TRGOVSKI nrt Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon St. 552._____LJUBLJANA, 29. januarja 1927. fnlfifon št. 552. ŠTEV. 11. Za odpravo davka na poslovni promet. V četrtek popoldne se je vršil na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zbor zastopnikov slovenskih gospodarskih in stanovskih zastopstev in je razpravljal o vprašanju, katere korake je treba storiti za odpravo davka na poslovni promet. Zborovanje je vodil zbornični tajnik dr. Fran Windischer, ki je pozdravil došle zastopnike. Udeležene so bdle sledeče organizacije: Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza gostilničarskih zadrug v Celju in v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, Obrtniško društvo v Ljubljani, Zdravniška zbornica, Inženerska zbornica, Gremij trgovcev v Ljubljani, Odvetniška in Notarska zbornica pa sta da- li svoje 'pritrdilo za nameravano akcijo. Imenom zbornice je podal uvodno poročilo dr. Fran Windischer in pTed-oeil v markantnih potezah vprašanje davka na poslovni promet v naši državi. Davek na poslovni promet smo dobili v naši državi ob času, ko je po prevratu v dobi denarne negotovosti vladala živahna konjunktura. Izredne gospodarske prilike so tedaj obstojale. V novi državi je bila uprava, splošna kakor finančna, stoprav za silo urejena. V državnih financah ni bilo pravega pregleda in ne potrebnega reda, pa je sredi cvetoče, resnične in dozdevne konjunkture manjkalo državi dohodkov. Finančna uprava je kazala še malo enotnosti, pa smo že tiste čase dobili kot prvi glasnik, takozvanega izenačenja davkov, davek na poslovni promet. Naša dedsctina iz stare države nam je dala izčrpen davčni sistem in iz-vežban uradniški aparat. Tako pa smo bili z novim davkom na poslovni promet kakor pozneje z invalidskim davkom pri nas pravzaprav dvakrat zadeti. Davek na poslovni promet je bil uveden pri nas kot'prehodna mera in davek za silo. Imeli so v mislih samo začasno breme. Novi davek je bil mišljen tako, da pravi obremenjenci po tem davku ne bi hil kupčij&ki svet, marveč da je po bistvu tega davka prodajalcu mogoče preložiti to breme na kupovalce in potrošnike. Osnovna ta misel je mogla tedaj pač prihajati do veljave, ker so bilo kupčije in je promet še šepal, pa je bilo trajno dovolj živahnega povpraševanja za robo. FVilike so se pa kmalu premenile. Poslavljala se je inflacijska konjunktura, pa je bHa °b urejenem prometu v blagovni kupčiji kmalu ponudba nad povpraševanjem. Kupčije so zastajale. V tako izpremen.jenih razmerah smo se že leta 1924 prvič oglasili v zbornici z zahtevo po odpravi tega davka. Vodilo nas je tedaj prepričanje, da se je položaj dooela izpremenU in da iso odpadli nagibi in vzroki, merodajni za uvedbo tega davka, pa da je oso-bito za trgovca ih producenta odpadla po zakonodajalcu predvidena mogočnost prelagati ta davek vsaj deloma na druga ramena potom vkalkulira-nja. Davek na poslovni promet je sedaj v normalnih prilikah dokaj brutalna obremenitev, ki reže vse po eni ”*** brez obzira, ali je kupčija do-Df? slaba. Neprilagodljiv je indi-vi uainim razmeram, pa v sedanjih razmerah .posebno občutno prizadeva VSf v f’ osobito pa one s tako ostro konkurenco, kakor je v števil- no zastopani živilski stroki v najširšem pomenu besede. Danes je doba živahne konjunkture daleč za nami. Otožnost je legla na celo gospodarstvo, pa ni več razloga in predpogojev, da ostane še nadalje v veljavi ta davek, ki v naši državi nikdar ni izpolnil obetanj, ki so bila stavljena vanj. Vpoštevajoč današnje gospodarske prilike smatramo, da je čas, da ponovimo z glasnim povdarkom svojo zahtevo po odpravi te neprimerne, poslovnim krogom neljube in odurne dajatve. Davek na poslovni promet je izgubil svojo raison d’ etre, obsoleten, to tembolj, ker .se bliža čas, ko pridemo do uvedbe novega sistema neposrednih davkov, ki prinaša prav za poslovni svet v naših krajih znatno občutnejšo obremenitev zategadelj, ker dobe kot nadomestilo sedanje kontingentirane pri-dobnihe nov obrtni davek pod imenom davek na podjetja in poklice. Razlogi in prilike, merodajni svojčas za uvedbo davka na poslovni promet, ne obstoje več, pa je utemeljena in upravičena zahteva, da finančna uprava odpravi tudi davek sam, ki je ob času trde gospodarske krize postal nezmagljiv In neznosljiv Na temelju tega poročila se je razvila živahna razprava, v katero so posegli zlasti gg. Ivan Mohorič v imenu Zveze trgovskih gremijev, nadalje v imenu Zveze industrijcev g. dr. A. G o 1 i a , v imenu Zveze obrtnih zadrug predsednik g. E. Fran-c h e 11 i, v imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju g. F. P e -tschueh, v imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani g. F. Krapež. G. ing. Milan Šuklje v imenu Inženerske komore, g. dr. M. R u s v imenu Zdravniške zbornice in g. dr. A. M i 1 a v e c v imenu Zadružne zveze v Ljubljani, so izrekli soglasje za tako akcijo. Po zaključenem razgovoru je bila preči tana in soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Davek na poslovni promet bo uvedli v naši državi kmalu po ujedinjehju. Ob času, ko prilike niso bile urejene in je nedostajalo enotnosti v poslovanju finančnih oblasti. Zamišljen kot začasen davek naj bi davek na poslovni promet po oficijelnlh zatrdilih pripomogel državni upravi iz začetnih finančnih težav kot prehodna in provizorna dajatev do časov normaliziranja in stabilizacije. Veljavnost tega davka začenja v inflacijski dobi, v živahnih časih resnične ali navidezne konjunkture, in je zasnovan na načelu, da vkalkuliran v ceno prihajaj od posredovalca