novic

Mj,jrun& Jarca
Sovo m«sto

zglednica
J
LETO V.-št. 45
V KOČEVJU, DNE 5. NOVEMBRA 1960
Cena 15 din
KMETIJSKA ZADRU6A-KMETIJSKI KOMBINAT
Zmeraj smo smatrali, da je splošna kmetijska zadruga najbolj množični in najmočnejši organizacijski nosilec socialistične politike na vasi. Splošna kmetijska zadruga, ki se — v končnem rezultatu — razvija kot kmetijsko-predelovalni kombinat, postopoma širi in poglablja svoj vpliv na vsem kompleksu površin individualnih gospodarstev in tako omogoča potrebno specializacijo v proizvodnji, pa tudi potrebno organiziranost in stabilnost pri plasmaju proizvodov, pri oskrbovanju trga	EDVARD KARDELJ
Danes mnogo govorimo o tem, da naij se kmeti jake' zadruge gospodarsko iin organizacijsko okrepijo. Govori se tudi o ukinitvi Posilovnih zvez. Z novim letom bodo prenehale delovati.
Z naglim razvojem kmetijskih zadrug in krepitvijo njihove proizvodne moči so postale Poslovne zveze zlasti kot posrednik med zadrugo in tržiščem pri sedanjih pogojih v tej obliki neprimerne, če-prav so nudile zadrugam, predvsem strokovno pomoč.
n tjpvi zakon o združevanju ie nmV1*1 ukinitev Poslovnih zvez, nvv* e naloge pa naj prevzamejo sl< Cne kmetijske zadruge, ali P°~ jvna združenja.
Potrebne so nam močne kmetijske zadruge, ki bodo sposobne samostojno organizirati kmetijsko m gozdarsko proizvodnjo na svojem Področju. Majhne zadruge ne odgovarjajo več današn jim zahtevam. Zadruga bodočnosti ie kmetijsko predelovalni kombinat z lastnimi obrati, modernimi stroji, ter specializirano tržno proizvodnjo. Ze* prihodnje leto bodo imele vse zadruge svoje kmetijske obrate in zgrajene hleve. Vsaka zadruga mora imeti vsaj žui) glav goveje ži-v-e. To ie nujno, ker se zemlja bLP, ki se daje v najem, vsalko leto bolj izkorišča. Tudi zemlje, ki jo ponujajo privatni kmetje v zakup je vedno več.
Na področju bivšega kočevskega okraja je do sedaj poslovalo 19 kmeti jskih zadrug. Nekatere se še sedaj bavijo z obrati, ki niso niti kmetijski, niti rentabilni. Letni Promet v zadrugah ie znašal v preidem letu od 30 milj. do nekaj gSd 200 milj. Anketa je potrdila, ie pri večini kmetijskih zadrug F*avha dejavnost odkup lesa. Ako-. dlaci ja pri tej dejavnosti ustvar-tudi zadružne sklade. Ti so sko-r®i pri vseh zadrugah premajhni povečane potrebe investicij v kmeti jstvu.
Kmetijskih strojev je še vedno
premalo, čeprav se traktorji uporabljajo največ za prevoze. Kombajnom, ki sta j,ih v letošnjem letu nabavili zadruga Ribnica in Dobrepolje se bodo prihodnje leto pridružili novi. Veliko ie še potreb po novih sredstvih za investicije, ki jih bodo morale finansirati v večji meri zadruge same. Zadruga, ki ne bo imela vsaj 200 milijonov letnega prometa tega ne bo zmogla.
Vse to govori v prid velikim ekonomsko močnim zadrugam. Predvidevajo, da bi na omenjenem področju poslovalo le 6 zadrug. Te so: Kočevje, Ribnica. Sodražica, Velike Lašče, Dobrepolje in Loški po-
tok. Ostale zadruge naj bi se združile v eno od navedenih. Zadruge, ki se bodo združile bodo predvidoma ostale področni obrati, ki bodo obdržali večino sedanjih pristojnosti. Takšen obrat naj bi zaradi uspešnega poslovanja in oddaljenosti obdržal blagajnika z hranilno službo, upravnika, v večini primerov pa tudi kmetijskega Strokovnjaka.
Poseben poudarek naj bi imelo bodoče upravljanje zadruge. Na področju dosedanjih zadrug naj bi zadružniki volili obratni oz. področni zadružni svet, ta pa nad bi izvolil centralni zadružni svet, ki bi neposredno upravljal zadrugo. S tem se bo ujiravljanje v zadrugi še bolj okrepilo.
Novost v bodoči zadrugi so tudi gozdarski obrati. Vsa gozdarska služba iz Poslovne zveze bo vključno z gojitvijo in varstvom gozdov prenešena na zadružni gozdarski obrat. To bo mnogo večja odgovornost za zadruge kot sam odkup lesa, kar so kmetijske zadruge izvajale do sedaj. Zaradi važnosti go-
Proslava v Dobrepolju
28. oktobra ie bila na Vidmu proslava v počastitev občinskega praznika občine Grosuiil je. Proslave se je poleg predstavnikov občine Grosuplje in ostalih množičnih organizacij udeležilo večje število tamkajšnjega prebivalstva in šolske mladine. Slavnostni govor je imel tovariš V. Andol jšek, ravnatelj osemletke Videm-Dobrepol je. Med drugim je govoril o velikih gospodarskih uspehih, ki so bili doseženi v letih po osvoboditvi na področju občine Grosuplje. Orisal je tudi težko pot naše osvobodilne borbe, ki je bila podlaga za graditev socializma v naši deželi.
Po govoru je pionirski pevski zbor osemletke pod vodstvom tovarišice Cirile Andol jškove zapel nekaj pesmi, katere so vsi navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Program proslave so dopolnili še z vrsto pestrih točk, ki so jih naštudirali predvsem pionirji. Med drugimi so zelo uspele skupinske recitacije. Simbolična vaja ob spremljavi harmonike ie bila tudi
toplo pozdravl jena. Posebno pozornost je vzbujala mlada pionirka s solo točko na harmoniki. Za konec proslave pa je pionirski pevski zbor zapel še nekaj pesmi.
Proslava ie pokazala, da so se Dobrepoljčatiii skrbno pripravili za občinski praznik. Ob tej priložnosti so se sjiomnili tudi padlih tovarišev, ki so dali svoja življenja za svobodo in lepšo bodočnost in na njihove grobove položili vence in cvetje.	J. N.
spodar jenja z gozdovi in pomamj-kanja gozdarskega kadra verjetno ne bodo mogle imeti vse zadruge samostojnih gozdarskih obratov. Za več zadrug bodo ustanovili en obrat, kjer bo to potrebno.
Združevanje zadrug je v sedanjem obdobju izredno važno. Nujno je, da člani zadrug o tem razpravljajo in dajejo koristne predloge, ki bodo pomagali ustanoviti organizaci jsko sposobne in gospodarsko močne kmetijske zadruge. Le takšne bodo koristile proizvajalcu in družbi.
HRIB — SREDIŠČE LOŠKEGA POTOKA
Razvoj kmetijstva, izobraževanje, stanovanja
27. oktobra je bila v Kočevski Reki konferenca osnovne organizacije ZK Kočevska Reka. Bil je navzoč tudi član Obč. komiteja Tone Šercer. OO ZK v Kočevski Reki šteje 61 članov. Na konferenci se je pokazalo, kako razgibano je delo organizacije.
Sekretar Lojze Bartol je uvodoma posvetil pozornost najvažnejšim političnim dogodkom doma in v svetu, potem pa je govoril o delu organizacije v preteklem obdobju in o bodočih nalogah. Sekretar je poudaril, da ie glavna dejavnost »Snežnika« kmetijstvo in da so ko-aiUMDti pri njegovem razvoju imeli zelo pomembno vlogo. Od julija letos imajo tudi v Snežniku organe delavskega samoujiravl j an ja — delavski svet in upravni odbor. Do-sedaj so imeli že štiri zasedanja, tako DS in UO.
RAZSTAVA
GRADBENIŠTVA
V nizu zanimivih razstav, ki so na programu prireditev v mesecu tehnike, smo ta teden imeli priložnost videti razstavo gradbeništva. Kakor kmetijci, gozdarji, ke-
Najprej kulturni dom
Dolenja vas, nedelja, 30. okto-,ra- — Današnje letne konference krajevne organizacije Socialistične zveze v. Dolenji vasi se je udeležilo nekaj nad 40 članov. Konferenci je prisostvoval tudi predsednik Obč. odbora SZDL Ribnica France Debeljak, ki je v diskusiji tudi obširno sodeloval.
Doslej je bila samostojna organizacija SZDL tudi v Lipovcu, sedaj ,pa se je z dolenjevaško združila. Na konferenci je bilo tudi nekaj članov iz te vasi.
Iz obširnega in izčrpnega pred-^dnikovega poročila ie bilo razijo dosedanje delo organizacije. • Primerjavi z lanskim letom, se !e število članstva močno poveča-r3Jod 93 na 191), kar pa je še vse y'toalo za tako veliko vas. Tudi deležba na konferenci bi bila lah-v primerjavi s številom Članova boljša.
V Dolenji vasi je trenutno naj-džnejša gradnja kulturnega doma. 5®toel je bodočega kulturnega doma “P napravili že pred leti, ko so FadSli osnovno šolo. Sedaj bi bilo treba z gradnjo samo nadaljevati. Večina ni imela dovolj sredstev, Qa bi gradnjo finansirala, zato so Prebivalci sklenili, da bodo za dom Prispevali v lesu in prostovoljnem ■ e|u. Odziv na akcijo je bil zelo eP. Doslej so kmetje sklenili pričevati že 115 m3 lesa, nekateri bo-a prispevali v denar ju, s prosto-
«inim delom in vožnjo. Tako so
doslej nabrali že precej denarja, vendar bo treba z zbiranjem sredstev še nadaljevati, kajti gradnja ho stala nad 15 milijonov dinarjev. Pri gradnji doma bo pomagal tudi ObLO Ribnica. Z delom bo treba pričeti čim prej.
Predsednikovo poročilo je zajelo tudi delo Kmetijske zadruge. Zadruga ima več odsekov in se bavi izključno s kmetijstvom. Vsi odseki so v letošnjem letu dobro delali, vendar j>a bi bili rezultati lahko še lepši. Zadruga ie dosegla v primerjavi z prejšnjimi leti lepe uspehe pri kooperaciji, vendar pa vsa pričakovanja niso bila dosežena.
Tudi kul turn oumetniško društvo in ostale organizacije so v letošnjem letu uspešno delovale.
Organizaci ja SZDL v Lipovcu se ie ukvarjala predvsem s komunalnimi problemi — ureditvijo vaških poti. vodnjaka ter poti proti Ma-koši, ki so jo popravili s prostovoljnim delom.
popravila so potrebne tudi vaške poti v Dolenji vasi, kar bo treba urediti v najkrajšem času; vendar pa bi morali pri tem sodelovati vsi vaščani.
