. 8. 2021). Sanacija in ureditev mostu Formin - Placerovci Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor in Občina Gorišnica, kot investitorja ter RGP d.o.o., Rudarska 6, 3320 Velenje, kot izvajalec, so dne 30.7.2020, podpisali Sporazum o sanaciji in ureditvi mostu in sicer zaradi delitve stroškov investicije. S sporazumom so pogodbene stranke določile medsebojne pravice in dolžnosti glede izvedbe del sanacije in ureditve mostu. Celotna vrednost investicije oziro-ma pogodbena vrednost znaša 890.736,72 € z DDV. Projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje HSE Invest d.o.o. iz Maribora (št. projekta HIFO-7346/18) je plačal investitor Dravske elektrarne Maribor d.o.o.. Izvedla se bodo naslednja dela: sanacija voziščne konstrukcije mostu Formin – Placerovci, prestavitev napeljave za visokotlačno kanalizacijo in 6 ostalih instalacij na mostu Formin – Placerovci, sanacija nosilne konstrukcije in stebrov mostu Formin – Placerovci. Izvedbo sanacije voziščne konstrukcije mostu Formin – Placerovci v celoti financira Občina Gorišnica, kakor tudi prestavitev napeljave za visokotlačno kanalizacijo in ostalih instalacij na mostu, vse ostale stroške, vezane na sanacijo mostu, krijejo DEM. Dela bodo končana predvidoma do konec maja 2021. Gasilski dom Formin – vzdrževalna dela V prvi fazi je potekala adaptacija dvorane, kjer je bilo potrebno odstraniti talne in stenske obloge ter oder. Dela so prostovoljno opravili vaščani vasi Formin in gasilci PGD Formin. VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Občina Gorišnica je s Povabilom k oddaji ponudb za gradbena dela »Gasilski dom Formin – vzdrževalna dela«, št. 430 – 9/2020, z dne 2. 9. 2020, k oddaji ponudb povabila zainteresirane ponudnike. Povabilo je bilo objavljeno na spletni strani občine http://www.gorisnica.eu. Do roka za oddajo ponudb, ki je bil 21. 9. 2020 do 10. ure, je ponudbo oddal en ponudnik, in sicer LIPA z.o.o., Kraigherjeva 19 b, 2230 Lenart v Slov. goricah, v višini 53.311,74 € z DDV. Pogodba o izvedbi je bila z izbranim ponudnikom podpisana 1. 10. 2020. Rok za dokončanje del je 30. 11. 2020 oziroma v skladu z dogovorjenim terminskim planom. Novogradnja objekta za informacijski center z recepcijo za Dominkovo domačijo Občina Gorišnica je dne 22. 6. 2020 s sklepom št. 430 – 8/2020 – 1 in v skladu s 47. členom ZJN-3 pričela s postopkom naročila male vrednosti »Novogradnja objekta za informacijski center z recepcijo za Dominkovo domačijo«. Naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 26. 6. 2020 z oznako naročila JN004102/2020-W01 in na Portalu za elektronsko javno naročanje e-JN. Do roka za oddajo ponudb, ki je bil 31. 7. 2020 do 9.50 ure, sta ponudbi oddala dva ponudnika – Cestno podjetje Ptuj d.d., v višini 242.744,46 € z DDV, in LIPA z.o.o., v višini 271.064,07 € z DDV. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Cestno podjetje Ptuj, d.d.. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 31. 8. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil. Pogodba o izvedbi naročila male vrednosti je bila z izbranim ponudnikom podpisana »Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija« 11. 9. 2020. Izvajalec je bil uveden v delo z dnem 1. 10. 2020, dela morajo biti končana v roku 4 mesecev od podpisa pogodbe oziroma v skladu z dogovorjenim terminskim planom. 7 PGD Mala vas in PGD Zagojiči Letos sta se dokončali dve večji investiciji v občini, in sicer Gasilski dom Zagojiči in Gasilski dom Mala vas. V Zagojičih se je uredila še okolica (ograje in asfaltiranje parkirišča), v Mali vasi pa se je dokončal postopek nakupa zemljišča za gasilskim domom, ki se je zaradi pojava epidemije žal nekoliko zavlekel. VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Namakalni sistem Gorišnica - Moškanjci III. faza Prav tako se je v mesecu oktobru 2020 zaključil še en veliki projekt, to je izgradnja Namakalnega sistema Gorišnica–Moškanjci III. faza. Vrednost celotne investicije je po pogodbi o izvedbi in house javnega naročila, podpisani z izvajalcem del Komunalno podjetje Ptuj d.d., znašala 850.105,52 € brez DDV. Občina Gorišnica je za operacijo Namakalni sistem Gorišnica– Moškanjci III. faza prejela Odločbo RS, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33131-2/2019/11, z dne 7. 2. 2020, na podlagi Javnega razpisa za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, Operacija: Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom (Uradni list RS, št. 52/2019), in tako pridobila sredstva v višini 919.869,24 € (delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 %, delež Republike Slovenije pa 25 %), od tega 870.645,20 € za investicijo in 49.224,05 € za splošne stroške (projektna dokumentacija, nadzor …). 8 Po uspešno oddanem prvem zahtevku je občina dne 15. 10. 2020 prejela sredstva v višini 552.387,11 €. Občinska uprava je v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja, saj je investicija končana. Končna situacija je znašala 846.292,55 € brez DDV. Prav tako je bil oddan drugi in hkrati končni zahtevek za preostanek sredstev, in sicer 336.601,80 €, ki jih po odločbi o sofinanciranju še pričakujemo. Skrajni rok za vložitev zahtevka je bil 30. 11. 2020. Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju »Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija« VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Na podlagi drugega povabila v okviru Dogovora za razvoj regij je osem občin iz Spodnjega Podravja (Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Dornava, Juršinci, Markovci, Gorišnica in Ptuj) pristopilo k pripravi projekta Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju. V mesecu februarju 2018 so vsi občinski sveti partnerskih občin in Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta, kjer so bili obravnavani štirje odseki kolesarskih povezav (odsek 1: Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk, odsek 2: Ptuj– Dornava–Juršinci, odsek 3: Ptuj–Markovci– Gorišnica, odsek 4: Ptuj–Dornava). Zaradi podražitve projekta in pomanjkanja evropskih sredstev je Mestna občina Ptuj morala sprejeti odločitev, da k izvedbi odseka 4 ne bo pristopila. Projekt Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju je bi uvrščen v Dogovor za razvoj regije v okviru prednostne naložbe 4.4 Spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti. Za celoten projekt so bila odobrena evropska sredstva za regionalni razvoj v višini 9.281.498,18 EUR, celotna vrednost projekta znaša 15.222.322,47 EUR. V 2. fazi prijave za neposredno potrditev operacij na Ministrstvo za infrastrukturo posamezni odsek predstavlja samostojen projekt. Rok za oddajo projektov je podaljšan do 31. 1. 2021. Namen projekta je izgradnja regionalne kolesarske povezave med Mestno občino Ptuj, Občino Markovci in Občino Gorišnica za zagotavljanje dnevne mobilnosti med Ptujem kot regijskim središčem z izobraževalnimi, uprav- V tabelah so podane ocene vrednosti in viri financiranja samo za traso, ki poteka po Občini Gorišnica nimi, storitvenimi dejavnostmi z zalednimi gravitacijskimi naselji in sosednjimi občinami. Investicija se bo izvajala v letih 2021 in 2022. Cilj projekta je vzpostaviti smiselne, varne in udobne regijske kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti prebivalcev Spodnjega Podravja. Oblikovanje in izvajanje ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost bo prispevalo k spremembi potovalnih navad v občinah Spodnjega Podravja. S prehodi iz individualne rabe osebnega avtomobila na bolj trajnostne oblike prevoza (JPP, kolesarjenje, hoja, souporaba avtomobila, skupna raba avtomobila ...) bomo znižali eksterne stroške prometa na ravni mesta in regije. V okviru projekta bodo vzpostavljene regionalne kolesarske povezave za zagotavljanje dnevne mobilnosti na treh odsekih: odsek 1: Ptuj–Hajdina–Kidričevo– Majšperk v dolžini 26 km, odsek 2: Ptuj¬–Juršinci v dolžini 9,3 km, 9 odsek 3: Ptuj–Markovci–Dornava– Gorišnica v dolžini 12 km. Mestna občina Ptuj je po pooblastilu vseh v projektu sodelujočih občinah dne 4. 3. 2019 izvedla postopek oddaje javnega naročila, objavljenega na portalu javnih naročil JN001221/2019-B01 in TED 2019/S 045-103146, in sicer za projektiranje regionalnih kolesarskih poti. Kot najugodnejši je bil izbran izvajalec ARPING inženiring, projektiranje in nadzor v gradbeništvu d.o.o., Proseniško 84, 3230 Šentjur, kot vodilni partner in nosilec posla, in PROINFRA inženirski biro d.o.o., Gosposvetska cesta 84, 2000 Maribor, kot partner. Pogodba je bila podpisana 28. 8. 2019, celotna pogodbena vrednost znaša 166.365,30 € z DDV, od tega znaša delež Občine Gorišnica 51.506,70 € z DDV. Projekti so končani, zato je občina pristopila k seznanjanju lastnikov o nameravanih posegih na njihova zemljišča. Lastnikom so bile poslane v podpis Prodajne pogodbe namesto razlastitve in Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, s ponujeno odškodnino posega na njihova zemljišča. VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje Podjetje Lineal, biro za projektiranje, inženiring, storitve in gradbeništvo d.o.o. je po naročilu Komunalnega podjetja Ptuj d.d. izdelalo IZP načrte (idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev) celovite obnove vodovodnega sistema Spodnje Podravje. Predvidena je obnova vodovodnega sistema na področju naslednjih občin: Mestna občina Ptuj, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Zavrč, Starše, Cerkvenjak, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Žetale. Občine na območju Spodnjega Podravja želijo izvesti projekt, s katerim bi zagotovile kvalitetno vodooskrbo na njihovem območju. Investicija »Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje« se bo izvajala na teritoriju devetnajstih občin Spodnjega Podravja na obstoječem javnem vodovodu v obsegu novogradnje in rekonstrukcije cca 237 km cevi voda ter avtomatizacijo vodooskrbnega sistema z regulacijo vozliščnih jaškov, posodobitvijo in nadgradnjo komandnega centra in zamenjavo krmilnikov in komunikacijskih modemov in elektronskih ključavnic z nadzorom na 98 objektih, izgradnjo dveh globinskih vodnjakov in izvedbo filtrov železa in mangana iz pitne vode na osmih globinskih vodnjakih. Na območju občine Gorišnica je predvidena izvedba novih cevovodov, rekonstrukcija obstoječih cevovodov in izvedba AB regulacijsko-merilnih vodovodnih jaškov. Zgoraj navedene občine so v septembru 2020 podpisale pooblastilo, s katerim pooblaščajo Mestno občino Ptuj, da izvede skupno javno naročilo storitev za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja s projektom za izvedbo v okviru projekta »Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje«. Izvedba celotne investicije je ocenjena na 107.103.678,10 € brez DDV. Druge tekoče naloge, ki jih je tekom leta izvajala občinska uprava NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ – NUSZ Kot vsako leto se evidenca s podatki za odmero NUSZ od 1. 3. in do 30. 4. posodobi, in sicer na podlagi prejetih sprememb. Zato zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naprošamo, da v primeru prodaje, nakupa, geodetske odmere ipd. oziroma kakršnih koli sprememb le-te pravočasno sporočite na občinsko upravo Občine Gorišnica. Podatke za odmero 10 NUSZ vzdržuje Občinska uprava Občine Gorišnica na osnovi uradnih podatkov, lastnih evidenc in drugih uradnih virov, ki so potrebni za odmero. Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere za NUSZ, morajo zavezanci v skladu s 17. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gorišnica, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) sporočiti Občini Gorišnica najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28. 02. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu. Prav tako vas obveščamo, da je potrebno vloge za oprostitev plačila nadomestila za stavbno zemljišče (oprostitve so navedene v 16. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gorišnica, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017), vložiti pravočasno, in sicer do 28. 02. tekočega leta, sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto. Obrazci za spremembe plačnikov, podatkov in vloge za oprostitev so objavljeni na spletni strani Občine Gorišnica http://www.gorisnica. eu/sl/index.php/ostalo, prav tako so na razpolago v sprejemni pisarni Občinske uprave Občine Gorišnica. Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) morajo občine kot upravljavci občinskih cest voditi evidence o občinskih cestah in objektih na njih. Skladno s predpisi Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97 in 2/04) in Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09) so morale občine po uveljavitvi zakonodaje pripraviti Odlok o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju: Odlok). Občinski svet mora po predhodnem soglasju s strani Direkcije RS za infrastrukturo (v nadaljevanju: DRSI) potrditi Odlok o kategorizaciji občinskih cest. Če občina želi spremeniti veljavni Odlok o kategorizaciji občinskih cest, mora na DRSI oddati vlogo za spremembo kategorizacije občinskih cest. V primeru negativnega odgovora DRSI, mora občina odpraviti ugotovljena neskladja in ponovno poslati usklajeno in dopolnjeno vlogo v obravnavo DRSI. Ko občina prejme pozitivno mnenje DRSI, predlagane spremembe obravnava občinski svet. Po sprejemu odloka na občinskem svetu občina objavi spremembe Odloka v uradnem glasilu. Občina nato uskladi podatke z banko cestnih podatkov in prične s postopkom spremembe občinskega cestnega omrežja v Zbirnem katastru GJI na GURS. JP 602133: Kategorizira se nova javna pot 602133, ki je namenjena dostopu do letališča. Lastnik zemljišča, po katerem poteka novo katego-rizirana cesta, je Občina Gorišnica in se nahaja v industrijski coni Moškanjci. JP 602512: Kategorizira se nova javna pot 602512, ki je namenjena dostopu do HŠ Placerovci 21 in 21a. Lastnik zemljišč, po katerih poteka novo kategorizirana cesta, je Občina Gorišnica. Zaradi neusklajenosti veljavnega občinskega odloka, osi občinskih cest in stanja v naravi, se v Občini Gorišnica uskladi odlok o kategorizaciji občinskih cest z digitalnimi osmi cest. V fazi usklajevanja osi občinskih cest z dejanskim stanjem se je potek osi nekaterih odsekov spremenil, zato so pri primerjavi starega in novega stanja osi na določenih delih opazna odstopanja, ki so prikazana v nadaljevanju. Glede na obstoječe dogovore med upravljavci cest so se uskladili zarisi osi občinskih cest med sosednjimi občinami in v Odloku o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2012) uredili podatki o dolžinah cest v sosednjih občinah. Na koncu opisa sprememb sta priložena dogovor med upravljavci cest glede stičnih točk na občinskih cestah med občinama Gorišnica in Dornava in predlog sprememb Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest. Občinska uprava Občine Gorišnica je letos pristopila k spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Gorišnica. Storitev, torej pripravo sprememb, izvaja podjetje TerraGIS d.o.o. iz Ljubljane. V odloku se predvidevajo naslednje spremembe: JP 602583: Kategorizira se nova javna pot 602583, ki je namenjena dostopu do HŠ Mala vas 31b in parcelam. Lastnik zemljišča, po katerem poteka novo kategorizirana cesta, je Občina Gorišnica. 11 VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Sprememba odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2012) JP 602672: Kategorizira se nova javna pot 602672, ki je namenjena dostopu do HŠ Gorišnica 80, 80a, 80b, 81. Lastnik zemljišč, po katerih poteka novo kategorizirana cesta, je Občina Gorišnica. JP 602722: Kategorizira se nova javna pot 602722, ki je namenjena dostopu do HŠ Tibolci 19b. Lastnik zemljišča, po katerem poteka novo kategorizirana cesta, je Občina Gorišnica. JP 602542: Z namenom ureditve dostopa do HŠ Cunkovci 1c, 6 in 6c se kategorizira javna pot 602542. Lastnik zemljišč, po katerih poteka novo kategorizirana cesta, je Občina Gorišnica. VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA NAČRT EPIDEMIJA – INŠPEKCIJSKI PREGLED V mesecu oktobru 2020 je Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Maribor, izvedel redni inšpekcijski nadzor s področja zaščite in reševanja. Namen inšpekcijskega nadzora je ugotoviti organiziranost enot in služb CZ v občini ter pregled delov načrtov zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, predvsem: način obveščanja, izvajanje zaščitnih ukrepov, določenih s temeljnim načrtom (kot so prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi, RKB zaščita – biološka zaščita), naloge zaščite reševanja in pomoči (ZRP) (prva pomoč in nujna medicinska pomoč, pomoč ogroženim in prizadetim – okuženim – prebivalcem, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje), načrtovanje materialno-tehničnih in finančnih sredstev ter načrtovanje dejavnosti (kako bo delala občinska uprava v času pandemije) in sile (ki so predvidene za izvajanje ukrepov oziroma nalog). Inšpekcijski nadzor je bil opravljen s pregledom Načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh verzija 1.0, v katerem se je določil: obseg načrtovanja; zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči; opazovanje, obveščanje in alarmiranje; zaščitni ukrepi in naloge OBVEŠČANJE LASTNIKOV STAVB NA PRIKLOP NA KANALIZACIJSKI SISTEM Inšpektorica SOU občin Spodnjega Podravja čez celo leto poziva lastnike stavb o priklopu na kanalizacijsko omrežje, kar je potrebno izvesti v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/15). 17. člen (priključitev na javno kanalizacijo) navedenega odloka v 1. in 2. odstavku določa: (1) Uporabnik, ki je lastnik stavbe, v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to 12 dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. (2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna, in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. Torej: lastnike, ki še navedenega niso izvedli, obveščamo, da le-to čimprej opravijo! zaščite, reševanja in pomoči; osebna in vzajemna zaščita. Inšpektor je na podlagi določil 33. člena ZIN zavezancu, torej Občini Gorišnica, izrekel opozorilo in naložil, da mora do 25. 11. 2020 izdelati terminski plan usposabljanj članov občinskega štaba CZ ter izdelati postopkovnik za gasilske enote za primer razkuževanja. Navedeno je občinska uprava pripravila in poslala na inšpektorat 29. 10. 2020. Načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je na vpogled v pisarni 25, stavba občinske uprave na naslovu Gorišnica 83 a. AKTIVIRANJE ŠTABA CZ OBČINE GORIŠNICA Štab CZ Občine Gorišnica je bil v tem letu aktiviran dvakrat, in sicer obakrat ob razglasitvi epidemije. Člani štaba so aktivno sodelovali pri izvajanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb ter zagotavljanju pomoči ranljivejšim skupinam in občanom, ki nimajo pomoči svojcev in nimajo možnosti oskrbe s hrano in drugimi nujnimi zadevami. V Štab CZ Občine Gorišnica so imenovani: Stanislav Rižnar, poveljnik, Janez Prelog, namestnik poveljnika, Franc Meznarič, član, Peter Kekec, član, Slavko Rižnar, član. Sprejem minimaturantov in odličnjakov pri županu Občine Gorišnica VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Kot vsako leto so se tudi to leto pri županu 18. junija oglasili minimaturanti iz Vrtca Gorišnica. Župan jih je sprejel v sejni sobi in jim zaželel brezskrbne počitnice ter uspešen skok v šolske klopi. Po nagovoru župana so se minimaturanti posladkali in fotografirali. Prav tako je župan 15. junija na sprejem povabil odličnjake in jih za odličen uspeh tudi nagradil z županovo petico in darilom. V tem šolskem letu so z odličnim uspehom osnovno šolo zaključili: Laura Horvat, Filip Kokol, Natalija Ciglar, Miha Leben, Nia Bela, Vita Irgolič, Žiga Kokot, Lana Lindič, Dora Šandor, Nejc Trunk, Živa Trunk, Samuel Zamuda, Lucija Zelenko, Luka Zorko in Blaž Žnidarič. Župan jim je zaželel veliko uspehov v nadaljnjem šolanju in doseganju začrtane izobrazbe. Sprejem prvošolčkov v OŠ Gorišnica Na prvi šolski dan je župan v OŠ Gorišnica pozdravil 50 prvošolčkov in jim kot vsako leto predal simbolično darilo ob vstopu v šolo – nahrbtnik, zvezek, barvice, peresnico, rutico in kresničko ter seveda »sladkarijo«, da bo skok v šolske klopi bolj uspešen. Zaželel jim je veliko učnih uspehov. 13 DOMAČIJA SOK »Prvi obiskovalci« Na Sokovi domačiji smo v septembru in oktobru 2020 sprejeli prve obiskovalce – Športno zvezo Gorišnica, Sokolsko društvo Ormož in oba 2. in 3. razreda OŠ Gorišnica. PODATKI O OPERACIJI: Prijava na Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk v letu 2018, ki so predmet sofinanciranja iz naslova Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – april 2018 Naziv operacije: Sokova domačija – nujna vzdrževalna dela na mlinu, Akronim: DOMAČIJA SOK Vrednost operacije: 43.343,49 EUR, Zaprošena/odobrena vrednost: 30.198,33 EUR POVZETEK OPERACIJE: VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Ukrep: U5 Obnovitev objektov kulturne dediščine Prioriteta: P1 Spodbujanje turističnega razvoja: objekt ponuditi turistom, z možnostjo vodenega ogleda, kar bi za občino Gorišnica pomenilo večjo prepoznavnost in pridobitev nove turistične destinacije P3 Revitalizacija objektov kulturne dediščine za namene trženja in trajnostnega turizma, lokacija ne ponudi samo ogleda kulturne dediščine, nahaja se v območju Natura 2000, kar predstavlja ohranjanje narave ter posledično varstvo okolja Občina Gorišnica je obnovila objekt, ki ima evidenčno številko dediščine (EŠD 29600-Domačija Sok), in sicer prekrila streho, očistila objekt, predmete v objektu (mlin…), uredila fasado, zamenjala okna, vrata. S tem je ohranila kulturno vrednoto in jo bo turistom v prihodnosti ponudila za ogled (prikaz mletja moke na starinski način, ogled objekta z okolico). Sokov mlin se nahaja v območju Nature 2000, kar še dodatno dokazuje, da gre za objekt, vreden prenove in trženja. Z obnovo bomo posledično pripomogli tudi k ohranjanju narave in varstvu okolja. Namen je spodbujati in usmerjati tak družbeni razvoj, ki bi omogočal dolgoročne danosti za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Na območju občine bomo tako pridobili novo turistično destinacijo, kar bi povečalo prepoznavnost občine. Objekt bomo ponudili turistom, z možnostjo vodenega ogleda. To bi za občino Gorišnica pomenilo večjo prepoznavnost in pridobitev nove turistične destinacije. V letošnjem letu se je uredila še javna pot do Sokove domačije — izvedla se je geodetska odmera in asfaltiranje. OTROCI USTVARJAJO OD DOMA Gabriel Kovačec, 4. b 14 Hana Janžekovič, 4. b Živa Meznarič, 4. b Vid Lenart, 4. b Občinski svet Občine Gorišnica se je v tem letu sestal 5-krat. Na 8. redni seji dne 20. 2. 2020 so svetniki potrdili Rebalans proračuna Občine Gorišnica za leto 2020, DiiPa za recepcijo na Dominkovi domačiji in rekonstrukcijo ceste Zamušani–Tibolci, Letni program kulture Občine Gorišnica za leto 2020, Točkovnik za sofinanciranje kulturnih društev iz Občine Gorišnica, Cenik za uporabo športnih objektov, nakup zemljišča v k.o. Zamušani, imenovali predstavnika v Svet zavoda javno vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na 9. seji dne 4. 6. 2020 so svetniki potrdili Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gorišnica za leto 2019, Letni program prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja ter nakup stvarnega in finančnega premoženja za leto 2020, Pogodbo o sofinanciranju Jakob Tomažič, 3. a dejavnosti v letu 2020 z Ustanovo dr. Antona Trstenjaka, Pogodbo o izvajanju in sofinanciranju knjižnične dejavnosti za občane občine Gorišnica za leto 2020, Pogodbo o sofinanciranju varne hiše Ptuj v letu 2020, soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu, pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih pri namestitvi v stanovanjsko skupino, plačilu oskrbnih stroškov in izvajanju rehabilitacijskega programa v letu 2020 ter sprejeli odločitev, da zaradi epidemije COVID-19 občina ne bo izvedla nobene prireditve ob 25. občinskem prazniku. Na 10. seji dne 24. 9. 2020 so svetniki potrdili polletno poročilo o izvrševanju proračuna Občine Gorišnica za leto 2020, Rebalans Proračuna Občine Gorišnica za leto 2020, Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gorišnica, potrdili IP za projekt Gradnja regionalnih kolesarskih povezav, seznanil s postavitvijo nadstreška na delu stavbe v lasti Občine Gorišnica (Gorišnica 78). Na 11. seji 19. 11. 2020 so člani OS sprejeli Odlok o ustanovitvi javno vzgojno-izobraževalnega zavoda dr. Ljudevita Pivka in se seznanili s Predlogom Proračuna Občine Gorišnica za leti 2021 in 2022. Sprejet je bil sklep, da se izvede javna obravnava predloga proračuna, ki traja najmanj 15 dni. Na decembrski seji bo med drugim obravnavan Predlog Proračuna Občine Gorišnica za leti 2021 in 2022. Gradiva vseh sej občinskega sveta so na vpogled na spletni strani občine http://www.gorisnica.eu. Na 10. seji OS so člani občinskega sveta med drugim odločili tudi, da so na spletni strani občine na vpogled video posnetki celotnih sej. Vabljeni k ogledu. Urban Valenko 3. b 15 VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Seje Občinskega sveta Občine Gorišnica Vzdrževanje površin v lasti Občine Gorišnica VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Skozi celo leto se izvaja vzdrževanje površin v lasti Občine Gorišnica, kar se izvaja delno tudi z režijskim obratom. Skrbimo za urejenost športnih površin, pokopališča, črpališč namakalnega sistema, čistilne naprave v Gorišnici in na Forminu, Dominkove domačije in Sokovega mlina ... Dan spomina na mrtve Kot vsako leto je tudi letos župan v spremstvu podžupana in direktorja OU Občine Gorišnica ob dnevu spomina na mrtve položil vence na grobove ter spominska obeležja, in sicer častnima občanoma Stanku Ojniku in Alojzu Matjašiču, k obeležju padlih borcev pri domačiji Toplak, k obeležju padlih borcev pri cerkvi Sv. Marjete, k obeležju in grobu padlih borcev na pokopališču v Gorišnici ter križu. 