ter prodajalca in producenta na kupca in odjemalca. V dobi slabega prometa in živahnega povpraševanja po robi je osnovno načelo vkalku-liranja in prevalitve moglo še prihajati praktično do veljave in izraza. Ko pa so z inflacijo izginile posledice te dobe ter je začela doba normalnih in ustaljenih prilik, so odpadli razlogi in predpogoji za nadaljnjo obstajanje tega okornega in individualnim prilikam neprilagodljivega davka, pa je v dobi tfd# in dolgo trajne gospodarske krize, ko najboljša podjetja ob splošnem mrtvilu v kupčiji samo a težavo vzdržujejo obrate, upravičena in utemeljena zahteva, da državna finančna uprava odpravi čimprej davek na poslovni promet, ki je v že obstoječih gospodarskih prilikah izgubil svojo utemeljitev. V današnji dobi ljute in trdovratne gospodarske krize smatrajo gospodarske korporacije in organizacije za umestno, da ponove z vso odločnostjo in z.vsem poudarkom zahtevo po odpravi davka na poslovni promet. Ta postulat je Zbornica za trgovino, obrt in industri- jo prvič postavila že pred več leti, ko je začel prehod iz inflacijske dobe v normalne prilike. Davek na poslovni promet predstavlja danes poleg osebne dohodnine in pridobnine, občne in posebne pridcbnine, še posebno nadobreme-nitev produkcije, trgovine in dela in je upravičena zahteva, da izgine v sedanjih trdih časih normalnih prilik ta preostanek inflacijske dobe takoj, vsaj pa z uvedbo novega sistema direktnih davkov, ki napoveduje našim poslovnim krogom znatno občutnejšo obremenitev po davku na podjetja, obrti in poklice.« Predvidene davčne olajšave. V finančnem odboru Narodne skupščine je podal minister financ dr. Markovič ekspoze, v katerem je pristal na znižanje nekaterih javnih dajatev, ki se tičejo posrednih davkov. Po poročilih iz Beograda, ki pa v nekaterih točkah ne soglašajo, se od 1. aprila 1927 zniža cena za sol za pol dinarja in opusti trošarina na riž, sveče, karbid in kavine nadomestke, kar bo te predmete vsaj nekoliko pocenilo. Sedanja trošarina znaša od od 100 kg za riž 20 Din, za svečo 40 Din, za karbid 60 Din in za kavine nadomestke, mod katere se šteje cikorija, žitna kava itd. 60 Din. Nadalje se izonačijo dedne pristojbine na ta način, da se uveljavijo dedne pristojbine, ki se pobirajo v Srbiji, na vso državo, pori Čemur se bodo dedne pristojbine za dedščine med nesorodnaki nekaj povišale. Izmed ostalih taks se emisijska taksa 4% zniža na 3%, 2% taksa pa na iVz%. Taksa na kupne in prodajne pogodbe se zsniža za premičnine od 2% na 1% in za nepremičnine od 6% na 4%. Ob tej priliki hoče finančna uprava ustreči tudi ponovnim željam davkoplačevalcev in ukiniti takso za davčne in taksne prijave in napovedi, ki /naša 5 Din. Med izpremembami taksne zakonodaje je jako važno tudi znižanje kazenskih zneskov, ki znašajo sedaj trikratno izmero redne takse, v bodoče se pa znižajo na enkratno izmero. S tem so bodo kazni, ‘ki se plačujejo, na primer v slučaju, da kdo kakšno perijodično takso samo en dan prepozno plača, precej znižale, vendar pa še vedno pogrešamo iz-premembo v tej smeri, da bi se ustvarila možnost znižavanja kazni pod izmero redne kazni. Neposredni davki ostanejo v celoti neizpremenjenii Ukiniti se utegne edino rentni davek, kolikor se pobira od obresti hranilnih vlog, ker se pričakuje, da se bo vsled tega povzdignila smisel za šte-denje. Za plačilo davčnih zaostankov hoče priznati ministrstvo zamudnim plačnikom, ki dolgujejo večje, zneske, izvestne ugodnosti in sprejemati namesto gotovine pdbotnice o 20% odbitku povodom zamenjave kronskih novčanic. 0 ugodnostih, ki se nameravajo sprejeti v bodoči finančni zakon, priobčimo izčrpnejše poročilo, čim doznamo za vsČ podrobnosti. ZAKON ZA POSPEŠEVANJE INDUSTRIJE NA GRŠKEM. Grško poljedelsko ministrstvo je izdelalo zakonski načrt za pospeševanje domače industrije, ki ima v smislu sledeče ugodne pogoje: 1, brezcarinski uvoz surovin, ki jih na Grškem nimajo; 2. 25 odstotni popust davkov; 3. monopolno izdelovanje določenih industrijskih predmetov do dobe 10 let; 4. posebne carinske in davčne ugodnosti za industrijske panoge, ki predelujejo domače surovine. Anketa o zakonu o zbornicah. (Konec.) 3. Sestava zbornic, a) Sekcije. Glavne panoge gospodarstva tvo>-rijo v zbornicah samostojne sekcije. Število sekcij v zakonu ni fiksirano, marveč ga določa zbornični statut, ki ga sestavi vsaka zbornica zase z ozirom na posebne prilike, ki vladajo v posameznih zborničnih • področjih. Danes sestojate pri mnogih zbornicah še vedno le dve sekciji in sicer trgovska in obrtna, dočim imajo zbornice v Ljubljani, Novem Sadu in v Bečkereku po tri posebne sekcije za trgovino, obrt in industrijo. Primorske komore imajo poleg tega še sekcije za pomorstvo, a zagrebška zbornica šteje že sedaj 5 sekcij ter ima' skupno 80 članov in sicer tvori peto sekcijo novčarstvo. Katere stroke posameznih gospodarskih panog spadajo pod posamezne sekcije se določa z zborničnim statutom. Delegat ljubljanske zbornice je predlagal, da naj bi se z zakonom to vprašanje enotno uredilo, kakor predvideva uredba za ljubljansko zbornico. Toda enotna rešitev tega vprašanja za celo državo hi bila težavna, ker spadajo na primer v Srbiji gostilničarji in kavarnarji pod trgovsko zbornico, dočim spadajo pri nas v obrtni odsek. Načrt zakrmn je-tu pustil široko dprta vrata, da »i vsaka zbornica uredi razmere, kakor to zahtevajo specijalne prilike v njenem področju. b) Kategorije. Vsaka sekcija se deli na več kategorij in sicer po posameznih proleši-jah, vrstah, trgovine in skupinah industrije. To je najvažnejša reforma, ki