Tovariš predsednik je udeležence seznanil tudi z bistvom petletnega načrta gospodarskega razvoja komune. Poudaril je, da mora _ biti Socialistična zveza povsod initiator, poseči mora na vsa področja dejavnosti in tesno sodelovati z ObLO. Odslej bo tudi delo SZDL
drugačno, kajti odvijalo se bo v sekcijah.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Obč. odbora SZDL in obrazložil pomen in namen predvidene združitve zadrug. V ribniški občini naj bi bile le dve zadrugi: v Ribnici in v Sodražici. Združitev zadrug narekuje naš splošni gospodarski razvoj, obstanek pa bodo opravičile le velike, gospodarsko močne zadruge, ki bodo Sposobne prevzeti tudi posle, ki jih je doslej opravljala Poslovna zveza. Zadruge morajo razviti tudi gozdarsko dejavnost in ustanoviti gozdarske obrate. Vendar pa skromna gozdna površina dosedanjih razdrobljenih zadrug ne more biti garancija za dober uspeh, je poudaril tov. Debeljak.
Na konferenci so soglasno sprejeli sklep, da se KZ Dolenja vas priključi ribniški zadrugi. Med drugim so razpravljali tudi o nekaterih drugih komunalnih jwoblemih in pripravili obširen program za prihodnje leto. izvolili so nov krajevni odbor SZDL, imenovali pa so tudi posebno komisijo, ki bo vodila l>riprave za gradnjo kultumnega doma. Seveda j>a bo potrebna tudi izdatna pomoč ostalih članov in vseh vaščanov. Kulturni dom bo vsekakor za Dolenjo vas in okolico velika pridobitev, saj se bo v njem lahko odvijalo vse kultumo-pro-svetno in politično delo, poskrbljeno pa bo tudi za športnike.
t-vec)
miki in rudarji pred. njimi, so se to pot naši gradbinci potrudili, da bi kočevsko javnost kar najbolj nazorno seznanili z moderno gradbeno tehniko pri nas in v svetu.
Številni vzorci gradbenega materiala, fotografije, revije, makete, projekti in drugo, jb bilo razporejeno z velikim okusom, tako da je
bila razst privlačile
vso jiozomost obiskovalca.
Na razstavi smo videli projekte kočevskih stolpnic, kemične tovarne. rudniških objektov, maketo doma »Partizana« itd. Posebno pa je bila jioudarjena dejavnost »Zidarja«, ki si s številnimi objekti, katere gradi, ali ki jih je gradil pri nas in drugod, pridobiva vedno večji renome. Del razstavnega prostora je izkoristilo podjetje »Instalacija«, ki je razstavilo sanitari je.
Razstavi jakem gradbenikom k usjieli razstavi naše polno priznanje. Prepričani smo, da nas bodo tudi v bodoče še kdaj presenetili in nas seznanili s svojimi novimi uspehi.
Prihodnji teden bo odprta zopet nova razstava, četrta po redu. Sedaj bo razstavljalo kar t>et podjetij naenkrat. Razstavljale! so: Ključavničarstvo, Itas, Avto-Kočevje, Elektro-Kočevje in Kočevski tisk. Razstava bo zelo pestra in nas bo seznanila z dejavnostjo teh, za naše mesto zelo pomembnih podjetij. Razstava bo. kakor prejšnje tri, v sejni dvorani Zavoda za socialno zavarovanje. Odprta bo od 8. do 11. novembra, vsak dan od 9. do 17. ure. Vabimo prebivalstvo Kočevja, da v velikem številu obišče to našo prireditev.
V teh dneh bo v okviru meseca tehnike še■ ena prireditev. Tov. inž. Lesar bo predaval o novi kemični tovarni v Kočevju. Čas in kraj predavanja bosta objavljena s plakati. Prepričani smo, da bo aktualna tema privabila številne poslušalce.
ObDIT
Socialistična zveza je pokazala j ukinjene osnovne šole Borovec in precejšnjo dejavnost. Ob pomoči; Štalcerji. Otroke iz teh dveh šol članov SZDL in komunistov, ki de-j in iz Banje loke ter Brige vozijo la jo v SZDL, je bila ustanovljena z avtobusi do 5. razredči na šolo v splošno zdravstvena in zobna am-, Kočevsko Reko, od 5. do 8. razreda bulanta.	pa v Kočevje. Potrebe narekujejo,
Ustanovljen je bil tudi aktiv že- da bo treba za prevoz otrok še en na. V kratkem bo začel s šiviljskim’ avtobus.
tečajem, ki ga organizira tovarna Razpravljali so tudi o pomanj-
»Singer«.
Tudi mladina ie v zadnjem času začela živahno delati. Ena izmed važnih nalog je. da se vključi čim več mladine v vrste LMS.
Članstvo ZK naj bi se okrepilo z novimi člani, predvsem iz vrst mladih ljudi.
Po sekretarjevem poročilu se je razvila živahna razprava. Govorili so o delu društev, organizaci j, posestva »Snežnik« in drugem.
Na »Snežniku« bodo morali povečati mehanizaci jo,, to pa zaradi tega, ker nastaja vse večji problem pomanjkanja sezonske delovne sile, ki bo postal iz leta v leto bolj aktualen. Na posestvu so nabavili 200 glav goved ■ frizijske pasme. To bo v znatni meri vplivalo na povečanje mlečnosti.
V šolskem letu 1959/60 so bile
kanju stanovanj za novo delovno silo. Predvidene so gradnje stanovanj in nekatere adaptacije.
V	zimski sezoni bodo začeli komunisti s študijem. Šola za mlade komuniste tio pripravljala nečlane za sj>rejem. mlajše člane pa vspo-sabljata za delo v organizaciji, večerna politična šola pa bo izjxtinje-vala znanje starejših komunistov. Poleg teh bodo razna j>ol judno-znanstvena predavanja Delavske univerze, ki bodo prej omenjene šole dopolnjevala.
V	razpravi je sodeloval tudi član Obč. komiteja ZK Tone Šercer, ki ie dal smernice za bodoče delo.
Ob koncu so izvolili sedem članski sekretariat osnovne organizacije ZK in delegata za okrajno konferenco ZKS.
-nil
TTZZ
tVHfl
BEOGRAD. — V Jugoslaviji se mudi na uradnem obisku afganistanski kralj Mohamed Zahir. Visokega gosta in njegovo spremstvo je sprejel predsednik republike Josip Broz Tito. Afganistanski suveren bo ostal v Jugoslaviji na obisku osem dni.
CARIGRAD. — Turčija bo v kratkem dobita svoj prvi petletni gospodarski načrt, ki ga že dalj časa pripravlja skupina domačih in tujih izvedencev. Turčija si bo najprej izposodila 250 milijonov dolarjev za izgradnjo jeklarne, premogovnikov, Skratka za ustvaritev svoje lastne težke industrije. Tudi v kmetijstvu bodo izvedli več reform. Najprej bodo izvedli agrarno reformo. Država bo najprej odkupita zemljo od veleposestnikov in jo dala vaškim revežem.
HAVANA. — Okrog 10.000 oboroženih delavcev in uslužbencev se ie urilo za obrambo glavnega mesta Kube pred napadi s kopnega in morja. Podobne vaje so imeli tudi v mnogih mestih v notranjosti dežele. Vse te vežbe sodiijo v priprave Kubancev na obrambo dežele. Nasprotniki sedanjega režima na Kubi se v nekaterih sosednjih deželah pripravljajo na invazijo na Kubo z nasmehom, da odstranijo vlado Fideila Castra. Predvidevajo, da je v Gvatemali pod orožjem 3000 zarotnikov, poleg tega pa se oborožu jejo zarotniki tudi na Floridi, Porto Riku in Nikaragvi, katerih skupno število cenijo na 15 tisoč ljudi.
CARACAS. — Po vesteh iz glavnega mesta Venezuele so se nemiri in spopadi z levičarji in vladnimi silami, ki so se nevarno razširili prešnj! teden, zdaj polegli, predvsem spričo ostre akci je oboroženih sil. Po nepopolnih podatkih je bito v Caracasu in drugih središčih več
f7^
deset mrtvih in kakih 150 ranjenih, aretirati pa so več sto demonstrantov proti vladni politiki.
NEW DELHI. — Ob zakl iučku tridnevnega zasedanja Vseindiiškega kongresnega odbora je ministrski predsednik Nehru govoril pred 300.000 ljudmi. Poudaril je, da je enotnost Indije poglavitni pogoj za njen napredek na vseh področjih. Premier Nehru ie pozval ljudstvo naj se otrese praznoverja in naj se loti težavnega in napornega dela, ker je to edini način, da bi dosegli napredek. V graditvi Indije je treba odpraviti številna socialna zla. Sistem kast ie bi l na jveč, j a ovira na poti napredka skozi stoletja.
BEJRUT. — V sirski oblasti Združene arabske republike in drugih arabskih deželah je v teku »Teden Alžirije« v znak podpore boju alžirskega ljudstva.
SAN SALVADOR. — V južnoameriški državi Salvador je revolucionarna junta brez prelivanja krvi odstranila predsednika Lemu-sa in ga pognala čez mejo. Novo oblast — revolucionarno junto sestavljajo trije vojaki — dva polkovnika in en major ter trije civilisti.
MANAGUA. — Po poročilih iz Nikaragve so strahovite poplave v zadnjih dneh -»jmstošile zapadna področja dežele in terjale velike človeške in materialne žrtve. V poplavah je izgubilo življenje 26 ljudi, 100 oseto pogrešajo, medtem, ko ie na tisoče prebivalcev ostalo brez strehe. V zahodnih področjih države so številna mesta in vasi pod vodo in popolnoma odrezana od drugih krajev. Tu je izgubilo življenje več kot sto ljudi, na desetine jih pogreša jo, materialno škodo pa cenijo na več milijonov dolarjev. Do poplav je prišlo zaradi dolgo-' trajnega deževja.
Po pustem oktobrskem jutru se pirju. Tudi za naslednje gospodarje naredit lep dan. Res je tu pa tam sko leto 1960/61 so doseženi že lepi prinesel oblak neprijetno iznena- uspihi pri sklepanju pogodb...« denje, kar pa nedeljskega razipolo- | Potem je govoril o perspektivnem ženja ni motilo.	petletnem	planu gospodarskega
Ko sem nekaj	pred osmo uro	razvoja na	področju, ki ga zavze-
prišel v »prestolnico« Slemen — na ma KZ Gregor. Proizvodnja naj bi Gregor, je sonce	že povsod	razda-	-se povečala	za 12 %. Govoril je tudi
jalo svojo toploto, ki ti v	takihle	o uspešnem	delu tamkajšnje Kme-
jesenskih dnevih še posebno pri ja, lijske zadruge. Proizvodno-finančni
proizvodnje, dvigu gospodarstva in kmetijstva na sploh, nagrajevanju po učinku dela in njegovih dobrih plateh in drugem. Zelo zanimivo je bilo izvajanje o perspektivah našega gospodarstva, o predvideni kreditni in bančni reformi itd. Dalj časa se je zadržal o reorganizaciji kmetijskih zadrug, ki je v teku. Predlagal je, da se tudi gregorska
Stalno • izpopolnjevanje
SLEMENCI
so na pravi poti
Z Gregorja je .prelep razgled po plan za I. polletje je zadruga do zadruga priključi h KZ Sodražica, ožji in širši okolici. Vasice, name- 30. junija dosegla in celo presegla Poudaril jc, da Slemene! s tem, če tane po bregovih in globačah, so za 16%, premet, ki je bill planiran gre njihova zadruga k Sodražici, se mi zdele kakor umite. Kadar- za 50 milijonov dinarjev, j-e bil re- ne bodo nič izgubili, ker bo življe- j Učna, zato gre
Pred nekaj dnevi je bil v Ribnici občni zbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, katerega se je udeležilo nad 40 delegatov, in gostje: predstavnik 0-0 ZROP, Jugoslovanska (ljudske armade in sekretar Obč. komiteja ZK tov. Fajdiga.