16 Jesen na Dominkovi domačiji VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Na Dominkovi domačiji je 5. 11. 2020 ekipa RTV Slovenija posnela prispevek za oddajo Slovenski magazin, ki bo na sporedu v decembru 2020. Prav tako bo prispevek predvajan na avstrijskem programu ORF in nemškem ZDF. Vabimo vas, da si ogledate prispevek. Kot vsi vemo, za Dominkovo domačijo skrbijo člani Društva upokojencev Gorišnica in seveda tudi »vodičke ogledov«, katerim se je letos pridružila še gospa Slavica Golob. S fotografij je razvidno, da je naša domačija z našo pomočjo skrbno urejena. Irena TRUNK 17 Renata Petek, Občinska uprava Občine Gorišnica Izvajanje nalog občinske uprave v letu 2020 na področju financ in družbenih dejavnosti VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Polletno poročilo realizacije proračuna občine Gorišnica V skladu s 63. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) mora župan občinskemu svetu poročati o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Polletno poročilo je podlaga za pripravo rebalansa proračuna istega leta. Proračun Občine Gorišnica za leto 2020 je bil dne 02. 04. 2019 sprejet na 4. redni seji občinskega sveta. Na 8. redni seji občinskega sveta, dne 20. 02. 2020, je bil sprejet tudi rebalans proračuna Občine Gorišnica. Sprejeti proračun Občine Gorišnica je bil planiran v višini 6.445.205,00 EUR, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Podatki realizacije predstavljajo dejansko realizirane prihodke in prejemke in dejansko realizirane odhodke in druge izdatke v proračunu za leto 2020, torej vse plačane prihodke in odhodke. V obdobju od 1. 1. 2020 do 30. 06. 2020 so bili realizirani prihodki v višini 1.917.043 EUR in odhodki v višini 1.399.760 EUR. V prvem polletju leta 2020 je tako ugotovljen presežek prihodkov nad odhodki v višini 517.283 EUR. S polletnim poročilom realizacije proračuna Občine Gorišnica so bili člani občinskega sveta Občine Gorišnica seznanjeni 24. 9. 2020 na svoji 10. redni seji. Podpis aneksov prostovoljnih gasilskih društev v Občini Gorišnica Vsa prostovoljna gasilska društva v občini Gorišnica imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju javne gasilske službe, s katero urejajo izvajanje vsebine javne gasilske službe, začetek opravljanja in organizacijo, višino in namen sredstev za opravljanje javne gasilske službe, način nadzora nad izvajanjem in druge naloge v zvezi s porabo javnih sredstev za potrebe izvajanja javne gasilske službe. V občini Gorišnica imamo 8 prostvoljnih gasilskih društev, ki so razporejena v naslednje kategorije: 18 • III. kategorija PGD Gorišnica; • I. kategorija PGD Moškanjci, PGD Zamušani, PGD Formin, PGD Zagojiči, PGD Gajevci, PGD Mala vas in PGD Muretinci. Ob vsakoletnem sprejemu proračuna se vsem prostovoljnim gasilskim društvom v občini Gorišnica namenijo določena sredstva za izvajanje javne gasilske službe kakor tudi za njihovo opremo. Za namenjena sredstva v letu 2020 so dne 15. 03. 2020 vsi predsedniki prostovoljnih gasilskih društev iz občine Gorišnica podpisali Aneks k Pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. Študijske pomoči v Občini Gorišnica Občina Gorišnica je na spletni strani dne 09. 04. 2020 objavila Javni razpis za dodelitev enkratnih študijskih pomoči iz občinskega proračuna v občini Gorišnica za leto 2020. Vrednost vseh razpoložljivih sredstev, ki so bila namenjena za enkratne študijske finančne pomoči, je znašala 4.625,00 EUR. Razpis je bil odprt do 30. 06. 2020. Komisija za dodelitev enkratnih študijskih pomoči iz občinskega proračuna je dne 08. 07. 2020 odprla vloge. Na javni razpis je bilo pravočasno oddanih šestindvajset vlog. Nepravočasno prejetih vlog ni bilo. Sedem vlog ni izpolnjevalo pogojev, razlogi so bili: prenizka povprečna ocena, vsi izpiti niso bili opravljeni v preteklem študijskem letu in izredni študij. Vlagatelji, ki so izpolnjevali pogoje za dodelitev enkratnih študijskih pomoči, so z izdajo Odločbe o dodelitvi enkratnih študijskih pomoči iz občinskega proračuna v občini Gorišnica za leto 2020 prejeli pomoč v skupnem znesku 3.450,00 EUR. Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter v skladu s 16., 73. in 76. členom Statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenski občin, št. 57/2017) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji 10. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gorišnica. S tem odlokom se določajo organizacija in delovno področje občinske uprave Občine Gorišnica, način vodenja občinske uprave in urejajo druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave. Odlok je z dnem 02. 10. 2020 objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 55/2020, veljati je začel dne 17. 10. 2020. Sofinanciranje kulturnih programov Občina Gorišnica je na spletni strani dne 24. 02. 2020 objavila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov v občini Gorišnica za leto 2020. Vrednost vseh razpoložljivih sredstev za sofinanciranje kulturnih programov je znašala 14.662,50 EUR. Komisija odbora za negospo-darstvo in javne službe družbenih dejavnosti je dne 21. 04. 2020 opravila javno odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov v občini Gorišnica za leto 2020. Na javni razpis sta bili pravočasno oddani dve vlogi, in sicer Prosvetno društvo Ruda Sever Gorišnica in Kulturno društvo Odpev Mala vas. Nepravočasno oddanih vlog ni bilo. Prav tako ni bilo nepopolnih vlog, kar je bilo ugotovljeno pri preverjanju vlog. Z obema društvoma se je sklenila pogodba o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2020. Vaški odbor Gajevci - Placerovci Kratek sprehod skozi leto 2020 Spoštovane vaščanke in vaščani vasi Gajevci-Placerovci. Na kratko bi vam radi predstavili delovanje našega odbora v letošnjem letu. Zaradi koronavirusa je bilo naše delo zelo okrnjeno. Kljub koroni smo v ožjem krogu uspeli postaviti prvomajsko drevo. Kresovanja in družabnega srečanja nismo mogli izvesti. Čistilno akcijo smo organizirali komaj v mesecu juniju. Uredili in počistili smo okolico gasilsko-vaškega doma v Gajevcih, v Placerovcih pa zunanjost Ribiškega kluba RAK. Seveda moramo vse leto skrbeti za urejenost okolice. Poskrbeli smo za vaške otoke in posadili cvetje. Prepleskali smo vaške kozolce. Po večletnem prizadevanju smo uspeli asfaltirati cestni odsek v Placerovcih. Naprej od asfalta smo navozili in poravnali cesto. Korona je v obeh vaseh zaustavila nekaj projektov, med drugim cestni odsek v Gajevcih, adaptacijo mostu pri Žveglu, ki najbolj kliče po obnovi, in most pri Strugi. Zaradi korone letos ne bo Božička in drugih prireditev. Glede na trenutno stanje bo družabno življenje na vasi zamrlo, kar zelo vpliva na medsebojne odnose. Vaščankam in vaščanom se zahvaljujemo za vso pomoč in podporo pri različnih pridobitvah, ki so v dobro za boljše življenje v obeh vaseh. Pri projektih, ki so tekli in še tečejo, se za dobro sodelovanje iskreno zahvaljujemo Občini Gorišnica, g. županu, delavcem občinske uprave in vsem svetnikom. Tudi v prihodnje si želimo dobro sodelovanje. Ker smo tik pred prazniki, želimo vsem občankam in občanom občine Gorišnica Blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2021 pa zdravja in medsebojnega spoštovanja – ostanite zdravi! 19 VESTI IZ VASI UPRAVA OBČINE GORIŠNICA Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Gorišnica Ervin Horvat, tajnik GZ Gorišnica VESTI IZ VASI DRUŠTVA Gasilska zveza Gorišnica Vremenske razmere so bile letos ugodne, razen neurji v začetku februarja in konec avgusta, ki sta prizadeli skoraj vse vasi v naši občini. Izrazite suše letos ni bilo, kar pomeni, da tudi gasilci v naši občini nismo imeli veliko težav s požari v naravi. Imeli pa smo veliko drugih intervencij, od vetroloma, tehničnega reševanja, požarov na objektih in vozilih, dimniških požarov, reševanja obolelih s helikopterjem, vsega skupaj jih je bilo letos že 23. Poleg gašenja požarov in preventivnega delovanja smo imeli gasilci načrtovane tudi druge dogodke, ki jih zaradi koronavirusa letos nismo mogli izpeljati. Prekiniti smo morali s tečajem za operativnega gasilca, ki se je začel v začetku leta in se bo nadaljeval, ko bo mogoče. V mesecu maju smo odpovedali organizirano udeležbo Florjanove sv. maše, junija smo odpovedali tabor mladine in tekmovanje GZ Gorišnica. Zaradi odpovedi praznovanja občinskega praznika in ukrepov o omejevanju smo bili v mesecu juliju primorani odpovedati praznovanje 24. dneva gasilca GZ Gorišnica, posledično srečanje veteranov in prikaz skupne gasilske vaje GZ Gorišnica. Na začetku meseca avgusta so se razmere glede koronavirusa umirile, vendar smo zaradi naraščanja števila pozitivnih proti koncu meseca in omejitev, ki jih je sprejela vlada RS, odpovedali tudi Fire Combat v organizaciji Gasilske regije Podravje, GZ Gorišnica in PGD Moškanjci. Namen takšnega tekmovanja je predvsem približati gasilstvo mladini in medsebojno druženje. Tudi oktobra smo bili zaradi omejitev manj aktivni kot prejšnja leta. Nosilna tematika letošnjega meseca varstva pred požari je bila namenjena požarni varnosti v prostem času z naslovom »Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi.« Na osnovi statistike lahko ugotovimo, da se v prostem času in času potovanj premalo zavedamo pomena varstva pred požarom, saj je v tem obdobju še vedno »preveč« požarov, zato je potrebno prebivalstvo dodatno poučiti in dvigniti osveščenost. Da bi prosti čas minil brezskrbno in veselo, je pomembno, da poskrbimo za 20 požarno varnost. Na mnogih področjih v državi in svetu se je delovanje društev in ostalih interesnih skupin ustavilo. Tudi pri gasilstvu se je druženje zmanjšalo, kar pa ne pomeni manj dela in odgovornosti. Gasilci spadamo v reševalno službo, ki mora ne glede na vse dejavnike še vedno nuditi in izvajati reševanje, ko nas ljudje potrebujejo. Intervencije so in bodo vedno ne glede na epidemijo oz. pandemijo. To je naše poslanstvo, za katerega smo se odločili in s pogodbami z lokalno skupnostjo za- vezali. In prav to je tisto, v čemer se gasilci razlikujemo od drugih društev, ki jih imamo v občini oz. v državi. Ker smo že skoraj zakorakali v zimski letni čas in se je kurilna sezona že začela, to posledično pomeni, da morajo lastniki kurjave s trdimi gorivi poskrbeti za redno čiščenje kurišč in dimnikov. Le s takšno preventivo se lahko lastniki izognejo dimniškim požarom, ki so v Sloveniji zelo pogosti. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ in ostanite zdravi! Stanislav Rižnar, predsednik PGD Formin Obnova vaško gasilskega doma Formin Vaščani Formina smo dočakali, da se bo vaško-gasilski dom Formin saniral in prenovil. Letos je za to sanacijo namenjen del sredstev v poračunu Občine Gorišnica. Po dogovoru z gospodom županom smo z deli začeli oktobra. Z velikim veseljem smo se gasilci in vaščani odločili, da tudi sami primaknemo svoj delež in določena dela postorimo sami. Zbrali smo se v soboto, 3. oktobra 2020, in izvedli delovno akcijo. Ta dan smo iz dvorane odpeljali in preskladiščili opremo (mize, stole, vitrine, pokale, diplome …). Odstranili smo vse lesene stenske obloge ter stropne in talne obloge (ploščice). Največji izziv je predstavljal oder, v katerem je bilo ogromno gramoza. Kljub izmučenosti ob koncu dneva nas je obdajalo za- dovoljstvo, da se težko pričakovana obnova dejansko začenja. Dvorano smo pripravili do te mere, da se bodo lahko nadaljnja dela, nadzor nad katerimi je prevzela Občina Gorišnica kot investitor, nemoteno nadaljevala. Stari vaško-gasilski dom smo zapustili z zavedanjem, da se sedaj lahko začne druga faza del, in z mislijo, da bomo že naslednje leto ponosno dočakali sodobnejši in prenovljeni dom. Marija Vajda Leto 2020 nam bo zagotovo ostalo v spominu. Družabno življenje naših članov je na preizkušnji. Zaradi koronavirusa se moramo strogo držati ukrepov, ki jih tudi spoštujemo, tako da so bila odpovedana vsa tradicionalna druženja in aktivnosti. V februarju so stekle priprave na 68. zbor članov, ki smo ga načrtovali 14. marca. Članom in povabljenim gostom smo poslali vabila, zbrali smo število udeležencev, vendar nam je koronavirus onemogočil izvedbo najštevilčnejšega srečanja naših članov. To je dogodek, na katerem se večina naših članov po enem letu sreča s svojimi znanci in prijatelji, zato je tudi udeležba najštevilčnejša. Tudi našega letnega plana ni bilo mogoče izvajati. V aprilu smo načrtovali izlet članov. V maju smo se želeli udeležiti Dnevov medgeneracijskega sožitja v Ljubljani. Na tej vseslovenski razstavi bi sodelovale tudi rokodelke našega društva Cvetje jeseni. K sodelovanju so bila povabljena le tri društva PZDU Spodnje Podravje Ptuj in med njimi je bilo izbrano naše. Obenem bi ta čas izkoristili za ogled Ljubljane in njenih znamenitosti. Junija smo načrtovali kegljaške aktivnost in rokodelke bi za ljubitelje ročnih del pripravile dan odprtih vrat. Julija bi sodelovali na občinskem prazniku in v športnih aktivnostih v počastitev občinskega praznika. Avgusta imamo upokojenci načrtovani dopust. 