LJUBLJANSKI ČASNIK.
S t • 2 •
Itov i k 22. Mati i j« travna
1SS1.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. - Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vi-ailiii tlel*
18. aprila 1851 je bil XV. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Raspiz c. k. krajnskiga poglavarja od 1. Januarja 1851. Na vod za upravljanje župa-nijske vlastnine.
Danes bo XV. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 72. Razpis c. k. deželnega poglavarstva za Krajnsko od 1. januarja 1851, vodila za oskerbovanje občinske vlastnine.
Ljubljana 18. aprila 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
15. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer za zdaj v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 84. Cesarski patent od 11. aprila 1851, po kterem se ravnanje sodniških gospod za vpeljavo patenta od 25. septembra 1850 glede istinske odškodnine za prejeme po odvezi zem-Ijiš dvignjene, naznani.
Dunaj 15. aprila 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
17. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXVI. in XXVII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer XXVI. del za zdaj v edino-nemškem in v talijansko-nemškem dvojnem izdanju, XXVII. del pa v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan.
XXVI.	del zapopade pod
Št. 85. Cesarski patent od 11. aprila 4851 glede vpeljave dohodkinega davka v lombar-do-beneškem kraljestvu za leto 1851.
S tem delom vred se bo tudi sedmi doklad-ni del izdal, ki zapopade naj ponižniše pred-našanje k omenjenemu patentu.
XXVII.	del zapopade pod
Št. 86. Cesarski patent od 11. aprila 1851, s kterim se zapovedo za Tirolsko in Vorarl-berško kronovino vodila glede odrajtovanja odškodnine isting za vse prejemšine, ki so po zemljišni odvezi za dvignjene ali odško-dovavne spoznane, kakor tudi način, kako mora zaveznik istingo izplačali.
Št. 87. Cesarski patent od 11. aprila 1851, po kterem se za Tirolsko in Vorarlberško ravnanje gosposk glede odškodovanja isting za tiste prejemšine vredi, ki se imajo po zemljišni odvezi dvignuti ali pa odškodovati.
Št. 88. Cesarski patent od 11. aprila 1851, veljaven za Avstrijansko pod in nad Anižo, za Solnograško, Tirolsko, Češko, Moravsko, Silesko, Štajarsko, Koroško, Krajnsko, Istri-jansko, potem za Gorico inGradiško,po kte-
rem se zapove za vladno leto 1852 pobrati 5 percentni dotatek k vsim direktnim davkom, da se potrebni deželni pripomočki za izpeljavo zemljišne odveze skupej spravijo.
S tem delam se bo tudi k št. 86 in 87 spadajoči dokladni del izdal.
Dunaj 17. aprila 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
18. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXVIII. in XXIX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
XXVIII.	del zapopade pod Št. 89. Cesarski patent od 12. marca 1851,
zadevajoč izpeljavo zemljišne odveze v okraju nekdajne svobodne Krakavske deržave.
Št. 90. Cesarski ukaz od 19. marca 1851 glede vredenja plače na višjih šolah in kirur-giških učiliščnih napravah.
St. 91. Ukaz ministra pravosodja od 6. aprila 1851 glede rabe	41, 43, 165, 166
in 265 kazenskega reda pri vojaških osebah S tem delom vred se bo tudi deveti dokladni del izdal, ki zapopade naj ponižniše prednašanje k omenjenemu cesarskemu patentu.
XXIX.	del zapopade pod št. 92. Cesarski patent od 13. aprila 1851,
s kterim se vredba za deržavno svetovavstvo razglasi.
Ob enem se bo tudi deseti dokladni del izdal z naj ponižnišim prednašanjem k temu patentu.
Dunaj 17. aprila 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
levradiii tlel.
Društvo za jugoslavensko povestnico.
Kako slaba je pač tanjka šiba; otrok jo brez težabe zvijč, prepogne, zlomi! Zvezaj jih več skupaj v butarco, se ti bodo tudi zdaj vpog-nile, zlomile? Zastonj si boš prizadeval, zastonj poskuševal svojo moč, nič ne bodeš opravil. Kar pa velja od zjedinenja natornih moči koliko bolj se mora terditi to od človeške moči, kjer se telesne in dušne moči v roko sežejo. Človek sam na sebi je slaba stvar, ki zamore le malo storiti, ako se pa njih več v izpeljavo enega namena združi, poslane la družba močna in terdna, nje moč se vedno razšira in rase zadobi spoštovanje in veljavo. Sovražniki se je boje in ji zavolj tega zaderžkov ne stavijo, ker vedo, da jih bo premagala in še le k večji moči zrasla; prijatli ji podajo podporno roko, se povsod, kjer je treba, zanjo potegnejo. To resnico dobro spoznav, se je v poslednjih letih mnogo društev vstanovilo, kterih namen je, za povzdigo narodne veljave in blagostanosti skerbeti, ali sapušenim vdovam in sirotam, ranjenim vojakom in drugim, ktere
je kaka nesreča zadela, ljubeznjivo v pomoč priskočiti. Eno naj važnišili je gotovo društvo za „Jugosiavensko povestnico.* Vstanovilo se je v Zagrebu še le preteklega leta, vendar že na tako terdni podlagi stoji, kakor le malo ktero drugo; peča se, kakor že njegovo ime kaže, z zgodovino jugoslavenskega naroda, z zgodovino, ki je tako bogata, tako važna in vendar v debeli tmini zavita !