Predsednik Obč. odbora ZROP Janez Pirker je v svojun poročilu razčlen i delo upravnega odbora,
delo komisij. Nadalje ie g.voril o izobraževanju rezervnh oficirjev in podoficir j-v. Predavanja, ki so h !a organizirana v ta namen, so bila dobro obiskana. Str-okovno izobraževanje rezervnega kadra je najpomembnejše delo Združenja. Predavanja so bila dobro priprav-
__________ _______,____________,	_	posebna zahvala
nje teklo prav tako naprej kot do- j ina.ovju Leonu Hvala, kapetanu 1. slej. Sredstva, ki jih bodo tu ust- I klase Danilu Mohar ju in p. pol. varili, bodo ostala na Slemenih. Na j Dragu Ivanoviču.
Gregorju naj deluje zadružna izpo-
kot-i pridem na Slemena, se mi - aliziran v znesku 58 milijonov din. srce vedno znova vzradosti ob le-1 Potem je govoril tov. Lovšin o poti teh krajev, ki pa so na žalost reorganizaciji kmetijskih zadrug, v našem turizmu še -precejšnja ne- »Konec leta bodo prenehale z de-znanka ...	lem Poslovne zveze. Zato bodo mo-
Ob 8. uri jc bila sklicana konta-! rale KZ prevzeti nove naloge — renca Socialistične zveze za Sleme- vso gozdarsko dejavnost in kmetij-na. Ker so prostori v zadružnem ske obrate... Brez gozdarske de-domu, kjer so ponavadi imeli kon-| javnosti naša zadruga ne more ob-ference in sestanke, v popravilu, ni stojali, zato se bo morala priklju-preostalo drugega, kakor gostilna, čili h KZ Sodražica. Na Gregorju V gostilni je bilo zbrano že pre- naj bi bila izpostava, ki bi oprav-cej ljudi. Mladi pri svojih mizah,	Ijala v imenu zadruge razno delo. x.u vullll/vall ,.luv„„ti
starejši pa pri svojih. Bilo je pre-	Tako bi na primer odkupovala jevnega odbora SZDL 'in“dele»atov!	odviia,o	v	znamenju
cej živahno; pogovor je tekel o tem kmetijske pridelke, les itd.«	°	1	J
in onem. Kazalec na uri je povedal, I Pred-sedintkavo poročilo se je doda je osem ura .	j takmilo tudi -prosvetne dejavnosti ________ ______ ________________________________________J
»...Otvarjam letno konferenco	na Slemenih: »Prosvetno društvo je ' Gregor* dobTtelefonsko"’napel javol	vania	nameravajo	organizirati
Socialistične zveze Slemen in vm,	bilo delavno. Uprizorilo je več iger | 3o V5i »odmrli. Tudi prebivalci sa-:	hode
vse skupaj pozdravljam. V naši m tako nudilo ljudstvu kulturno sredi pozdravljam tudi sekretarja razvedrilo. Potrebna so nam tudi Občinskega komiteja ZK Ribnica strokovna predavanja iz kmetij-
Pcslovanje s tekočimi računi delavcev in uslužbencev je v naših krajih še novost, čeprav se je tako poslovanje v nekaterih krajih naše domovine že precej uveljavilo, v zapadnih državah pa je tako poslovanje že stara stvar. Uveljav-1 jan je brezgotovinskega prometa je za, narodno gospodarstvo velikega pomena, ker znižuje potrebe po go-
pristopmici je natiskano besedilo pogodbe z osnovnimi- določili za poslovanje s tekočimi računi delavcev in uslužbencev, ki so po podpisu pogodbe obvezna za banko in -imetnika tekočega računa. Imetnik tekočega računa izda gospodarski organizaciji, ustanovi ali uradu, kjer je zaposlen, -pismeni nalog, naj vse ali del njegovih rednl-h pre-
Olak
ocl tacimi
tovini. Pomembno pa je tudi to, da brezgotovinski obračuni pospešujejo blagovni promet.
Z vlaganjem svejih pre/jemkov na tekoči račun zavaruje vsak imetnik računa vloženo imetje pred raznimi nesrečami (tatvinami, požari itd.). S -prenosom osebnih pre-:;mkov na tekoči račun prevzame V sodelovanju z organizacijo ZB'tenka ali hranilnica vso odgovor-
jemkov, nakazuje na njegov tekoči račun pri banki a-li hranilnici.
Kako razpolag,amo z imovino na tekočem računu? Imetnik tekočega računa lahko razpolaga s svojo imovi-no z uporabo čeka ali z drugim ustreznim nalogom. S čekom lahko dviga gotovino pri vsaki banki ali hranilnici, plačuje razne nabave, storitve in druge ob-
Ivana Fajdigo in ...« je uvodoma dejal predsednik krajevne organizacije SZDL Stane Lovšin. Potem so sledile ostale formalnosti,- kot na vsaki konferenci.
»... Po ukinitvi občine Lašče in Sodražica so Slemena sedaj kot celota v sestavu ribniške komune. V
stva.«
Še -in še je govoril predsednik, tako na primer o šolstvu; nujno je, da se čimprej zgradi novo šolsko poslopje, kajti sedaj gostuje šo-la v neprimernih prostorih, nadalje o komunalni dejavnosti in -drugem. »Šolstvu bo treba posvetiti več
smislu novega statuta, ki ga je skrbi« se je oglasil možak srednjih sprejel V. kongres SZDLJ smo 1st, »naši otroci so prikrajšani pri združili dve organizaciji SZDL, ki pouku«, je nadaljeval, sta delovali na Slemenih, v eno or- i Nekdo drugi je sprožil vprašanje ganizacijo, ki šteje 131 članov... hišnin. Baje so bili nekateri pre-V bodoče naj bi se vključili v So- visoko obdavčeni. Clan komisije, ki cialistično zvezo tudi tisti volivci,, je sodeloval pri določitvi hišnin oz.
ki stoje ob strani...«
Ljudje s pozornostjo poslušajo predsednikove besede. Vsi obrazi so obrnjeni proti njemu.
Po krajši obrazložitvi, kje naj bo jedro dela Socialistične zveze, je govoril predsednik Lovšin o gospodarskih vprašanjih.
»... Zato nam posebni pogoji narekujejo, da v našem predelu razvijamo živinorejo in gozdarstvo
o določitvi v katero kategorijo obdavčitve na j pride to a-li drugo stanovanje. je pojasnil .da so za eventualne pomanjk. odgovorni na občini v Ribnici (referatu za finance). Po daljši razpravi so sklenili, da se skliče poseben sestanek prizadetih davkoplačevalcev in da tam rešijo nepravilnosti prizadetih, skupno z merodajnimi ljudmi iz rbiniiške davčne uprave in komisije
stava. Za vse zadružne dejavnosti,1 NOV so piedlagali za odlikovanja nost za varnost d inarja in za točno r.z °' P*ačuie obveznosti doosta ki bodo delovale na Slemenih, naj z? zasluge v NOV 42 rezervnih ofi- izvrševanje izdanih nalogov. I nn imetnikov tekočih oz. žiro rabi se vodilo ločeno knjigovodstvo, cirjev in podoficir jev. Odlikovanja Seznanil; -	"	, , . . i	z upoiabo ustreznih položnic.
,,	, ,	.	, bom oodeliU rimon i»tn i,„	seznamu vas bomo z nekaterimi, Podrobnejše navodilo za intere-
nih-Znf™ delovnega predsed-- pr„siavi|i	2q 1 tnico	vstaje	Jugo	P3*0**'1' v	zvezi z odpiranjem te- j sente, ki nameravajo	začeti	s po-
'Lbl ° lz8la3°vano	slovanskih	narodov	‘ °	kt>.čsSa računa. Vsak delavec ali; sl-ovamjem svojega denarja	potom
priporočilo zadružnemu svetu KZ	nar aov.	uslužbenec	lahko zaprosi najbtižjo! tekočih računov lahko	vsak ri-nhi na
Gregor, naj'se zadruga priključi KZ	J tem mesecu so začel,	z	rednimi	komunalno	banko, zadružno hranil- | banki ali hranilnic,
Sodražica.	I predavan p p0 programu za leto | m-co in posojilnico a-li
Po volitvah novega vodstva kra- ’960/61. Dcl-o Združenja naj bi se niln-ico
tekmovanja čuna. Banka ali
za občinsko konferenco SZDL so |	,ua 01 cim iC'pse -proslavili odpre tekoči
razpravljali -še o raznih vprašanjih, i .praznik vstaje leta 1901. Poleg pre-Predlog nekega možaka, na-j tudi oavanj in drugih c,bli-k i-zobraže-
""" '* nameravajo organizirati po-5o vsi podprli. Tudi -prebivalci sa- noa,e patrol v znane partizanske mi bi k temu nekaj prispevali. Po-' kFa,le (Travno goro, Jelenov žleb, tem so govorili o raznih komunal-! Malo goro) skupno z odredi vrednih dejavnostih — vodovod naj bil v0,aske vzgo-je. V načrtu so strel-do-bili tudi kraji, ki ga še nimajo. ,a tekmovanja, najprej po osnov-Potrebna bi bila komunalno-usluž-- organizacijah, potem .pa v ob-nostna dejavnost.,,	| cinskerri merilu, kjer bi nastopili
Po končani konferenci so prišli najboljši strelci. Kot no-vo obliko do besede fantje-pevci, Zaorila je, nal ™ organizirali pouk iz mo-lepa slovenska pesem, da je bil o J toroznanstva m prometnih -predp-i-veselje. Vse prehitro je prišel čas slovesa.
K. Oražem
kot edini rentabilni panogi pri nas. za ocenitev stanovanj.
V gospodarskem letu 1959/60 je bil Sekretar tov. Fajdiga je obširno plan kooperacije 117 ha, uresničili govoril o raznih gospodarskih vpra-pa smo ga 88 %. Lepi uspehi so bili šanjih, petletnem perspektivnem doseženi pri senu, detelji in krom- planu v naši republiki, o porastu
Večerna politična Šolcl
Večerna politična šola v Ribnici je začela z delom H. oktobra, zaključila pa bo 19. maja. Pouk je dvakrat na teden, in sicer ob torkih in jietkih.
Trenutno obiskuje šolo 24 slušateljev raznih poklicev. Pouk je zeli o dobro organiziran. Predavatelji se trudijo, da bi bil,a snov, ki jo podajajo, čim bolj razumljiva.
Krajši čas smo prisostvovali j>o-
nomije. Slušatelji so z zavzetostjo sledili predavanju. V drugi uri pouka so snov utrdili s konzultacij o.