8. septembra bi nas naš nepogrešljiv organizator Franc Bezjak popeljal na tradicionalno romanje po njegovi izbiri. Septembra smo na Dominkova domačiji sicer imeli trgatev, vendar ob upoštevanju navodil Nijz-ja. V dobrih dveh urah smo ob skromni udeležbi obrali brajde in se razšli. Ni bilo tistega druženja in veselja, kot smo ga bili navajeni prejšnja leta. V oktobru smo planirali razna predavanja, najpomembnejše je bilo dogovorjeno z ZDUS-om in našo občino na temo varnosti pešcev v prometu. Tudi to predavanje je odpadlo. Mesec december je bil v našem društvu običajno najbolj pester. Za ta mesec smo planirali obiske in obdarovanje starejših in bolnih članov na njihovih domovih. Vsako leto so naš predsednik in poverjeniki obiskali vse naše člane, ki živijo v domovih za starejše, bodisi pri nas ali v sosednji Hrvaški. Odpovedani so bili tudi obiski naših članov, starih 90 in več let, ki smo jih ob njihovih rojstnih dnevih obiskali in jim podarili skromno darilo. Letos je bilo na seznamu 16 članov, ki so dopolnili 90 in več let. Najstarejša med njimi je bila Jožefa Reberc iz Gorišnice, ki je 25. 2. praznovala 100-letnico rojstva. Njenega rojstnega dne so se udeležili predsednik in članice DU Gorišnica. Kot vsako leto smo tudi letos želeli pripraviti prednovoletno srečanje članov, ki ga žal zaradi razmer ne moremo izpeljati. Tistih nekaj tednov, ko nam je bilo dovoljeno druženje, smo se člani udeleževali raznih aktivnosti, kot so telovadba po vaseh in kolesarjenje ob torkih. Šahisti so trenirali, saj bi letos naše društvo organiziralo državno prvenstvo v šahu. Tudi kegljači so preizkušali svojo kondicijo ob visečem kegljanju, rokodelke smo se družile, dokler nam je bilo dovoljeno. Tudi JO in NO društva se nista sestajala, v nujnih primerih smo se sestali le vodstveni člani društva. Letos nas je zapustilo že 14 članov, med umrlimi je bil tudi naš častni član Franc Meško. Tudi slovo od naših članov je bilo okrnjeno. Ker naše društvo deluje tudi na humanitarnem področju, v tem kriznem času aktivno deluje projekt Starejši za starejše. Vključeni so v delovanje CZ in RK pod okriljem naše občine. Vsi si želimo, da bi čim prej premagali koronavirus. Bodimo strpni drug do drugega in dosledno izvajajmo ukrepe, da bomo lahko čim prej nadaljevali naše društveno delo po začrtanem programu. OSTANITE ZDRAVI! Društvo gospdinj Gorišnica Kot v vseh društvih smo tudi v društvu gospodinj letos primorane počivati. Vse želje in cilje, ki smo si jih postavile za leto 2020, bomo prenesle na naslednje, upamo, da boljše prihajajoče leto. Še bodo prišli časi, ko se bomo družile, zabavale, odšle na izlet, pohod ali si pripravile piknik. Seveda bomo ob boljših časih sodelovale tudi z drugimi društvi. Sedaj, ko smo več doma, se posvetimo družinskemu življenju in zdravju. Rada bi izpostavila praznike, ki prihajajo. V božičnem času bomo tudi letošnje leto za svoje družine, svojo dušo in nenazadnje tudi za ohranjanje tradicije pripravljale jedi in peciva. Vsaka jih bo pripravila po svoji moči in zmogljivosti in vsaka se bo drugače potrudila, da bo božični čas lep in praznično preživet. Kakorkoli bomo naredile, si božiča in božičnih praznikov ne predstavljam brez orehove potice, strojnih keksov ali medenjakov, ki jih lahko ustvarite skupaj z otroki ali vnuki. Želimo vam vesele in blagoslovljene božične praznike. 21 VESTI IZ VASI DRUŠTVA Delovanje DU Gorišnica v času epidemije Tjaša Mlakar VESTI IZ VASI VESTI Utrinki jesenskega časa v enoti Muretinci Našo enoto Muretinci bogati veliki park, ki celo leto razveseljuje naše stanovalce in omogoča različne aktivnosti. Jesen v našem parku prinese tudi polno jesenskih opravil, ki so bile letos prilagojene razmeram, povezanimi s COVID-19. V luči ukrepov smo se zaposleni skupaj s stanovalci lotili opravil, ki nam jih je prinesel jesenski čas. Letošnja jesen se je najprej začela s trganjem grozdja, ki je bogato obrodilo na domskih brajdah. Iz grozdja smo nato skuhali jurkin sok in marmelado, ki smo jo vsi skupaj z veseljem poskusili. Celotno jesen nas je čakalo tudi grabljanje listja, ureditev gredic in spravilo koruze. Dogodki, ki so prinesli veliko smeha, dobre volje in nasmejanih obrazov. In ne samo to, ti dogodki so tudi povod, ob katerih se stanovalci spominjajo svojih izkušenj iz preteklosti, obujajo spomine na opravila, ki so jih bili vajeni od doma. Vsako leto v jesenskem času se naši stanovalci še posebej razveselijo trganja koruze in kožuhanja. Opravila, ki so ga bili vajeni od doma ali pa so bili z njim kako drugače povezani. Ob tovrstnih dogodkih se splete veliko zgodb iz domačih krajev, ki jih razlagajo stanovalci. Tako je nastala tudi zgodba naše stanovalke Terezije Rajšp, ki je z nami delila spomin iz svojega domačega kraja in izkušnjo s kožuhanjem v naši enoti. Stanovalka je zapisala: »Doma sem iz slivniškega Pohorja, soseda pljučne bolnice na Pohorju. Doma smo imeli kmetijo in dosti živali (konje, govedo, svinje). Tako je bilo dosti dela, imeli smo tudi njive, travnike in gozdove. Sadili smo dosti krompirja, korenja, zelja, sladkorne pese, repe, tudi za prodajo. Sejali smo rž za moko, ječmen in oves za živali. Koruza pri nas ni uspevala, ker je že previsoko. Imeli pa smo dva velika vrta za solato, čebulo, peteršilj in drugo zelenjavo, tudi rože – več vrst. Imeli smo tudi dosti vrst sadja za pijačo, tudi za ozimnico in za domačo uporabo – kaj smo pač rabili, da ni bilo treba kupovati. Tako smo morali že otroci precej delati na njivah, pasti živino, hoditi tudi v šolo. Nekaj pa sem tudi že pozabila. Trenutno sem v Domu Muretinci. Tu okrog je dosti koruze in tako smo se jeseni lotili kožuhanja. Eni so šli trgat koruzo, nekaj nas je ostalo doma, da smo ličkali. Imeli smo se zelo lepo, nato smo dobili južino in sok pa tudi pecivo in tako je minilo kožuhanje. Pri nas tega običaja ni bilo. Vesela pa sem, da sem lahko bila del tega v Muretincih, ki so postali moj novi dom.« Po trganju koruze in njenem spravilu, je nastala tudi »tetka Jesen«, ki naše stanovalce sedaj pozdravlja iz parka in nas spominja, kako barvita je lahko jesen tudi v trenutnem času. Tjaša Mlakar Izkušnje stanovalcev Doma upokojencev Ptuj s komunikacijo preko spleta V času, v katerem smo se znašli zaradi spopadanja z epidemijo COVID-19, ko se vsi skupaj srečujemo z ukrepi in omejitvami, je potrebno omeniti, kako pomembno je ohranjanje odnosov z bližnjimi, čeprav osebni stiki niso mogoči. Z ukrepi popolne prepovedi obiskov smo se srečali tudi v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj, kar je posledično privedlo do tega, da je našim stanovalcem obisk s strani svojcev onemogočen. Vedeti pa moramo, da je stik naših stanovalcev 22 s svojci izredno pomemben. Odnosi s svojci so namreč tisti, ki dajejo občutek pripadnosti in sprejetosti. Na tem mestu je še posebej pomembno ohranjanje stika s starejšimi, ki pogosto sami ne zmorejo več navezovati in ohranjati medsebojnih odnosov, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi nezmožnosti uporabe različnih sredstev komuniciranja. Ker osebni odnos v danih razmerah ni mogoč, smo našim stanovalcem stik s svojci omogočili preko brezplačnega tele- fonskega omrežja Skype. Na ta način smo jim želeli omogočili začasno nadomeščanje osebnih stikov in medsebojno komunikacijo z namenom ohranjanja medsebojne povezanosti. Na ta način so naši stanovalci dobili novo izkušnjo komunikacije preko sodobnih omrežij, kar pa je najbolj pomembno, lahko ohranijo povezanost s svojimi svojci in z njimi poklepetajo o vsakdanjih temah. S komunikacijo preko spleta naši stanovalci v času prepovedi obiskov do- bijo občutek varnosti, da so domači še vedno ob njih, čeprav niso fizično prisotni, ohranja se povezanost s svojci, ki se je gradila toliko let. Vedeti moramo, da tudi naše stanovalce skrbi kako so domači in preko video-klica lahko dobijo informacije iz prve roke, svojca ne samo slišijo ampak tudi vidijo, kar je za obe strani pomembno. Stanovalci so bili v začetku precej nezaupljivi do sodobne tehnologije. Njihovi odzivi in nasmejani obrazi pa so bili na koncu več kot pozitivni. Stanovalci po pogovoru opisujejo kako lepo je videti svojce, lepo je vedeti, da so zdravi in veseli, stanovalci si oddahnejo, ko vidijo poznane obraze svojcev in lahko poklepetajo o tem kako so in o čisto vsakdanjih stvareh. V pogovorih ne manjka nasmejanih obrazov, prisotne pa so tudi solze sreče, ko po dolgem času zagledajo svoje domače. Njihovi odzivi pa so pomembni tudi za nas zaposlene, ko vidimo kako pomirjujoče delujejo pogovori na naše stanovalce. V kolikor še z vašim svojcem niste klepetali preko Skypa, Viberja, WhatsAppa in drugih podobnih programov, pa bi to želeli, nam to sporočite v posamezno enoto Doma upokojencev Ptuj. naročenih kosil bomo v enoti Muretinci s strani Doma v letu 2021 organizirali začetek dostave kosil na dom. Kosilo na dom lahko naročijo vse osebe, starejše kot 65 let, oz. odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalno kronično oz. neozdravljivo boleznijo. Ker je vedno več povpraševanj o možnosti dostave kosila na dom, vabimo zainteresirane, da se prijavite v recepcijo enote Muretinci na tel. številko 02 620 74 31. Informacije o morebitnih naročnikih zbiramo do 31. 1. 2021. Hrano bomo pripeljali v naših menažnih posodah, ki bodo skrbno shranjene v termo boksih, kar zagotavlja ustrezno temperaturo jedi. Trenutno je cena kosila 4,77 EUR, če ga naročnik odnese domov. V kolikor želi, da ga postrežemo v naši jedilnici (izven časa nevarnosti za COVID-19), znaša cena za kosilo 5,12 EUR, če je kosilo dietno, stane 5,30 EUR. Dostava kosila do 4 km je 1,00 EUR. Dostava kosila nad 4 km je za vsak začeti kilometer 30 % cene bencina. Jelka Sužnik Prehrana starejših je izjemnega pomena. Poleg vseh sprememb, ki jih prinese starost, ne gre zanemariti različnih akutnih in kroničnih bolezni, ki lahko močno vplivajo na življenje in prehranjenost starejših. Zaradi številnih kroničnih obolenj se starejši istočasno zdravijo z različnimi zdravili, ki lahko negativno vplivajo na prehranjevanje (spremembe v apetitu, spremembe v prebavi, absorpciji in metabolizmu hranil). Zato načrtovanje prehranske oskrbe v Domu temelji na upoštevanju predpisane vrste prehrane ob upoštevanju individualnih potreb posameznika. Naši stanovalci se v največji meri prehranjujejo z varovalno prehrano. Najpogostejše diete, s katerimi se srečujemo, so želodčna in žolčna, sladkorna in srčna dieta. Zagotavljamo tudi pripravo posebnih vrst diet, kot je na primer celiakalna. Veliko stanovalcev in starejših nasploh mora zaradi različnih vzrokov uživati hrano spremenjene konsistence (gosto tekočo, pasirano, rezano in enteralno prehrano). Vse vrste hrane v enoti Muretinci ponujamo tudi zunanjim uporabnikom, v kolikor si dostavo zagotovijo sami. Nekaj uporabnikov si že prevzame kosilo v enoti, nekaterim ga odvažajo socialne oskrbovalke Centra za socialno delo Spodnje Podravje. V primeru zadostnega števila novo 23 VESTI IZ VASI VESTI Kosilo na dom Jelka Sužnik VESTI IZ VASI VESTI Naši stanovalci v času izrednih razmer V Domu upokojencev Ptuj, enoti Muretinci, biva 120 stanovalcev, ki zaradi epidemije virusa COVID-19 že od začetka marca nima možnosti odhodov domov in osebnih stikov s svojci. Omejili smo tudi druženja v večjih skupinah. Enota je prednostno namenjena stanovalcem z diagnozo demenca. Prav te je v teh razmerah še težje zadržati in omejevati, saj ne razumejo navodil oz. jih takoj pozabijo. Zaposleni se vsak dan trudimo, da imajo stanovalci dobro zapolnjen čas in čim več aktivnosti. Prav sedaj je prišel do izraza park, ki omogoča veliko možnosti za dnevne sprehode. Veliko jih ne hodi več samostojno in potrebujejo pomoč. Tisti, ki pa še lahko hodijo, radi izkoristijo lepe sončne dneve za sprehod po okolici enote, kjer posedajo na klopcah ob potkah, v vrtnih utah ali v senci pod drevesi ali zgolj na lastnem balkonu ali letnem delu paviljona. Vsak lahko najde kotiček, ki mu najbolj ustreza. Tisti bolj aktivni stanovalci tudi z veseljem pomagajo pri skrbi za park. Ker nekaterih stanovalcev ne zmoti niti hladno vreme, ob odhodih ven poskrbimo, da se primerno oblečejo in obujejo. Velkiko stanovalcev tega ne zmore več, tistim je potrebno pomagati. Trenutno jim pomagamo samo redno zaposleni in zaposlena preko javnih del. Tudi ti stanovalci, ki sami ne morejo ven, so neizmerno veseli in hvaležni za vsak odhod na sonce, za vsako vožnjo po domskem parku ali le za sončenje na balkonu. V lepem vremenu vse leto koristimo zunanje prostore in površine enote. Tam potekajo organizirane aktivnosti, kot so skupinska telovadba, zajtrk ali kosilo na terasi, različne družabne, terapevtske aktivnosti in vključevanje nekaterih stanovalcev v urejanje okolice doma. Sedaj smo le bolj pozorni na razdalje med stanovalci. Eden izmed stanovalcev je povedal: »Hvala bogu, da lahko grem v park, da ne čepim cele dneve v sobi. Če bi moral biti v sobi, bi bilo kot v zaporu.