jo predvideva novi zakon. Dosedaj so se kategorije določale na podlagi oenzusa, kar je omogočalo, da so velepodjetja in veletrgovci in večja obrtna podjetja imela zasigurano sorazmerno število mandatov v zbornici in s tem njihovi davčni moči in prispevkom odgovarjajoči upliv v zbornici. Ta sistem pa po novem na-1 Črtu pada in je stvar zbornic samih, da določijo, koliko kategorij štejejo posamezne sekcije in katere sorodne profesije ali vrste obratov se imajo zjdružiti v eni skupni kategoriji. Proti tej dalekosežni reformi so izrekli posamezni delegati tehtne pomisleke in predlagali, da se pridrži tudi v bodoče cenzus, ker drugače večji obrati in tvrdke ne bodo imele v zbornici pravega zastopništva. Večina si je pridržala, da bo v tem oziru šele po proučitvi vprašanja na podlagi davčne in poklicne statistike zavzela stališče in poročala ministrstvom. Vsled tega se izpreminja tudi cei način volitev. Člani zbornice se volijo na pet let in sicer potom osebnega tajnega glasovanja po volilnih okrajih ter po sekcijah in kategorijah. Tako bodo v bodoče volili vsi čevljarji Iz cele Slovenije skupaj gotovo število zborničnih članov, vsi gostilničarji isto tako, nadalje vsi lesni trgovci skupaj itd. Tak volilni sistem obstoja sedaj na Hrvaškem za zagrebško zbornico in se je baje zelo dobro obnesel, dočim se v Srbiji volijo po stanovskih organizacijah, kar je najpra-vilnejše in najcenejše ter najenostavnejše. Obširna debata se je .razvila, glede* odredb, ki jih predvideva načrt za aktivno in pasivno volilno pravico, kakor tudi načelno glede vprašanja sestave in grupacije v sekcijah po profesionalnih kategorijah. Zbornični tajnik g. J. Mohorič je tu predlagal dopolnitev določb načrta glodo volilne pravice gospodarskih in pridobitnih zadrug, kakor tudi glode državnih železnic ter zapuščin in uvedbo enakega volilnega principa i za javne trgovske družbe, kakor za delniške družbe in družbe z omejeno zavezo. Zastopnik dubrovniške zbornico pa jo predlagal izpremembo načrta glede parobrodarskih družb in volilne pravice pomorskih kapitanov. Predlogi so bili v?j sprejeti. Odklonjen je bil le predlog, da naj bi ino-zeroci dobili aktivno volilno pravico, kakor so jo imeli pred vojno in kakor jo imajo še danes v Avstriji in Češkoslovaški. Baš pri razpravi določb o volilni pravici so so pojavile velike težko-čo radi različnosti zakonodaje in različnosti gospodarskih prilik v posameznih pokrajinah. Zato je tajnik J. Mohorič stavil predlog, da se vsled raznih resorov (Ministrstva poljedelstva in narodnega zdravja), da s špe-cijalnimi zakoni odtegnejo gotove vrsto obratov' iz zbornične kompetence, v zakonu taksativno določi, katere skupine obratov spadajo pod gospodarsko zbornice, kakor je to določeno v uredbi o ljubljanski zbornici iz leta 1926. Za izvrševanje zborničnih volitev predvideva načrt slično kakor je bilo v uredbi za ljubljansko zbornico iz leta 1925, osrednjo volilno 'komisijo, ki so sestoji iz predsednika, ki mora biti sodnik, in treh zastopnikov gospodarstva, zastopnika obrtnih oblasti in poslovodje. Poleg te glavne komisijo obstojijo po posameznih volilnih okrajih okrajne volilne komisije, katerih sestavo določi zbornični statut. Dočim dosedanji zakoni in uredbe niso predvidevalo pritožbe proti volitvam, predvideva načrt zakona možnost pritožbe na zbornični plenum. Enaka določba obstoja že sedaj za komore v Srbiji in v Vojvodini. Dan sestanka novoizvoljeno zbornice objavlja predsednik Osrednje volilne komisije obenem z objavo volilnega rezultata. Do konstituiranja zbornice vršijo funkcije predsedništva prejšnji zbornični funkcijonarji. Odredbe načrta so bile v tem poglavju kakor tudi glede zborničnega urada na mnogih mestih znatno v prilog zbornične autonomije. Obsežna debata se je vršila glede zborničnih organov, poslovanja plenuma, sekcij in zbornične uprave in njene sestave. Najvažnejša pridobitev v tem oziru je, da je bilo število Članov, ki so potrebni za sklepčnost sej, zmanjšano na eno tretjino, dočim je pri nas v zbornici do sedaj veljalo polovica, pri zagrebški pa samo ena šestina. Na predlog ljubljanske zbornice so bile’ dopolnjene odredbe zakona »lede zborničnih financ, a na predlog zbomioe v Bečkereku in v Splitu prehodne določbe za izvršitev zakona. Sama anketa pomenja velik korak napredka v vprašanju izjednače-nja zbornic v naši kraljevini. Ministrstvu trgovine in industrije posebno pa pomočniku dr. Kosiču moramo priznati, da je pri sestavi osnutka recipiral iz raznih sedaj veljavnih zakonov vse ono, kar se je v praksi najbolje osvedočilo, da bi gospodarskim krogom dal v bodočih zbornicah čim popolnejše zastopstvo in čim širši delokrog v prilog pospeševanja napredka trgovine, industrije in obrti. OBRESTNA MERA V AVSTRIJI PADA. Zveza nižjeavstrijskih hranilnic je vojim članicam priporočila, da ne brestujejo hranilnih vlog z več nego %. Dunajske hranilnice so glede obre-Ine mere hranilnih vlog še niso sporaz-mele, pričakuje pa se, da pride v naj-rajŠetn času do sporazuma. Svetovni žitni trg. Znamenit pojav na svetovnem žitnem trgu v prvi- polovici januarja je ta, da je Severna Amerika prenehala diktirati Evropi cene. Največ k temu je pripomogel izborni pridelek v Južni Ameriki. Zlasti argentinski ekspor-terji so bili povzročitelji znižanja cen in niso hoteli podpirati tendence Se-voroamerikanoev, da cene držijo ali dvdgmejo. Argentina hoče kolikor mogoče velike množine prodati in se je zadovoljila v to svrho tudi z izdatnim nadaljnjim znižanjem oen. Sicer to ne velja za najbližje tedne in je Evropa še zmeraj 6labo