Večerno politično šol-o vodi šolski odbor, katerega naloga je, da vodi in usmerja delo šole In tudi drugače skrbi, da jx>teka delo šole nemoteno.
V Ribnici z uspehom deluje tudi šola za odrrsle ter nekateri seminarji, ki jih je organizirala Delavska univerza. Predvideni so tudi
uku, ko je predavatelj razlagal pre- seminar ji za mlade komuniste in cej zahtevno snov iz politične eko- sekretarje osnovnih organizacij ZK.
Uspešen potek konferenc SZD1
V ribniški občini so v teku volilne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Povedati ie treba, da so letošnje konference dobro pripravljene, zato je tudi njihov potek ploden, člani se živo zanimajo za razne probleme, razpravljajo o njih in dajej-o predloge za uspešnejše delo Socialistične zveze v bodoče.
sov in prirejali ocenjevalne vožnje.
V razpravi so se dotaknili raznih vprašanj v zvezi z nadaljnjim delom Združenja. Tuii v bodoče bo najpomembnejša naloga — stalno .-trokovno izpopolnjevanje vojaških veščin.
Na kraju so i volili nov Občinski odbor ZROP, kateremu ponovno predseduje Janez Pirker.
mestno hra- I Da bi se poslovanje s 'tekočimi za otvoritev tekočega ra-1 računi tudi pri nas čim-prej uve-Sanka ali hranilnica lahko j 1 javilo, kar bi imelo za vsakega ]avp., °,' xL^n vsakemu de- samo korist, naj bi se zavzele sin-
SS&iVSUft ?&££***•"°podie,iih'°
SZDL v Sušju
3-9. oktobra je bila v zadružnem i družnem domu v Zaipotoku. Govo-
domu v Zap otoku letna konferenca SZDL za območja dosedanjih osnovnih organizacij SZDL Suš je, Sla-tnik, Žlebič in Vimice-Zapotak. Člani iz vseh teh organizacij so | sprejeli sklep, da se združijo v eno 'krajevno organizacijo Suš,je.
Konferenca je bila zelo plodna. Po poročilih predsednikov dosedanjih odborov, se je razvila- razprava. ki je obravnavala razna vprašanja tako krajevnega značaja kakor tudi v merilu celotne komune. Ko so razpravljali o kulturni dejavnosti, smo slišali tudi preiiloge, da bi prebivalci teh vaisi s pomočjo te dm na tržišče prve obč. cabora SZDL nabavili tele-
Novi tranzistorji
Radio-industri ja Zagreb in »Telekomunikacije« iz Ljubljane bosta po tali
tranzistorje novega tipa. Letos bedo izdelali 60- tisoč.
i-ih vizijski a-parat, ki naj bi bil
v za-
Novi čas je prinesel tudi prebivalcem Malega loga (Loški potok) napredek. Skoro v sleherni hiši imajo že radio, pa tudi mopedov je vedno več. Tu živijo delovni ljudje
Iz »Roškega terena«
Minuli petek ie bil občni zbor terenske organizacije SZDL »Roki teren«. Poročilo dosedanjega odbora je -poka a-l-o, da- so člani skupno z odborom dosegli lepe uspehe ipri svo-iem delu. Čeravno je odbor uspešno delal, so biili člani vseeno mnenja, da je bil ta preveč zaprt v ozek krog. Vse preveč je obravnaval -le krajevne probleme, manj pa probleme celotne občine. Po številu članstva .se Roški teren uvršča v vrsto najboljših organizacij vob-čmi. Obširna razprava je pokazala, da ja precej problemov o ka-terih naj bi člani SZDL razpravl jali, Na kraju so izvolili vodstvo podružnice in dvajset delegatov za konferenco krajevne organizacije.
-D
riti so tudi o ustanovitvi melioracijske skupnosti In drugih aktualnih problemih. Tehten je bil tudi prispevek v razpravi sekretarja Obč. odbora SZDL Vinka Mateta, ki je s konkretnimi primeri nakazal kakšno naj bo delo Socialistične zveze, delo s-ekci j in drugo.
Ob koncu konference so izvolili nov 15 članski krajevni o-dbo-r, nadzorni odbor in delegate za občinsko konferenco SZDL.
»TEKSTILANA« - USPEŠNO
V prvem polletju so v »Tekstila-ni« -izdelali 134 ton volnene preje (letni plan 227 ton) ter 230.000 m volnenih tkanin (ieini. plan 420.009 kvadratnih metrov). V primerjavi S proizvodnjo v prvem polletju lanskega leta ie letos proizvodnja volnene preje višja za 8,1 °/o ,pjp#' v-odnja volnenih tkanin pa za 25°
Zvišal se ie tudi dohodek podj^j-. 13 v.prvem polletju, vendar bi b" še vlšj-i, če se ne bi zvišale cen8 nekaterih surov'n, cene proizvodom ba se niso zvišale. Realizacija v drugem poV.etiu bo v podjetju na-ras a zaradi zalog težjih tkanin, ki gredo v pr-odaio šele v tem času.
Z ozirom na nabavo štirih novih statev ie podjetje sprejelo nov pl,an-Pri tem se je povečal dohodek r.a 40 milijonov, proiz.udnia preje za dobrih 30 ton. proizvodnja volnenih tkanin pa za 40.000 kvadratnih metrov. Tovarna ima tudi- izdelan rekonstrukcijski plan. vendar ni uspela dobiti kredita, lastna sredstva Pa so- premajhna.
Križem po Evro o i
ANDREJ ARKO:	M I I	^	®	™
m 1 gledali smo si slovečo katedralo »Notre Da-me«, ki je zidana v gotskem slogu v letih 1163 do 1235. Tudi ta veliki kulturni objekt je sedaj bolj središče turistov kot vernikov, vsi skoraj z istimi lastnostmi kot sem jih že opisal v zvezi z ogledi cerkva, samo s to razliko, da za žensko goloto tukaj niso tako strogi. Mogočen vtis je na mene naredil dom invalidov z ogromno pozlačeno kupolo. V njem so grobnice najslavnejših sinov francoskega naroda. Na častnem mestu je rjavo marmornasta grobnica Napoleona. Iz novejše dobe je zelo slikovita bronasta skupina, kako nosijo vojaki slavnega maršala iz prve svetovne vojne Focha. Dom invalidov je bil grajen v letih 1693 do 1706. V njem je vedno polno turistov po vseh glavnih in stranskih avlah z grobnicami in spomeniki. Znamenita je kupola v ladji cerkve nad glavnim oltarjem, ki je urejena tako, da pada svetloba skozi barvasta stekla, Samo en zlatorumen snop svetlobe osvetljuje sredino oltarja. Vodič nam jc to posebej s poudarkom pojasnjeval. Ta kompozicija svetlobe naj bi spominjala Francoze na dan, ko so pripeljali truplo v pregnanstvu umrlega Napoleona v Pariz. Bil je to čemeren dan, ko so pa krsto nosili ob navzočnosti ogromnih množic pari-žanov, je na kratko posijalo sonce. Ta jmjav so simbolizirali kot veselje parlžanov, ki so dobili
zopet v svojo sredo Napoleona.
V pariških razgledih je že verjetno taka navada med vodiči, da te najrajše popeljejo tja, kjci" je kraj ali stavba v zvezi z življenjem Napoleona in z dogajanji iz revolucije. Ni ga pa tudi turista, da ga ne bi pripeljali vodiči ipod Eitlov stolp. Ze sam cenik za vožnje na stolp, kjer je restavracija, te pripravi do vrtoglavice. Cim višje se pelješ, vem globlje segaš v žep. Videli smo parlament, stavbe raznih ministrstev, rezidenco predsednika de Gaula. Vodič tudi ni pozabil opozoriti, kje je imel rezidenco Ilruščev, ko je prišel na navišji sestanek v Pariz. Pokazali so nam velik stalni zidani cirkus, kjer je bil posnet film »Trapeč«, ne vem že s katero zvezdo, ker sem na tem pol ju popolnoma r:a-ostal in bi lahko tudi jaz nosil ime kot ta film, samo z naglasom na a.
Ker smo imeli v Parizu časa tri dni, smo si izdelali podrobnejši načrt in formirali man jše skupine po tem pač, kar je koga zanimalo. Nekateri so se poleg tega še prav mostrsko vrgli na ogled nočnega življenja, ki je v tem mestu posebno razvito z vsemi odtenki in priokusi. Valuta in denarno razmerje nam tu ni delalo težav. Imeli smo nove franke in stare, ki so še vedno v obtoku. Cene v izložbah so označenen vse v novih frankih. Tako si na starem bankovcu zatisnil dve ničli, kar ti je
Pogled na Aiflov stolp v Parizu
ostalo, je bila pa vrednost -novega franka. Draginja jc kar krepka, ne samo zaradi valutne razlike, temveč tudi z ozirom na tamkajšnji zaslužek i» kupno moč franka. V neki športni trgovini sel*1 gledal najnovejšo opremo za podvodni lov. Nekaka oprema »človek žaba«, s katero je plavač lahko 50 (minut pod vodo v globini doi 10 metrov. V našem denarju stane to 900.000 din. Kdo si le more to kupiti, sem premišljeval, ko sem gledal precej skromno oblečene mimoidoče. Verjetno je nekaj takih, a ogromna armada je revežev in beračev, k> imajo svoje življenjske pozicije na vseh kolodvorih, podzemski železnici, mostovih, cerkvenih stopnicah itd., da si tako zagotovijo svoj življenjsk' minimum z beračenjem, ki je po izjavah vodice^ v Parizu do potankosti organizirano.
Cilj vseh turistov je prav gotovo ogled muzeja v Louvru, ne šamo zaradi največjih slikarskih zbirk na svetu, temveč tudi zaradi gradu samega, posebno pa še zaradi obsežnih parkov. Louver je b‘* nekdanji kraljevski dvorec in je obstojal nekako ž0 od leta 1200. Obnavljati so ga pričeli leta 1546 je bil končan 1868. Ker so tedanji vladarji prenesi' svoj sedež v mirni Verseillcs, jc postal Louver <** leta 1793 dalje muzej slikarstva in kiparstva. " 19. stoletju je bil še večkrat prenovljen za razne galerije in povezan z Tuilleriami. Na gradu J® znamenita fasada iz leta 1665. Velik dren jc b» v Rembrandovi dvorani in ipa okoli male slik® znamenite Mone Lise. Nepozabna je ta Icjiota, je nakopičena v prekrasnih dvoranah gradu. T0*®" slik sem pa opazoval tudi svet okoli sebe. Bilo je \l ljudi vseh starosti; izredno veliko je bilo duhovnikov in nun, ki niso prav nič zardevale pri ta* odkritem izražanju umetnikov vseh stoletij. je naredila najglobji vtis slika »Svoboda vodi stvo«, delo mojstra francoskega romantičnega s * karstva Eugena Delarroixa (1798—1863). (Nada !•/
I
7lasi (viaii a siikah NOVE POBUDE
C
Pogled na lletje, veliko vas v Loškem potoku
Minuli teden. 28. oktobra, je bila v Kočevju letna konferenca sveta Svobod. Zbralo se je 35 delegatov iz Kočevja, Kočevske Reke, Mozlija, Stare cerkve, Vas-Fare, Osilnice, Strug, Predgrada in Livolda ter MKUD »Matej Bor« — gimnazi je Kočev je. Konferenci so prisostvovali gostje iz Ljubljane in Kočevja.