« Še posebno v teh za vse nas hudih časih želimo, da bi čimprej zasijala mavrica. Pravijo, da za vsakim dežjem posije sonce. Tudi ti hudi časi bodo odšli in potem bo zažarela mavrica, prav takšna, kot jo vidite na naši fotografiji. Nad našim parkom je tako zasijala v marcu, malo pred temi hudimi časi. Upamo, da jo kmalu spet zagledamo. OTROCI USTVARJAJO OD DOMA Leon Zver, 3. a 24 Tai Šterbal, 3. a Milko Panikvar, komandir PP, Marjan Vrtič, vodja policijskkega okoliša Nekaj nasvetov za boljšo varnost! Poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost (odsevne trakove in nalepke, kresničke), ne vozite se s kolesom brez luči in odsevnikov. Vedno hodite po pločniku, če je cesta brez pločnikov, hodite po levi strani, saj lahko tako pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti, in se umaknete. Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Pred vožnjo poskrbite, da bodo stekla in vzvratna ogledala čista in da se z vozila med vožnjo ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Preventivno opozorilo občanom Ne nasedajte goljufom in prevarantom, ki izkoriščajo razmere zaradi koronavirusa. Pojavljajo se že posamezni prevaranti, ki se želijo okoristiti na račun zlasti starejših občanov. Pod različnimi pretvezami, da jim želijo pomagati (na primer s plačilom položnic, nakupom zdravil in nujnih življenjskih potrebščin ipd.), od njih jemljejo denar in jih tako okradejo. Policisti vam svetujemo, da neznancev ne spuščate v svoj dom. Bodite previdni in ne nasedajte sumljivim ponudbam. Starejšim, ki potrebujejo pomoč, svetujemo, naj se obrnejo na sorodnike, znance ali druge osebe, ki jim zaupajo. Če vendarle postanete žrtev tatov ali prevarantov, obvestite policijo na telefonsko številko 113. Igor Belšak, pomočnik komandirja Mednarodni dnevi boja proti nasilju Ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju, ki se obeležuje med 18. 11. in 10. 12. 2020, tudi policija izvaja vrsto aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nujnosti prijave in ustrezne zaščite žrtvam nasilja! Letošnje leto je posebej zaznamovano z ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Ti ukrepi imajo lahko velik vpliv na dinamiko družinskega življenja. Veliko podjetij in ustanov je zaprlo svoje prostore, zato mnogi preživljamo ves svoj čas v domačem družinskem okolju. Na preizkušnjo so postavljeni vsi naši odnosi, kar lahko privede do stopnjevanja napetosti, ki lahko preide v nasilje. Ob tem ne smemo prezreti otrok, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah in jim šola predstavlja varen kraj, sošolci, prijatelji, šolski svetovalni delavci pa so zanje edine osebe, ki jim zaupajo in s katerimi se lahko pogovorijo o svojih težavah v družinskem okolju. Kaj je nasilje nad ženskami? Nasilje v družini, trgovina z ženskami, spolne zlorabe, nasilje v oboroženih konfliktih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ... Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Katere oblike nasilja nad ženskami poznamo? Žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje, klofutanje, pretepanje, brcanje, lasanje, posilstvo, spolno nadlegovanje, ekonomsko nasilje, prisilna prostitucija, trgovanje Ne meči petard Mnogim državljanom je uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna, vzbuja jim strah, nelagodje in daje občutek nevarnosti. Največjo nevarnost predstavljajo petarde s črnega trga, saj so lahko zelo vprašljive kakovosti in pogosto s serijskimi napakami. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter z vzgledom pripomorete k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Vir: www.policija.si Vsem občanom občine Gorišnica in bralcem glasila Vesti iz vasi želi kolektiv Policijske postaje Gorišnica mirne in varne praznike ter srečno in uspešno prihajajoče leto 2021! s človeškimi organi … Povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje je najpogostejše nasilje, npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje … Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje, so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd. 25 VESTI IZ VASI VESTI Zima v cestnem prometu VESTI IZ VASI VESTI Spolno nasilje so posilstvo, različne oblike spolne zlorabe, spolno nadlegovanje ipd. Spolno nasilje je vsako dejanje s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja, oziroma se ob njem počuti slabo ali jo je strah. Prav tako je dejanje, ki je storjeno proti volji ženske, z izsiljevanjem, zlorabo moči, uporabo fizične sile ali z grožnjo. V partnerski oziroma zakonski zvezi ni nič drugače. Spolno nasilje je nesprejemljivo in kaznivo dejanje. Spolni odnos proti želji žene ali partnerke je posilstvo! Ekonomsko nasilje je obvladovanje, nadziranje druge osebe s pomočjo sredstev za preživetje in je vsako siljenje v finančno odvisnost. Večina povzročiteljev nasilja v družini npr. nadzira družinske finance in ženski ne pusti razpolagati z denarjem. Povzročitelji se zavedajo, da jih bodo partnerke, če bodo od njih ekonomsko odvisne, težko zapustile. Ko govorimo o oblikah izkoriščanja v primerih trgovine z ženskami in deklicami, pa največkrat govorimo o prisilni prostituciji, prisilnem delu, beračenju, služabništvu, lažnih porokah ali trgovanju s človeškimi organi, tkivom in krvjo. Značilnosti nasilja v družini in nad ženskami Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v na videz urjenih družinah in da je lahko tudi namerno. Nasilje s strani intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega referenčnega okvirja. • Dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni. • Običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki. • Gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami. • Približno polovica žrtev bo o tem, kar se jim dogaja, spregovorila s sorodnico/sorodnikom ali prijateljem/prijateljico. • V povprečju žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč. • Zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem. Kako lahko prekinem partnerjevo nasilje oziroma se zavarujem pred njim? 26 Čim prej poiščite pomoč ali pokličite 113 in prijavite nasilje. Iz prakse je znano, da se v trenutku, ko se začne žrtev upirati nasilju, ko začne iskati pomoč, ali ko želi oditi, nasilje s strani partnerja pogosto še poveča. Predlagamo vam, da čim prej poiščete pomoč v obliki (svetovalnega) pogovora z osebo, ki je strokovno usposobljena za delo z žrtvami nasilja (informacije o nekaterih nevladnih organizacijah najdete na koncu te priloge). Z njo se lahko pogovorite o oblikah pomoči, ki bi bile za vas in vašo situacijo najprimernejše. Obstaja več oblik pomoči: telefonsko svetovanje, osebno svetovanje, skupine za samopomoč, krizni centri, varne hiše. Na centru za socialno delo so vam dolžni pomagati, vam posredovati informacije in vas seznaniti z vašimi pravicami. Dodelijo vam denarno pomoč, če ste do nje upravičeni. Če vam bo partner/ka grozil z nasiljem, takoj pokličite policijo za posredovanje. Pri sebi vedno imejte mobilni telefon, s pripravljeno številko policije na hitrem klicanju. Prosite sosede, da pokličejo policijo, če bodo iz vašega stanovanja slišali vpitje, razbijanje ali jok. Tudi če vas partner ne bo fizično napadel, ampak bo povzročal druge oblike nasilja, zaradi katerih boste ogroženi, pokličite policijo. Policija se mora na klic na pomoč odzvati, tudi če niste doživeli fizičnega napada. POMEMBNO: • Priporočamo vam, da sproti zbirate vse dokaze o posameznih dejanjih psihičnega nasilja, da si zapišete vse datume in natančno opišete, kaj se je dogajalo, da shranite morebitne dokaze (pisne, SMS sporočila, posnetke), pridobite priče, skratka vse, česar se spomnite, potem pa s temi dokazi odidete na policijo in prijavite psihično nasilje. • Če policije za posredovanje ne pokličete, ko se nasilje dogaja, lahko podate prijavo nasilja kasneje. Predlagamo vam, da nasilje prijavite čim prej, saj imajo različna kazniva dejanja različen rok zastaranja. Nasilje lahko prijavite na najbližji policijski postaji, na policijski upravi, ali na okrožnem državnem tožilstvu. • Če ste utrpeli kakršnekoli poškodbe, se obrnite tudi na zdravnico ali zdravnika. Tudi če vas partner zlorablja psihično in/ali čustveno, se obrnite na zdravnico ali zdravnika, ki naj vas informira o možni nadaljnji pomoči. Če ste fizično ogroženi, se lahko za krajši čas umaknete v katerega od kriznih centrov, ki delujejo vse dni v tednu, 24 ur. Za daljše obdobje (največ eno leto) se lahko umaknete tudi v varne hiše, ki se nahajajo na tajnih lokacijah in so varovane. • Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti tudi uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo. Anonimna e-prijava Čeprav je na spletnem portalu policije in na anonimni telefonski številki 080 12 00 mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje. Toda otroci ne pozabijo! Raziskave so pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Veliko otrok je prepričanih, da so tudi sami delno krivi oz. da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. Vendar pa krivda ni nikoli otrokova! Ukrep prepoved približevanja Ta ukrep po Zakonu o policiji lahko izreče policist povzročitelju nasilja, če na kraju dogodka ugotovi, da je povzročal nasilje in če obstaja sum, da vas bo povzročitelj nasilja še naprej ogrožal. Ukrep prepovedi približevanja pomeni, da mora vaš partner oditi iz vaše bližine, se izseliti iz vajinega skupnega bivališča in vas ne sme nadlegovati niti osebno niti po telefonu ali drugih komunikacijskih sredstvih. Policisti na kraju posredovanja izrečejo prepoved približevanja za 48 ur. Preiskovalna sodnica ali sodnik Odredbo oziroma ukrep potrdi ali zavrže v roku 24 ur in ga lahko podaljša do 10 dni. Kasneje lahko ukrep prepovedi približevanja na predlog žrtve podaljša do 60 dni. Več o nasilju nad ženskami in postopkih prijave ter drugih nasvetih pa najdete na spletnih straneh policije www. policija.si Irena Rojko, vodja preventivnega dela programa Mostovi (Ars Vitae) Življenje se je v večini družin v času nove realnosti, ki ji rečemo covid-19 in smo ji priča nekaj več kot mesec dni, postavilo na glavo. Ali morda na noge? Presenetljivo se mi zdi, kako hitro smo se privadili tej novi realnosti, brez pretiranega jamranja in upiranja. Kot bi to počeli že ničkolikokrat. Če smo morda prve dni, ko se je zaprlo javno življenje, celo stvar videli kot popolno katastrofo, kot nekaj nepojmljivega, danes situacija kaže še druge plati. Predvsem na področju družinskega življenja in okoljske situacije. Ker nisem strokovnjak za okoljsko problematiko, se bom posvetila spremembam v družinskem življenju, ki me osebno prizadevajo in s katerimi se ukvarjam tudi v službenem času kot vodja preventivnega dela programa Mostovi v Društvu Ars Vitae, kjer med drugim tudi individualno delam z družinami, ki se srečujejo z različnimi izzivi, predvsem na področju vzgoje. Vedeti moramo, da smo se skoraj čez noč znašli v novi, izjemni situaciji, tako otroci kot starši, ko na novo strukturiramo naš čas, naš vsakdan in naše navade. Načrtovanje in vzpostavljanje rutine in urnika Z ukinitvijo javnega življenja, odpovedjo športnih, kulturnih in drugih prireditev ter vsega, kar združuje več ljudi na enem mestu, se je naenkrat pojavil tudi časovni vakum in ljudje so naenkrat postali lastniki večjih količin prostega ali bolje rečeno nestrukturiranega časa. Prav tako smo dobili navodilo, da moramo ostati