Nadjamo se, da nas ne bode nobeden pan-slavizma dolžil,ako govorimo o društvu,kterega naloga je, jugoslavenski narod podučiti v tem, kaj da so njegovi dedi slavnega storili, kako se zunajnemu sovražniku branili, kako notrajne zadeve vravnovali, kaj je bil, njih narodni ponos, kake šege, navade in nrave so imeli, kako je njih um, njih orožje slavelo, kako so zmagani in podjarmeni bili. — Ako je prav in koristno, da človek sam sebe pozna, bi tudi gotovo napčno bilo, narodu zavest svojega dušnega in telesnega življenja kratiti; kdor bi to storil, bi narod ubijal. Omika in izobraženost je perva, je druga potreba za narod, ako hoče blagostanost doseči, zato se pa tudi rodoljubi po vsih deželah tako marljivo trudijo in prizadevajo svoj narod izobraziti; izobraženost je geslo današ-nega časa. Zgodovina je pa terdna podlaga izobraženosti, brez nje je poslednja nemogoča. Ker je tedaj zgodovinoznanstvo tako važna, tako imenitna reč, kdo bi ne spoznal hvalevredno prizadevanje zgodovinskega društva. Da pa zamore tako društvo svojo nalogo, svoj namen popolnoma doveršiti, je perva potreba, da ima mnogo dušnih in materielnih moči, je treba, da ima po celem Jugoslavenskem ude, je treba, da se na vse jugoslavenske kraje z enako pazljivostjo ozera, je treba da ga vlada spozna in podpera, da mu umni učeni možje z besedo in djanjem na roko gredo. Da pa društvo dušno moč zadobi, mora v svoji sredi imeti tako može, ki so v zgodovini zlo zvedeni, ker bi bilo brez tega društvo mertvo. Društvo za jugoslavensko povestnico zares tudi šteje naj slavniše može med svoje ude, neomenimo tukaj pravih udov iz Horvaškega, le na nektere častne ude, ki so obljubili društvo podperati, pokažemo: Hammer-Purgstall, predsednik dunajske akademije, slavni zgodo-vinopisec ozmanskega carstva; Palacki, ša-farik, Wocel, Hanka, Kollar itd. naj bolj učeni Cehi; llobert Ciprien, slavni Francoz, ki je v slavenstvu tako imenitne spise v tisk dal itd. so častni udi društva; dušne moči tedaj društvu ne pomanjkuje. Zraven dušne moči je pa tudi materielne potreba, da zamore društvo na terdnih nogah stati in svoje znanosti po tisku med ljudstvo razširovati. To pa tirja obilno podpornikov. Že v teh malih dneh, od kar se je vstanovilo, si je društvo mnogo sočutja pridobilo po celem Jugoslavenskem in tudi po drugih krajih; to nam že to kaže, da mnogo pervih avstrijanskili časopisov tolikrat o tem društvu piše in njegove sklepe nazna-nuje, udov že obilo šteje. Stopimo tudi mi, Slovenci, v kolo društva, ker, saj se ono tudi za našo dogodivščino trudi; 2 goldinarja na
leto in pervo leto i gold. vpisnine bo gotovo tudi med nami zamogel marsikdo brez svoje škode v občni prid obernuti, to toliko ložeje, ker bo zraven kakor ud društva tudi društene letnike (letopise) brez plačila dobival; nad-jamo se, da bode mnogo Slovencov to sorilo, ker je potreba, da ima društvo na celem Ju-goslavenskein ude in to posebno zavolj tega, da se zamore toliko bolj na vse jugoslaven-ske kraje ozerati. Društvo mora, ako hoče svoj namen doseči z enako pazljivim očesom kakor na Hervaško, se ozerati na Serbsko, v Dalmacio, v Bosno in na Slovensko; zavolj tega bi bilo pa tudi gotovo prav, da bi so-stavke v svoj letnik jemalo v ilirskem, serb-skem in slovenskem jeziku, kakor mu bodo poslani. S tem ne bode samo vsih Jugosla-venov bolj spodbodlo, temuč ono zamore po našem mnenjo tudi na tako vižo mnogo pripomoči k edinemu jugoslavenskemu književnemu jeziku; in to bi bila zopet druga velika zasluga tega društva; naj društvo blagovoli to osebno mnenje prevdariti. Zraven vsega tega pa vživa društvo tudi zaupanje vlade, ki ga je obljubila po moči podperati; svitli ban mu je svojo podporno roko podal, ono stoji neposredno s Petrograškim arhiologiškim in z dru-zimi imenitnimi društvi in osebami v zvezi in ima mnogo drugih pomočkov, ki mu veliko in slavno prihodnjost obetajo. Ako vse to prev-darimo, menimo, da bi ne bilo napčno, ako bi druge jugoslavenke že obstoječe društva se z Zagrebškim zjedinile; n. pr. ljubljansko zgodovinsko društvo, ki bolj životari, kakor živi, od kterega se komaj v Ljubljani ve, da obstoji, ki nima ne obilne podporo, ne do-voljnih potrebnih pripomočkov, ki je v svoji podlagi trohljeno, v osnovi zastarano; že to gre zlo navskriž, da se peča s slovensko dogodivščino v nemškem jeziku, kar se že s pravim zapopadkom zgodovine ne more nikakor vjemati. To pa je le naše osebno mnenje, kterega nikomur ne vrivamo, vendar pa želimo, da bi se nekoliko prevdarilo in domorodce pokličemo, pristopiti k društvu jugosla-venske povestnice, ker smo prepričani, da le ono, ako svoj poklic, kar ni dvomiti, prav zapopade, zamore, če obilno dušno in mater-jelno podporo najde, svojo veliko in težavno nalogo, dostojno in vredno izpeljati.
Fr. Cegnar.
Deržavno svetovavstvo.