Poročilo o delu sveta Svobod v minulem letu je podal predsednik tovariš Smolej. V izčrpnem govoru je orisal delo, uspehe in tudi težave prosvetnih društev in Svobod. Potem so poročali predsedniki posameznih društev. Bilo je mnogo govora o uspehih, ki so bili ponekod zelo razveseljivi, še več pa je bilo izrečenega na račun premajhnih sredstev, pomanjkanja prostorov za kulturno udejstvovanje itd. Stiska
Neodločen rezultat
n,a istem mestu.
V predtekmi sta se pomerili mladinski moštvi obeh klubov. Ta tek-
NK Kočevje • NK Papirničar 1:1 I koristno preigravanje nasprotniko-
V nedeljo 30 oktobra je bila na ^	lX)s!bna slaba stran
. Y neaeiio, o . v	. , kočevskega napada pa ie, da ne
igrišču NK ,	- 1	Kočevje1 izkoristli priložnosti za dosego gola.
" PapSar iz Vevč. Moštvo ftekmo je NK Kočevje osv o j,lo t
^Kočevja« je nastopilo v tejle po-	,n se tako naha|a na lestvici
.stavi:
Brian, Boben, Lavrih, Komac,
Bartolme, Malnar, Novakovič, (Bej-tov.ič), Baštar, Planinc, Štrukelj in Radosavljevič.
Nogometni kluib Papirničar je eden najboljših klubov ljubljanske podzveze, zato smo lahko pričakovali lepo in borbeno igro. 2e pri-četen tekme je pokazali, da bo bor-“a z,a točke zelo ostra. To 'Pa ni UsP«lo niti enemu niti drugemu
moštvu	.	.
Napadi so se hitro menjaval, m Radosavljevič je z lepim udarcem povedel kočevsko moštvo v vodstvo.
Na žalost ni trlo treba dolgo čakati na izenačen je.. Majhen nespo-
razum med vratarjem jn branilci in žoga ie bila v mreži — "T: l.
Pri tem rezultatu je tudi ostalo do
konca tekme.
Priznati moramo, da ie bila obramba kljub prejetemu golu boljši ■del moštva. Posebno se je izkazal vratar Brian, ki je večkrat odlično interveniral.
Napad je bil neodločen. Nekateri igralci so se preveč spuščali v ne-
ma naj bi odločila, kdo bo prvi v tej Skupini v jesenskem delu. Naši mladinci so lap o zaigrali, kar jim je prineslo zmago in I. mesto na lestvici.
Prihodnjo nedeljo gostuje v Kočevju NK Kamnik. V predtekmi se bosta pomerili mladinski moštvi obeh klubov.
ŠPORTNA STAVA
Vreme
Po 6. novembru bo pretežno lepo vreme z meglo v nižinah, le okrog •9. novembra nekaj krajevnih padavin.
Športna stava. Veliko je govoren ja o njej med starimi in mladimi ljubitelji športa, ter tudi ugibanja o izidih nedeljskih nogometnih tekem. Prav je, da tudi mi seznanimo naše bralce s tem posebno še zaradi tega. ker gre gotov odstotek vplačanih pologov za športne stave za gradnjo športnih objektov v tistem kraju, kjer ie bil .polog plačan. So torej tu dve koristi in privlačnosti. Tisti, ki stavi, ima možnost zadeti večjo vsoto denarja, po drugi strani je pa to neposredna pomoč za gradnjo prepotrebnih športnih objektov.
Način stave je prav enostaven, samo zadeti je težje. Za vsako prihodnjo nedeljo moraš do sobote vložiti igralni listek, kamor napišeš po svoji presoji in poznavanju 1 predvidene izide dvanajstih srečanj. Ako si uganil 12 ali 11 izidov, si lahko srečni dobitnik do treh mili jonov.
V Jugoslaviji je bilo do 22 kola
je v Livoldu, Strugah, Stari cerkvi v V as-F ari in drugod. Svoboda Kočevje je sklenila ves odvišni inventar dati najpotrebnejšim društvom in jim .pomagati iz največje stiske.
Tehtne besede M. Humeka so vzbudile posebno pozornost im so bile povod plodne razprave. Obširno ie govoril o glasbeni šoli v Kočevju. Učencev je dosti, zagotoviti je treba potrebne prostore in denarna sredstva. Omogočiti je treba talentom, da se izobrazijo. Pomladiti moramo tudi kočevsko godbo na pihala. Prirejati moramo tudi revi je mladinskih pevskih zborov, občinske in okrajne.
Izvajanja tov. Humeka so sprožila niz koristnih predlogov. Tov. Berger: V poročilu ObLO je treba vnesti sredstva za novo šolo, prav tako pa tudi za nabavo novih instrumentov. Tudi prenosni lutkovni oder lahko odstopijo potrebnemu društvu. — Kako pereč problem ie kočevski kino »Jadran«, je pokazala razprava o njem. Kino »Jadran« naj preide v družbeno upravljanje. Splošna zahteva:	na
eni prihodnjih sej Sveta za šolstvo naj se obravnava vprašanje kina
»Jadran«. Pripraviti je treba predlog za Svet za kulturo in prosveto, da se to vprašanje čim prej reši. — Zastopnik LMS Žagar je povedal, da mladinci ustanavljajo mladinsko gledališče, nimajo pa režiserja. Tov. Smolej je obljubil vso pomoč.
V razpravi so sodelovali tudi .gostje iz Ljubljane 'n Kočevja. Sekretar Obč. komiteja ZK Ludvik Golob je med drugim dejal, da je važno predvsem to, da pritegnemo k delu mladino.
Na kraju so izvoliti nov odbor in sprejeli program dela za leto 1960/61.
-fc
igranja 235 mest. kjer so stavni centri, kamor lahko vlagaš svoje prognoze; od1 tod v Sloveniji 24 mest, med katerimi sedaj tudi Kočevje. Center ie v prodajalni tobaka, ;Pn tov. BenuHčevi, kj« se dobi j dtoce'inltone'organizaci je^Po*zakuski in prijetnem kramljanju, čas je vse prehitro minul, smo odšli
Novi člani LMS
Pred kratkim smo imeli v dvorani prosvetnega doma v Fari lep dogodek — osmošolci smo postali člani LMS. Ob tej priliki smo priredili krajšo kulturno proslavo. Zvrstili so se pevke, recitatorji in reoitatorke ter enodejanka »Dobričina«. Vse je potekalo v na jlepšem redu. Potem je predsednica aktiva LMS v Fari Olga Malnar v nekaj besedah orisala pomen tega dogodka za novosprejete mladince in mladinke.
Po prejemu izkaznic in čestitk nas ie tovarišica seznanila z bodočim delom, ki nas čaka kot mla-
tudi vse podrobne informacije o stavi. Kakšno ogromno zanimanje je za to stavo, ki ima razmeroma visoke dobitke, se vidi iz tega, da je bilo do sedaj t. j. do 22 kola vplačanih 614,271.800 dinarjev, od tega v Sloveniji 13,672.550din. Značilno je, da je bilo v samem Beogradu vplačanih skupno 219,566,400 dinarjev, kar predstavlja nad tretjino vlog.
V Kočevju smo šele pričeli igrati, in sicer j e bilo v 22. koilu 30 igralcev, ki so vložili 4.000 din, a v 23. kolu je bito že 74 igralcev s skupno vlogo 11.300 din. V Kočevju je bil prvi dobitnik Gašiparac Anton, električar. Za 11 pravilnih rešitev je dobil 11.000 din.
Gibanje prebivalstva
KOČEVJE
Poročili so.se: Žunič Josip, delavec iz Koprivnika 29, star 23 let in Kobe Frančiška, delavka, iz Koprivnika 29, stara 21 let, Gerčman Franc delavec iz Koprivnika 19, star 24 lot -in Žalik Anica, delavka iz Koprivnika 19, stara 24 let.
V novomeški porodnišnici so rodile:	Voglar Marija iz Kočevja,
Podgorska 3 — deklico Mileno, Lu-kežič Štefanija ie Koprivnika 31 — deklico Jasno, Saje Marija iz Starega loga 2 — deklico Sonjo, Hočevar ^Frančiška Iz Poloma 1 — deklico Zlatko m Jerše Ivana iz Kočevja, Trata — dečka Alojza.
LOŠKI POTOK
Poročila sta se: Primožič Franc, delavec iz Hriba, star 29 let in Lavri č Marija, kuharica iz Reti j, stara 21 let.
Rodila ie Bambič Olga, gospodinja iz Malega loga 15 — dečka Ivana.
L —	1	_	=5	— 1			
K"4	1	s ■	N	■ ■ '53	0
JADRAN, Kočevje: od 4. do 6. novembra francoski film »Velike družine«, 7. novembra mehiški film »Umiram srečna«, 9. In 10. novembra Italijanski film »For-tunela«, od 11. do 13. novembra ameriški cinemascopski film »Visoki tujec«.
RIBNICA: 5. in 6. novembra ameriški barvni cinemascopski film »Vozovi na zahod«. 12. in 13. novembra poljski film »Pepel in diamant«.
DOBREPOLJE: 5. in 6. novembra ameriški barvi film »Valentino«, 9. novembra mehiški film »Ne tajim svoje preteklosti«, 12. in 13. novembra ameriški barvni til m »Ranč prekletih«.
RONI K VE: lO. novembra mehiški
film »Ne tajim svoje preteklosti«.
LOŠKI POTOK: 6. novembra argentinski film »Andaluzijska Ljubezen«, 13. novembra ameriški barvni film »Zaznamovan«. VELIKE LAŠČE: 5. in 6. novembra francoski film »Salem s‘ke čarovnice«, 12. in 13. novembra angleško-sovjetski barvni film »Pot na Antartiko«.
KOČEVSKA REKA: 5. in 6. novembra ameriški barvni film »Dimni signal«, 6. novembra matineja za otroke — premiera risanih filmov, 9. novembra angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka«, 12. in 13. novembra sovjetski barvni film »Letijo žerjavi«.
PREDGRAD: 5. in 6. novembra če-hoslovaški barvni film »Nocoj nastopamo«, 12. in 13. novembra francoski film »Na smrt obsojeni je pobegnil«.
OSILNICA: 6. novembra italijanski film »Bele noči«. 13. novembra francoski film »Gervaise«. . SODRAŽICA: 5 .in 6. novembra cinemascopski barvni film »Sajo-nara«, 12. in 13'. novembra cine-mascopski film »Ulica Friderik št. 10«.
ČESTITKA
Dobri in skrbni mami Rozaliji Zgonc želijo za njeno 62 praznovanje vse lepo, obilo zdravja in sreče ter še na mnoga leta med nami hčerka Marija z možem To-
tzdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik JANEZ MERHAR. — Uredništvo in uprava v Kočevju. Ljubljanska cesta 14-a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, polletna 250 din ln jo je treba plačati v naprej. Za Inozemstvo 1000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713/1-265 pri Komunalni banki v Ljubljani, podružnica za Kočevje
domov.