doma. In kaj sedaj? Zelo dobrodošlo in v veliko pomoč je, če že od vsega začetka skupaj z otroki vzpostavimo in načrtujemo dnevno rutino: vstajanje, zajtrk, pri predšolskih otrocih čas za igranje, pri šoloobveznih otrocih čas za učenje – v enem ali dveh delih, odvisno, koliko dela oziroma nalog dobijo s strani šole – kuhanje, obroki, čas, ko gremo ven na prosto, gibanje, za starejše otroke čas za računalnik, telefon … Otroci potrebujejo načrtovanje in rutino, da se počutijo varne, obenem pa preprečimo družinski kaos in vzpostavimo red. Ko otroška soba postane učilnica in ko bi naj starši postali učitelji Z zaprtjem šol in uvedbo šolskega dela preko spleta smo se starši kar naenkrat znašli pred vprašanjem: Kaj in kako? Najprej se moramo zavedati, da zdajšnja situacija ni primerljiva s situacijo, ko je otrok doma delal samo domačo nalogo in ponavljal snov, temveč da gre za samostojno učenje od doma, podprto s strani šole. Pri tem je najbolje, da pri tem skupaj z otrokom vzpostavimo neko rutino, kdaj bo »v šoli« – najbolje dopoldan – in mu jasno predočimo, da je tudi ta šola od doma njegova naloga, dolžnost in odgovornost in da smo starši samo opazovalci in spremljevalci njegovega učnega procesa. Zavedam se, da so med posameznimi otroci, kar se tiče samostojnosti pri učnem delu, precejšnje razlike. Medtem ko so nekateri otroci sposobni samostojno opraviti vse naloge, drugi potrebujejo nenehno navzočnost, spodbudo in pomoč staršev. Morda je ravno sedaj pravi čas za izziv, da otroka postopoma naučimo večje samostojnosti pri učnem delu. To v začetku zahteva več časa in energije, vendar se nam kmalu obrestuje. Pri otrocih na nižji stopnji, še posebej v prvi triadi, sta naša prisotnost pri procesu učenja in naš vložen čas večji kot kasneje v višjih razredih. Kaj storiti, če otrok posamezne snovi ne razume? Ne vskočite takoj z razlago, temveč mu postopoma dajajte nasvete, da do rešitev pride sam. Pustite ga, da razmisli, da sam poišče odgovore, rezultate, rešitve. Če niti vi niti otrok niste prepričani o razumevanju določene učne snovi ali teme, je bolje, da jo pustite ob strani in se po pomoč obrnete na učitelja. V zadnjem času se na spletu pojavljajo tudi posnete razlage določenih snovi, ki so jih posneli študentje različnih fakultet (razlagamo.si) in pridejo prav predvsem učencem višjih razredov in srednješolcem. Pri učencih, ki imajo že drugače večje težave pri učenju in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, je v teh časih še težje. Po navadi je tako, da pri teh učencih (in največkrat tudi starših) šepa tudi osnovno računalniško znanje in težko spremljajo že navodila, ki jih pošiljajo šole. Šole se trudijo, da bi čim bolj pomagale tem otrokom, da ne bi ostali preveč zadaj. Pomembno je, da šolsko učenje doma ne predstavlja in ustvarja dodatnega stresa v odnosu starši – otroci. Dajmo otrokom (večjo) odgovornost pri družinskih opravilih Ker imamo več časa, lahko otroke naučimo veliko novih stvari, ki niso povezane s šolskim znanjem, ampak z našim skupnim družinskim življenjem. Tukaj imam v mislih gospodinjska opravila in razna opravila okrog hiše. Največkrat se tega učenja v predkorona časih nismo lotili, ker za učenje teh dejavnosti potrebujemo več časa ter potrpljenja in smo jih raje opravili sami. Seveda moramo tudi tukaj upoštevati starost otroka, da ga ne učimo in mu ne nalagamo opravil, ki jim še ni dorasel. Lahko pomagajo pri kuhanju, morda celo sami skuhajo kakšno jed, pomagajo pri spravilu drv, prekopavanju vrta … Pomembno je, da jim damo vedeti, da so pomemben člen naše družine. Otroci imajo radi, če lahko prevzamejo odgovornost za kakšno stvar in da jim zaupamo. Počnimo stvari, za katere prej ni bilo časa Prav gotovo so v vsaki družini stvari, za katere nikoli nismo našli časa, ker so bile vedno določene druge stvari, ki so imele prednost. Na primer pospravljanje omar, sortiranje igrač po starosti, barvanje stene v sobi, slikanje, vrtnarjenje, igranje kart … Ta čas, ko smo več doma ali smo doma cele dneve, je lahko velika priložnost, da kot družina veliko teh stvari počnemo in preizkusimo skupaj. Pomembno je, da pri načrtovanju vključimo tudi otroke. S tem, ko nekaj počnemo skupaj, se pogovarjamo in spoznavamo. Za to nam je prej po navadi primanjkovalo skupnega časa. Tudi, če se kdaj samo dolgočasimo, ni nič narobe. Digitalno druženje vrstnikov Ker so osebni kontakti z vrstniki nezaželeni oziroma prepovedani, je digitalno druženje naenkrat pomembno in splošno odobravano. Starši smo tukaj pred izzivom, kako našim otro- 27 VESTI IZ VASI VESTI Družinsko življenje v času epidemije – katastrofa ali nova priložnost? kom določiti, koliko časa so lahko na družbenih omrežjih in nasploh pred ekrani. Tukaj moramo biti fleksibilni in otrokom dovoliti več časa pred ekrani, kot bi si mi drugače želeli, vendar jih moramo vseeno časovno omejiti. Ločiti moramo tudi čas, ko otrok potrebuje računalnik za šolske obveznosti, in čas, ki ga potrebuje za druženje s prijatelji. Časa, ki ga preživi pred računalnikom za potrebe šolskega dela, ne smemo vštevati k času, ki jim je namenjen za druženje in skupinsko igranje video iger. Zdaj je morda tudi čas, ko lahko s svojim otrokom ali mladostnikom skupaj odigramo kakšno video igrico in se pustimo podučiti na tem področju. Morda bomo potem celo razumeli njihovo navdušenje. VESTI IZ VASI VESTI Konflikti ne bodo izginili – kam in kako z njimi? Konflikti, kreganje, slabi odnosi, napetosti v družini tako med brati in sestrami kot tudi med starši in otroci s pojavom krize seveda ne bodo izginili. Lahko da se bodo pri nekaterih družinah še okrepili in poglobili. Pri določenih družinah se bodo mogoče zato, ker člani niso navajeni toliko časa preživeti skupaj, morda pojavili na novo. Če teh konfliktov ni moč obvladati in se stopnjujejo, je prav, da se obrnete na zunanjo pomoč ali morda samo vprašate za nasvet. Občutki strahu in negotovosti – kam z njimi? Vprašanje, ki bi ga morda morala postaviti na prvo mesto. S pojavom koronavirusa smo naenkrat izpostavljeni nepredvidljivim spremembam in s tem povezanemu strahu, stresu in negotovosti. Pojavljajo se vprašanja: Bom ostal zdrav? Bodo moji člani družine ostali zdravi? Bomo preživeli? Bom obdržal zaposlitev? Kako dolgo bodo še zaprte šole, vrtci? Bom lahko finančno in materialno preskrbel otroke? Bo tega sploh kdaj konec? In še številna vprašanja. Najhuje je, da je situacija zelo nepredvidljiva in na večino vprašanj ni takojšnjih odgovorov. Pomembno je, kako se spopademo z vsemi temi občutki in da se zavedamo, da naši občutki in naš nemir vplivajo na občutek varnosti pri otrocih in mladostnikih. Dobro bi bilo, če otroci čutijo in doživijo, da smo ostali pristni, to pomeni, da priznamo, če nas je strah. Pomembno je, da jim pri tem damo vedeti, da svoj strah obvladamo, da smo umirjeni in smo oseba, na katero se lahko naslonijo. Če potegnemo črto, se lahko vprašamo, ali trenutno doživljamo neko družinsko renesanso, ki nas pelje v nove – boljše čase, ali gre le za trenutno stanje, ki se bo z vrnitvijo v »predkorona čase« končalo in zavilo v stare tirnice. Vse bo pokazal čas. Kakorkoli že, poskušajmo ohraniti pozitivne vidike, ki smo jih imeli možnost okusiti: ustavimo se, posvetimo se drug drugemu, ne tekajmo od ene otrokove aktivnosti k drugi, iz enega trgovskega centra v drugega, jejmo hrano, ki smo si jo pripravili doma. Vzemimo vse to kot privilegij, ki ga v teh negotovih časih še kako potrebujemo. Irena Rojko November - mesec preprečevanja zasvojenosti Zasvojenost se v sodobni družbi pojavlja v vse bolj raznolikih oblikah, vsem pa je skupno, da prizadenejo vsa področja človekovega življenja: telesno in duševno zdravje, družinske odnose in odnose z okolico ter socialni in ekonomski položaj človeka. Za preprečevanje zasvojenosti lahko največ naredimo s preventivo, ki se začne že v družinskem okolju. Družina je pomemben varovalni dejavnik, ki lahko pomaga preprečevati rizična vedenja mladih. Mladi se bodo vedno rizično vedli, naloga nas staršev in tistih, ki delamo z mladimi pa je, da jih zaščitimo pred trajno škodo. V družinskem okolju lahko največ storimo s tem, da vzpostavimo in krepimo občutek varnosti, zaupanja in topline v odnosu med nami starši in otroki, smo dosledni pri postavljanju meja in skrbimo za dobro organizacijo družinskega življenja. Zelo pomembno je tudi, da kot starši zavzamemo jasno stališče, da uživanja tako alkohola kot nedovoljenih drog NE toleriramo. Opažamo, da 28 so mladi, in tudi njihovi starši, precej nekritični do uživanja marihuane. K temu prispevajo tudi informacije o zdravilnosti konoplje, kar nedvomno drži, vendar je potrebno ločiti med zlorabo marihuane in uporabo marihuane v zdravstvene namene. Mladostniki marihuane ne uživajo v zdravstvene namene, pač pa jo zlorabljajo, oziroma želijo z njo izzvati spremembe počutja. V primeru, ko stvari že uidejo izpod nadzora, je potrebno poiskati strokovno pomoč. Zasvojenost je rešljiva, vendar pa sprememba vzorcev vedenja terja veliko pripravljenosti, vztrajnosti in predanosti tako zasvojenega kot njegovih bližnjih. V društvu Ars Vitae se trudimo zagotavljati celostno obravnavo zasvojenim in njihovim svojcem. Poleg individualnih obravnav izvajamo tudi skupino za samopomoč za starše in svojce, svetovalno delo z družinami, program Krepitev družin, preventivna predavanja za starše ter preventivne delavnice za osnovnošolce in srednješolce. V okviru programa deluje tudi točka za testiranje psihoaktivnih snovi, kjer je mogoče anonimno prinesti vzorec psihoaktivne snovi v testiranje, z namenom zmanjševanja škode zaradi uživanja nedovoljenih drog. Trenutna družbena situacija, ki je povezana z epidemijo novega koronavirusa, prinaša nove stiske, ki so lahko tudi povod za zlorabo različnih substanc in razvoj zasvojenosti. Vsi, ki opažate, da izgubljate nadzor in v tem času več posegate po alkoholu in drugih psihoaktivnih snoveh z namenom, da blažite svoje stiske, ali če to opažate pri svojih bližnjih, se lahko obrnete na nas. Na voljo smo vam vsak delovni dan: ponedeljek, torek, četrtek: 8.00– 14.00, sreda: 8.00–17.00, petek: 8.00–13.00, na Trstenjakovi 5a, 2250 Ptuj. Dosegljivi smo tudi na telefonskih številkah 031 519 902, 070 996 120 in 070 478 804 in po elektronski pošti: mostovi@arsvitae.si in mostovi.preventiva@arsvitae.si Časi, ko z veliko mero negotovosti zremo v prihodnost, so hkrati tudi priložnost, da pozornost iz hektičnega sveta preusmerimo na tisto, kar resnično šteje in hkrati varuje pred zasvojenostjo: kakovostno preživet čas s svojimi bližnjimi in pristne družinske odnose. Ustavimo se, posvetimo se drug drugemu in bodimo hvaležni za stvari, ki jih sicer jemljemo kot samoumevne. Ob tem ne pozabimo tudi na ljudi v stiski, ki zdaj bolj kot kadarkoli prej potrebujejo našo pomoč in spodbudo. Občinski inšpektorat, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Poskrbimo za vegetacijo ob nekategoriziranih in kategoriziranih javnih cestah Previsoka in razraščena vegetacija ob javnih cestah predstavlja oviro, prav tako pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tako pešcev, kot kolesarjev in predvsem voznikov. Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18; v nadaljevanju: ZCes-1) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.