preskrbljena, a za poznejše februarske in za marčne termine se je cena že zelo znižala. Argentince vodi pri tem forsiranju izvoza najbrž tudi misel, da se bo najkasneje v aprilu začela plovba iz Kanade v polnem obsegu in s tem tudi izvažanje žita, zlasti pšenice, tudi pšenice slabše vrste. V prekmorskih deželah prav dobro vedo, da evropski mlini sicer najrajši meljejo boljše vrste, da so pa vsled slabega gospodarskega položaja le prevečkrat prisiljeni, da sprejmejo absolutno najcenejše ponudbe. Zato obstoji ravno strah pred manj vrednimi vrstami. Glede lastno evropske preskrbe je treba povedati, da je bil pridelek na Nemškem, Francoskem, Poljskem in Češkoslovaškem dosti pod uradnimi cenitvami in so zato te dežele zelo odvisne od ureditve oen na mednarodnem trgu. Edina evropska dežela, ki so jo glede pridelka in ekspertne zmožnosti letos najbrž podcenjevali, je Rusija. Prej smo bili navajeni, da »o Rusi uresničili le del svojih eksportnih načrtov, letos so bile pa njih prodajne organizacije skoz ves čas precej delavne in so pripeljale velike množine žita na svetovni trg. Par številk nazaj je poročal »Trgovski list« o velikem ruskem podjetju v Rotterdamu, kjer bo centrala za prodajo ruskega žita na evropskem zahodu, danes pa beremo to-le: Italijanski poslanik v Moskvi in ruski poslanik v Rimu Kamenev sta se pogajala glede ustanovitve ruske centralno žitne zaloge v Benetkah, ki bo zalagala z žitom Italijo, Avstrijo, Bavarsko in Jugoslavijo! Tri črnomorsko ruska pristanišča bodo pošiljala žito sem, Odesa, Nikolajev in Nover-miš. To je izredno važna novica. Po zadnjih podatkih ni nobenega dvoma, da je letina pšenice na južni polobli prinesla kar najlepše uspehe. V Argentini se vrši žetveno gibanje v najneugodnejših pogojih; celo v krajih, kjer so vsled suše pričakovali slab pridelek, je letina dobra. Na južni polobli se vrši žetev v naši zimi. Tudi Avstralija, od katere niso pričakovali nobenega presenečenja, prekaša s svojo zadnjo uradno cenitvijo vse dosedanje upanje; naznanja pšenični pridelek 4,360.000 ton, od ko-jega bodo 3,100.000 ton izvozili. FRANCOSKI MONOPOL VŽIGALIC. Francoska vlada je sklenila, da bo dala monopol vžigalic zasebni družbi v zakup. Vlada si obdrži obširno nadzorstvo monopola, prodajne cene določa izključno le finančno ministrstvo. Diferenca med produkcijskimi stroški in med prodajno ceno pripade na polovico državi, drugo polovico bo imelo podjetje, ki bo dobilo koncesijo za izdelovanje vžigalic. Država si bo vzela dobiček od vsake škatlice, še preden bo škatlica prišla v prodajo. Koncesijo bo dobila samo francoska družba, a je lahko udeležen tudi inozemski kapital do na j višje izmere 35%. Poluradno poročilo govori tudi o nameri, da se zagotovi sodelovanje svetovno-znanega švedskega vžigaličnega sindikata, ki bo preskrboval francosko družbo z najmodernejšimi tehniškimi napravami in s surovim materialom. Ker francoski vžigalični monopol domače porabe ne more kriti, uvažajo sedaj vžigalice iz Švedske. Novo podjetje bo v ozki zvezi s švedskimi, angleškimi in ameriškimi vžigaličnimi podjetji; moralo po založiti varščino 80 milijonov dolarjev. DAVEK NA POSLOVNI PROMET. Na drugem mestu poročamo o akciji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da se pobiranje davka na poslovni promet ukine. Ob tej priliki bodo zanimale gospodarske kroge številke o donosu davka na poslovni promet. Ob uveljavljenju si je država od tega davka obetala velike dohodke. V proračunu za 1920/1921 je predvidevala donos s 400 milijoni Din. Spričo slabega uspeha pa je donos ocenila v proračunu za 1924/1925 na 200 milijonov, in šele v proačunu 1926/1927 je oceno zopet dvignila na 220 milijonov Din. Dejanski donos je daleko zaostal za pričakovanji. Pobralo se je davka na poslovni promet v naši državi: v letu 1921 42,768.531 Din v letu 1922 97,209.902 Din v letu 1923 165.090.478 Din v letu 1924 191,461.729 Din v letu 1925 220,729.483 Din od 1. L—31. IX. 1926 122,331.323 Din skupaj 839,591.446 Din Od te celokupne vsote Slovenija Dalmacija Hrvatska in Slavonija Vojvodina Bosna in Hercegovina Srbija in Crnagora je plačala 183,249.876 Din 29,867.840 Din 223,288.828 Din 160,860.409 Din 94,418.222 Din 147,906.271 Din AVSTRIJSKI TRGOVCI ZOPER REVIZIJO TRGOVSKE POGODBE Z NASO DRŽAVO IN OGRSKO. Te dni je sprejel avstrijski zvezni kancler dr. Seipel zastopnike avstrijske trgovine, ki so poleg specijalnih želj glede javnih dajatev izrazili svoje porhisleke proti reviziji navedenih trgovskih pogodb. V davčnem oziru so opozorili vlado na trdo obremenitev trgovcev po avtonomnih davščinah in konkretno navajali razne luksuzne, reklamne in tujskoprometne avtonomne davščine. Po njihovem mnenju bi se dalo temu zlu odpomoči samo, oko vlada podržavi vse teke in podobne davščine, ki direktno merijo na obremenitev produkcije in trgovskega prometa. Zastopniki so se pritoževali tudi proti socialnim dajatvam, ki so se v zadnjem času podvojile in dosegle 14 do 15 kratno predvojno izmero. 