Benčina Zlatko, VIII. raz. osnov, šola Vas-Fara
Rezervni oficirji so delavni
Pred nekaj dnevi je bill občni zbor organizacije ZROP Kočevje. Obširno poročilo o delu upravnega odbora in celotne organizaci je je podal predsednik ing. Milenko Hon-zak. Poročilo ie zajelo usipehe, problematiko in ostalo s čemer so se med letom rezervni oficirji in podoficirji srečavali pri svojem delu. Podatki o izobraževanju kažejo, da rezervni kader naše JLA v Kočevju vlaga vse napore, da bi bili čimbolje pripravi jeni, v primeru, ko bi bilo treba braniti našo socialistično domovino. Poleg strokovnih predavanj je bilo tudi več praktičnih vaj in pohod po karti na Dan borca — 4. julija v Stari log. Pohoda sta se udeležile dve patroli.
Poleg rednega programa izobraževanja .se bo delo v prihodnjem letu odražalo v skrbnih pripravah na proslavo 20. letnice oborožene vstaje naših narodov, ki jo bodo skupno z ostalimi prebivalci svečano proslavil. Ker bo v naši občini 22. VII. osrednja proslava v Dragi prihodnje leto. bodo rezervni oficirji in podoficirji v počastitev te Obletnice organizirali posebno vojaško vajo, kjer bodo pokazali svojo izurjenost.
netom in malim Romančkom. Voščilu se pridružuje tudi sestra Slavka (Kačeva) s sinom France, tom in ostalo sorodstvo.
PRODAM
Dobro ohranjeno kuhinjsko in sobno pohištvo prodam ipo ugodni ceni. Vprašajte:	Rožna ulica 10,
Kočevje.
PREKLIC
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih dne 16. oktobra 1960 govorila proti Bartolme Mariji iz Kočevja. Trig svobode št. 21, ker so bile neresnične.
Nanjara, razvedena Seljak Ivanka, Kočevje Roška cesta št. 8
STANOVANJE
Zamenjam družinsko stanovanje na Ljubljanski cesti 31 za enako ali dvosobno stanovanje v drugem delu mesta Kočevje. Naslov na upravi lista.
Delavska univerza Kočevje
Delavska univerza Kočevje obvešča, da se prične ZAČETNI knjigovodski tečaj v torek, dne 8. novembra ob 15. uri v dvorani KGP.
NADALJEVALNI KNJIGOVODSKI tečaj se prične v sredo 9. novembra ob 15. uri v dvorani KGP.
VIŠJI KNJIGOVODSKI tečaj se prične 15. novembra ob 15. uri v dvorani SGP »Zidar«.
ZAČETNI ADMINISTRATIVNI tečaj se prične v ponedeljek 14. novembra ob 15. uri v prostorih Delavske univerze Kočevje.
NADALJEVAL. ADMINISTRATIVNI tečaj se prične 16. novembra ob 15. uri v prostorih Delavske univerze Kočevje.
Začetek jezikovnih tečajev bomo pravočasno objavili.
Delavska univerza Kočevje ima svoje prostore na Ljubljanski cesti 7. (v stavbi Obč. komiteja).
Zaradi ugodne elektroenergetske situacije DOVOLJUJE
Elektrogospodarska skupnost Slovenije v smislu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasnih cenah in pogojih za dobavo električne energije (Uradni list FLRJ št. 33/59)
uporabo električne energije za ogrevanje poslovnih in društvenih prostorov
To dovoljenje smatrajte za splošno, v kolikor pa se to zaradi spremembe energetske situacije prekliče, veljajo posebna individualna dovoljenja, izdana od Elektrogospodarske skupnosti Slovenije
ELEKTRO KOČEVJE
Zanimivosti
•	ŽENE Z BAJNIM BOGASTVOM
Nizozemska kraljica Vilhelmina je najbrž najbogatejša žena na svetu. Imetje te kraljice znaša »po previdnih cenitvah« nekaj več kot 600 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je Beg um, vdova po bogatašu Aga Kanu. Britanska kraljica Elizabeta naj bi bila na tretjem mestu. Koliko premoženja ima britanska kraljica pravzaprav nihče ne ve, vendar je Elizabeta nedvomno najbogatejša žena Anglije s svojimi obsežnimi posestvi in zbirko nakita, katerega vrednost znaša več kot 150 milijonov dolarjev. Razen tega prejema kraljica letno od vlade 1,350.000 dolarjev, za kar ne plačuje nobenega davka. Imamo še sedem »najtežjih« žena na svetu, ki pa so malo znane grofice, vojvodinje, lastnice ladjedelnic in podobno.
•	ŽENITBENI OGLAS
Nek mlad mož iz Sidneya v Avstraliji je z oglasom v časopisju iskal mlado dekle zaradi poroke. Edini pogoj, ki ga je mladi mož postavil je bil ta, da mora dekle imeti tovorni avto. Na koncu oglasa je bil pristavek, da je treba dopisom priložiti sliko — avtomobila.
•	STOLETNI LJUBOSUMNE*
V	Berlinu živi možak, ki je letos slavil stoletnico rojstva. Na dan proslave svoje stoletnice pa je izjavil, da se bo ločil od svoje boljše polovice. Možak se je oženil s svojo ženo, ki ima danes 75 let, pred osemnajstimi leti. Žena je izjavila, da jo njen mož neprestano muči s svojo »bolestno ljubosumnostjo«, tako da spita že dalj časa v ločenih spalnicah. Takoj naslednji dan pa se je stoletni zakonec premislil. Dejal je: »V moji starosti se človek ne ločuje več.«
•	KLEPETA VCI DALJ ŽIVIJO
Nek britanski specialist za pljučne bolezni je po dolgem raziskovanju ugotovil, da klepetavi ljudje živijo dalje od molčečnežev. Ali je to razlog, da je na svetu več vdov kot vdovcev?
•	NAJVIŠJI HOTEL NA SVETU
V	New Yorku gradijo hotel, ki bo baje na j višji na svetu. V središču mesta gradijo 50 nadstropij visok hotel, ki bo imel 2000 postelj. Gradnja bo stala 50 milijonov dolarjev in bo končana do maja 1962.
•	TEŽKA KAZEN
V	severnoameriški državi Lau-isiane je senat sprejel zakon, po katerem bodo obdolžili kot zločinca vsakega moškega, ki bo imel več kot dva nezakonska otroka. Hudo bo, ali ne?
•	OMEJENE PRAVICE ZA ŠESTDESETLETNIKE
V	Združeni arabski republiki bodo morali moški, starejši od šestdeset let zaprositi za posebno dovoljenje, če se bodo hoteli oženiti z žensko, ki je mlajša od tridesetih let. Tako stoji namreč v novem zakonu, ki je bil sprejet v ZAR. Prav tako .v bodoče mož ne bo imel pravice zahtevati, da njegovo ženo policija aretira, če bo zapustila skupno prebivališče, do česar je imel doslej pravico po starih verskih zakonih.
od tu in tam
M. ZOŠČENKO
r
PSIHOLOŠKI POVEST
□
z
godilo se je v tem tednu.
Moj dobri znanec —- mizar Vasilij Antoni jevič (njegovega priimka ne bom omenjal), se ie odločil, da se bo ločili.
S svojo soprogo je preživel že tri ali štiri leta in njena družba ga je začela dolgočasiti. Ohladil se je in ni je več l jubil.
Po končanem delu ie povabil svojega prijatelja Fed jo T. na vrček piva v bližnjo pivnico. Razložil mu je svoje težave in ga prosil, naj mu svetuje, k a,ko in kdaj naj svoji ženi sporoči svoj sklep. Naj pride z besedo na dan takoj, ali Pa je morda boilje, da jo na to pripravi, da ie ne zadene kaip? Možno pa je seveda tudi to, da odda na matičnem uradu prošnjo za ločitev ter se tako izogne vsem meščanskim scenam, ženskim solzam in podobnem.
Prijatelj mu svetuje, naj čimprej sporoči ženi neprijetno novico: »Sicer se vsa stvar le zavleče m po nepotrebnem se boš mučil. — Pojdi in povej ji. Seveda to ni lahko. Nekatere žene se ob takih priložnostih pokažejo v najslabši luči. So take, ki se onesveščajo, pa tudi take so, ki v svoji jezi moža mirne duše oblijejo s kislino. Res ti ne zavidam. Toda opraviti je treba. S
teboj pojdem in te počakam pred vrati, če ti bo moja ipomoč potrebna, me v na j slabšem primeru pokličeš.
In odšla sta proti mizarjevemu stanovanju.
Prišla sta do hiše in se začenjala vzpenjati po stopnicah. Sredi stopnišča srečata žensko — omenjeno mizarjevo ženo Ano Nikola jevno-Anjo. Bila ie praznično oblečena, nekoliko vznemirjena in izredno ljubka, ko je, v svojih rumenih čeveljčkih, pritekla po stopnicah. Mizar se je ustavil in začudeno pogledal. Zardela je, kar pomeni, da je hotela kar dalje.
»Kam pa kam?« jo je vprašal mizar.
»Tja po svojih opravkih grem,« je odgovorila.
»Opravkih? Kakšne opravke pa imaš?«
»To ti res ne mislim razlagati!«
In pričel se je buren razgovor.
»Pa naj ti bo, Vasilij Antonovič. 2e davno sem ti hotela povedati: tebe in tvojega značaja sem se naveličala. Ločila se bom.«
Mizarju je zaprlo sapo. —
»E, kako pa to misliš?« Enostavno,« je odgovorila. »Ti
zanimate. Dolgo sem molčala, a srečna sem, da sem ti sedaj povedala. Ločim se.«
Mizar jo ie prijel za roke in vzkliknil: »Tako torej! Ljubimca imaš! Tudi mene si ujela v svoje Ijubavne zanke, Anja, Anjitika!«
Prijatelj Fed j a T. je zamrmral: »Cepec, sam si se hotel ločiti, kaj cincaš?«
Mizar pa: »Anjička, Anja. premisli vendar, ne loči se!« medtem ko jo je objemal, jo božal in ji snel klobuk.
Fedia T. je obstal kot okamentel in ni mogel verjeti s svojim očem. Čez čas ie zamahnil z roko in odšel. Tako ye vemo, kako se ie pogovor na stopnicah končal. Vemo le, da se mizar in njegova žena nista ločila, in da se tudi ne nameravata. Nasprotno, mizar ne zahaja več v pivnico, temveč takoj po končanem delu hiti domov.
Le. kako naj razumemo ta primer? Kje je poanta? Odkod sprememba? Ali niso čustva stanovitna? Ali ni to nagibanje k meščanskemu udobju?
Avtorja je delo tako utrudilo, da ne more več rešiti tako zapletenih!, psiholoških vprašanj. Ali ne bi
se v moji družbi dolgočasiš, mene J bralci sami poskusili rešiti v.pra-pa. vi gospod, tudi več toliko ne' Sanja?
'IZNAŠ/Hiumi
r %> h krajev'
Žalne komemoracije
LOŠKI POTOK
Na Dan mrtvih — 1. novembra, je bila na pokopališču pred spomenikom padlih borcev iz Loškega potoka žalna slovesnost. O liku padlih junakov, ki so darovali življenja za svobodo svojega naroda, je govoril predstavnik Zveze borcev Filip Pajnič. Žalni slovesnosti je prisostvovalo precejšnje število Potočanov.