«. Skladno z navedenim in drugimi zakonskimi in podzakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da: • - je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; • - zaradi preglednosti višina rastlin ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; • - morajo biti drevesa ali grmičevje, ki raste ob omenjenih cestah, obrezano tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (prosti profil ceste); • - mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine. Interes občine, kot tudi vseh občanov, uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki bi ogrožali ali bili nevarni za vse udeležence v prometu ter da je možno normalno vzdrževanje ceste. Višji posevki tik ob cestišču zmanjšujejo vidljivost in preglednost na vozišču (npr. drevesa, grmovnice, višje poljščine npr. koruza), ki z vejami segajo v prosti profil ceste ali zračni prostor ceste (7 m). Občani se s takšnimi zasaditvami ne zavedajo dovolj odgovornosti za svoje ravnanje. Lastniki zemljišč morajo skrbeti za varovalni pas v katerem se razrašča vegetacija iz stavbnih in kmetijskih zemljišč v zračni prostor javnih cest, saj to zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa. Občane zatorej opozarjamo, da redno obrezujejo zasaditve v okolici cest in poti. Za vegetacijo je treba skrbeti skozi vse leto in tako zagotavljati minimalno polje preglednosti. Ustrezna ureditev pa poleg večje varnosti vseh udeležencev v prometu prispeva tudi k bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij. 29 VESTI IZ VASI VESTI Vegetacija ob javnih cestah Osnovna šola Gorišnica Izobraževanje na daljavo Podobno kot spomladi smo tudi v letošnjih jesenskih mesecih zaradi epidemije Covid-19 bili primorani šolanje v šolskih klopeh zamenjati za šolanje na domu. S tem smo bili tako zaposleni kot tudi učenci in njihovi starši postavljeni pred nove izzive, ki jih z veliko mero razumevanja, prilagajanja in optimizma s skupnimi močmi zmoremo uspešno premagovati, kar dokazujejo tudi izjemni izdelki naših otrok, katerih ustvarjalnost kljub koronavirusu ne pozna meja. Lina Zrnič, 1. a Lovro Sok, 1. a Matic Žuran: “Narisal sem Matevža, ker je moj prijatelj in ker si drug drugemu ne nagajava. VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA Klara Kovačec, 1. a Teo Prelog, 1. a 30 ŠOLA NA DALJAVO Meta Vodušek, 1. b Liza Erhatič, 1. b Tjaž Kokot, 1. b Sem Ažbe in obiskujem 2.b razred. Šola na daljavo mi ni najbolj všeč. Raje hodim v šolo. Šola na daljavo poteka pri meni tako, da zjutraj vstanem, si preoblečem pižamo, umijem zobe in pojem zajtrk. Na to si pripravim šolske potrebščine. Z mamico si prebereva navodila, ki mi jih pošlje učiteljica Renata. Naloge moram reševati sam, če pa kaj ne znam, vprašam mamico. Najbolj se razveselim nalog iz matematike. Zelo pogrešam svoje sošolce, sošolke in učiteljico Renato. Upam, da se čimprej vrnemo v šolo. Ažbe Kvar, 2. b Inja Zorko, 1. b Julija Tkalec, 1.b 1. b na ZOOM-u Lukas Roškar, 2. b Šanel Balažic, 2. b Ko ob 7. uri budilka zazvoni, se vstanem, grem jest in umit zobe. Potem se odpravim za računalnik in se grem učit. Nalog je malo, najraje imam matematiko in da vidim učiteljico. Potem se zbudi mala sestrica in se grem igrat, ker še brat in velika sestrica delata za šolo. Potem gremo jest kosilo, z bratom in sestrama pospravimo mizo in kuhinjo. Nato hitro letimo ven na svež zrak. S kolesi divjamo dokler je svetlo. Včasih imam balet preko zooma. Popoldne včasih rišem, barvam, pišem, se igram z lego kockami ali igramo igro Človek ne jezi se, pečemo pecivo. Celi dan mislim na šolo, sošolce, učiteljico. Tudi zvečer v postelji. Doma mi je lepo, samo komaj čakam, da me avtobus odpelje v šolo. Ivana Korošec, 2. b Neli Štagar, 2. b 31 VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA Vsako jutro vstanem ob 8. uri. Mami mi pripravi zajtrk, potem se grem učit. Ko končam z učenjem, se grem vozit s kolesom. Pogrešam prijatelje. Komaj čakam, da grem spet v šolo. Ažbe Golob, 2. b Jakob Domajnko, 2. b Evelina Prelog Amrožič, 2.b Gal in Anže Ivančič, 2.a Rok Janžekovič, 2. a Nika Korez, 2. a Lia Horvat, 2. a Erazem Lapornik, 2. a Anže Pintarič, 2. a Aleks Škerjanec, 2. a Patrik Vinkovič, 2. a VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA Lana Lah, 2. a 16. 11. 2020 obeležujemo mednarodni dan strpnosti. Ker spodbujamo prijateljstvo, medsebojno spoštovanje, razumevanje in sodelovanje, smo tudi drugošolci razmišljali o prijateljih. • Matija: Moji prijatelji so prijazni, ker se lepo igrajo, strpni, ker se ne kregamo, vljudni, ker me vsako jutro pozdravijo. To so: Ažbe Golob, Ažbe Kvar in Adam. • Gabriel: Matija se smeji, ko mu povem nekaj smešnega. Je vljuden, ko sedi pri mizi. Strpen, ker odide stran, ko se skregava. • Neli: Moja prijateljica Meta je prijazna, ker mi pomaga in je vljudna, ker se lepo vede. • Jakob: Moj prijatelj Matija je prijazen, ker me je povabil na rojstni dan, dober, ker mi posodi igrače, vljuden, ker se z nikomer ne tepe. • Ažbe Kvar: Moj prijatelj Ažbe Golob 32 je prijazen, vesel in strpen. Pri igri se ne kregava. • Evelina: Moja prijateljica Neli je prijazna, ker mi pomaga nesti šolske stvari, strpna, ker počaka da povem do konca, vljudna, ker mi odpira vrata. • Adam: Moj prijatelj Aleks je prijazen, ker mi posodi stvari, vljuden, ker me zjutraj pozdravi, strpen, ker čaka da govori z mano. • Meta: Nika je prijazna, ker mi pomaga, je vljudna, ker govori hvala in prosim, je zabavna, ker se igra z mano. Neli je natančna, ker lepo riše, zabavna, ker se igra z mano in vljudna, ker reče hvala in prosim. • Lukas Roškar: Ažbe Golob je prijazen prijatelj, ker mi posodi igrače. • Lanej: Miha je moj prijatelj, ker je prijazen, vljuden in strpen, ker me vedno počaka. • Liana: Ema in Ivana sta prijazni, sta vljudni in strpni, ker počakata. • Šanel: Moja prijateljica Nika je prijazna, ker mi posodi igrače, vljudna, ker vedno pozdravi, nasmejana, ker je vesela. • Aleks Poplatnik : Moj prijatelj Adam je prijazen, ker se igra z menoj, strpen, ker se ne jezi in vljuden, ker bere z menoj. • Ažbe Golob: Moj prijatelj Ažbe Kvar je pri igranju strpen. Je prijazen, ker • • • • • • • • • • • • • • • • Ožbej: Anže je zabaven zato, ker govori smešne stvari. Gal je prijazen, ker reče hvala. Erazem je dober prijatelj. Rok je dober prijatelj, ker je do prijateljev prijazen. • Aleks Škerjanec: Nik je moj sošolec, ki se z mano igra in pogovarja. • Anže Ivančič: Rok je prijazen, ker se z mano igra. Lukas je prijazen, ker mi posodi igrače. Erazem je moj prijatelj, ker me uči igrati nogomet. Ožbej je moj prijatelj, ker je vljuden in prijazen. • Anamari: Emina je prijazna, ker se igra z mano, vljudna, ker počaka na vrsto. Če je ne bi spoznala, ne bi imela najboljše prijateljice. • Gal: Rok je prijazen, ker mi posodi igrače. Lukas je priden, ker uboga atija, skrbi za kužka. Ožbej je prijazen, ker uboga mamico. Nika je prijazna, ker mi pomaga v šoli in me posluša. • Patrik: Moj prijatelj Maks je prijazen, ker mi vedno pomaga, vljuden, ker me vedno pozdravi, strpen, ker se ne pretepa. • Lana: Kiara je prijazna, potrpežljiva in iskrena. • Emina: Lana je prijazna, ker mi pomaga, vljudna, ker mi posodi barvico in strpna, ker počaka v koloni. Anamari je prijazna, ker mi pomaga, vljudna, ker se igra z menoj, strpna, ker me posluša. • Aljaž Horvat: Moj prijatelj Maks je prijazen do mene, se z mano igra in me spravlja v smeh. Rok Janžekovič, 2. a VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA • mi pomaga. Je vljuden, ker mi ne govori grdih besed. Lija Majerič: Nika je prijazna, ker mi posoja igrače. Ivana je vljudna, ker mi v koloni da prednost. Ema je strpna, ker mi pomaga do konca. Neli je prijazna, ker mi posoja igrače. Ivana: Ema je moja prijateljica, ker je prijazna, pridna in si pomagava ter igrava. Pogrešam jo. Miha: Moj prijatelj Anže Pintarič je prijazen do mene. Rada igrava nogomet. Je zelo hiter. Anej: Moj prijatelj Miha je prijazen in mi dovoli da se igram z njegovimi igračami. Se razumeva. Ema: Ivana je prijazna, vljudna, ker me spusti naprej in čustvena. Ko sem žalostna, me vedno potolaži. Anže Pintarič: Moj prijatelj Erazem je prijazen, ker mi pomaga, strpen, ker me počaka, pogumen, ker se ničesar ne boji. Lia Horvat: Moja prijateljica Kiara me razume in mi pomaga, ko sem žalostna. Je prijazna ter mi kaj posodi. Radi se skupaj igrava. Erazem: Anže vedno povabi v ekipo in je vljuden. Lukas je prijazen in vljuden. Ožbej se vedno postavi zame in je vljuden. Jaša: Moj prijatelj je prijazen, vljuden, ker mi posoja šolske stvari, ker me posluša, strpen, ker počaka na besedo. Kiara: Moja prijateljica je Lia. Je prijazna, ker mi pomaga, vljudna, ker me pozdravi vsako jutro, strpna, ker me spusti naprej. Nika Korez: Rok je moj prijatelj, ki je prijazen in mi posodi lepilo, vljudno me pozdravi. Je strpen, ker čaka v vrsti na kosilo. Lukas Laptuš: Moj prijatelj je Erazem, ker se igra z menoj in je vljuden in prijazen. Tjaša: Moja prijateljica Emina je prijazna, ker priskoči na pomoč, vljudna ker mi posodi stvari, strpna, ker zna počakati, ko jo prosim. Nace: Moj prijatelj Nik je prijazen, ker posoja igrače, je vljuden, ker pozdravi, strpen, ker stoji v vrsti. Zala: Moja prijateljica je Tjaša. Je prijazna, ker se z mano igra, vljudna, ker meni pomaga pospravljati, strpna, ker me vedno spusti naprej na stranišče. Nik Korpar: Moj prijatelj je prijazen, ker mi posodi igrače, strpen, ker me vedno počaka, vljuden, ker me vedno pozdravi. Nika Pevec, 2. b Lana Lah, 2. a 33 Nika Korez, 2. a VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA Jaša Horvat, 2. a Ožbej Bromše, 2. a Nika Pevec, 2. a Izobraževanje od doma Jaka Žuran, 5. b Ajda Marin, 5. a Lara Kesar Majcenovič, 2. b 34 Moj delovni dan se začne se ob 7. uri, ko se zbudim, preoblečem, pospravim posteljo in zajtrkujem. Potem ob 8. uri začnem delati za šolo. Najprej vse pregledam, da vidim, če imam pri katerem predmetu video klic oz. Zoom. Nato se začnem po urniku učiti in reševati naloge. Za vse porabim približno od 4 do 5 ur. Če česa ne razumem, mi pri tem pomaga moja družina. Ostane mi kar nekaj prostega časa. Meni bi bilo veliko bolj všeč, če se ne bi šolali od doma, saj se mi zdi, da si v šoli veliko več zapomnim in mi učitelj/-ica lažje, bolj podrobno razloži snov oz. mi odgovori, če imam kakšno vprašanje. V šoli si lahko tudi v razredu med seboj pomagamo in se družimo, ko pa smo doma, tako kot sedaj, pa se lahko pogovarjamo le preko telefona. Alja Arnuš, 6. a DELO OD DOMA Jaz se trudim in dobivam pohvale, onadva pa mislita, da sem prepočasna. Pri šolanju od doma mi je všeč, da mi mama razloži snovi tako, da jih razumem. Moj ati pa v tem času vozi solato in mleko v trgovine in je zato junak. Ko pride domov, mi pomaga samo pri tehniki. Rada sem doma. Uživam v času, ki ga preživim z družino, saj se imamo zelo radi. Pogrešam pa sošolce in prijateljice. Rada bi se družila z njimi. Pogrešam našo lepo učilnico in učiteljico. Toda želim si, da ostanemo zdravi. Ker je to najpomembnejše, se bom potrudila in šolsko delo opravila čim bolje. Lara Tušak, 6. b DELO NA DALJAVO, DELO NA DALJAVO Moj delovni dan poteka tako, da se najprej ob pol sedmih zbudim. Naloge za šolo delam v povprečju 3 do 4 ure (včasih 5), pri tem mi včasih pomagata starša. V prostem času si ogledam kak film, grem ven, če ni grdo vreme, igram se s svojim bratcem ... in še mogoče kaj. Bolje bi bilo hoditi v šolo. Aneja Toplak, 8. B Ker delo zdaj opravljamo od doma, to pomeni, da si ga v glavnem lahko sami organiziramo. Jaz na primer želim narediti vse čim prej, zato mi skoraj nič dela ne ostane za konec tedna. To pa je zelo zabavno, saj svoj čas lahko namenim svojemu psu, ki je srečen, da zdaj dobi več pozornosti. Jutra vedno rada prespim, a če imamo pouk preko video klica, to žal ne gre. Zajtrk tako včasih prespim, a je vseeno zelo pomemben obrok mojega dneva, da se lahko dopoldan rekreiram in opravim svoje delo. Sedaj, ko Jakob kekec, 3. a Lara Tušak, 6. b smo doma, imam več časa, da se posvetim stvarem, ki jih rada počnem – ena izmed njih je kuhanje. Po opravljenih šolskih obveznostih rada skuham kosilo. Po kosilu mi včasih ostane še kaj dela za šolo, ki ga najprej opravim, nato pa grem tekat ali na sprehod s psom. Zvečer se rada pogovarjam s prijatelji, si naredim večerjo in gledam serije ali filme. Tako se moj »karantenski« dan zaključi. Ne rečem, da ne pogrešam svojih prijateljev in smeha v razredu, ampak po drugi strani pa mi tudi doma nič ne manjka, še posebej, kadar je lepo vreme. Ela Žnidarič Tomažič, 8. b Delo na daljavo mi je v redu, ker lahko dolgo spim, glede drugih stvari pa ne. Ko se zjutraj zbudim, grem takoj delat – začnem približno ob 8.30 uri, končam pa ob 11.00 ali 10.30, če nimam nobene video konference. Popoldan mi ostane še nekaj časa, ki ga enkrat na teden namenim kitari in enkrat glasbeni teoriji (preko videa, seveda). Ko sem prosta, si včasih pišem s sošolkami ali kaj ustvarjam. Rada tudi rišem. Včasih igram tudi igrice in ali pa kaj počnem z bratom ali sestro. Ostanite zdravi! Špela Vidovič, 8. b Lija Majerič, 2. b 35 VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA Doma smo že štiri tedne. Z družino mi je lepo, vendar ne maram šolskega dela. Zdi se mi, da ga je ogromno. Bolj, ko delam nalogo, bolj se mi kopiči. Najbolj naporni so torki. Tisti dan je urnik natrpan, popoldan pa me čaka še pol ure solo petja, pol ure klavirja in še eno uro Nauka o glasbi. Čeprav začnem delati za šolo že zjutraj, se mi šolsko delo razvleče skozi cel dan. Zdi se mi, da imamo več nalog kot takrat, ko hodimo v šolo. To mi je naporno, zato se še malo igram z mojimi štirimi mucami, grem na sveži zrak ali pa na telefonu gledam Tik tok. Ko prideta starša iz službe nista zadovoljna. Ela Žnidarič Tomažič, 8. b Nagrada, ki me čaka na koncu mojega osebnega maratona Zame uspeh pomeni veliko. To pomeni, da ko si zadam nek cilj, se na vse pretege trudim, da ga dosežem – včasih moram za to vložiti veliko truda in potrpežljivosti. Čeprav sem še zelo mlada, imam že sedaj izoblikovano vizijo o svojem popolnem življenju. Tenis je šport, ki me zelo veseli. V bistvu tako zelo, da ga bom kmalu začela trenirati. Želim si namreč, da bi ga nekoč lahko tudi poučevala. Moja največja nagrada bo torej korist- no zapravljen čas, saj me tenis zelo veseli. V bližnji prihodnosti bi se rada najprej vpisala v gimnaziju na Ptuju, nato pa še na pravno ali zdravstveno fakulteto. Zelo zanimiv se mi namreč zdi poklic sodnika ali kirurga, pa še velika plača je! Moja nagrada bo nasmeh na obrazu vsak dan, ko bom šla v službo, pa tudi dobra plača in dopust – na seznamu mojih želja je tudi potovanje po številnih krajih in državah, kjer še nisem bila. To je najbrž največja nagrada, ki si jo lahko v življenju priskrbim. No ja, nagrada zame bi bil tudi lep in razumen moški, ki ne bo sitnaril, ko pridem iz službe. Takšnih je baje bolj malo, zato bi zame to bil res velik uspeh. Sanje bi se mi uresničile, če bi ob takem moškem živela v veliki, temni hiši z bazenom in savno. … in na koncu, če dobro pomislim, bo zame uspeh, če se zgodi vsaj nekaj od teh reči. Rahela Zamuda, 8. b VESTI IZ VASI OSNOVNA ŠOLA Nagrada, ki me čaka na koncu mojega osebnega maratona Ko razmišljam, kaj je moj osebni cilj, kmalu ugotovim, da ga nimam – preprosto se ne vidim na nobenem cilju, ki predstavlja končno postajo, ker zame vsak dosežen cilj oz. nek konec pomeni začetek nečesa novega. Nikoli ne vem točno, česa, a vselej pridem do novega spoznanja, s katerim si še za malenkost razširim svoje obzorje. Vsak dan se vsak izmed nas nevede nauči česa novega, nevede postane večji (pa ne samo v centimetrih, temveč tudi v svoji osebnosti), nevede svojemu bližnjemu pričara nasmeh na obraz ter z vsem tem vsak dan znova in znova končuje in hkrati začenja svoj osebni maraton. Zame konec maratona ne pomeni postati dobra oseba z veliko znanja, temveč postati srečna, se imeti rada takšno, kakršna sem, in postati najboljša različica sebe. Na samem »koncu« bi želela imeti hrbtenico svojega očeta, nežnost svoje matere, moč svojega brata, nasmeh svojih prijateljev, brezskrbnost svojih hišnih ljubljenčkov ter ljubezen svojih najbližjih. Življenje je nepredvidljiva dogodivščina, ki nas velikokrat postavi pred najtežje preizkuse in najvišje ovire, pa ne zato, da bi obupali ali da bi nam spod- letelo, temveč zato, ker nas hoče naučiti, da se moramo v življenju, ko enkrat pademo, čimprej pobrati in poskušati znova in znova, vse dokler ne dosežemo želenega cilja. Ne glede na to, kako težko postane, moramo nadaljevati. Moj cilj na koncu življenjskega maratona je torej postati katera izmed najboljših lastnosti ljubljenih, sprejeti vsako ponujeno priložnost in doseči vse – tudi tisto, kar se na videz zdi nemogoče. Mama mi je nekoč rekla: »Človek ne more ne uspeti, lahko samo obupa.« Še danes sledim temu načelu in ga s seboj nosim po svetu. Iza Visenjak, 8. b Ponosna sem, da sem Slovenka Včasih se vprašam, kako je, ko pol sveta zna govoriti tvoj jezik ali kako je, ko vsi poznajo tvojo domovino in vedo, kje je tvoja država, kako je živeti v velemestu, ki je veliko vsaj za polovico nekaterih držav ali pa, ko abeceda tvojega maternega jezika vsebuje dobrih štirideset tisoč znakcev … No, mislim, da ne bom nikoli izvedela, saj sem Slovenka. Slovencev nas je samo dobra dva milijona in večina sveta sploh ne ve, kje je naša država. Ampak, da ne bo pomote, mojega naroda se sploh ne sramujem! Iz Slovenije prihajajo vrhunski športniki, 36 kot so: Tina Maze, Peter Prevc, Luka Dončić, Goran Dragić, Primož Rogljič, Tadej Pogačar, Ilka Štuhec, Tim Gajser idr., ki dosegajo vrhunske rezultate in predstavljajo Slovenijo kot športno zelo aktivno državo. Napram drugim državam je Slovenija tudi izredno varna in »mirna«. Poleg tega pa se naš jezik razlikuje od večine ostalih (na zanimiv način), saj slovenščina pozna šest sklonov in tri slovnična števila – ednino, dvojino in množino. Ob vsem tem pa sploh še nismo prišli do naše izjemno bogate kulturne in naravne dediščine, o kateri bi lahko pisali še in še … Skratka, na koncu pridemo do zaključka, da je Slovenija čudovita država in jo moramo skupaj z njenimi lepotami in slovenskim jezikom primerno negovati … in čisto VSAK je lahko PONOSEN, da je SLOVENEC. Petra Šegula, Aleksandra Sok Gozdni dan v skupini Mavrica VESTI IZ VASI VRTEC Gozd kot prostor sam po sebi ponuja vse, kar otrok potrebuje za igro. Veje, plodovi, drevesna skorja, listje, rastline, zemlja, hlodi, štori, kamenje, korenine … vse to so rekviziti, ki navdušujejo veliko bolj kot igrače iz trgovine. Majhni otroci lahko uporabljajo vse svoje čute za raziskovanje narave. Vsak kamen, list, plod, veja, rastlina v gozdu so dejavniki, ki vplivajo na otrokov zdrav intelektualni, čustveni in socialni razvoj. Ugotovljeno je bilo, da gozd ne ponuja samo doživljanja narave, ampak tudi pripomore k razvijanju individualnih sposobnosti, pozitivnega doživljanja samega sebe ter vodi do prepoznavanja lastnih občutkov in potreb. V naši skupini Mavrica so otroci, stari 2–3 leta. Kljub temu, da smo še majhni, nas pot večkrat zapelje do gozda. Jesenski čas še ima poseben čar v gozdu, saj smo našli veliko plodov, pisanih listkov, vejic, bršljan itd. Vse to smo odnesli v vrtec z dogovorom, da naredimo razstavo. Popestrili smo še jo z ustvarjanjem s slanim testom – naredili smo ježke in mušnice. OTROCI USTVARJAJO OD DOMA Noah Fajfarič, 5. b Todor Timarac, 5. b Vanesa Štrakl Tot, 5. b 37 VESTI IZ VASI VESTI Krepimo svojo odpornost z uživanjem čebeljih pridelkov Poleti se spočijemo in naberemo novih moči. Ko se začnejo dnevi krajšati in jutra postajajo hladnejša pa kaj hitro ugotovimo, da bomo morali posegali po živilih, ki bodo okrepila delovanje našega imunskega sistema in nas varno pospremila v zimo in ohranjala v dobri kondiciji. Prisluhnimo naravi in uporabimo čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, ki s skrbnostjo, bogatim znanjem in veliko pozornostjo pridelujejo kakovostne čebelje pridelke. Cvetni prah – naravna zakladnica hranilnih snovi Cvetnemu prahu pravijo tudi popolno živilo, saj vsebuje vse kar naš organizem potrebuje za normalno delovanje. Energijska vrednost cvetnega prahu je nizka, zato se njegova uporaba priporoča tudi pri nizkoenergijski prehrani in v prehrani sladkornih bolnikov. Predstavlja dober vir prehranske vlaknine, ki ugodno vpliva na peristaltiko debelega črevesja. Pestra elementna sestava pa pripomore k zagotavljanju priporočenih dnevnih količin po elementih. Študije kažejo, da uživanje cvetnega prahu ugodno deluje na imunski sistem in povečuje odpornost organizma. http://www.czs.si/content/ C22 Propolis – naravni antibiotik čebel Propolis deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivicam. Dodano vrednost temu čebeljemu pridelku dajejo predvsem fenolne spojine. Na- 38 jvečkrat se uporablja v obliki premazov za obolele dele kože pa tudi sluznic v ustni votlini in dlesnih ali v obliki tinktur. http://www.czs.si/content/C23 Med – naravno sladilo in krepčilo Med je zakladnica več tisoč snovi, ki jih vsebuje in potrebuje človeško telo! Med sestavinami medu poleg fruktoze in glukoze, encimov, mineralnih snovi, hormonov, vitaminov,…, najdemo tudi protibakterijske snovi. Med deluje uničevalno na nekatere bakterije in tudi viruse, ki so pogosto vzrok bolezni dihal in drugih bolezni (prehlad, gripa, …). http://www.czs. si/content/C21 Kupujmo kakovosten med! Pri nakupu medu bodimo pozorni na poreklo in dodatne označbe kakovosti kot sta zaščitena geografska označba, zaščitena označba porekla, ekološka pridelava, ki predstavljajo dodatno jamstvo, da se kakovost in način pridelave takšnega medu redno spremlja! Kaj pridobimo z nakupom medu višje kakovosti? • kontrolirano kakovost, • znano poreklo, • zagotovljeno sledljivost. Prepoznamo ga po evropskih zaščitnih oznakah na nalepki ali prelepki izdelka! Ljudje smo vedno bolj ozaveščeni o pomenu kakovosti živil, ki jih uživamo. Pomembno je, da zaupamo v izdelek, ki ga kupimo. Slovenski čebelarji zaupamo v čebelje pridelke, saj so njihovo naravno moč s pridom uporabljale že naše babice, prababice .. Izkoristimo prednost bogatega znanja slovenskih čebelarjev in čebelje pridelke kupujmo direktno pri lokalnih čebelarjih! »S čebeljimi pridelki do večje odpornosti in boljšega imunskega sistema« Obiščite spletno stran Čebelarske zveze Slovenije: www.czs.si Ponudnike slovenskih čebeljih pridelkov najdete: http://www.slovenskimed.si/Si/ Propolis Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko čebelarstvo Vavčerji, ki jih bomo prejeli, bodo zagotovo poskrbeli za to, da bomo Slovenci v letošnjem letu več časa namenili raziskovanju naše prelepe Slovenije. In prav je tako! Včasih se zdi, da tujci, ki se redno vračajo v Slovenijo prav zaradi njenih naravnih lepot, poznajo marsikateri skriti kotiček bolje od nas! Morda so ti vavčerji ključ do tega, da bomo znali še bolj ceniti lepote naše dežele! Pri tem, kako pritegniti obiskovalce, bodo zagotovo najuspešnejši tisti, ki bodo v svoje ponudbe vključili zanimive programe z aktivnostmi, ki bodo prepričale domače goste. Čebelarski turizmi vas pri tem zagotovo ne bodo razočarali! Številni turisti obiščejo Slovenijo prav zaradi slovesa dežele čebelarjev. Tega nam je prislužil že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva pred več kot 270 leti. Slovenci smo narod, kjer je čebelarstvo doma in čebelarji živimo s čebelami in za čebele! Čebelarski turizem postaja ena pomembnejših panog zelenega turizma! Eden od trendov zelenega turizma je označevanje turistično gostinske ponudbe. Doživetja označuje glede na njihove vplive na okolje, kulturo in družbo. Na ta način vemo kaj okvirno lahko pričakujemo. Slovenija je prva in trenutno edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma. Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo konkurenčnost. V Sloveniji imamo trenutno certificiranih 45 ponudnikov. Certificiranje pomeni presojo specializiranosti in usmerjenosti dejavnosti različnih ponudnikov kot npr. kmetij, muzejev, prodajaln in ocena izpolnjevanja kriterijev za pridobitev certifikata dobrega ali odličnega ponudnika čebelarskega turizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti pravo čebelarsko doživetje, elementi presenečenja ipd. Kaj vključujejo doživetja pri ponudni- kih čebelarskih turizmov: * strokovno predstavitev življenja čebel z opazovanjem v steklenem panju; * izobraževalne čebelarske delavnice, možnost izobraževanja o delu s čebelami;; • degustacija medu, medenih pijač; • bogata ponudba čebeljih pridelkov, medu in medenih izdelkov, darilni program; • ustvarjalne delavnice: peka medenjakov, izdelava svečk iz čebeljega voska, poslikava panjskih končnic; • animacijski program za otroke; • multivizijska predstavitev življenja čebel; • fotogalerija; • apiterapija (svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov, vdihavanje aerosola iz panjev, medena masaža,…) • muzej, • čebelarska učna pot s strokovnim vodenjem, • nasad medovitih rastlin, zelišč, … Doživetje na čebelarskih turističnih kmetijah so primerna za vsakogar: za mlade in stare kot tudi za družine z mlajšimi otroki ali mladostniki, za posameznike ali skupine, za poslovni svet, za različna društva in organizacije, čebelarje in ne čebelarje. Ponudba je zelo raznolika in se razlikuje od ponudnika do ponudnika. Ponudnike in njihovo ponudbo najdete na spletni strani: https://www.apiturizem.si/. Svetujemo, da pred obiskom preverite ponudbo posameznega ponudnika in se na ogled najavite. Čebelarstvo je mnogo več kot med! Življenje čebel je zanimivo in polno presenečenj. Obiskovalci čebelarskih ponudnikov pa navdušeni nad ponudbo, ki jo ponuja tovrstni turizem. Spoznajte skrivnostni svet čebel, obiščite ponudnike, ki jih najdete na območju celotne Slovenije in se pridružite številnim zadovoljnim gostom. Z vašim obiskom boste prispevali k ohranjanju čebelarstva in posledično k ohranjanju narave ter lokalni samooskrbe. Ne boste razočarani! 39 VESTI IZ VASI VESTI Nepozabno doživetje pri čebelarjih Društvo gospodinj predlaga Medenjaki Sestavine: 500 g moke, 1 mala žlička sode bikarbone, 150 g masla, 2 jajci, 50 g, sladkorja v prahu, 4 žlice medu, 1 mala žlička cimeta, Glazura: 1 stepen beljak, 170 g sladkorja v prahu, 1/2 limone limoninega soka Vse sestavine zgneti v testo. Testo naj počiva čez noč. Naslednji dan testo razvaljaj na približno 0,7 cm. Izreži poljubne oblike ter speci v predhodno segreti pečici na 180 °C ~ 7 min oz. do zlatorjave barve. Po pečenju jih lahko poljubno okrasiš z glazuro in mrvicami. Dober tek. OTROCI USTVARJAJO OD DOMA Ajda Vodušek, 3. b Ela Vesenjak, 3. a Zala Erhatič 3. b Tim Vidovič, 3. b 40