500 MILIJONOV MARK NEMŠKEGA DRŽAVNEGA POSOJILA! Ker je denarja povsod dosti, je nastalo vprašanje najetja nemškega državnega posojila akutno. Državni finančni minister ima parlamentarno dovoljenje za najetje posojila do zneska poldruge milijarde mark. Doslej je pa mogla država še zmeraj izhajati brez posojila, ker so se tekoči dohodki ugodno razvijali in so izkazovali prebitke, ki so zadostovali tudi za kritje takih izdatkov, ki bi se morali kriti sicer iz posojil. Čeprav torej trenutno ne obstoja nikakšna potreba po denarju, noče vlada vseeno zamuditi izredne sedanjf denarne likvidnosti; dvomljivo je, če bodo pogoji pozneje tako ugodni, kot so sedaj. Zato bo najela država omenjeno posojilo 500 milijonov mark. O posameznostih se pogajata finančno ministrstvo in Državna banka. Zasebne banke pridejo šele pozneje na vrsto. Ne ve se še, ali bo posojilo 5 ali 6 odstotno; najbrž bo 5 odstotno. Denarni trg vsled odtegljaja par sto milijonov mark ne bo nič trpel, že zato ne, ker bodo raztegnili vplačilne termine na več tednov in ker bo dotekajoči denar tudi po vplačilih nekoliko časa na razpolago javnemu trgu; in to zato, ker nima država trenutno nobene potrebe po denarju. Torej bo to posojilo res samo izrabljanje konjunkture. INTERESNE SFERE PETROLEJSKIH DRUŽB. Pred kratkim sta se pogoditi Standard Oil Co. in Vacuum Oil Co. o razdelitvi interesnih sfer obeh družb v Srednji Evropi. Standard Oil bo oddala prodajo petroleja in bencina v Češkoslovaški, Avstriji in Ogrski družbi Va-cuum Oil in ji bo prepustila tudi vse svoje naprave. Vacuum OH bo vse te naprave kupila z investicijami vred. Nasprotno pa odstopi Vacuum Oil drugi družbi Poljsko in ji prepusti svoje tamošnje naprave. Trgovina. Ameriški bombaž. — Zadnja cenitev ameriškega bombaža pravi, da so znašale zaloge 16. t. m. 16,610.000 bal, lani v is lem času pa« 15,488.000 bal. Odslej naprej bedo izhajali podati;! o ameriškem bombažu samo štirikrat na leto (doslej 11 krat in še več), a bodo boljši kot doslej, ker so bodo ozirali tudi na kvaliteto in ne samo na celotno število. Zadnji dve leti, ki sta izkazali velik pridelek, nam pravita, da je narasla z množino tudi vrsta manj vrednih kvalitet. Bombažarslvo je, kvalitativno, statistiko že dolgo časa zahtevalo in je bombaževi kongres tej zahtevi sedaj ugcdil. Glede načina poročanja so došli trije predlogi in se bodo šele odlofiili, katerega bodo izbrali. Bombaž, ki je v ceni dolgo časa padal, gre v zadnjem času stalno navzgor. Od 1. avgusta do 21. januarja 1027 je eksportirala Amerika v Nemčijo 1,778.000 bal, leto prej pa 1 milijon 235.000 bal; ves ameriški izvoz v imenovani dobi je znašal 6,236.000 bal, leto prej 5,O63.GO0 bal. Od 1. avgusta naprej so vzele predilnice s trga 9,113.000 bal, leto prej 8,966.000. 21. t. m. je bilo v Bombayu v Indiji za izvoz pripravljenih 185.000 bal indijskega bombaža, v Aleksandriji pa 433.000 bal egiptskega bombaža. Trgovska bilanca Sovjetske Rusije. Pred vojsko je bila trgovska bilanca Rusije zmeraj aktivna, po vojski pasivna. Tudi v preteklem gospodarskem letu 1925/26 je bita pasivna in sicer za 77 milijonov rubljev; vseeno še manj kot v gospodarskem letu 1924/25, ko je bila za 138 milijonov rubljev pasivna. Po uradnih podatkih se je import napram predvojni dobi zelo spremenil. Import fabrikatov je znašal leta 1913 45.5% vsega importa, v letu 1925/26 pa samo 16.5%; nasprotno se je pa import strojev in tehniških produktov od tedanjih 54.5% dvignil na 83.5%. Inozemska trgovina je štela leta 1913 2900 milijonov rubljev, 1. 1925/26 samo 715 milijonov, torej samo četrtino predvojne višine. Vzrok nazadovanja iščejo v splošni sovjetskoruski produkciji in v monopoliziranju zunanje trgovine po vladi. Največ je trgovala Rusija z Anglijo, kljub vsem nasprotnstvom; trgovina med obema je znašala 289 milijonov rubljev. Druga je bila Nemčija z 263 milijohi, tretja Amerika s 128 milijoni. Industrija. Železo v Italiji. Doslej je imel v Italiji samo otok Elba železna skladiSča, kojih izkoriščavanje se je splačalo; da ne bi bila ta skladišča prehitro izčrpana, je izdelaa vlada načrt, ki omogoča samo majhno letno produkcijo. Italijanska železna industrija se omejuje v bistvu samo na produkcijo Siemens-Mar-tin, ki pa krije samo majhen del potrebe. Tudi tukaj morajo surovi material, šibro, večinoma uvažati. To je zvezano s težkočami, zlasti odkar so omejili Francozi izvoz šibre. Večkrat dobrvajo šibro iz Južne Amerike. Zato je novica o novih najdiščih železa Italijanom kaj dobro došla; dobili so namreč železna najdišča ob prelazu Tambura v okraju Massa-Carrara. Po uradnih poročilih znaša vsebina rude povprečno 66%, je torej prav izredno visoka. Z delom bodo takoj pričeli. FaŠistovska vlada je že davno mislila na izkoriščanje italijanskih železnih najdišč, a kaj, ko so tako brezpomembna. Sedai bo menda drugače. Tu »e spomnimo na najdišče prvovrstnega železa v ruski guberniji Kursk, na katera so' prišli potom opazovanja kolebanja magnetne igle. Ogrski kariel mlinov. Vemo že, da je kriza v eksportu ogrske moke velika; zlasti položaj velemlinov v Budimpešti označejo kot katastrofalen. Zato so začeli v preteklem letu s pogajanji o ustanovitvi mlinskega kartela; ta pogajanja so se sedaj definitivno razbila. Strokovni krogi pravijo, da se karlel ni mogel ustanoviti vsled stališča podeželskih mlinov. Prej je obstojal kartel budimpe-šlanskih velemlinov, ki se je boril proti podeželskim mlinom in jih ni hotel sprejeti; sedaj ^e je pa stvar okoti obrnila in nočejo podeželski mlini v kartel. Oni so danes veliko na boljem kot velemlini v Budimpešti in jim lahko uspešno konkurirajo. Zalo so se pogajanja razbila *n ni upanja, da bi se mogla ogrska mlinska industrija s koncentracijo rešiti iz krize. Giesche. Nekdanja nemška d. d. »Von Oiesches Erben« v Pruski Sleziji je bila pretvorjena v poljsko d. d. in so ji prerokovali Nemci slab procvit. Pa se vseeno prav lepo razvija, dotok ameriškega kapitala po Harrimannovi skupini je razvoj družbe zelo pospešil. Lani so nakopali 2,250.000 ton premoga, delavcev je bilo 8500. Tudi produkcija cinka se dobro razvija, zaposluje 5000 delavcev in