SODRAŽICA
Leipa žalna slovesnost je bila tudi v Sodražici, na pokopališču, pred spomenikom padlih borcev. Predstavnik krajevne organizacije ZB Sodražica Stane Vesel se je s toplimi besedami spomnil padlih partizanov. Vsej slovesnosti je dala
poseben poudarek tudi gasilska godba. Žalni komemoraciji je prisostvovalo večje število ljudi.
SUŠJE
Pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja pred šolo v Suši ju je bila 1. novembra v dopoldanskih urah spominska svečanost. — Šolski upravitelj Jože Grebenc je zbranim pred spomenikom osvežil spomin na junaštvo padlih borcev in vseh, ki so darovali najdragoceriejše — svoja življenja, da lahko živimo v svobodi. Doživete so bile tudi recitaci je šolarjev iz osnovne šole Suš je.
Tako kot v omenjenih treh krajih, so bile žalne slovesnosti pred spomeniki padlih borcev, aktivistov.
Mladina varčuj!
Varčevanje med mladino je v nekaterih naših krajih doseglo že lepe uspehe. Tako je tudi prav. Mladino moramo že v nežnih letih vzgajati tako. da bodo znali ceniti denar in z njim varčevati.
Na področju Zadružne hranilnice in posojilnice Ribnica, ki deluje na vsem področju bivšega okraja, so uvedene šolske hranilnice s skupnimi hranilniki v tehle šolah:
Suš ju, Sodražici, Podpreski, Travi. Osilnici, Starem kotu, na Hribu, Bosi ji vi loki, Fari, Banja loki, Predgradu. Stari cerkvi, Dolenji vasi. Velikih Poljanah. Gregorju, Karl oviri, Velikih Laščah, Turjaku,
Robu. Nadalje na Velikem Osolniku. Mohorjih, Ponikvah. Dobrepolju, Kompoljah in Strugah.
Tudi denarni zneski narašča jo. Po poročilih iz 16 šol ima 836 učencev naloženo v šolskih hranilnicah 662.687 din prihrankov.
ZHiP Ribnica se trudi, da bi zajelo varčevanje in vlaganje denarja v hranilnico čimveč mladine. V preteklih letih so obdarili naj-prizadevnejše šolske kolektive z raznimi športnimi rekviziti, letos spomladi pa so obdarili tri šole s fotoaparati, deset šol pa je hranilnica obdarila z lepimi knjižnimi zbirkami.
Franc Košorok - 50-letnik
Človek mu ne bi prisodil toliko let. France Košorok 5. novembra slavi 50-letnico življenja in je kljub vsemu hudemu, kar je prestal v živlijen ju, ohranil mladostni videz.
,Naš jubilant je bil rojen 5. novembra 1919 v Prigorici pri Do-
Franc Košorok
len ji vasi. Po končani osnovni šoli se je izučil mizarske obrti, katero je opravljal vse do vstopa v NOV.
France je vstopil v NOV v Tomšičevo brigado še pred kapitulacijo Italije. Ves čas, kar je bil v partizanih. se je hrabro boril. Udeležil se je tudi številnih borb, ki jih je vojevala 14. divizija na Štajerskem. Za junaštvo in napore v NOV je prejel vojaška odlikovanja: medaljo za hrabrost, red za hrabrost ter medaljo za zasluge za narod III. stopnje. V vojaški službi je ostal do leta 1946 in napredoval do čina poročnika.
Po demobilizaciji se je zaposlil kot mizar v Ribnici in opravlja ta poklic tudi še danes. Zaposlen je pri podjetju »Hrast« v Dolenji vasi.
Vsa povojna leta in tako tudi še danes se aktivno udejstvuje v našem družbenem življenju. Med drugim je predsednik krajevne organized je ZB NOV In predsednik osnovne organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Dolenji vasi ter član ZK.
Francetu Košoroku ob srečanju z Abrahamom čestitajo njegovi vojni tovariši ter vsi znanci in prijatelji in mu iz srca želijo še veliko let in osebne sreče ter plodnega dela v organizacijah.
Peč - .novo’ mesto v Kosmetu
Naš naročnik Stanko Košmrlj, ki služi vojaški rok v Peči v Kosmetu, nam je poslal daljše pismo, v katerem nam je opisal zanimivosti tega zgodovinskega mesta. Preberimo, kaj je napisal:
Mesto Peč leži ob vznožju gorovja Pr »klet je in šteje okrog 15 tisoč prebivalcev. Prevladujejo Sip-tarji. V večini govori jo šiptarski
jezik. V mestu so tudi šole v šip-tarskem jeziku. V tem jeziku izhajajo tudi časopisi, tiskajo knjige itd.
Peč je bilo precej zaostalo mesto. Vendar je tudi v tem mestu zraslo v zadnjem času precej novega. V povojnih letih so zgradili tovarno kož in obutve, tovarno sladkorja, prostoren in moderen hotel »Me-
talcev iin na partizanskih grobiščih v vseh večjih krajih — Kočevju, Ribnici in drugod. Partizanska grobišča in spomeniki padlih So bili lepo okrašeni. Naši padli borci ne bodo nikoli pozabljeni.
Okrasili so partizanske grobove
Nekaj dni pred Dnevom mrtvih sem Šla na pokopališče v Fari. Kmalu zatem je prišla na pokopališče večja skupina šolskih otrok. Ustavili so se na kraju, kjer so pokopani neznani partizanski borci. Deklice so prinesle vence in šopke jesenskega cvetja in jih položile na grobove neznanih junakov, dečki pa so zasadili na grobove peto-krake zvezde, ki so jih v šoli sami napravili. Z otroki je bila tudi učiteljica Marija Volf, ki jim je pomagala pri urejevanju in okrasitvi grobov. Naj povem, da otroci iz osnovne šole Vas-Fara vsako leto pred Dnevom mrtvih uredijo in okrasijo partizanske grobove. Te otroke na j bi posnemali tudi otroci v vseh ostalih krajih.
M. M.
Oče
m sinovi
Potrebna je bencinska črpalka
Motornih vozil je v Ribniški dolini iz meseca v mesec več. Ker je več vozil, je tudi povpraševanje po gorivu za vozila vedno večje. Z ukinitvijo prodaje goriva (bencina) v Ribnici in Sodražici, je nastalo med uporabniki motornih vozil veliko negodovanje. Sedaj jim ne preostane drugega kakor to, da nabavljajo bencin v Kočevju, kjer je bencinska črpalka.
O tem problemu so razpravljali med drugim tudi na konferenci Socialistične zveze v Sušju. Predlagali so, da se zgradi v Žlebiču ob cesti bencinska črpalka, ki bi bila dostopna uporabnikom motornih vozil iz Ribnice, Sodražice ter eventualno tudi iz Loškega potoka in Velikih Lašč. Prav bi bilo, da bi merodajni forumi razmislili o predlogu za rešitev tega vprašanja, ki postaja vedno bolj aktualno.
Vinska
letina
V gornjem delu Poljanske doline je trta in sadno drevje zaradi pozebe slabo obrodilo. V dolnjem delu doline, ob Kolpi, kjer ni bilo pozebe, bodo dali vinogradi in sadno drevje lep pridelek.
»LJUDSKA RESTAVRACIJA« KOČEVJE proda
radioaparat »SAVIČ A«. Ogled vsaki dan v pisarni »Ljudske restavracije« Kočevje.
Z7t
tari Tomažin se je po vojni preselil s hribov v ravninske predele. Dobil je majhno kmetijo poleg ceste. Tomažinov rod je že od nekdaj hrepenel po ravnini, zemlji, po lepih plodnih njivah.
Tomažin si je želel zemlje. Kupoval jo je od sosedov, drago in poceni, vse kar so prodali. Imel je pet sinov, pet krepkih in močnih delavcev in vsakemu od njih je hotel zapustiti kos zemlje.
Starejša dva sta kmalu odšla v tovarno. Tomažin je bil zadovoljen; lažje je deliti na tri kot na pet delov. Dokupil je poseko nad železniško progo, priostril kramp in pričel ruvati štore. Spočetka so mu sinovi pomagali, toda kmalu mu je ostal še samo najmlajši, kajti tudi tretji in četrti sin sta odšla v mesto.
»No, najmlajši bo pa doma«, je menil stari Tomažin. Vendar se je zmotil, sporekla sta se in tudi najmlajši je odšel v službo. Ostal je sam z ženo in garal kot živina. V dveh letih garanja je postal popoln starec, zgrbljen in izsušen. Koža se mu je nagubala, ogenj v očeh do zemlje pa je ugasnil.
»Ne boste me,« je plalo v njem. S starčevskimi močmi se je zagrizel v reber, s poslednjimi močmi ruval štore in zasipal jame po rebri.
Zgodilo se je nekega sobotnega večera. Najmlajši sin se je ob progi vračal proti domu. Na rebri jel zagledal očeta klečečega ob štoru. Glava je nemočno slonela na poslednjem štoru. Srce, ki bi ga bil dal za kos zemlje, je prenehalo biti... C as pa teče naprej...
2. I.
tohija«, pošto, banko, trgovske lokale in večje število stanovanj. Nove zgradbe izpodrivajo majhne, zanikrne hišice, ki so zgrajene iz zemlje in šibja. Vse kaže, da bo tu zraslo eno izmed zelo modemih mest na Kosmetu.
Turizem je v tem kraju dobre razvit, ker je tu precej znanih zgodovinskih stavb in drugo. Tudi letos je obiskalo Peč veliko domačih in tujih turistov. Turiste najbolj privlačijo minareri in džamije. Stare šiptarske hiše so ograjene z zidovi, v katerih je bila uklonjena muslimanska žena.
Zanimiva ie nošnja. Moški nosijo obleko, kot so jo nosili njihovi dedi: na glavi bel turban, črn telovnik in bele hlače s črnimi črtami ob straneh. Zenske pa so napol oblečene, na pol ovite v šarene jope in krila. Nekatere pa nosijo »dimnje«, to je neke vrste trenirke. s to razliko, da so »dimnje« mnogo širše in iz raznobarvnega blaga.
Nad mestom, na Cakaru, je lepe urejen park z velikim ribnikom. Tik ob parku je restavracija s prenočiščem. Tu je tudi rokometne igrišče. Letos so zgradili velik kopalni bazen.
Če se vsedete v Peči na avtobus, ste v pol ure v Dečanih. Dečani so zgodovinski kraj z znano pravoslavno cerkvijo in zgodovinskimi freskami v cerkvi. Cerkev je bila sezidana še v času vojskovodje Dečana in ie lepo ohranjena.