Deržavni zakonik prinese sila važen cesarski patent, po kterem se na predlog minister-skega svetovavstva osnova za deržavno svetovavstvo naznani. Naj važniše odločbe njegove so sledeče: Deržavno svetovavstvo je neposredno vladarju podverženo in stoji zmi-nisterstvom na enaki stopnji. Njegov poklic je sovet; pri vsaki postavi, predenj se razglasi, se bo za mnenje prašal in to se bo pri naznanovanju postav razglasilo. Tudi pri drugih priložnostih se zamore deržavno svetovavstvo ali od cesarja ali od ministerstva za sovet poprašati. Sam se ne sme nepoklican v postave vtikati; vendar ima pravico, na pomanjkljivost obstoječih postav opomniti. Deržavne svetovavce izvoli cesar, in le takrat se jim sme stopnja vzeti, ako zbor to sklene. Pri izvolitvi se bo na razne kraje deržave gledalo. Za začasne svetovavce se zamorejo v natanjko razmotrenje postav, moži iz vsih stanov poklicati, ki so skušeni, učeni in previdni. Čas, ko se taki svetovavci skupej pokličejo, odloči cesar. Predsednik deržavne-ga svetovavstva je pervi za predsednikom ministerstva. Deržavni svetovavci stoje na tiste stopnji kakor deželni poglavarji. Mini-stersko svetovavstvo sme predsednika ali druge ude deržavnega svetovavstva k pogovorom poklicati, ki pa nimajo pravice glasovati. Tudi
ministri se zamorejo k posvetovanju deržavnega svetovavstva poklicati, to pa se mora s porazumljenjem obeh predsednikov zgoditi. Deržavni svetovavci ne smejo imeti kake druge deržavne službe. Pogovori deržavnega svetovavstva niso očitni. Stanovitni udi kakor predsednik deržavnega svetovavstva prisežejo pred cesarjem; začasni udi pa morajo predsedniku obljubiti, da bodo o vradnih skrivnostih molčali. Naslov „deržavni svetovavec" se nikdar ne more samo za častnega podeliti.
Sledeči so bili od njegovega veličanstva že v deržavno svetovavstvo izvoljeni: Franc od Hrieg-Hochfelder, nekdajni namestnik predsednika deželnega poglavarstva v Galicii; Ladislav Szdzycnyi od Maggar Sztizen, Franc grof 7Jchy; Anton Salvofti vitez od Eichenkraft; Andrej vitez od Baumgartner; Franc od Ruol Bernburg; HugoKarl knez in grof od Salrn-Reiferscheid-Krautheim; Norbert od Pur kar t nekdajni c. k. deržavni svetovavec.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Iz Celjovca se v „SiidsI. Ztg." piše 9. aprila: Te dni je slavni odbor slovenskega društva v Ljubljani tistih 40 gold. sem poslal, ktere je odbor slavenskega bala na Dunaju iz čistega zneska za literarne namene za koroške Slovence odločil. Od teh 40 gold. se bo polovica obernula za nakupovanje slovenskih bukev na tukajšnem gimnaziju, druga polovica pa za kolikor mogoče ceno izdajo „SIovenskih običajev/' — Učenci tukajšnega gimnazija zlo radi berejo in to tirja pripravne slovenske bukve pomnožiti. „SIovenski običaji" obljubijo slovenskemu narodu lep in obilin sad.
*	Na Krajnskem sta 2 gimnazija; eden posvetni v Ljubljani in eden duhovski v Novem mestu. Djakov je 571 katolčanov.
Koroško.
Na Koroškem sta 2 gimnazija in sicer oba duhovska v Celjovcu in pri svetem Pavlu. Djakov je 332 katolčanov in 1 evangelčan.
Primorska.
Ter s t. V Terstu so une dni zlo za nekim kmetom ljudje gledali, ki je po ulicah hodil v medvedovo kožo zavit. Medveda je pet milj od Tersta ustrelil, ga oderl in tako kožo v Terst na prodaj prinesel.
Avstrijanska.
Pri poštni vradnii na Dunaju se na pošlo čez dan 18,000 in po noči 12,000 časopisnih iztisov da, toraj vsih skupej na dan 30,000. Razun tega razpošlje ta pošta na dan 500 pisemskih zvezkov; ako ima vsak zvezek 30 pisem, je pisem skupej 15,000, ako se potem še pisma, ki od drugih krajev pridejo, kakor tudi zunajni časopisi prištejejo, se zamore mislili, koliko da vse skupej znese.
*	Gerški kralj Oto ima o Velikinoči na Dunaj priti.
*	Na spodnjem Avstrijanskem je 9 duhov-skih gimnazijev. Djakov je 1851 katolčanov, 6 gerkov, 14 evangelčanov, 104 judov.
Na zgornjem Avstrijanskem sta dva gimnazija, oba duhovska. Djakov je 588katolških in 2 evangelska.
*	Avstrijansko cesarstvo dobiva med vsimi evropejskimi deržavami naj več zlata, namreč na leto za 603,000 cekinov. Naj več se ga dobi na Sedmograškem in Ogerskem. Na Sedmograškem ga išejo po pesku v vodah Maroš, Aranyoš, Koroš in Samoš, naj bolj pa v Olahpianu; na Ogerskem pa v rečici Nery pri Beli cerkvi, kjer so pred nekoliko leti dobili kos, ki je bil 62 cekinov vredin.