bo še boljša, ko bodo dokončane obširne prezidave. Sedaj zaposluje družba skupno okoli 20.000 delavcev in nastavljencev. Rusi in Japonci. Pogajanja med velikim japonskim sindikatom lesa in rusko vlado o dodelitvi obsežne gozdne koncesije Japoncem na ruskem Daljnem vzhodu 90 se ugodno zaključila. Koncesija obsega tri gozdne okraje ob Tatarski cesti — med celino in otokom Saha-linom — v izmeri 1,100X00 ha. Sekanje lesa bo trajalo šest let, nakar bodo dobili koncesionarji še eno leto, da bodo posekani les lahko odpeljali. To mora biti tam na 'vzhodu bogastva! U. S. Steel Corporation. Za zadnje Četrtletje 1926 cenijo čisti dobiček ameriškega jeklenega kartela (Steel = Slahl) na 47 milijonov dolarjev; v tretjem četrtletju je znašal 52.6 milijonov. V vsem letu je bilo čistega dobička okoli 192 milijonov dolarjev, v ktu 1925 po 173.8 milijonov. Na delnico bo prišlo ca. 17 dolarjev dobička, lani jih je bilo 12^$ dolarjev. Glavna aaloga F. ŠIBENIK, Lfubllana. Obrt Znižanja voznin za obiskovalce gostilničarske razstave v Gradcu. Generalno ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic je obvestilo vodslv® III. avstrijske strokovne razstave za gostilničarsko, hotelsko in kavarniško obrt, kakor tudi za tujski promet v Gradcu dne 30. aprila do 8. maja 1927, da se vsem obiskovalcem razstave dovoli 25% znižanje voznine na vseh progah avstrijskih zveznih železnic, dalje na vseh progah železnic Graz - Koflach, na vseh lokalnih železnicah, ki jih oskrbujejo zvezne železnice. — Znižana voznina, velja za vse razrede in vrste vlakov razen luksuznih in ekspresnih. Pogoj za te prednosti je poset vstopnice iz predprodaje, katera povlaščuje k poljubnemu večkratnemu obisku razstave tekom dneva. nastopu potovanja v Gradec se mora Pri blagajni za vozne karte žigosati Vstopnica, ka}cra s}ane s 2._ 5e do_ biva v predijro{jajj od 30 jan_ v vsef, ju_ in inozemskih potovalnih pisarnah. Pn nastopu potovanja v Gradec je kupiH IX vozne karte v Gradec; ja karja ve_ Jia za vožmo tja m nazaj. Vožnja do Gradca se lahko nastopi dne 27. aprila, povratna vožnja je dovoljena ' do *jaja. Vožnjo prekiniti je dovoljeno. — V*ie razrede in brzovlake (če se od za-niso rabili), je dovoljeno rabiti ° doplačilu glasom tarife. Dovoljeno t>ro^! doplačilu glasom t(irif< r>o~ 7 li višjih razredov in, brzov.bikov, 50« znifrn^1 k bi,° na razsiQV*. 50% znižan^ pri povratni vožnji. Denarstvo. Poljska banka v letu 1926. Ugodna gospodarska konjunktura Poljske v preteklem letu je v veliki izmeri koristila tudi Poljslci banki. Kovinska zaloga banke »e je tekom leta precej dvignila in sicer od 132.6 na 138.8 milijonov zla-tov; hkrati se je posrečilo, da so v ^jrugi polovici leta razbremenili 77.4 mdl. zla-tov, ki 90 jih imeli deponirane pri Angleški banki in da so na ta način opro-etili vso kovinsko zalogo. Devizne zaloge v začetku leta 1928 sploh ni bilo, samo minus 2.8 mil. zlatov, tekom leia je pa nastala in je narasla do konca leta na 125.1 mil. zlatov. Veliko počasneje Kot kritje je rasla emisija bankovcev, od 381.4 na 502.6 mil. zlatov. Vsled tega ugr. 96.279, odločila, da delniške družbe sploh podjetja, ki javno polagajo ra- • 1« plačuJ‘ei° posebno pridobnino, niso dolžne pri carinjenju blaga s posebnim davčnim potrdilom dokazati, da so plačale vse zapadle davke. Promet. Italijanska plovba. Vse od države podpirane italijanske plovbne družbe hoče država reorganizirali in poenotiti. Italijansko prometno min strstvo namerava pospeševati ekspanzijo italijanske trgovine zlasti v bližnji in daljnji vzhod; razdelilo bo vse družbe, ki dobivajo od r^ave podporo, v d'-e skup ni; ena bo o da Tirensko morje kot razvojni okraj, druga pa Jadransko. Beremo, da so neštete posamezne družbe s tem načrtom zadovoljne. Iz naših organizacij. Pouk na gremijalni šoli v Ljubljani uremij irgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrši pouk na Gremijalni šoli v PondeHek dne 31. januarja 1927 celi dan dne 1. februarja je prosto radi se-mesiralnih počitnic no osnovnih in dru-gih šolah in radi štedenja na kurjavi. Odpiralni in capiralni čas ▼ Celju. — Veliki župan mariborske oblasti je 23. t. m. izdal naslednjo odredbo: Vsled PioSnje Gremija trgovev v Celju od 80. marca 1926 in po zaslišanju Oblastne in- špekcije dela v Mariboru, Zbornice za trgovino, ‘obrt in industrijo v Ljubljani, mestne občine celjske in pomočniškega zbora pri G remiju trgovcev v Celju odrejam na podlagi § 96 e o. r., da velja za trgovske obrate v okolišu mestne občine celjske sledeči odpiralni in zapiralna čas: 1. za odpiranje lokalov pol 8. in 14., za zapiranje pol 13. in 18. ura; 2. v soboto in na dan pred cerkvenim praznikom smejo lokali ostati odprti do 19. ure. Podjetnik sme v slučaju potrebe zaposlovati pomožno osobje pri zaprtem lokalu še nadalje eno uro po večernem zapiralnem časa in v slučaju tozadevnega sporazuma tudi ob praznikih med 8. in 12. uro. V nobenem slučaju pa ne sme zaposlenost mladostnih delavcev do 16. leta presegati 8 ur, ostalih delavcev pa 10 ur dnevno. Predpisi glede nedeljskega počitka se s tem ne spreminjajo. Ta odredba velja do preklica, najdalje pa do definitivne ureditve odpiralnega .n zapiralnega časa v smislu § 13. zak. o zaščiti delavcev. Prestopke te odredbe kaznuje pristojno upravno-policljsko ob-lastvo. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 1. februarja 1927 od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Stranke, ki žele o zadevah, katere zastopa zbornica, kaka pojasnila, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. RAZNO. AmeriSkJ premog. Po uradnih ugotovitvah je znašal izvoz ameriškega premoga v prvih 11 mesecih lanskega leta, iorej do konca angleškega premogovnega štrajka 27,193.000 ton. V istem času, leta 1925 je znašal izvoz 14,196.000 ton, torej skoraj še enkrat manj. Leta 1925 so izvozili v Evropo samo nekaj nad 1 milijon ton premoga, lani pa okoli 12 milijonov; okoli 80 odstotkov povečanega izvoza je šlo v Veliko Britanijo. Kakor drugod, se vračajo sedaj tudi tukaj normalne razmere. 1000 dolarjev za vsakega nastavljen-ca. Največja tekmovalka Forda v Ameriki je General Motor Corporation, njena produkcija je le še prav malo za Fordovo. Sedaj naznanja razdelitev osmih milijonov dolarjev svojim 8000 na-siavljencem, ki so udeleženi v hranilnem in posojilnem trustu družbe. Na vsakega nastavljenca pride torej 1000 dolarjev, ali v gotovini ali v delnicah. Vidimo, kako izredno dobro se družbi godi. Lanska dividenda je znašala 13.25%. Naraščajoča brezposelnost v Nem- čjfi- Število brezposelnih oseb v Nemčiji je narastlo v mesecu januarju t. I. na preko 2 milijona. Samo v Berlinu je okoli 300.000 oseb brez posla. Brezposelnost je letos veliko hujša nego je bila ob istem času lanskega lela, ko je bilo za pol milijona oseb manj brez dela. Položaj je v. tem oziru kritičen, ker se pričakuje, da se bo v mesecu februarju t. I. še poostril. Oficijozni listi naslavljajo na gospodarske kroge spele, naj ne podcenjujejo nevam»sti, katero povzroča brezposelnost tako velikega števila oseb. Leto 1926 pome-nja za gospodarstvo-glede organizacije in rentabilifete sicer napredek, v socijalnem oziru pa je vsekakor pasivno. ker se kljub naraščajoči brezposelnosti število nadur zaposlenih delavcev jako dvignilo, d očim se cene »n mezde niso bistveno izpremenite. To je sicer privatno-gospodarsko razum-' liivo, pomenja pa v socialnem oziru veliko škodo. Drobne vesti. V Benetkah bodo organizirali Rusi veliko centralno prodajalno žita za Italijo, Avstrijo, Bavarsko in Jugoslavijo. Glej članek »Svetovni žitni trg«. — Francozi so naročili na Nemškem na stroške reparacij plavajoči dok za gredbo 8000 tonskih ladij. - Na severnem Francoskem so omejili obrat v več tekstilnih tovarnah tako, da v sobotah in ponedeljkih nič ne delajo. — V enem samem tednu je šlo iz Londona v Rusijo 1,500.0QP zlata; po »Daily Mail« je to del onega zlata, ki ga je v višini dveh milijonov funtov deponirala lani Sovjetska vlada v Londonu. — Svetovna 'produkcija zlata v letu 1926 je znašala 82 milijonov funtov, leta 1925 pa 81 milijonov! Britanski imperij je napravil leta 1926 za 57.2 mil. funtov zlata, leta 1925 za 54 milijonov. Svetovna produkcija srebra je znašala lani 243.000 unc, leta 1925 pa 245.000. — Obtok bankovcev v češkoslovaški se je znižal na 6 milijard in pol, to je najnižji dosedanji znesek sploh. Devize znašajo 2110 milijonov. Z devizami in s kovinsko zalogo je obtok bankovcev krit z več kot 48 odstotki. — Nemško 500 milijonsko posojilo, o katerem poročamo posebej, bo 5 odstotno. 200 milijonov bodo prevzele javne blagajne. — Zaposlenost češke tekstilne industrije se je v decembru napram novembru zboljšala za 1%. To je sicer malo, vendar pa ugodno znamenje bližajoče se stabilizacije razmer. Delavcev nič več ne odpuščajo in še celo nove najemajo. — Na Češkem se pogajanja o ustanovitvi papirnega kartela nadaljujejo.. Pogajanja potekajo tako zadovoljivo, da računijo tekom februarja na zaključek in da bo s 1. marcem kartel z delom začel. — češkoslovaška posoja Poljakom vagone s pogojem, da gredo vse v inozemstvo namenjene pošiljke skoz Češkoslovaško. Gospodarske vesti. Na zadnjem trgu volne v Londonu je bilo na prodaj 9500 bal in so cene skoraj nespremenjene. — Češkoslovaška deželna zveza trgovskih gremijev in trgovskih zadrug se je izrekla proti temu, da bi se konsumna društva sprejela v območje novega obrtnega zakona. — Nemci, Francozi m Belgijci so cene železa nekoliko znižali. — Francoski pridelovalci sladkorne pese zahtevajo od vlade, naj se uvozna carina za sladkor primelno zviša. — Leta 1926 so izvozili Ogri dosti manj moke kot leta 1925; izvoz pšenične moke leta 1925 je znašal 1,800.000 met. stotov, leta 1926 pa 1,480.000 stotov; izvoz ržene moke je padel od 187.000 na 92 tisoč stotov. Zlasti veliko škoduje ogrski moki nova minimalna carina v češkoslovaškem. — Prebitek češkoslovaške Narodne banke v prvi delovni dobi od 31. marca 1926 do konca leta 1926 izkazuje 32,519.000 Kč čistega dobička. Občnemu zboru bodo predlagali izplačilo 6X% dividende oziroma 6 dol. in 75 centov. Od februarja naprej bodo delnice uradno na borzi notirale. — Spel govorijo o obnovitvi poljskega petrolejskega kartela, kakor kača se pogajanja vlečejo. Na novo se bodo sedaj pričela v začetku februarja. — Od 20. t. m. do 1. marca velja na Poljskem izvozna carina 15 zlatov za 100 kg rži in ržene moke. — Na Češkoslovaško prihajajo nove ponudbe inozemskih tvrdk za kredite; sedaj jih ponujajo tudi že na dolge roke. — Praške tovarne ledu so imele v lanskem letu 142.000 Kč čistega dobička. Izplačale bodo dividendo 36 Kč. ~ Likvidacijska doba majhnih poljskih bank je podaljšana do začetka kta 192a. — Nad največjim poljskim tekstilnim podjetjem S. A. Rosenblatt v Katovicah so izrekli poslovno nadzorstvo. Podjetju se je slabo godilo. Se ni dolgo, ko mu je poljska vlada jamčila posojilo v znesku 250.000 dolarjev. - Novd po dva in po pet pengo bodo prišli v promet iekom meseca marca. Hkrati bodo vzeli iz prometa novce po 50 fil-lčrjev (vinarjevi in jih bodo po italijanskem zgledu v sredi preluknjali, zato da jih bo mogoče razlikovati