1 e	FRANCE TRAMPUŠ: I
Deilm - mesto dveh svetov
Vzhodno časopisje n. pr. močno kritizira Socia- resnici je bila razstava zelo obsežna, v enem dnevu listično stranko Nemčije, ki je iz svojega progra- jo komaj preletiš in če se ti da, nabereš nekaj ma črtala izraze kot »razredni boj«, »delavski raz- kilogramov prospektov. Razstavljalo je 15 držav, red« .hoteč se preleviti iz delavske stranke v »liud- levji delež pa je odoadel na proizvodnjo Zahodne sko« stranko.	Nemčije. Ni dvoma, da je nemška industrija moč-
na, posebno velja to za radiotehnično, strojno, avtomobilsko in kemijsko industrijo. Vrsta praktičnih ■ j proizvodov za vsakdanjo rabo, pralni stroji, aparat, j v katerega narekuješ, vzameš iz njega kartonček, j na katerem je zabeleženo, kar si povedal, ter od-1 pošlješ. Strojepiska ni več potrebna. Televizorji i in stereofonski radijski sprejemniki vseh vrst, perij celan. plastične mase, umetne tkanine...
Tretjina obiskovalcev — 250.000 — jih je bilo iz Vzhodnega Berlina. Vstopnino so lahko plačali v vzhodnih markah po tečaju 1 : 1, čeprav plačujejo sicer v Zahodnem Berlinu eno zahodno marko za štiri vzhodne. Tu je res zlati vek švercerjev!
Na razstavi, ki ie bila ob istem času v Vzhodnem Berlinu in je prikazovala razvoj Vzhodne Nemčije, je imel največ obiskovalcev buffet, kjer si tudi obiskovalci jz Zahodnega Berlina lahko privoščijo okrepčilo pol ceneje kot doma.
Iz Zahodnega v Vzhodni Berlin lahko prideš s Ce so imenovali zahodni časopisi lanski pohod ^zemeljsko, ali nadztmclislco žele™ (vozi 5m uu.JOO rudarjev na Bonn »lep nedeljski izlet s nad zemljo) ali patudi peš	v ♦
plačano klobaso in pijačo«, pripisuje temu Vzhod vr£. simbo	teli 'Z^ <►
Brandenburška vrata v Berlinu
60.000 rudarjev na Bonn »lep nedeljski
plačano klobaso in pijačo«, pripisuje temu	.. , , svetoVaJi da tip
du6 to^nhp11 D>,men' hočejo prezreti na Vzho-	j^oTzahodnih časopisov, aktovke ali preveč do-
du to pobere m nap:hne Zapad - m seveda ob- *a^%icer utegneš imeti ob eventualnem pregledu
V vsakem sektorju Berlina imajo vsaj eno špi- ^ostk	Jkaterem sektorju
jonsko afero na mesec; spet lepa priložnost za ®^utv"ne lora^mn ml ‘ 16 ^
UdrizSdm propaganda11 ^visokimi svetlobnimi ™lepo zidovih ali ruševinah ti žaljivo povedo, J i
vidlf&uptoe S^l^roSvSmTeimS < i da v Zahodnem Berlinu delijo svoje časopise.	stran.iuie.io ruševine. Edina velika ulica, ki je tu « •
Vse v duhu boja dveh svetov.	popolnoma obnovljena, je Stalinova aleja. Zares < ■
#	mogočno učinkuje. Zgrajena je po moskovskem J j
vzorcu, obe strani sta simetrični, stene so sive, < ■ Takrat je bila v Berlinu tradicionalna indu- brez živih barv, ki krasijo nove stavbe Zahodnega < • sirijska razstava. Odprl jo je oče nemškega gospo- Berlina. Okna so čudno majhna. Sicer pa vsena- J darskega čudeža, minister Erhardt. Vsak razstav- okoli ruševine. Človek nehote pomisli, da tudi Za- < ljeni predmeti od skodelice za kavo do gigantskih hodni Berlin brez kreditov iz Marshallovega plana < ladijskih strojev, naj bi govoril o tem čudežu. V ne bj bil bistveno drugačen.	J
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
^bobobcdbobobobobcdbobobobobobobobobobcdiobobobobobobobobcobobobobobobobobobobobobobobobobobobo
ZLOČINCI
22 posebne vrste
Pojavlja se tudi drugo vprašanje. Do ltatcre meje bo šla likvidacija vseh »za družbo neprimernih«? Očitno je, da so bile zaradi množičnih metod, ki se uporabljajo, zajete tudi osebe, ki niso popolnoma duševno bolne. Vem za primer šestih deklet, ki so bile tik pred odpustom iz zavoda in bi morale delati v sirotnišnici. Vprašalne pole vsebujejo rubriko, ki zahteva podatke o slaboumnosti v starosti. Z zadnjim odlokom je določeno, da je treba popisati tudi otroke z resnimi prirojenimi boleznimi ali kakršnimikoli deformacijami ter da jih ie treba odpraviti v posebne zavode. Vse to je povod za strah. Bodo zajeti tudi tuberkulozni? V piimerih oseb, ki so bili obsojeni od sodišča, je bila tudi že uporabljena evtanazija. Bo ta. zajela vse abnormalne in asocialne osebe? Kdo je abnormalen, asocialen, kdo v brezupnem položaju? Kako se da oceniti, da nekdo ni sposoben izpolnjevati svojih obvez do družbe? Kako se bo postopalo z vojaki, ki so prišli v tako stanje takrat, ko so branili svojo domovino? Takšna vprašanja se že pojavljajo v njihovih vrstah ...«
Limburški škof je avgusta 1941 med drugim pisal:
»... Blizu Limburga je gradič Iladamar. Na bregu nad gradičem je zavod. Doslej so ga uporabljali za razne namene, zdaj pa so v njem duševni bolniki. Ljudje so prepričani, da se v njem — potem ko so bile opravljene adaptacije in ko je bil tehnično opremljen — že nekaj mesecev izvaja evtanazija. To vedo tudi zunaj področja Wiesbaden. Iz nekega urada v Iladamar-Munchberg prihajajo obvestila o smrti. Nekajkrat na teden prihajajo v Iladamar avtobusi z žrtvami. Otroci že poznajo ta vozila in pravijo: glej, krvniški avto. Nekoliko kasneje se začne iz dimnika valiti dim, ljudstvo pa ganjeno misli na nedolžne žrtve. Otroci med prepirom zmerjajo drug drugega: ti nisi
čisto pameten, poslal bi te v hadamarsko peč. Osebe, ki bi želele skleniti zakon, pa ga iz kakršnegakoli razloga ne morejo, govorijo: Poročiti se? Ne! Zakaj bi rodili otroke za Rex-stroj? Starčke je slišati: Samo ne v domove onemoglih! Za slaboumnimi pridemo na vrsto mi, nepotrebni potrošniki...!«
Podobno je miinchcnski nadškof, kardinal Faulhaber, naslovil pismo pravosodnemu ministru dr. Gurtnerju. Dokončal -ga je s temile stavki:
»Razumemo, da je treba med vojno podvzemati izjemne ukrepe zaradi varnosti države in zagotovitve prehrane. Ljudem govorimo, da morajo biti v vojni potrpežljivi in sprejemati vse težave v krščanskem duhu. Mi po ulicah s spoštovanjem srečujemo žene v črnini zaradi tistih, ki so žrtvovali svoje življenje domovini. Toda tudi v vojni se ne sme kratiti osnovne morale in osnovnih človekovih pravic!«
Med dokumenti je še pismo vodje Zavoda za duševno bolne v Stettenu dr. Schleicha:
»Od 10. do 18. septembra so 75 oseb, ki so mi bile zaupane na zdravljenje, premestili iz mojega zavoda. Dovoljujem si postaviti tole vprašanje: Ali je lahko podvzemati take ukrepe brez zakonskih predpisov? Ali ni vsak državljan dolžan zoperstaviti se postopkom, ki nimajo zakonske osnove, ki so protizakoniti, pa čeprav jih izvajajo državni uslužbenci? Tajinstven način, s katerim se izvajajo ti ukrepi, je ne le povod za širjenje vsakovrstnih glasov (med drugim,, da je določena iztrebitev ranjencev s fronte), temveč se.ustvarja dojem, da so tudi osebe izbrane na samovoljen način. Ce želi vlada, iztrebiti takšne bolnike — ali vsaj določene kategorije takšnih bolnikov — bi bilo treba objaviti jasen predpis, za katerega bi bila prevzeta odgovornost pred narodom. Ta predpis naj bi dal slehernemu zagotovilo, da bo njegova pravica do življenja ali smrti . skrbno ocenjena; družina bolnika pa naj ima priložnost povedati svoje mišljenje.«
Zaradi takšnih glasov je bil pravosodni minister prisiljen p odvzeti korake pri ministru za notranje zadeve in pri samem Hitlerju. V knjigi, ki jo je izdal dr. Giirtner pod naslovom »Novi nemški kazenski zakonik«, je tudi članek grofa Gleispacha, iz katerega objavljamo ta-le izvleček:
Z zakonom je treba ohraniti zaupanje bolnika v zdravniško pomoč!	/-
V komentarju tega zakonika, ki ga je napisal Ohlshaussen in ki je izšel leta 1944, najdemo:
Po obstoječih predpisih ni pooblaščen niti zdravnik, niti kaka druga oseba izvajati evtanazijo in z njo pripraviti smrt brez bolečine namesto tiste, ki naj nastopi v agoniji ali na kak drug način, pa čeprav bi bila vzrok, smrti, bolezen ali nesreča. Nihče ne more ostati neodgovoren. To velja tudi y primeru, če je smrt neposredna in ec jo zahteva sam bolnik, da bi sc rešil trpljenja. Popolnoma jasno je* da se iztrebljanje^ družbeno nesposobnih oseb, kakor tudi ubijanje slaboumnih ne bo štelo za kaznivo dejanje le tedaj, če se bo spremenil zakon.
Hitler .je moral popustiti pred nepričakovanim, razburkanim javnim mnenjem. Avgusta 1941 je izdal ustno naročilo Karlu Brandtu-da je treba program evtanazije začasno ustaviti. Karl Brandt je prenesel naročilo Filipu Bouhlerju po telefonu. Pisanega dokumenta o tem dogodku ni in zdi se, da ga tudi nikoli ni bilo. Iz izpovedi raznih prič izhaja, da so na jesen 1941 prenehali uničevati bolnike v zavodih za duševno bolne. Posebne plinske celice — tudi tiste kr Hadamarja — so podrli in jih poslali na Vzhod. Tu So jih spet postavili v mestih Belze, Majdanek in Treblinka. Tokrat so bili žrtve poljski 2idje. Žrtve so bile dosti številnejše od prejšnjih. Po drugi strani pa je z dokumenti ugotovljeno, da so po uradni ustavitvi evtanazije še naprej uničevali duševno bolne, zdaj po naročilu notranjega ministrstva. Naročilo je bilo izdano na lastno pest. V vseh znanih primerih je opravljala to doza morfija ali barbiturata.
Kljub temu, da so po Hitlerjevem nalogu evtanazijo odraslih postopoma zman jševali, so ubijali defektne in idiotske otroke do konca vojne.
V skladu z odredbo ministrstva za notranje zadeve so morali, vsi zdravstveni oddelki, babice, zdravniki in klinike takšne primere javljati na vprašalnih polah, naravnost v Berlin.
Ko je tožilec vprašal Karla Brandta, zakaj so delali razliko P**i izvajanju evtanazije med odraslimi in otroki, je odgovoril:
»Bila je namera kar se da hitro preprečiti razvoj otrok, ce ne adi drugega potem zaradi težav z družinami itd. Cilj je bil do!<><.> uničiti čimprej po rojstvu vse primere duševnih in sorodnih hib.«