*	„Wiener Ztg." naznani cesarski patent od U. aprila, v kterem sc izreče, da hoče deržava storjeno obljubo pri odvezi zemljiš
spolniti. Od 1. novembra t. 1. se bo namreč v kronovinah na Avstrijanskem pod in nad Anižo, Solnograškem, Tiroliskem, Češkem, Moravskeni, Sileskem, Štajarskem, Koroškem, Krajnskem, Istrijanskem, Goriškem in Gra-diškanskim k direktnim davkom še 5 percen-tov moralo doložiti. Ta snesek bo tedaj za odškodnine v pozameznih kronovinah namenjen. Pobirali bodo ti davek dačni vradi in ga vodstvom zakladov zemljišne odveze izro-čevali.
*	Zadeve ljudskih šol po deržavi dobro spoznati, seje ministerstvo uka, kakor se čuje, namenilo, komisije soslaviti, ki bodo po kronovinah hodile in stanje šol netanjko popisale, potem pripomočke občin preiskale, da se zve, kaj zamorejo občine iz lastnega premoženja za šole in učitelje storiti.
*	„Haniburger-Correspondenz" piše, da bo knez Metternich kohec mesca aprila na Dunaj prišel in se na svoje posestva podal.
*	Govori se, da so postave za obsedni stan dokončane in da se bo obsedni stan nehal, ko se bodo razglasile.
*	Spet se pri vladi pogovarjajo, kako bi se dala cena soli znižati, kar se bo, kakor se sliši, tudi godilo.
*	Baron Haynau je namenul spominke svojega življenja v tisk dati. Ko je bil posled-njič na Dunaju, se je pogovoril z nekim pisateljem in nekdajnim vrednikom, ki mu bo pomagal delo dokončati.
Stajarska.
Na štajarskem je 5 gimnazijev in sicer trije posvetni, v Mariboru, Celju in Judenburgu, dva duhovska, v Gradcu in Šent-Lambertu. Djakov je 1060 katolčanov, 7 gerkov, 1 evangelčan in 1 anglikan.
Tirolska.
Na Tirolskem je 8 gimnazijev in sicer deloma z posvetnimi, deloma z duhovskimi profesorji postavljeni. Djakov je 2027 katolčanov in 2 juda.
Moravska.
Na Moravskeni je 8. gimnazijev; štirje so posvetni in ravno toliko je duhovskih. Djakov je katolčanov 2046, evangelčanov 9, judov 138,
Češka.
Kralj gerški Oto je 14. t. m. v Prag prišel, se je pa še tisti dan v Draždane povernul. Zlo se govori, da se ne misli več na Gerško podati.
Na Ceskem je 22 gimnazijev, posvetnih 8 (Staromestni in Malostranski v Pragi. V Kraljevem Gradcu, v Jičinu, v Chebu, v Indri-chovem Gradcu, v Lutomericich) in duhovskih 14. Djakov je na vsih katolških gimna-ziih 5724, evangelskih 23 in judovskih 391.
Horvaška.
Omer paša je poslal poslanca Fuad Efen-di-a v Zagrebo. Koj popoldne se je k banu Jelačiču podal.
*	V Varazdinu se je spet za zaklad narodnega glediša 50 goldinarjev zbralo; mestna občina je dala 25 gold.
Ogerska.
Ker so večidel že vradniki c. k. deželnega ogerskega poglavarstva prisegli, toraj je deželno poglavarstvo 10. t. m. svojo delavnost pričelo.
*	Težave, ki se pri vravnavi Ogerskega, posebno Vojvodine stavijo, bi znale ministerstvo primorati, zadeve Ogerskega na novo dobro pretehtati.
*	K nekemu madjarskemu kmetu v Piliš pride pred nekterimi dnevi ciganka in mu pripoveduje, da je pod podom njegove hiše srebro in zlato zakopano. Ona se ponudi zaklad dvig-
nuti, in tirja, dajo mora kmet vse vbogati, kar bo liotla. Kmalo mu tudi pokaže sreber-no dvajsetico in dva rumenjaka. Potem pa pravi, da ji je Je takrat mogoče, zaklad dvig-nuti, ako ji denarja da. Mož ji da 18 goldinarjev in dobro jesti in piti in zraven je še 4 dni s svojo ženo na golili tleli klečal in molil, da bi bil zaklad dobil. Zgodaj zjutraj na peto jutro je ciganka zginula. Kmet se toraj pritoži pri komisarju in prosi, da bi ciganko primoral še dalej kopati.
Solnograška.
Na Solnograškem je 1 gimnazij in sicer du-liovski. Djakov je 310 katolčanov.
Galicia.
V	Galicii in Vladimiri! je 13. gimnazije v in sicer 1 duhovski in 12 posvetnih. Djakov je 2986 katolčanov, 13l2gerkov, 17evangel-čanov, 258 judov, 21 armenskokatolčanov.
V	Bukovini je eden posvetni gimnazij. Djakov je 160 katolčanov, 279gerkov, 6 evan-gelčanov,19 judov, 18armenskih katolčanov.
Sedmo graško.
Kupčijska in obertnijška zbornica v Kron-stadtu je v seji 1. t. m. sklenila sledeče dopis ministru kupčije poslati: Pre vzvišenost! Velike poprave v kupčijstvu in obertnijstvu, od njegoviga veličanstva, našega najmilostljiv-šega gospoda in cesarja skušenosti Vaše pre-vzvišenosti izročene, so napravo kupčijskih in obertnijskih zbornic v življenje poklicale. Kupčijskih in obertnijski svet vidi v tej napravi poroštvo, da se velike prenaredbe ne bodo zgodilo brez poprašbe zvedenih mož, da se opravila ne bodo godile brez ozira na mnenje tacili mož.
Za resnico, velike prizadeve vlade morajo namen doseči, ako se tako odkritoserčno za mnenje tisti poprašujejo, kterim je reč naj bolj na sercu.
Dovolite, prevzvišenost, tej kupčijskih in obertnijski zbornici izreči, da Vas stvarnika teh tako važnih poprav v deržavnem vladanju globoko časti in spoštuje.
V	imenu tistih, ki so to kupčijsko in obertnijsko zbornico zvolili, ki je na poklic Vaše prevzvi-šenosti svoje predstojnike, predsednika in njegovega namestnika zadobila in s tem v popolno veljavo stopila, se Vam zbornica serčno zahvali za napravo kupčijske in obertnijske zbornice, ktera naloga je skerbeti za prihodnji blagor deržave in pozameznih kronovin
Avstrijanska deržava se bliža novej dobi, naj krasnišemu razvitju tisučletne moči in za kladov. V zavarovani prihodnjosti mogočne in velike deržave ki zavolj kupčije in obert-nije sluje, se bo ime moža, ki je temelj postavil k taki prihodnjosti, z zlatimi čerkami svetilo.
Veliki nameni Vaše prevzvišenosti, tako naglo in djansko začeti in končani, bodo gotovo naj lepši sad rodili.
Ponižno podpisana kupčijska in obertnijška zbornica za okrožje Kronstadta, zastopnica kupčije in obertnije več kakor enega miljona ljudi, je v svoji današni seji enoglasno sklenila, Vaši prevzvišenosti svojo češčenje in zahvalo izreči.
Kupčijska in obertnijška zbornica terdno upa, da bo Vaša prevzvišenost to sočutje dobro-voljno sprejela. Kronstadt, 1. aprila 1851. Od kupčijske in obertnijske zbornice v Kron-stadtu.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Dohodkini davek se bo tudi v lombardo-be-neškem kraljestvu vpeljal. Zadevajoči c. k, patent se že tiska.
w Tergovca Fontanella Giacomo so 6. t. m v Ogori zaperli, ker je po končani pridigi na
prižnico stopil in o politiki začel pridigovati.
3. in 4. t. m. so bili v Ohiobello štirje cestni roparji po stojni sodbi ustreljeni, dva sla bila po 20 let v ječo obsojena eden na 15 in eden na 10 let. — V Siesi pa je bilo pet cestnih roparjev ustreljenih, dva pa na 20 let v ječo obsojena.
Tuje dežele. Bosna.
Iz bosniške meje se piše 10. aprila v Reichs-zeitung sledeče:
Vstajniške trume so še enkrat poskusile se pri Kozarcu ustaviti, kjer so bili pa popolnoma razgnani. Oni so pa namenuli na Sani se na vsako vižo braniti. Zbirajo se v Bihaču, kjer so se poslednje dni dan na dan posvetovali. Glava je znani Kedič. Namenuli so Ključ posesti, kjer bi se zamogli na planjavi med Sano in Verbasom še kake dni deržati. Med tem pa pritiska Omer paša od ene strani skoz Pridor in Skenderbeg skoz Petrovac. Ter-dovratni vstajniki so sklenili, ako se bodo morali umaknuti, kar se bo gotovo zgodilo, se v Bihaču za življenje in smert ustaviti. Le predobro spoznajo, da, ako so Bihač zgubili, so vse zgubili. Toraj vse store, prebivavce zdražiti. V Bihaču se je povelje dalo,ko se je zvedilo, da Skenderbeg skoz Lirm gre, da naj se vse naglo proti Cerlevči napoti, pomoč, ki je proti Kozarcu šla, je gotovo prepozno prišla, Vstajniki žugajo vsacemu,kise brani z njimi iti, hišo in dvor zapaliti, pa v ostro liaški in biharski naliii ne ubogajo več, clo v Vakupu žele mir in krisijani željno pričakujejo prihod Seraskiera. Njemu in Skenderbegu se Bihač gotovo ne bo mogel dolgo ustavljati.
Govori se, da je Omer paša v Varčaru več oseb k smerti obsodil, kar je pa teško res.
Podonavske knezovine.
Pisma iz Bukarešte in Jasija naznanijo, da bodo ruski vojaki 27. aprila za gotovo knezovim zapustili.
* Moldavski knez Gregor Gika je sledeči raspiz na vse svoje ministreposlal, ki je med ljudstvom mnogo sočutja zbudil:
Kar sim vladno veslo prevzel, sini se vedno naj bolj prizadeval, deželo osrečiti, ktere vlada mi je izročena, ker sim vsim stanovom brez razločka dobrote dovolil, ktere pripusti na-tanjka pokoršina naših postav in naprav. To nalogo zrešiti, je pa potreba močne pomoči ministrov, in toraj za dobro spoznani, jim sledeče na serce položiti.
1.	Naj se natanjko po postavi deržavne vlade prizadevajo, postavam tudi povsod natanjko veljavo pridobiti, kar njih osebne dolžnosti in drugih vradnikov tiče.
2.	Naj pri postavljenju vradnikov ne gledajo samo na to, da imajo potrebne lastnosti, ktere deržavne vladne postave tirjajo, ampak naj tudi ostro čujejo, da se pri opravilih od postave nikdar ne odstopi.
Jim priporočimo posebno na to gledati, da, če se jim kak predlog nasvetje, se ta popolnoma z postavami vlade vjema.
Černagora.
Iz Kotara se 10. t. m. piše: 1. 2. in 3. aprila so se Gluhodovljani, to je prebivavci najilie černogorske in turški Špicani terdo bojevali. Černogorcov je bilo pet ubitih in osem hudo ranjenih; Turkov pa je mnogo več padlo in tudi več ranjenih bilo. Černogorec Juri Vuksanovič, ki je svoje orožje zgubil, popade necega Turčina, mu sekiro vzame in glavo prekolje. Sliši se, da sta dva bega, Barski in Ulčinski s svojimi trumami Černo-gorce v beg zapodila.
Nemška,
Govori se, da je pruska vlada pripravljena sklepe draždanske poterditi. — Volitni knez
Hesen-Kaselski je vse pruske častnike na gostijo povabil in se s tem s Prusijo pogodil.
Francoska.
Zlo se govori, da se bosta Napoleon in general Changarnier spet poprijaznila.
*	Govori se, da so za morivca pariškega nadškofa zvedili; je zidar, z imenom Coque-let. Izdal se je sam v govorjenju.
% Novega ministerstva na Francoskem časopisi nič nočejo hvaliti; eni pravijo, da je ministerstvo svojoglavnosti, drugi daje sovraštva, in vsi drugi pravijo, da mu ne zaupajo.
Ministerstvo ima pa tudi svojo slabo stran. Baroche je izversten pravdoznanec, mož, ki je nepodkupljiv, pa za zunajne zadeve on ni.
Laška.
Bolezen, ki je v Genui vstala, ni kužna, zbolelo in umerlo jih je le nekoliko, ki so imeli z gnjilimi kožami opraviti, in so pri tem bolezen naležili.
*	Bivši minister na Sardinskem, Siccardi, je zvoljen za druzega predsednika kasational-nega sodništva v Turinu.
Rusovska.
Prihodnji mesec se bo pri Loviču velik tabor napravil, kamor bo general Pkniutin z drugim pesnim oddelkom prišel.
Turška.
Francoska barka se bo rudečem morju sem-tertje vozi, kaj da namerava, še nobeden ne ve. Razpor med turško vlado in Egiptom se mirno poravnuje.
*	Iz Pere se piše, da se Košut še vedno podpisuje, predsednik odbora deželne hrambe; to je znamnje, da on še svojih namenov ni opustil.
*	Glede begunov na Turškem se piše 25. marca iz Carigrada, da se sultan ni hotel udati tirjatvi Avstrije, Košuta in 7 drugih njegovih tovaršev iz deržavi ne pustiti. Avstrijanski poslane je toraj na Dunaj pisal v tej zadevi, kaj da ima storiti.
Poljska.
„C. B. a. B." naznani, da so na Poljskem zakletbo ovohali, ki ni imela druzega nasledka, kakor tega, da se je terdnjava v "VVaršavi z jetniki napolnila.
Portugalska,
V	Portugali so se viharji pričeli, ljudje razsajajo in se hočejo puntati. Thomar tirja, da naj ga službe odvežejo. Vlada le malo polkov zase šteje in ljudstvo je ne podpera.
Angleška.
Angleška vlada protestira zoper vstop cele Avstrije k nemški zvezi.
*	Angleška vlada vojake pri Londonu zbira.
*	Časopis „Times" piše o nemških zadevah sledeče: Bilo bi za celo Evropo koristno, in previdna politika Francoskega, Angleškega in Ruskega to podperali, kar je v prid in blagostanje nemškega naroda.
*	Obertnijška razstava v Londonu se bo odperla i. maja. Francozi bodo naj popred svoje obertniške reči v red spravili.
Azija.
Na Kitajskem še vedno vstaja ni potlačena. Vstajnikov je cele velike trume, ki so se namenuli sedajnega cesarja iz prestola pahnuti. Vstajniki stoje komaj 60 milj od Kantona. Oni so si kite odrezali, kar po stari navadi pomeni, da do poslednjega ne bodo mirovali in nožnice so preč vergli, ko so meč izderli.
V	Amoju so Angličane, služabnike tamoš-njega konsula zaperli in kaznovali; zavolj tega praša „0verland Friend", ki je zlo za vojsko unet: „Kdaj se bode britanski lev dvignul?"
Na otokih Bombaj in Colaba, ki imata skupej 500,000 prebivavcov, je mesca februarja kolera vstala in 912 ljudi pomorila.
fcaFMUf AMUKI 1»
Cestopisi.
Resnično je govoril visoko učen, pravičen gospod šafarik u svojej knigi „Geschichte der slavisclien Sprache und Literatur" 1826 5 : „Kak cel narod po pravici i resnici opisati i risati, brez da bi se človek, bodi iz kozmo-politizma, proti svojemu ali pa proti ptujemu narodu ne zagrešil, je treba, da človek veliko skusi, da ljudi dobro pozna, da je močan na duhu i samostalen." Slov. Bč. 1851 str. 73. — Redki so taki možje, ki bi zraven svoje pravičnosti i resničnosti bili tudi veliko skusili osobito preden začenjajo od Slavjanov pisati. Skoro vse, kar so leta 1848, 1849 od Slavjanov posebno od Rusov lažnivega pisali, so le neskušeni pisuni pisarili. Kako dobro godi rodoljubemu slavenskemu serdcu, ko po tolikem obrekovanju, od tujca kak resničen, pravičen popis Slavjanov u roke dobimo! Hladilo je to razžaljenemu serdcu! — U sledečih so-stavkih sem namenil dragim slovenskim čita-teljem nektere najvažnejše sostavke podavati spisane od moža (Nemca), kije na svojem potuvanju po ruskih deželah narodne običaje, narodno življenje, domače i pravne razmere ondešnih Slavjanov sam neposredno motril i skusil. Svoje obširne, bogate skušnje je popisal u knjigi: Studien iiber die inneren Zu-stande, das Volksleben und insbesondere die landlichen Einrichtungen Russlands von Au-gust Freiherrn von Haxthausen kon. preussi-schen geheimen Regierungsrathe
U predgovoru k tej za Slavjane preva-žnej knjigi opomni pisatelj, „da je u svojem zgodopisnem zvedavanju, razsledovanju na vseli stranih Nemčije na take uganljive razmere naletel, ki se ne dado iz zgol germanskega živ-lja razjasniti. Po takem se mu je za njegovo sgodopisje potreba pokazala, narodsko živ-lenje, ustavo in uravnavo slavjanskega naroda globeje proučiti. Tega narodskega živlenja se pa nikdar ni mogel naučiti iz listin i pismenih spomenikov, temoč moral je vse to sam ne-neposredno skusiti; želel je obiskati pervotne slavjanske pokrajine, u kterih so vsikdar še do seh dob slavjanska ljudstva naseljena ostala, ki so tudi svojo narodsko ustavo neskrunjeno, samostalno razvila, da bi iz vlastnega ogle-davanja razmere spoznal.
Kar poruske Slavjane tiče, Kašube, Ma-zure, Gorno-Slezane i Polake, se slavjanska proustava domačih razmer čista ni ohranila, zmešana se narodno ni razvila. Toliko germanskih življev se je vmešalo, da se težko razloči, kaj je germansko, kajli slavjansko, Pisatelj si je moral tedaj take pokrajine za putovanje odločiti, kde so se pristno slavjan-ski življi nepopačeni razviti zamogli. Pri tem je mogel samo južnoslavjanske pokrajine au-strijanskega cesarstva, Serbsko, Bulgarijo, pred vsimi pa Rusko si odobrati. Tako sgo-dopisno zvedevanje je pa bilo sila težavno, zamoglo se je samo pod posebnim varstvom vladarstva poduzeti. Pisatelj je najšel pri ruskem vladarstvu največo postrežnost. Car je
vsem vradnijani zapovedal, jemu ne samo varstvo prigotoviti, nega tudi iz pismarn potrebno izvestja podati. Ko se je u Petrogradu za to važno putovanje vse pripravil, je spomladi 1843 iz Moskve na pot odrinul. Obernuvši se naj-pred proti severu, prehodi en del neizmerneh gojzdov ter se poverne k Volgi nazaj, je pu-toval proti iztoku doKazana, na jugu do Sa-ratova, se povrati potem v bogata žitna polja Penza, Tambov, Voroneš, Harkov, prehodi čez Jekaterinoslav stepo do Kerča v Krimi. Od ondot putovaše v južnokavkaske pokrajine, ter Krimo prehodivši dospe kre morja v Odeso. Potem prehodivši Podolijo, Vojhinijo dosne u Kiev, se poverne v tri okroge Černigov, Orel, Tula prehodivši mesca novembra sopet u Moskvo nazaj." (Dalje sledi.)
Telegrališko kiirzno naznanilo deržavnih pisem 19. Mal. travna 1851.
Deržavne dolžno pisma po b od 100 (v srebru) 96, /8
» » » »4"^»»	t 849/lt
» » » » 4 » »	» 763/8
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkili. štajarskih , ko-
i po 4 od 100^ 73 gld.
\ » a '/, »
3 '/, »
roških, krajnskih, goriških in \ ^ 1 ^ ^
dunajske višje kamorne urad- / 1 ,,
T 1> 1 , » ^
nije.	\	4
Dnarna cena 19. Mal. travna 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 golJ.) 37'/s gld. Srebra	» » » v> 323/s »
Odgovorni vrednik: Drag o t in Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
\ radni list st, 10.
S«. :iu??/«08. Oznanil«. c«'0»«
Tečaj 1846 ilirskiga deželniga zakonika, ki zapopade postave in ukaze od 1. januarja do poslednjiga decembra 1846, je ravno na svitlo prišel in se dobi pri knjigokupcu in založniku zakonikov za krajnsko kronovino, Jurju Lercherju v Ljubljani za 1 gol. 30 kr. zvezek.
Ravno tu se zamorejo tudi dopolnivni zvezki tega deželniga zakonika od let 1813, 1814, 1815, 1816, 1817 in 1818, kakor tudi tečaji 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1836, 1838, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844 in 1845 po ravno tej ceni namreč po 1 gold. 30 kraj. za zvezek, potem tečaj 1837 imenovaniga dopolnivniga zvezka po 45 kraj. dobiti.
Ljubljana 7. aprila 1851.
Gustav grof Chorinskg, r. s. deželni poglavar.
Št. 2876/358. Oznanilo.	(66.) c 3
Ker seje gospod M i h a e 1 A m b r o ž stopnj i uda c. k. deželne komisije za odvezo zemljiš odpovedal, bo po zmislu gospoda komisijskiga predsednika od l.t. m. št. 1093 nova volitev 20. maja t. 1. dopoldne pri c. k. okrajnim
poglavarstvu v Ljubljani.
Ravnalo se bo pri tem po predpisih, ki so v oznanilu poprejšnjiga deželniga poglavarstva od 3. oktobra 1849 št. 2245 naznajeni. To se s tem sploh na znanje da.
Ljubljana 11. aprila 1851.
Gustav grof Chorinskg 1. r. deželni poglavar.
Št. 2639.	(6i.) c 3
Varšavski časopisi naznanijo od besede do besede sledeči ukaz:
Zavolj večkratnih dvomb vojakov kakor tudi zunajnih deržavljanov, ki se včasih tukaj mude, glede podeljenja dovolitve pušk, in de se v tej zadevi enakost vpelje, je njegova svitlost, gospod knez deželni poglavar sledeče ukazati blagovolil:
1. Tujci, ki iz zunajnih deržav pridejo, ne smejo več orožja imeti, kakor ga za lastno rabe potrebujejo in sicer eno puško, eno sabljo, ali dva samokresa in eno sabljo ena rodovina. Ker bi se pa pri vrav-navi mejne čolne straže znale težave prikazati, število orožja, kteriga iz zunajnih deržav prišli tujci saboj prinesejo, potem v liste vpisati, se policijski gosposki dolžnost naloži, de tujce, ko potne liste pokažejo, poprašajo za število in sorto orožja, kateriga imajo saboj in de
za to orožje zastonj dovoljenja narede in pri tem to tudi v potnih listih zavolj preiskovanja pri drugim prestopu čez mejo zaznamovajo. Ta naredba pa ne zadene zunajnih deržavljanov višjiga stanu, vojakov in berzotekov.
2.	Na tako vižo začasno tukaj stanuvajočim osebam dane dovoljenja na prošnjo zunajnih konsulov se ne štejejo med število dovoljenjev tukajnih stanovitnih deželnih prebivavcov.
3.	Spušeni častniki in vradniki iz Ruskiga, potem tisti, ki so v vojaški ali civilni službi te ali une stopnje, naj so rojeni Rusi ali Poljci, zamorejo brez posebniga dovoljenja orožja imeti, ki se tudi ne štejejo med število tistih notrajnih deržavljanov, ki so posebno dovoljenje dobili. Na ta ukaz z razpisani gospoda ministra
notrajnih oprav od 22. marca št. 5453 naznanjen, se s tem vsi tisti opomnijo, ki mislijo v poljsko kraljestvo potovati. Ljubljana 31. marca 1851.
' Gustav graf Chorinski s. r. deželni poglavar.
št. 2195. Oznanilo. WC1
V pondelik 28. t. m. zjutraj ob devetih se bodo travniki mestniga poglavarstva na Malim grabnu, Rakovi Jevši in pri Lipah; 29. t. m. tudi ob devetih dopoldne pa mesarski travniki pod Rakovnikam in na dolgem grabnu in sicer na mestu po javni dražbi na 6 let posamezno v najem dali.
Kdor hoče kaj prevzeti, je povabljen na imenovane travnike priti.
Ljubljansko mestno poglavarstvo 17. a-priia 1851.
Salomon, s. r.
št. 216. Oglas dražbe. wcu
Ker se 3. in 5. aprila pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Krajnu in Radolci na c. k. deržavnih cestah c. k. stavbeniga Krajnskiga okrogana dražbo dane umestniške stavbe niso morale po dražbi spečati, bo na povelje slav-niga c. k. stavbiniga vodstva za krajnsko kronovino od 13. aprila 1.1. št. 1069 zopet dražba 28. aprila t. 1. dopoldne od 9. do 12. ure pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Krajnu,
Pri tem se bodo sledeče umetniške stavbe v najem dale.
a)	Poprava cestopodperavne škarpe na ljubeljski cesti med miljokazavnikama V1I/0—1 za . . . . r . . . 1713 gold. 22 kr.
b)	Poprava cestopodperavne škarpe na ljubeljski cesti med miljokazavnikama VI/6—7 za.........1326 gold. 5 kr.
c)	Poprava mosta Brošca na podkorenski cesti za......... 333 gold. 18 kr.
d)	Poprava mosta pri Ratibovcu na ravno tej cesti za........1654 gold. 50 kr.
e)	Poprava cestopodperavne škarpe na podkorenski cesti v okrogu Krajnske gore za......... 1000 gold. 3 kr.
Skupej 905 7 gold. 3 8 kr. Kdor meni kaj prevzeti, se povabi k tej ponovljeni dražbi s tem pristavkam, da se zamorejo zadevajoči stavbeni popisi in načerti in dražbeni pogoji vsak dan med vradnimi urami pri zadevajoči stavbeni vradnii in ob dnevu dražbe tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu pregledati, in da se pismene ponudbe le štempljane, dobro sostavljene in le pred dražbo prejemajo; če pozneji dospejo, se ne bo nanje porajtalo.
Po § 10 in 11 se visi ponudba ne bo dovolila.
Od c. k. stavbiniga vodstva v Krajnu 16. aprila 1851.
Semerl. s. r. inženir.
Št. 2311/130. 131.	(6 2.) c 3
Konkurz
za postavljenje stopnje polkniga zidar-skiga polirja pri č. k. varazdinskim Šentjurskim graničarskim polku št. 6, s ktero je 300 gold. v srebru letne plače, in zraven prosto stanovanje in vert, potem pri popotovanju 48 kr. dnevnine združene.
Tisti, ki hočejo za to službo prositi, imajo svojo dobro osvedočeno lastnoročno prošnjo na poti predpostavljenih gosposk zgorej imenovanimi! polku naj dalj do 15. maja t. I. stroškoprosto poslati, in sledeče skazati:
1.	Rojstni kraj in starost.
2.	Ako so v šolo hodili, svoje spričbe, potem popolnoma teoretiško in djansko znanost v zidarstvu.
3.	De znajo čertati in risati stavbene na-čerte, mere popred jemati in stroške pre-rajtati.
4.	Raba v zidarstvu, potem zmožnost veči civilne stavbe postavljati.
5.	Lepo lastnoročno pisanje in potrebno so-stavljanje v pisanju.
6.	Znanost horvaškiga ali kakiga druziga slavenskiga jezika.
7.	Poslednjič nravno zaderžanje.
Tisti, ki so že pri kaki stavbini vradnii se pripravljali, imajo prednost, ako jim drugih potrebnih lastnost ne niajnka. Belovar 30. marca i851.