od novcev po 20 vinarjev. Nato bodo novce po 50 fillčrjev popolnoma odpravili in jih bo-? do nadomestili -z novci po polpengo. — AmeriSki Bankers Trust je predložil poljski vladi nov načrt za najetje velikega inozemskega posojila. Trust »e odpove to pot vsakemu jamstvu poljske vlade in tudi zakupu tobačnega mb-nopola. Zahteva pa, da se tekom šestih mesecev poljska vlada ne bo pogajate z nobeno drugo finančno skupino. — Konsorcij francoskih tovarn je sklenil z Nemčijo dogovor na več mesecev za dobavo koksa. Cena bo 30 frankov nižja kot so odnosne francoske cene. S tem hočejo pritisniti tudi na francoske producente koksa, da bodo šli s cenami dol. Pravijo, da se bodo francoski TRGOVSKI LIST, 29. januarja 1927 producenti vdali. — S 1. februarjem bo- i lavakih plač za 25%, delavci so za za-do najbrž Rumuni znižali eksporlne fa- htevali udeležbo na vodstvu podjetij. riTe za žito. Isti dan bo stopil v veljavo , novi provizorični trgovski dogovor med TRŽNA POROČILA. Rumunijo in Grško. — Pariška Banque ! Mariborsko sejemsko poročilo 125. I. Commerce Franco-ltalienne je prišla v ; 1926). Prignalo se je 20 konjev, 6 bikov, denarne težkoče. Pasiva znašajo naj- 183 volov, 381 krav in 10 telet, skupaj manj 5 milijonov frankov. — Poljske to- 600 komadov. Povprečne cene za ruz- varne cinka hočejo napraviti sindikat s lične živalske vrste so bile sledeče: sedežem v Varšavi ali v Katovicah. To- Debeli voli 7 do 8; poldebeli 6.50 do vam surovega cinka je 12; doslej so 7.50; plemenski 6 do 6.50; biki za klanje imele svoj sedež v Berlinu. — Tudi na 5.25 do 7.50; klavne krave debele 6 do Norveškem divja, v železni industriji hud 6.75; plemenske 5 do 6; klobasarice 2 boj med delodajalci in delojemalci. Po- do 3; molzne in breje 5 do 6; mlada gajanja so se koncem preteklega ted- živina 6.50 do 8 Din za 1 kg žive teže; na razbila. Delodajalci so izjavili, da prodalo se je 257 komadov, od teh za morajo vsem delavcem z 31. t. m, dek> izvoz: v Italijo 43 kom., v R. N. A. 41 odpovedati, in so obvestili o tem sklepu komadov. — Mesne cene: Volovsko tudi uradne zastopnike. Z ozirom na meso 9 do 18; telečje meso 10.50 do 19; slabo kupčijo so zahtevali znižanje de- svinjsko, sveže 10.50 do 27 Din za kg. papirja. Predmetni pogoji so na vpo-r gled pri ekonomskem oddenju le direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 29. januarja t. 1. 1927 ponuebe za dobavo 1 pločevinastega dimnika (dolž. 40 m) za lokomobile. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe za dobavo jamskega orodja (strgače, zasekači, zidarska kladiva). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 26. februarja t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede" dobave 20 rolet za vrata (Wellblechroktenschiis-sel); dne 28. februarja t. 1. pa pri isti direkciji glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki »o v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesen Lom na vpogled. TRIKO-PERILO mm molk«, lan* In otrok«, volna « mak kinik, rokavic«, dokoitnlco, nahrbl« itUtl m Mv|i la love«, dešnlkl, Ua«. Ufo*. Upal robci, palic«, rilce, noti. {karta, potrabtein« ka llvllje, krojata, Cavljorla, brivca adlno 1« pri tvrdki DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 1100 pol steklenega Obrestovan]« vlog, nakup im prodata vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borom naročila, prednja! in krediti vsako ▼rala; eskompt In inkaso menic ter n a kazila v to- in inoeemstvo, Bale-depositt itd. Itd. Ljubljana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana " Telefon Ste*. 40, 467, 548, 805, 806 . 1 Peterson International Banking Code Vse 'vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl Joumalf, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Slrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Spiske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje Trgovsko-lndustriiska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št 13 Telefon St 552 <» RaJun pri pošt. Zek. zav. št. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča doia. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. Lastna knjigoveznica. VELESE]EM nalutodnejšl kupžijskl trg v Evre p'! Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927 1600 blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte-od častnega zastopstvo STEGU IN DRUGI LJUBLJANA, Gledališka ul. 8 Telefon 925. Trgovci, obrtniki, tndustrijalci, razširjajte TRGOVSKI LIST ! Veletrgovina | NalboliSI šivalni strel In kolo ]• edino !• ff c ■ . ■■■■ ■ C. o Veletrgovina kolonliatne In ipecertiske robe Ivan Jelačin Ljubljana tovarna vinskega kisa, d« s o. zM Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namixni kis is pristnega vina. zahtevajte ponudbo i Tehnično fn higijenifno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji« - n Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, ILnadstr. priporola Špecerijsko blago raznovrstno žganj«, moko in «!•*•*"« pr*, delke. - Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna praiama aa Kavo in mlin sa dlSavo s eiektrilnim obratom. Ceniki na razpolago I zaloga K sveže pražene kave, mletih diSav tn rudninske vode M dom, obrt ln fnduatrlfo ▼ T*#n opremah. Is to tam pletilni stroj DUBIBD ■ h* * mimn kruputm. tsaKamma VaClatna garancija Batami« n popravila. Bik« um, tudi u obrala. tj» Jfmmjj K Josip Peteline 13KJ o Ljubljana Zahtevajte UM« dr. IVAN PLES& *- Z» Tr*oviiko-liiduttrij*ko d. 4. »JitE&KUIb ko« tadajateljs to tiskarja: A. SEVER, Ljubljana. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana