Studijska knjižaioa dalja CJelja - MusejeKl trg 1 poštanakt fak U3
ZASAVSKI
Izdala Okrajni odbor SoctaHsttSa« zven delovnlb Ifndi f Trbovljah — Urejuje tn odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane Šuitar - Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov urednutva a irrave: .Zasavski vestnik" Trbovlje I.. uprava rudnika — Telefon it M — RaCun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-148 - Ust Izhaja vsako sredo — Letna naroenina eon din aoletna 200 din četrtletna 100 din, meseina 34 din - Posomezna itevtlka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasnele »sav petek dopoldne In sr ne vračalo
leto vii _ Štev. 49
TRBOVLJE. 8. DECEMBRA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Le večja proizvodnja
bo omogočila znižan'e cen
Pred dnevi se je vršila v Trbovljah razširjena seja SZDL v okrajnem merilu. Na njej so obravnavali razna politična in gospodarska vprašanja, zlasti pa gospodarske probleme v našem okraju.
Iz poročila predsednika okraj nega odbora Socialistične zveze tov. Viktorja Kovača ter iz sledečih razprav smo povzeli, da je položaj na naši vasi na splošno zadovoljiv. V glavnem je prišlo na naši vasi le do pritožb glede sečnje. Teh pa ne bi bilo, če bi Ljudem v zadostni meri pojasnjevali, zakaj ne smemo naših gozdov od kraja sekati, pač pa z lesom varčevati in s njim razumno gospodariti. Nadalje je prišlo med kmeti do pritožb glede odmere davka po katastru, to pa največ zaradi tega, ker dosedanji kataster izkazuje v čestih primerih več zemlje, kot pa jo ima ta ali oni posestnik, včasih pa je kataster izkazuje tudi manj. Zadevne korekture bodo terjal« mnogo časa.
Zanimiva je bila razprava o cenah, ki so v zadnjem času porast le, in o njihovem znižanja. To vprašanje smo v našem okraju doslej zelo slabo raziskovali in reševali. Posamezna trgovska podjetja so sicer začasno — in to od 15. novembra pa do konea letošnjega leta — znižala svoje prodajne cene za 2 do 3 odst., vendar pa tu ne gre za stalno znižanje cen, kakor bi bilo pričakovati In želeti. Tudi gostinsko podjetje »Turist« v Trbovljah Je malenkostno znižalo ceno v svojih gostiščih, o vseh ostalih pa ni slišati nič.
Na seji so nadalje razpravljali o cenah mesa In živine, ki so v zadnjih mesecih zelo poskočile. O vzrokih tega neljubega pojava so pisali že naši dnevni čacnikl. Prav gotovo bodo vsi pozdravili sklep Izvršnega sveta LRS, po katerem bodo lahko živino in ostale poljske pridelke odkupovale v bodoče edinole naše Kmetijske zadruge, ne pa posamezni odkupovale!. med katerimi Je mnogo špekulantov.
Prav tako so na tem sestanku obravnavali vprašanje, kako znižati cene proizvodov v Industriji, kakor n. pr. pri rudnikih, cementarni, steklarni, kemični tovarni, papirnici itd. Tako bodo v okviru mestnih odborov SZDL sklicali širše sestanke z našimi gospodarskimi podjetji na katerih bodo pobliže pretresali morebitne možnosti za znižanje oen. Seveda Je povsem Jasno, da je bistveno znižanje cen in industrijskih izdelkov mogoče le tedaj, če sl bomo Prizadevali zvišati proizvodnjo, kar velja tudi za poljske pridelke.
Knjigarna v Trbovljah bo v času od 7. do 31. decembra 1.1. znižala cene knjigam
Trgovsko podjetje »Knjigama Trbovlje« se Je odločili?, da bo v času od 7. do 31. decembra *• 1. vsem knjigam, kj jih Ima v mlogt znižala ceno za 10 odst. ~~ poleg tega pa bo nudilo za Novoletno jelko zbirke mladinskih knjig za cicibane, pionirje bi ostalo mladino po 20 odst. rtiji ceni, na katero pride že 10-od stot en popast. Knjigama v Trbovljah bo ob tej priliki napravila razne zbirke knjig, Id #h bo oddajala reflektantom po šioboko znižanih cenah, tako da bo mogoče kupiti posamezne *blrkp teh knjig ceio s 70-od-**otnlm popustom.
Izkoristite to izredno ugodno Priložnost ter napravite veselje ****>» tistbn, katerim ste name-®“l knjige za novoletno darilo.
Knjigama Trbovlje.
. -- Podpredsednik zveznega Jušnega sveta Edvard Kardelj
J* v odsotnosti predsednika re-Publlke Josipa Broza-Tita poslal P^sednlku republike Finske I. **• Pasikivlju brzojavko, v kate *■ čestita k finskemu driav-°«nu prazniku.
Važno vlogo v borbi za znižanje cen bodo vsekakor igrali tudi potrošniški sveti, ki se bodo volili na zberih volivcev še na področjih dosedanjih občin. Tukaj je treba pozdraviti predlog, ki ga je stavil neki tovariš iz Hrastnika, tn sicer da naj se v okvira naših Industrijskih centrov osnuje močna Inšpekcijska služba, ki naj bo v najtesnejši povezavi s potrošniškimi sveti.
Enako zanimiva je bila na tej seji razprava o vprašanju odpuščanja in sprejemanja delovnih moči v naših podjetjih. Dosedanji sistem je onemogočal podjetjem, da bi se iznebila raznih delomrznežev in lenuhov, ki poskušajo živeti na račun marljivih ljudi v naših kolektivih. Taki delomrzneži seveda tudi znižujejo proizvodnjo, ker podjetja od njih pričakujejo ustrezno storitev, ki pa je ne dajo — na drugi strani pa taki ljudje s svojim slabim vzgledom prečestokrat demoralizirajo drage delavce, zlasti pa mlade. Vsekakor bi bilo umestno, da bi podjetja imela v takih očitnih primerih proste roke. saj bi tedaj lahko kaj kmalu napravili v naših kolektivih nujno potreben red in utrdili delovno
disciplino, ki je prav tako nujna, kajti le tedaj smemo pričakovati izboljšanje.
Posvetovanja na tem sestanku, na katerem so obravnavali tudi politična vprašanja, so privedla do zaključka, da Je osnova za dvig proizvodnje pravilno nagrajevanje delovnih moči, kajti le tako nagrajevanje more vplivati na delovnega človeka spodbudno ali stimulativno, kakor se izražamo v novejših časih. Prav tako so na tej seji prišli do zaključka, da nadzorno osebje v rudarstvu — če prejema za svoje delo samo fiksno plačo — ne čuti take odgovornosti za potek produkcije, kot jo je imelo prej. ko je dobivalo za svoje prizadevanje ustrezne nagrade-premije. Razgovori o tem vprašanju so rodili zaključek, da je treba dati nadzornemu osebju v rudarstvu ustrezen stimulans. Tudi za stransko dejavnost v produkcijskem procesa Je treba uvesti primerno progresivno nagrajevanje.
O zaključkih, ki jih bodo rodile širše mestne konference SZDL v naših revirskih centrih, bomo še poročali
Proslava 29. novembra v okrajni dvorani
Sindikat uslužbencev državnih ustanov v Trbovljah je priredil proslavo letošnjega Dneva republike po zaključku dela v soboto, 27. novembra, v dvorani OLO Trbovlje, katere so se udeležili vsi uslužbenci okraja.
Proslava v Domu „Svobode-Zasavje“
V Spodnjih Trbovljah so imeli slovesnost počastitve letošnjega državnega praznika ustanovitve nove Jugoslavije v soboto, 27. p. m., zvečer v Domu »Svobode-
Zasavje«. Po slavnostnem govo- /Zastopnik Glavnega odbora Zveze Svobod Slovenije razvija raz-
ru tov. Zupana so sledile razne recitacije, nato pa je na čast Dneva republike gledališki kolektiv »Svbbode-Center« iz Trbovelj uprizoril Ocvirkovo dramo »Ko bi padli oživeli«.
Slavnostna akademija v Delavskem domu
V Delavskem domu v Trbovljah se je vršila na predvečer letošnjega Dneva republike v počastitev državnega praznika slavnostna akademija z izbranim kulturnim programom. Na slovesnosti so nastopili mešani pevski zbor »Slavček«, moški pevski zbor »Zarja«, Delavska godba na pihala iz Trbovelj ter recitatorji
Po slavnostnem govoru Je sledil kulturni program, ki je prav dobro uspel.	-ar.
L
stavo društva Svobode IL v Trbovljah
Dve leti cbstoja in dela društva so proslavili
z razvitjem društvene zastave
No Dobrni v Trbovljah so obhajali
Hvoi veliki dan
Prav gotovo so v našem okra- ] da so le-ti z izgradnjo svojega ju najlepše proslavili Dan repu- ; Doma pokazali, da je mogoče z
lastnimi močmi mnogo storiti, če
blike na Dobrni, kjer je tam kajšnja »Svoboda« odprl« tvojo novo društveno dvorano z gledališkim odrom. Ta (lovesnost je bila prav na narodni praznik, 29. novembra zjutraj. Od vseh strani ao prihajali na Dobrno številni gostje, med njimi predsednik Zveze »Svobod« Slovenije, tov. Ivan Regent iz Ljubljane ter tov. Ema Musarjeva nadalje predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, sekretar SZDL okraja Trbovlje, tov. Janez Jesenšek, sekretar MK ZKS Trbovlje, tov. Dušan Povše in še drugi.
Pred novozgrajenim Domom kulture na Dobrni je imela Delavska godba »Svobode-Center« promenadni koncert. Okrog pol 10. ur« dopoldne pa se je pričela glavna slovesnost. »Vstanite tuž-nji iz prekletstva!« Je zadonela Internacionala, ki jo je za začetek zaigrala Delavska godlja na pihala. Iz kratke zgodovine o graditvi Kulturnega doma na Dobrni, ki smo Jo poslušali, smo povzeli, kako velik uspeh so dosegli člani »Svobode« na Dobrni, saj ae jim je posrečilo, da so sl v pičlih štirih mesecih zgradili lepo društveno dvorano z odrom, in to največ s prostovoljnim delom. Mnogo truda to vložili Dobrnčani v to veliko delo na Dobrni, kar vidimo že iz tega, da •o opravili na tej zgTadbi 90.614 delovnih ur ter da znaša vrednost vseh opravljenih del 3,624.560 din. Da pa so lahko skončali to v resnici veliko delo, so »Svobodi« na Dobrni nudili svojo pomoč Cementarna v Trbovljah, OLO Trbovlje, LOMO Trbovlje, Strojna tovarna v Trbovljah in trboveljski rudnik. Prav tako je IO Ljudske prosvete Slovenile daroval za ureditev odra 100.000 din, Izvršni odbor LP okraja Trbovlj4i pa Je kupil za ta oder zaveso.
Ko Je tov. Knez v svojem poročilu očrtal razvojno pot »gradnjo tega lepega Doma kulture ln omenil, da bo Dom nosil ime revolucionar j a-narodnega heroja
Lojzeta Hohkrauta, so vsi zbrani toplo pozdravili odločitev, da se Dom Imenuje po narodnem Junaku Lojzetu Hohkrautu V naslednjem Je predsednik »Svobode« na Dobrni tov. Levičar prevzel ključe nove dvorane. Istočasno pa je tov. Polde Majdič v imenu »Svobode-Center« v Trbovljah podaril »Svobodi« na Dobrni lep denarni znesek.
GOVOR TOV. IVANA
REGENTA
Po odigr&nju »Internacionale« je spregovoril zbrani množici predsednik Zvez« »Svobod« Slovenije lov. Ivan Regent, k> je med drugim poudaril, da se je prav rad odzval vabilu Dobrnčanov in
so ljudje za to. Dobrnčadi so tudi pokazali, da je njihova pot pravilna. Trbovlje so svoje organizacijske sposobnosti že neštetokrat dokazale. — Tovariš Regent Je v naslednjem govoril o naših delavskih svetih in o komunah. Da pa bomo lahko pravilno delali in dobro vodili naše komune, Je potrebno veliko znanje. Delavski razred mora biti nosilec kulture, zato mora nenehno širiti svoje znanje, kjer pa bodo morale naše »Svobode« odigrati veliko vlono
Popoldne Je v novi dvorani nastopila igralska družina »Svobo-de-Dobrna« s spevoigro »Žene na dopustu«, ki jo je spisal in režiral domačin tov. Karel Gorjup, glasbene vložke pa je igral Skri-narjev orkester iz Trbovelj. Dvorana je bila nabito polna in je uprizoritev spevoigre doživela uspeh.	-ar.
Dvoletnico obstajanja in dela je »Svoboda II.« v Zg. Trbovljah proslavila s pisanim kulturnim programom in razvitjem društvene zastave. »Svoboda« v Zg. Trbovljah Je v dveh letih svojega obstoja napravila lep napredek, saj je med tem časom ustanovila svoj mešani pevski U dosega že prav lepe uspehe a svojim nastopom, prav tako je poleg dramskega odseka uspešen tudi tamburaški zbor starih in mladih. 2e v petek, 26. novembra, so v okviru proslave nastopili stari in mladi tamburaši s celovečernim koncertom. Prireditev je dobro uspela.
V soboto. 27 novembra zvečer pa je gledališki kolektiv društva odprl sezono z uprizoritvijo drame Miška Kranjca »Pot do zločina«.
Glavna slovesnost društva je bila v nedeljo, 28. nevembrr. zvečer, ki je bila hkrati počastitev Dneva republike. Mešani pevski zbor društva je odprl slavnost s himno »Hej Slovani!«, nato pa je predsednik »Svobode H.« tov. Pavle Kovač v svojem
slavnostnem govoru orisal delo društva v dveh letih ter ob tej priložnosti podčrtal pomen Dneva republike.
Mešani pevski zbor »Svobode H.« in recitacijski zbor trboveljske gimnazije sta nato v pesmi in besedi prikazala razvojno pot ustanovitve nove Jugoslavije, našo borbo za osvoboditev in končno zmago.
Sledil je slovesen trenutek — zastopnik glavnega odbora Zveze »Svobod« Slovenije tov. Ivan Sora je razvil društveno zastavo ter jo izročil predsedniku društva tov. Pavlu Kovaču. Podpredsednik društva tov. Maks Černe pa je v naslednjem razdelil diplome načelnikom vseh delujočih sekcij »Svobode H.«. Za zaključek slovesnosti je nastopil še tamburaški zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Mateja Sinkoviča, ki je zaigral več skladb.
Besede »Nosilec kulture je delavski razred!«, ki so zapisane na zastavi »Svobode II.«, naj bodo društvu nadaljnji kažipot k novim uspehom.	-ar.
Odgovori maršala Tita na vprašanja agencije „Pre ss of lndia“
»Galeb«, 5. dec. (Tanjug). Predsednik republike maršal Tito je odgovoril na vprašanja, ki mu jih je brzojavno poslala in-
Ivan Regent govori
Tovariš Regent Je nato še govoril o naši zunanji politiki ter se dotaknil naših odnosov do SZ. Poudaril je važnost sporazuma glede Trsta in z Italijo ter dejal, da je ta sporazum ena izmed naših največjih političnih zmag. Ob zaključku je tov. Regent omenil, da stoje pred našimi »Svobodami« velike naloge in da so ta društva velikega pomena za nadaljnji kulturni razvoj naše družbe in skupnosti. Govornik je izrekel željo, da bi se iz tega Doma kulture širila prosveta in znanje resnično napredne delavske kulture.
KULTURNI PROGRAM
Po govoru tov. Ivana Regenta je prvikrat nastopil pionirski zbor Dobrne z dvema pesmima. Sledile so tri recitacije, nato pa zborna recitacija. Mladinski ženski sekstet Je zapel pesem »Na oknu glej obrazek bled«, moški pevski zbor trboveljske »Zarje« paje zapel tri pesmi. Za njim je nastopil kot gost mešani pevski zbor »Svobode II« iz Zg. Trbovelj ter tamburaški zbor tega društva, godb« »Svobode-Center« pa je zaključila to uspelo slovesnost s himno.
dijska časopisna agencija »Press vor] se glase:
Vprašanje: »Počaščeni smo z Vaiim obiskom v Indiji. Politiki naših dežel sta usmerjeni k ohranitvi miru na svetu. Mnoga naša notranja vprašanja so podobna. Na katerem področju bi lahko po Vašem mnenju Jugoslavija tn Indija sodelovali?•
Odgovor:	»Na zunanjepo-
litičnem torišču ima sodelovanje naših dežel široko področje, najvažnejše pa je sodelovanje v | vseh tistih vprašanjih in proble-I mlh, kjer lahko čim več prispevamo k ohranitvi in okrepitvi miru na svetu. To sodelovanje je tem laže uresničiti, ker so naša gledišča o tem enotna. Se važnejše pa je, da to niso samo gledišča vodilnih državnikov Indije In Jugoslavije, marveč nepremagljiva težnja narodov obeh dežel.«
Vprašanje: Indija veruje o mirno sožitje med narodi. Smoter njenega lastnega prispevka na mednarodnem torišču je ustvariti pogoje, ki omogočajo mirno sožitje. Ali sodite, da bi lahko bita takšna politika učinkovita v okviru sedanjih mednarodnih dogodkov!«
Odgovor: »Ce upoštevamo različne družbene sisteme, na svetu in če imamo pred očmi, da Je ohranitev miru življenjsko vprašanje za vse človeštvo, tedaj Je Jasno, da svet lahko obvarujemo pred novo vojno katastrofo samo tedaj, če bomo upostavili mirno sodelovanje med državami ln narodi z različnimi družbenimi sistemi in če bo sožitje dobilo trdno in v sedanjih časih edino možno obliko mednarodnih stikov In ne samo v sedanjih časih, marveč tudi v daljni perspektivi sploh M| torej v celoti delimo vero vodilnih ljudi in ljudstva Indije v učinkovitost taktne mednarodne politike.«
of Indla«. Vprašanja ln odgo-
Vprašanje:	»Mnogi poli-
tični opazovalci mislijo, da so Se nedavno pokazala znamenja, da je mednarodna napetost popustila. Kateri činiteljl po Vašem mnenju vplivajo na to?*
Odgovor:	»K zmanjšanju
napetosti na svetu je zadnje čase prispevalo več činiteljev.
Prvič, upostavitev ravnotežja til na svetu i
drugič, nepremagljivi odpor protj novi vojni, pa tudi strah vseh narodov pred novo katastrofo že strašnejšega obsega, kakor je bila druga svetovna vojna, kar vse miroljubne ljudi sili k odločnemu odporu proti novi vojni nevarnosti in hujska-njui
tretjič, nova, te stratnejša vojna sredstva, kakor sta atomska in vodikova bomba ter druga i
četrtič, spremenjena smer v zunanji politiki sedanjih sovjet-
skih voditeljev, ki so pogumno zavrgli nekatere prvine toge Stalinove politike glede stikov z drugimi deželami.«
Vprašanje:	»Opažamo
stremljenje, da b/ probleme Azije obravnavali brez upoštevanja mnenja pomembnih azijskih dežel. To često privede do nesporazumov. Kako bi mogli ta položaj najbolje popraviti?«
Odgovor: »Položaj v Aziji bi najlaže popravili, če bi se drugi ne vmešavali v azijska vprašanja, če Azija ne bi bila razdeljena na vplivna področja in če ne bi bila predmet kolonialnih skomin če bi azijske dežele kot nerazvite vsestransko podpirali, da bi premagale zaostalost itd«
Vprašan je:	»Kakšno je
upanje na trden mir v Evropi?
Odgovor:	»Prepričan sem,
da zdaj dobro kaže za utrditev miru na svetu sploh, toda to je moč zagotoviti samo z vztrajnim prizadevanjem vseh miroljubnih sil na svetu, zlasti pa vodilnih državnikov raznih dežel «
VABILO
na redni letni občni zbor Delavskega prosvetnega društva »Svoboda-Center« v Trbovljah, ki bo v torek, dne 14. decembra 1954, ob 17. uri popoldne v dvorani Delavskega doma.
Dnevni red: 1. Izvolitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika; 2. sestava komisij: a) verifikacijske, b) kandidatske e) volilne, č) za sestavo sklepov; 3. poročila: predsednika, tajnika, blagajnika ter gospodarskega in nadzornega odbora; 4. razprava o poročilih; 5. poročilo verifikacijske komisije; 6. sklepanje o podelitvi razrešnice dosedanjemu odboru in nadzorstvu; 7. poročilo kandidacijske komisije; 8. volitev novega odbora in nadzorstva ter delegatov za okrajna skupščino Ljudske prosvete; 9. poročilo volilne komisije; 10. predlog komisije za sestavo sklepov; 11. razno.
Na občni zbor vabimo vse člane In članice ter vse somišljenike.	Odbor
T-
Milan Vidic:
Nadaljevanje
milcUIl V	Al	V «bllj
Zagorski rudarji-pevd na obisku pri izseljencih v Severni Franciji
Slednjič je le napočil tisti dolgo pričakovani dan, o katerem so naši rojaki v Lensu in okolici govorili že nekaj mesecev. Francozi so vedeli za ta koncert in se skupno z našimi ljudmi veselili nastopa naših pevcev Dvorana je bila pripravljena. Skrb zanjo so prevzeli — kot vedno — najbolj delavni Slovenci: tovariš Artič in njegovi pridni, požrtvovalni tovariši Ne morem si kaj, da ne bi na tem mestu omenil globoko in nepristransko prizadevanje starega upokojenca Artiča in Se nekaterih drugih naših rojakov, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Vse dni, ki smo jih preživeli v Lensu, so nas spremljali, skrbeli za drobne malenkosti, urejevali prostore In skrbeli za organizacijo dneva nastopa. Saj ni bilo malo dela Treba je bilo še enkrat povabiti vse Slovence in vse znance ter pripraviti dvorano in drugo. Vse to so delali z nekim samoumevanjem, z občutkom veselja in zadovoljstva. Resnično gre ravno njim velika zahvala da je bilo vse potrebno pripravljeno in da je bil koncert res tak. kakor so želeli naši gostitelji in mi vsi skupaj.
2e kmalu po opoldanski uri so jeli prihajati naši pevci v Salleu-mines. In seveda z njimi naši rojaki. Prihajali so celo dve un tn še več pred določenim pričetkom koncerta z željo, da bi dobili, kar se da, boljša mesta, da bi se resnično lahko predali uživanju koncerta. Ce'o z avtomobili so se naši pevci pripeljali na koncert Ker je Salleumtnes oddaljen kakšnih pet kilometrov od centra Lensa. so naši rojaki najeli avtomobile in svoje goste pripeljali na nastop. Hoteli so jim prikrajšati vsak napor samo da bi bili spočiti in docela pripravljeni za pevski nastop.
Majhna — oziroma dokaj velika dvorana se je kaj hitro polnila. Več kot eno uro pred nastopom je bila dobesedno prepolna Prihajali so Slovenci od vseh strani, celo iz krajev, ki so oddaljeni od Lensa vec kot 40 kilometrov Tu, priznam, pa smo videli stvari, ki so nas neko iko prizadele. Ugotovili smo namreč, da se naši rojaki med seboj ne poznajo Na koncert so prišli rojaki ki jih pot le redko zanese v Lens in ki res ne poznaio na; šib ljudi živečih v Lensu. Sedaj sem razumel, zakaj se naš: ljudje v družini tako ljubijo med seboj, zakaj jim lasten dom pomeni največ.
Eno uro pred ^etkom kon certa ni bilo mogoče dobiti no benega stola več Akoravno ,e bil zadaj precej ve’ik prostor M stojišča, je bil tudi ta dobesedno prenapolnjen. Nemir v dvoran. je naraščal. Rojaki so bili neučakani.
Končno se Je le dvignila za-
Pred zbrano množico je
ra vadila skoro celo leto. Prav | postali eno. Ta zabava, prva po i ondod igrajo najraje ponoči. Re* zaradi tega sta zbora letos jna- mnogih letih, ni bila zabava v je užitek gledati nočno tekmo v Iokdaj nastopila zavedajoč se, navadnem pomenu besede. Roja- ] svitu močnih reflektorjev. Dru-da bo res treba krepko prijeti, ki so sprejeli naše pevce medse gače so pa naši izseljenci najraje da bo šlo Navdušenj« je na- in se pomenkovali z njimi o prav- videli, da smo ostali doma. Ho-raščalo. Oba zbora sta nastopala kar končanem koncertu. Seveda teli so uporabiti še preostali čas
so se rojaki pri vsaki mizi spo- našega bivanja med njimi, minjali na čase v domovini, ko so tudi oni peli v raznih delavskih pevskih zborih in se tako prosvetljevali.
skupno in posamezno. Kot so žele obilo priznanja pevke, tako tudi moški niso zaostajali. Seveda sta zbora pela najbolje skupno Takrat je prišla pesem še bolj do izraza. Polni dve uri je trajal koncert brez vsakršnega oddiha Med koncertom so zagorski pevci podarili »Društvu Jugoslovanov« oziroma vsem Slovencem živečim v tujini, dva lepa albuma s fotografijami naših krajev, našega kulturnega delovanja, naših zagorskih rudarjev — skratka o življenju naših rudarjev Tudi naši izseljenci so podarili našim pevcem šopke cvetlic in rudarsko svetilko. Seveda so bili deležni občega priznanja tudi solisti in solistka ženskega zbora.
Čudno. Tovariš Artič se je v imenu Slovencev zahvalil za koncert, toda množica je obsedela kot nema. Ljudje niso in niso hoteli vstati. Zaman so bile vse besede. Rojaki so zahtevali, da bi pevska zbora še pela. Takrat so položaj rešili pevci, ki pojejo v oktetu. Priznani oktet je moral zapeti nekaj pesmi, ki so jih rojaki navdušeno pozdravili, Se in še so morali peti.
Po koncertu se množica ni razšla. Nasprotno — vsi so ostali v dvorani, želeč, da bi zbora še pela. Seveda se Je nato oglasila neizbežna harmonika, ki sta jo zbora ponesla s seboj. Kaj kmalu se je dvorana spremenila v vese-
----1.:	u:T
Pozno v noč so rojaki in pevd sproščeno in brez oddiha plesali, peli in se pomenkovali. Koncertu sta prisostvovala tudi diplomata naše ambasade v Parizu, ki sta krepko pomagala peti. Ko se je razvilo Titovo kolo, je veselje doseglo svoj vrhunec. Plesali so vsi, znali ali ne znali. Re« — lepo je bilo videti ljudi — rudarje, nekatere že vse sive, upognjene od težkega jamskega dela, njihove osivele žene In njihove otroke, ko so navdušeno plesali kolo, Prehitro so minevale ure v res prijetnem in veselem razpoloženju. Daleč po polnoči se je Jela dvorana polagoma prazniti. Odhajali smo veseli, eni in drugi. Imeli smo prileten občutek, da smo storili vse, kar je bilo mogoče, in skozi pesem prikazali našo novo domovino. In zadovoljni smo bili, da smo dali našim rojakom tisto, kar so od nas pričakovali prvenstveno — pesmi, lepe slovenske pesmi.
Tista dva dni, ko smo še ostali v Lemu, smo koristno uporabili. Seveda so naši izseljenci govorili le o nedeljskem koncertu ln ponavljali nekatere pesmi, k: jih še niso slišali, Mi pa smo si
j« uvuiana sfjivmcutta v	i vv	----
lični prostor ki je bil ža.1 mnogo j ogledovali zanimivosti Lensa in premajhen. Nato — da, nato sa j tamkajšnje šahte. Seveda smo je razvila ena izmed tistih redkih i obiskali tudi njihove tradicio-zabav, na katerih so v*i ljudje nalne nogometne tekm«, ki jih
.	- r,. da
smo se menili o tem in o onem. Seveda pa so naši pevci za svoje franke, ki jih je spet delil tov. Ule, nakupovali razne drobne spominke na obisk v Lensu. Končno je prišel tudi dan odhoda.
V torek popoldne se je začela spet zgrinjati množica pevcev in naših ljudi. Samo. da je bila tokrat pred postajnim poslopjem Lensa dvakrat tolikšna množica kot ob prihodu. Se enkrat so prišli tudi vsi tisti rojaki, ki so živeli v oddaljenih okoliških krajih Lensa in v neštetih rudarskih kolonijah. Hoteli so spremiti oziroma prisostvovati odhodu naših pevskih zborov Ne bom dejal preveč, da so prišli skoro v takem številu kot na naš nastop. Pol ure pred odhodom vlaka so šli z nami na peron in zadnjič poslušali slovenske pesmi zagorskih pevcev. V daljavi se je prikazal vlak in prisopihal na postajo. Kaj bi pravil o neštetih solzah, k! so se utrnile neštetim rojakom. . Vedeli so, da so Imeli prvič, odkar so v tujini, v gosteh ljudi iz svoje domovine. Se zadnji pozdravi, stiski rok in vlak se je premaknil.
Tudi nam ni bilo vseeno. Vedeli smo, da smo j'm bili dragi, da so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh da so nam napravili naš prvi obisk res prijeten. Se dolgo so se stegovale roke ▼ pozdrav Vlak je nadaljeval pot proti Lillu.
(Nadaljevanje sledi)
Pred 15 leti je bilo..,
Poslednja stavka rudarjev trboveljskega revirja v decembru 1939
Slovenski izseljenski koledar
Slovenska izseljenska matica razpošilja te dni rojakom v tujini Slovenski izseljenski koledar za leto 1955.
za leto 1955 je izšel
koledar tudi resnična knjiga zgodovine slovenskega izseljen-
iz Združenih djžav Amerike
in Kanade, kamor se je razlilo največ dragocen« slovenske krvi, so rojaki sami prispevali devet zanimivih odlomkov ii življenja Siovencev. ki so se naselili v državah Illinois, Ohio, Michigan in Pennsylvania. Daljši članek pa opisuje življenje kanadskih Slovencev v letih narodno-osvo-bodilnega boja.
Z gospodarskim in kulturnim
Lani se je Slovenska izseljen- stva. V koledarju naj se od leta ska matica odločila, da začne do leta kopičijo vsi znameniti izdajati Slovenski izseljenski ko- zgodovinski, kulturni in poli-ledar, da bi bili vsi »iovenski tični zapiski slovenskih naselbin rojaki, tako v ZDA, Kanadi, Juž-	iz vsega sveta, od prvih časov
ni Ameriki in v evropskih drža-	slovenskega izseljenstva do da-
vah čim tesneje povezani z roj-	nes. Le tako bo ohranjena slo-
stno domovino. Pojav Izseljen-	venskemu narodu zgodovina slo-	“* ““““'“‘“t
skega koledarja med našimi ' venskih izseljencev, brez katere življenjem S ovencev v Argentini izseljenci ni nekaj novega. Sko- i ne bi bila popolna zgodovina nas seznanjata prispevka dveh raj v vsaki deželi, kjer žive naši slovenskega naroda.	. vldnlh predstavnikov Slovencev
izseljenci, so svoj čas izhajali ; Koledar za leto 1954 si je pri- : v
taki koledarji. Najboljši je bil	dobil med našimi rojaki po vsem ! ®d	Slovencev,	ki žive	v evrop-
prav gotovo »Ameriški družinski svetu mnogo prijateljev. Sloven- *k‘h državah so v koledarju za koledar«, ki je izhajal polnih 35 ska izseljenska matica je preje- Jeto 1955	Slovenci v Ho-
let to je od leta 1915 pa prav , mala številna pisma od vsepov- landiji, v Giraumentu v Franciji, do 1950. Med Slovenci v Zdru- sod, v katerih se ji rojaki zahva- we*tfalski Slovenci m pa Slo-ženih državah je odigral nepre- ljujejo, da se jih je rojstna venci, ki žive v Belgiji, cenjivo vlogo kot prosvetitelj	domovina spomnila s tako lepo	Koledar	za	leto	1955	poživija-
„r„H rbrano	slovenskega človeka v tujini, knjigo.	. Jo številne fotografije in umet-
vesa. i re“ » «;* jn s Solzami | Tudi ta znameniti koledar Je pre- Izseljenski koledar za leto niške reprodukcije iz domačega
stopil tovar	jteviino mno- nehai izhajati, ker se je stari , i95j je precej obsežnejši od lan- življenja kakor tudi slike iz živ-
v očeh _ pozdravil sie	i iie. a	J	^----------------j-.-	-1-1--.. —
Knjižica »Spomenica rudarjev trboveljskega revirja« (izdana 1939 v Trbovljah) je izzvala tajnika Zveze rudarjev, prosiulega arhireformlsta Jurija Arha v Zagorju, da jo je takoj po trboveljski proslavi ob 50-letnic: prvega volilnega boja slovenskega delavstva (julij 1889—1939) v »DeHavjski politiki« zavrnil, češ da le poglavitni namen »Spomenice« ki so jo na trboveljski proslavi »neki ljudje razpečavali«, oblati1i(!) med rudarji in ostalim delavstvom predstavnike strokovne organizacije v pred- In troprevratn! dobi« in da predstavlja »podtalno rovarjenje zakotnih pisačev«, »zahrbtno napadanje zaplotnikov« s »temnimi nameni«, »takšno in podobno zastrupljanje« .. Tako je Arh označil brašurico, ki je prav tako kot »Prvi boj« Izzvenela v želji po enotnosti delavskih vrst v boju proti izkoriščanju in fašizmu ter ie pri tem — prav zaradi prizadevanja za to enotnost — kritiko reformističnega zaviranja delavske borbe skrčila na potrebni minimum in jo čimbolj ublažila.
Reformisti trboveljskega kova so slej ko prej — tudi v dneh fašistične ofenzive — videli svojo poglavitno nalogo v tem, da dušijo borbeni duh v množicah kd ga je razvijala komunistična partija.
To svojo oportunistično vlogo so reformisti odigrali še enkrat in sicer pri poslednji stavki slovenskih rudarjev. Dne 22, novembra 1939 so strokovne organizacije predložile Trboveljski premogokopn1. družbi zahtevo po zvišanju mezd. Premogokopna družba je najprej pogajanja odklonila. na sestanku predstavnikov obeh strani, 12. decembra, pa ponudi’a šest odstotno zvišanje zaslužkov medtem ko so rudarji zahtevali in pričakovali 20—25-odstotrv, izboljšanje o’ač. Sporazum s predstavniki TPD je bilo mogoče doseči ie na osnovi osemodstotnega zvišanja rudarskih prejemkov Predstavnika krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze in Narodne strokovne zveze sta se najprej branila podpisati takšen sporazum, češ da je treba o njem prej poročati delavstvu nato pa sta tudi ta dva zastopnika po-nustila. Tak- so orgamzeeiie končale mezdno gibanje, rudarji pa so ga nadaljevali. Dne 14. decembra 1939 so začeli stavkati hrastniškt rudarji. Dne 17. decembra so trboveljski rudaril na shodu, ki ga je ob’ast skušala preprečiti, izrekli nezaupnico ti
pogajanja, izvodili novo delegacijo, formulirati zahteve ter zanje stopili v stavko. Pridružili so se jim tudi hudo jamski rudarji.
O poteku te stavke so podatki v tedanjih časniških poročilih skrajno pičli, ker režim ni dopuščat o njej nobenega obveščanja in razpravljanja. Konkretnejših podatkov ni najti v časnikih tudi po zaključku stavke. Dne 27. decembra je ob brez-izglednem poožaju, spričo zadržanja oblasti, domnevnega pojava stavkokaštva in nasprotovanja arhovcev, shod rudarjev v Trbovljah sktenil, da stavko ustavi. Zahteval pa je da se ob stavki aretirani delavci in delavke izpustijo.
Potreben je opis te zadnje stavke v revirjih, da bodo pred potomci, ki danes po zmagi nad tujimi in domačimi zatiralci gradijo z vsemi silami svoj socialistični dom, ostale ž:ve postave pozabljenih očetov in mater, ki so se vzd'lgni'i iz mračnega suženjstva v težavno, a svetlo borbo za svoje pravice — za pravice hlapca Jerneja. R.
Ponovni poziv za priglasitev zahodnonemskih rent in pokojnin
Vsi tisti, ki imajo pravico do zahodnenemške rente ali pokojnine in ki tega še niso sporočili Zavodu za socialno zavarovanje, naj se takoj zgLise pri okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje v Trbovljah ali njenih ekspoziturah v Zagorju ln Hrastniku. S seboj naj prinesejo nemško odločbo, s katero jim je prlmana nemška renta ali pokojnina.
Ako od zahodnonemčkega socialnega zavarovanja odločbe o priznanju rente ali pokojnine le niso prejeli, potem naj s seboj prinesejo podatke, na podlagi katerih se da uveljaviti pravica do rente ali pokojnine.
Priglase naj se tudi vsi tisti, ki so pridobili pravico do rente ali pokojnine v času okupacije, bodisi na nemškem prisilnem (mobiliziranem) ali pa na rednem delu v Nemčiji.,
Ako je upravičenec umrl. raj se p rt g'asi vdova oziroma kdo od dedlčev-upravičencev.
Kdor te svoje pravice do za-hodnonemške rente ali pokojnine ne priglasi, je proti nemškemu sorialnemn zavarovanju ne bo mogel ve? uveljaviti. — (Iz Zaveda zn socialno zavaro-
stim, ki so dotlej vodili mezdna vanje Trbovlje.)
Prva zlata poroka v Trbov! ah
Med rudarji v Zasavju Je Tine Vresk mol, ki ve, kaj se pravi trdo delati in 32 let vztra-
žico Slovencev. Hkrati pa f« d ozdravil v imenu roiakov kakor ST” imenu
v,nov, v Severni	prjetno
Ii Zagoni J1	’
to je	„K>.;ne tovariš
neh&l IZndjout iver 3C jc	Kija je prcLvj umiziinijsi v/u
pionirski izseljenski rod izčrpal, skega. Poleg običajnega koledar-Izseljenski koledar Slovenske jfeega dela, ki je opremljen z izseljenske matice naj bi bil ne- j izvirnimi ilustracijami prtrnane-kako nadaljevanje tudi tega ame- j ga slovenskega umetnika Toneta
. •	• v -	_ • J. aI*/I avl fl	T f  Ii«	— J _ .v ^ a	1 run /»a
Kralja, opisuje nekako polovica knjige življenje ljudi v novi Jugoslaviji, v drugi polovici pa pi-
riškega družinskega koledarja.
Poleg rodoljubnega namena,
Divani«	, oredsedmK ki ga Ima koledar — to je čvrsto posiaviji, ▼ arupi poiovnn pa pito je stopU na	tovariš bratsko povezavo med rojaki in Sefo rojaki sami o življenju
zagorske mestne	vsega ■ ro?stno domovino — pa sodi Iz- i slovenskega izseljenca v širnem
Zaglrja' plzdrU d^e	I -Renska matica na, postane ,vetu.
Slo- seljenska
vence. V kratkem je orisal naše 1 življenje v domovini in izrazu veselje, da je končno le prišlo do prvega obiska naših rudarjev v Franciji. Tudi tajnik rudnika v Zagorju, tovariš Otmar Pečar je pozdravil naše rojake in jih seznanil z napori zagorskih rudarjev, ki skupno z ostalimi de; lovnimi ljudmi grade v domovini lepšo prihodnost.
Sele nato se je začel prvi veliki nastop naših pevskih zborov.
Res — lepa je bila slika, ko so pevci stali v svojih pevskih unt-formah pred naHmi izseljenci Mogočen aplavz jih je spravi! v nekoliko negotov položaj, kajti predobro so vedeli, da se bo treba resno potruditi, da bodo rojaki z nastopom zadovoljni. Negotovost ob prvi pesmi je prešla. Nekaterim pevcem se je res nekoliko tresel glas toda ka kmalu so se obvladali in peli kot Se nikoli. Mogočno je zadonela po dvorani delavska pesem, pesem svobodnih ljudi - rudarjev iz Zagorja Pesem za pesmijo -
ljenja in dela naših rojakov po širnem svetu.
Novost v letošnjem koledarju je tudi poseben kotiček za mladino. Gradivo s teh mladinskih strani koledarja bodo naši rojaki lahko uporabili na prireditvah, kjer sodeluje tudi slovenska mladina.
Glavni urednik koledarja je
tudi letos književnik tov. Tone I Seliškar.
Po izseljenskem koledarju pa radi segajo tudi pri nas doma, posebno oni, ki imajo sorodnike in prijatelje v tujini, saj se ga bodo ti razveselili kot novo’et-nega darila in prisrčnega pozdrava iz njihove rojstne domovine.	M. S.
.Tone Zagorc:,
“j'kh, siudirs,?. s™«...
pa spet o lepotah naše domovine. Pesem za pesmijo se Je vrstila. Menda pevska zbora nista še n koli vložila toiiko topline, zano: sa in radostnih čustev v pesm kot tokrat. Morda so se pevci zavedali, da pojejo.ljudem, ki so že skoro pozabili naše pesmi oziroma katerim so naše P*U» Še bolj drage m l)ube saj j h slišijo le malokdaj. — Nastop je obsegal kakšnih trideset parti-
JUDY IZ HAARLEMA
».,. potem tem videla, da fe odill sva v West End, kjer sem zame jesen prav toliko vredna koniala gimnazijo. Pred tremi
kot pomlad, samo z razliko, da sem resen ljubila s tisto ljubeznijo, kakor me le ljubilo moje dete, pomlad pa. . . oh, kot da
leti sem se n a chicatki univerzi vpisala na medicinsko lakulteto, saj vel. ..«
G lasen jok je za trenutek pre-
mojo sobo in vel kal fs dejal. Izkljullli so me z univerze, ker so zvedsli. da tem imsl t teboj otroka
»Po si rnu verjela?«
»Nfsem. Lagal mi je. Rekel mi
tt&r* -	•
mi je prijetna zato, ker je lepa in nežna, ker me spominja na Fredvia. Fredy me je imel rad, pa kljub temu fe vedno govoril:
.Nekoč me bodo Izkl/uiHi z univerze in potem se ne bova vel videla«.
Judv je jokala.
»in kaj si storila potem?* io je vpraiata leanetta »Vse od kra'a mi povej, kako se je zgodilo Morda ti v lem lahko pomagam.* Črna Judy, ki pa se po svoji zunantosti ni mnogo razlikovala od belcev, sl je z roblkom narahlo obrisala solze in z otožnim nasmehom polnim hvaležnosti zn priiatel/sko tolulie. zaleta pripovedovat! svoii beli kolenicl: • Poznai W/lliamsa? Na 523 fdora Avtnue ima trgovino Mo/a mati je oh velerlh pometala nje-novo proda talno In tako jo fe nekol prisdil da se mu le vdala ra neka/ dolatfev. Se slabše se U le aodllo kakor meni, zato II ne zamerim. Dobro ie skrbela rame Vse noči ie prala In H kola neriln v eESOutre CbtbU*. samo
pa je nadaljevala: »Tam sva se Berkeley.« spoznala S Fredyjem ii Kalilor- »V Berkeley? AH tl je pustil ni/e Vedno je trdit, da me bo svoj naslov? Po/dej za njim?* porolil, teprav mu nisem verjela. Judy so se zasvetile oli od Kaj bi z menoj na jugu, kjer obupa In ker je vedela, da jo je imajo črnci še mon/ pravic kot Jeanetta to vpraiata samo zaradi tu na severu A Fredy /* bf/ lep lepiega, fe z onemoglim glasom in postaven, da se nisem znala dejala: »Sem tl kaj žalega storila,
vesela, danes pa ne vem, kal bo dejala ... «
»Potolaži se, Judy,* ji je hotela dopovedati Jeanetta, »na vse boi pozabila in ko boš diplomirala, bo Fredyju morda še žal za to, kar je vleraj napravil.*
»Ne bo mu žal,* jc dejala Judy preprilevalno. »Polaka/ me, prosim, da si vzamem plaši Iz sobe. Zunaj je hladno.*
Jeanetta je sedela za skromno mizico In lokala. Toda Judy se dolgo ni vrnila iz sobe Nenadoma je bilo stišati silen
ssii m mmm mmm
so takoj zvedeli da bom rodila, tvoje in ali nisva z enakim uspe-in kmalu sem morala pretrgati ho m delali Izpite na univerzi?
študij.*
»Delek se je rodil aprila »n ker je bil zelo podoben svojemu očetu, sem mu dalo ime Predy Ali ni bil It p deček? Predvčerajšnjim .. predvčerajšnjim pa si videla, hal fe /e zpodno Ko
ssfi, rsi wrs l££, z.
Na ____ poglej, meni prav tako
bije srce kot tebi, moja mati je imela prav toliko skrbi z menoj, kakor jo ima vsaka druga s svojimi otroki, in morda ie celo več Ali te je strah sedeti poleg mene, bUa 3 nai »e je	ker se mi v žtlah pretaka črnska 7-a o
sva se peljala proti Greenboyu. kri? Jeanette, laz nimam nobene-mc le kredy potisnil k vratom, ga upanja vel, da bi se zame roki to se o thtem hipu odprla še kak Itp dan. Ne smem v jn _ «	kavarno, ne v kino ne *m*m v
»ln takrat H /c fantek padel Iz ^ _ nikamor! Povsod pišejo: tok?,	.Črncem vstop prepovedanf De-
»V strahu ali ne vem. koko sr	čutimo in trpimo pa vsi	...»
1» bilo zaodilo, sem spustila.	enako. Vsi smo l/ud le! Nihče	n	do doma	ie v	sebi	na tihem	Sepe-
olroka in «. trenutku se je ublt	,am kriv. le je na svetu	Vsak	bi	tala:	Odslej	ne	bom	več	sovra-
na kamenin. Vem, Predy le to	bU rad lepši, kakor le, tn	tudi laz	žila	“
nalašč nnnrovll, samo do N se	želim dn bi Imela beto	polt	Pa	zato
me iznebil Včeraj je prišel v je nimam. Moja mali me je bila
\
judyno sobo, Judy bilo nikjer. Ko je pogledala skozi odprlo okno z osmega nadstropja, je videla spodaj na ulici, kako se ljudje zgrinjajo okoli Judynega trupla.
Jeanelto le obšla zona. Pogra-„Ja je svojo lorhlco z mize In zaloputnila z vrati. Se preden je prišla do dvigala, ji je ušel jok. Prijazni liftbov jo je vprašal: »Gospodična, kaj se je zgodilo, da /očete?*
Rdečelični liliboy ni dobil odgovora, kajti Jeaneltl je posla-vse teže pri srcu. Vso pot
jalo
Irhcev Ljudje so kot ml. flh je treba razumeti In h"’ z njimi kot človek s človekom.
Jati v jami. Z osmimi križi na ramah pa Je še zdaj čil in veder, a tudi vesel, da se je rudarjem končno življenje tako zasukalo, kot so sd že pred desetletji želeli fn za kar so se borili. Po svojih močeh je k temu doprinesel tudi Vresk sam ln pa njegov sin France ter hči Marija, kf sta oba kot partizana padla istega dne (7. januarja 1943) v borbi na Pohorju.
Tineta Vreska In njegovo ženo Heleno ter njune otroke Je življenje težko kovalo. Od osmih otrok so jima na stara leta ostale tri hčere. Navzlic vsemu pa jima je po petdesetih letih zvestega In marljivega življenja ostala še vedno tista prisrčna bedrost in vedrina, v kateri preživljata sedaj svoj zaslu* ženi pokoj.
V tej vedrosti sta preteklo soboto tudi stopila ob svoji zlati poroki v poročno dvorano mestne občine, kjer jima je pred mestnim matičarjem Franci leni Ocepkom predsednik občine Lojze Dular prisrčno čestital ob petdesetletnici zvestega življenja. Izročil darilo mestne občine ter ju povabil na pogostitev. V posebno knjigo srebrnih in zlatih porok, ki Jo je pripravil matični urad. sta se Tine In Helena Vresk vptaaln koit prva zla-topoiročenca v Trbovljah.
Nova cesta po Litijskem polju
Naraščajoči promet v Litiji Je sproži’ zahtevo, naj bi zgradili cesto, ki bi povezala gTb naki klanec mimo Ježe in šla nato po Litijskem polju do cest.* pri Jenkovi hiši ob Savi. Zadnje mesečo so vlož’11 v to cesto precej truda in zdaj ta nova cesta ž- služi svojemu namenu. Uporabljajo jo tudi že vozniki, čeprav je na nekaterih mestih preozka za srečanje dveh vozil. Ko bodo cesto na vseh kritičnih mestih razširili *n usposotvli ra sodobni promet bo Litija, zlasti pa Jablariška ceria, z novo Po’jsko cesto precej pr-dobila.
Se marsikaj bo treba storiti Ai. je kmetijska zadruga
^pribežališče grešnikov"?
Izven Hrastnika se je doslej še prav malo govorilo in pisalo o bodoči komuni, v katero naj bi se združili sedanji občini Hrastnik in Dol. Potrebno je, da tudi o tem vprašanju poučimo širšo zasavsko javnost, posebno še zaradi tega, ker so nekateri posamezniki — ki pa so zelo redki — dvomili o možnosti obstoja te komune.
V gospodarskem pogledu — če vzamemo v poštev ustvarjanje narodnega dohodka — je Hrastnik v našem okraju na drugem mestu, precej pred Zagorjem in Radečami. Ustvarjanje tega dohodka omogočajo Hrastniku razvita industrijska podjetja v kraju, zlasti pa rudnik, steklarna in kemična tovarna. Upoštevati je treba še nadalje, da hrastniški rudnik zelo hitro dviga proizvodnjo premoga, kar se je še posebno pokazalo letos, ko daje Hrastnik že nad 40% celokupne produkcije rudnika Tr-bovlje-Hrastnik.
Tam, kjer je močna industrija, so Pa tudi ljudje — delavci In uslužbenci, ki jih je v samem Hrastniku nad 3000.
Seveda je tam, kjer so delavci, tudi razgibano politično in kulturno življenje, saj je v Hrastniku 41 raznih organizacij in društev.
Vsi ti momenti nam potrjujejo, da so v kraju dani vsi osnovni pogoji za formiranje večje samostojne občine — komune.
Kar se tiče politične zrelosti ljudi, ki naj bi tako komuno vodili in upravljali, smo na zadnjih zborih volivcev v Hrastniku in na Dolu ugotovili, da
za c;m h tre si razvoj in napredek hnstniške komune
da je podjetje skoro brez stro- pripomoglo k popuščanju stano-
kovnega kadra * višjo tehniško izobrazbo.
Posebno vprašanje so hrastni-ške apnenice. Zaradi zastarelih peči, ki pokurijo preveč premoga, in zaradi velikih transportnih stroškov ie cena apna previsoka, zaradi česar ga je le težko spraviti v denar, akorav-Jk> je kvalitetno med najboljšimi v Sloveniji. Tudi pridobivanje kamenja za apnenice je zaradi nestrokovnjaškega vodstva kamnoloma v preteklih letih postalo težavno in drago.
Navedeno nam narekuje, da bo treba v okviru okraja iskati in najti rešitev obstoja apnenic,
vanjske stiske.
Ob porastu prebivalstva ln prenosu določenih upravnih poslov z okraja na komuno, kakor So n. pr. soc. zavarovanje, socialno skrbstvo tn zdravstvo, širše dolžnosti in pravice v prosveti. zlasti še v upravljanju naših šol, bomo morali rešiti še marsikatero težko nalogo.
Zgraditi bo treba prav tako v centru Hrastnika Zdravstveni dom. v katerem bi bili prostori za vse zdravstvene ustanove, enako bomo morali sezidati tudi v Spodnjem Hrastniku novo osnovno šolo, povečati pa bo treba razen tega še poslopje
zlasti še ker iml sed a n if na Mn "*** gimnazije, ki je za število zlasti še, ker ima sedanji način | ufencev že sedaj premajhno.
Zelo velike težkoče so že da-
dela v kamnolomu za posledico nastajanje močnih plazov, ki ogrožajo glavno cesto
Seveda pa ne mislimo ostati samo pri povečanju sedanje industrije v Hrastniku, pač pa bomo s pomočjo vseh poskušali ustanoviti še kak manjši industrijski obrat, v katerem bi bilo mogoče zaposliti v prvi vrsti žensko delovno silo. Tak nov industrijski obrat naj bi se gradil nekje prot) Dolu, ker v Hrastniku ni zanj ustreznega prostora.
Se neka velika naloga čaka hrasto iško komuno.
Poleg razvoja industrije bo treba hitreje kot doslej graditi
Neverjetni dogodki na Polšniku
volivci dobro razumejo svoje ««va stanovanj«. 2e sedaj čaka naloge in se zavedajo svojih "a"*e okrog 290 družin. Ce pa dolžnosti pri upravljanju bodo- , *®«emo še raz51r,t< d<?edl”£
kfrni°^jcmamj ^ HrastSku^in večalo tudi število delavcevj-
! -VtaS? ZonTZU ridat,
enotno komuno. Se več! Do 1*- "ova	K" pa v,
raza je prišla celo precej moč- j hrastniški dolini skoro ni vec
no razširjena želja prebivalcev	*>«• bi še lahkn po-
občine Laško in Rimske Toplice stavili kakšno vecto stanovanl-
KZ Polšnik se že od svoje ustanovitve dalje otepa najrazličnejših težav. V zelo težko stanje pa so jo spravili njeni uslužbenci v zadnjih 2 letih. Poglejmo na kratko resnici v oči!
Polšniškim občanom je dobro znana pot in razvoj njihove Kmetijske zadruge, pa tudi številni negativni pojavi med njenimi uslužbenci, ki so se za čudo do danes vsi srečno izmotali, čeprav bi se morali nekateri med njimi že zdavnaj zagovarjati pred sodiščem.
V letu 1952 in do avgusta 1953 je bil poslovodja zadruge N. S., ki so mu knjigovodstvo, revizija in končno tudi pre:sko-valni organi izračunali 570.744 din primanjkljaja. Po dveh mesecih preiskave se je le-ta vrnil na Polšnik, kjer naj bi menda počakal na dokončno odločitev sodišča. Fant — oziroma mož — si je našel novo službo in danes po 15 mesecih, odkar so mu dokazali primanjkljaj, samozavestno trdi, da mu bo zadruga plačala še precej tisočakov za njegovo delo!? Res, čudna samozavest!
Podobno pot —■ samo še z večjo samozavestjo — je šel tudi takratni manipulant M. J., ki je prišel navzkriž z zakoni in je bil v začetku letošnjega le-
v okolici Brezna in v J odrti, da
sko hišo, bo treba usmeriti
I »radnJo stanovanj proti Dolu. se vključijo v komuno Hrastnik,;	»n
ker so s tem krajem že sedaj v precejšnji meri povezani gospodarsko in kulturno.
marsik r^°Vn„ b0in?i^T°h?trefši sku5al mestni ljudski odbor no-
W» -stsrtsai sssuraat t s
delno pa tudi onkraj Save pa proti Bobnu.
Z dodeljevanjem dolgoročnih kreditov posameznikom pa bo
nes na hrastniški nižji gimnaziji zaradi majhnega števila profesorjev, novih pa v glavnem prav zaradi pomanjkanja stanovanj ne moremo dobiti. Tudi ta okoliščina nujno narekuje, da bo treba nemudoma pričeti z gradnjo stanovanj za vse tiste delovne moči v kraju, ki niso zaposlene v industrijskih obratih.
Tudi dograditev vodovoda in ustrezne ceste skozi hrnstniško dolino ter zgraditev mestne klavnice smemo šteti med glavne naloge bodočega mestnega ljudskega odbora v Hrastniku.
Regulacijo potoka Boben bo treba prav tako postopoma izvesti v bodočih letih. Za graditev teh in še drugih objektov so pa posebno velike težave zaradi plazovitega terena v kraju, ki čestokrat podraži gradbene stroške. Na rešitev teh vprašanj bo| Marsikdo je že videl pozimi v morala misliti spričo izredno ve-: najhujšem mrazu, bodisi v cvet-liklh stroškov tudi bodoča okraj-; ličarnah, vrtnarijah ali po domo-na skupnost komun.	j vih vse mogoče rastline in okra-
S prednjim smo samo v glav- sno grmičevje v najbujnejšem nem nakazali razvoj in naloge cvetju, medtem ko njihovi bratci brastniške komune, zavedajoč in sestrice spe pod snežno odejo se pri tem še mnogih drugih še trdno zimsko spanje. Kako je nalog, zlasti na političnem in to mogoče, se bo marsikdo vpra-kulturnem področju, zastavili pa šal? Popolnoma enostavno. Samo bomo seveda vse naše sile. da bi malo dobre volje je treba in lah-tudi mi doprinesli svoj delež k ko prikličemo v naše domove po-hitrejšemu razvoju fn napredku mlad in sonce, katerega hoče in
ta v preiskavi, ki sicer še ni skončana. a Je spet našel novo službeno mesto prav tako v kmetijski zadrugi — samo ne na Polšniku. Danes ima polna usta groženj, da bo s kupčijami *a novega gospodarja na vsakem koraku škodoval že tako ali tako oslabljeni KZ Polšnik, kar brez sramu tudi dela. Kmetijska zadruga naj lepo »pridka-no« čaka na milost, da bo prišla do svojih pravic in zadoščenja!
Ker je Imel dovolj »vzgleda« in pohujšanja s svojimi do danes nekaznovanimi predhodniki, sl je izbral za "»molzno kravo« KZ Polšnik tudi knjigovodja C. J., kateremu je revizija v novembru 1954 samo pri pregledu blagajnfškega dnevnika dokazala okrog 160.000 din primanjkljaja! Posluževal se je tudi fal-rifikatov pri poštnih položnicah. Med svojim službovanjem Je pretrgal vse stike s podružnico Narodne banke v Zagorju, tako da je banka blokirala račun m zagrozil* z ustavitvrio vseh kreditov. Da je vodil blagajno »črnih fondiov«, Je dokazal sam, saj je ob koncu novembra pod težo dokazov prinesel te Trbovelj, kler je doma, 84.000 din od ugotovljenega primanjkljaja im jih preko revizorja vrnil bla-
gajni KZ Polšnik. Koliko moralne škode je napravil ta predrzni, dvajsetletni mladenič, bo težko ugotoviti — eno pa drži kot pribito: pohujšanje do sedaj nekaznovanih uslužbencev mu je hjlo močna opora pri nezakonitih početjih. Da je to res, je dokazal z izjavo na seji upravnega odbora: »Jaz sem zadrugi še zelo malo škodoval, če pogledamo druge...« in pri tem mislil na tiste, ki so zadrugo oškodovali za težke stottsoče, ki gredo že v milijon, pa se j!m do danes še prav lepo godi.
Samo ti primeri dovolj zgovorno povedo, da je bila KZ Polšnik torišče neusmiljenega izkoriščanja delovnega ljudstva naše občine, ki že skoro dve leti išče rešitve r*red podobnimi elementi, pa nikako ne najde odmeva na pristojnem mestu. Danes, ko grozi zadrugi gospodarski propad, se vprašujemo, kakšna je morala teh ljudi? Po drugi strani si pa še upajp širiti lažnive Izjave o sedanjih odbornikih KZ in obrekujejo delo sedanjega odbora, ki zaman išče pravico. Skrajnji čas je že, dq poklicani forumi s takimi in podobnimi Hudimi dokončno obračunajo, ki samo zavirajo tn uničuje jp gospodarska ratzvoj zadružnega sektorja.
Pomlad v zimi
komune. Največ pozornosti pa bo treba v bodoče posvetiti vprašanju razvoja In razširitve že obstoječe in ustvarjanju nove industrije v kraju. V tem pogledu se obetajo hrastniški komuni kaj ugodne perspektive. Rudnik ima velike možnosti
naše socialistične domovine.
S. B.
Kultuur dom v Vrhovem
bo še letos pod streho
. _	.	,	_ Kakor smo že pisali, so v le-
evtvaojs; “aarftMfsass
doma in gasilske orodjarne. Ob
precejšnje zaloge premoga
zgodi kaj nepredvidenega — pod streho še letošnje leto. Kulturni dom bo imel veli-
potrebuje vsak človek. In vsem tistim, ki hočejo, da se jim izpolni ta želja, »o namenjene te vrstice.
Pojav, da nekaterim rastlinam na umeten način skrajšamo dobo počitka, imenujemo z vrtnarskim imenom: siljenje. Za siljenje je več načinov, kot na primer kopanje v topli vodi, eteriziranje z vodno paro itd. Najenostavnejše in vsem dostopno je siljenje
pb?o%hlaPc5mpa;eLranjffo*.{a-
vimo rastline v posode z mlačno
svoj določen čas počitka, nato pa nastopi perioda razvijanja,
Temnerat j°	““'-T 1 F*— ^vlje^a^pi^p^
T,en?P"a‘UIa r Prosloru n#l b° kov. Eteriziranje uspe samo riri
okoli 20 ®C.
Katere rastline in okrasno gr-
Eteriziranje uspe samo pri tistih rastlinah, ki za časa svojega počitka izgube liste. Ker si
naprar-
®i^Vje..A'lh‘‘0,Up°rab,imo “ Pr,‘- moramo za eteriziranje
viti posebno omarico, bom ve« postopek natančneje opisal
silno cvetenje? — Predvsem pride
v poštev okrasno grmičevja ki , ell nalancne)e 0	, Y
ga narežemo sedaj v decembru enem izmed prlhod;jih £,ankov.
T: J°. Y' i Olepševalno društvo Trbovlje cija magnolija japonska kutina ti je med drugim Mdalo nalog’
lešnik, snežna kepa^ zlati dež ah da bo v »Zasavskem vestniku«


jo«o proizvodnjo premoga v Trbovljah, kjer se njegove xa-’oge zaradi stoletnega intenzivira Izčrpavanja razumljivo krčijo.
Ce pogledamo nadalje steklar- j bo v Hrastniku, vidimo, da jc ta tovarna pokazala v zadnjih letih p« zaslugi njenega vodstva in celotnega kolektiva kljub za- j starelijn napravam steklarne ve-hk napredek ln razmah. Z vi-! sokoh valit etnimt izdelki in z ^nižanjem cen si Je ta tovarna Pbidobila velik ugled no doma-jkn« ln tujem trgu, ki bi odkupil »e mnogo več Izdelkov, kakor *!b tovarna zmore s svojo dosedanjo kapaciteto. Splošna go-®!>odarska škoda Je le. da se Jeklarna zarodi pomanjkanja i sredstev ne more modernizirati \
*n Povečati, Načrt! za tako mo-derptracljr, ln povečanje so že izdelani. Uspešen razvoj steklar-J1® Pa obeta predvsem izkušen S?r izurjen steklarski in tchni-*»i kader tovarne.
dru»fn°*VJ*efl P”^**Jn Je med de]a $e tako napredovala, da je, nom ki s« udarniško delali pri g m tudi to, da so izdelova- Dom tik pred dograditvijo v su- tej zgradbi in tudi opravili ,a	1	* h?" novem stanju. Vsa zidarska de- brezplačno vse prevoze. Prt vseh
do, '‘A.0™ zW-*upuo *Z| la so skončana bi nadaljujejo delih se jc posebno odlikovale
Se malo in delo bo končano
stl Tovarne gradbenega mate- i glavna zasluga ljudskega odbora riala v Radečah—Zidanem mo- radeške mestne občine, zahvala stu in Papirnice v Radečah, so, pa gre seveda tudi vsem vašča-
ta red spremenimo. Uspehi zadnjih dveh desetletij na tem področju so pa tako veliki, da se bodo morale tudi naše trgovske vrtnarije v tem smislu preusmeriti, da bodo lahko tudi v zimskem času zadostile najbolj razvajenemu okusu.
Kopanfe rastlin v topli vodi je najenostavnejši način za prisilno cvetenje. Sestoji v tem, da cele rastline ali samo posamezne vejice držimo za nekaj časa potopljene v topli vodi. Ce hočemo kopati cele rastline, je treba cel postopek tako urediti, da zemlja in korenje ne prideta v toplo vodo. Voda za tako kopanje rastlin naj bo topla od 30 - 40 °C V topli vodi naj ostanejo rastline potopljene 10 do 12 ur in ne več. Ob tem pa ni nujno potrebno, da voda obdrži ves čas
nagnoj, beli trn. Od dreves pa: češnja, hruška, jablana, marelica itd.
Z eteriziranjem silimo rastline na prisilno cvetenje na ta način, da pare etra delujejo na rastline omamljajoče, podobno kot pri ljudeh ali živalih. Omamljena rastlina pade v tako globoko mirovanje, v kakršno bi brez eteri-ziranja prišla šele po dolgem
od časa do časa objavljalo poučne članke e področja sobnega vrtnarstva in vrtnarstva. Zato prosimo vse prijatelje, da se o teh vprašanjih osebno ali pa pismeno obračajo na to društvo. Kar bo v naši moči, bomo vsem in posameznikom rade volje uetreg.ll.
Olepšujmo naše Trbovlje!
Mr. T. M.
Sindikat trgovskih uslužbencev v Trbovljah je razvil svojo društveno zastavo
Lepo slovesnost je obhajal v nedeljo, 28, novembra, zvečer v okusno okrašeni dvorani hotela »Turist« na Vodah Sindikat trgovskih uslužbencev v Trbovljah. Na predvečer Praznika republike so se trgovski uslužbenci v Trbovljah zbrati, da prisostvujejo razvitju zastave svoje sindikalne organizacije. Tega številno obiskanega slavja so se udeležili tudi zastopniki krajevnih političnih organizacij in podjetij ter ostali gostje.
Slovesnost je odprl predsednik sindikalne organizacije trgovskih uslužbencev tov. Gabrijel, ki je ob razvitju zastave poudaril, da hočejo trgovski uslužbenci dati vse svoje sile za blaginjo delovnega ljudstva, kakor se glasi tudi geslo, ki je v zlatih črkah vtkano v lepo
zastavo trboveljskih trgovskih uslužbencev. Predsednik sindikata ie v svojem govoru nadalje naglasil, da trgovski uslužbenci pozdravljajo ustanovitev potrošniških svetov, katere naprošajo, naj z nasveti pomagajo trgovski mreži, dia bodo njeni uslužbenci lahko čim uspešneje vršili svoje naloge v korist delovnega ljudstva Ob tej priliki so tudi razglasili uspeh tekmovanja, ki ga je sindikat razpisal v počastitev Dneva republike. V tem tekmovanju je dosegel najboljše uspehe delovni kolektiv trgovske poslovalnice »Pod Terezijo« (poslovalnica Radej), ki je prejel za svoje prizadevanje v nagrado lepo spominsko zastavico in denarno darilo.
domačega materiala.
* zel„ velikimi težavami v Proizvodnji se bori nadalje v Hrastniku kolektiv kemične to-arne. Večina njcnlb naprav je ostarela in zaradi razjedanja »lin v zelo slabem stanja, "“varni grozi celo nevarnost, da ** zrušijo njene strehe, kar se J« le!oe v nekem njenem oddelil* že zgodilo. Tudi Izdelki te r*Yame uživajo zaradi svoje »ajtovosti ugled na tržišču, 1»-■ovati in dobavljati pa Jih |y?re i« v omejenih količinah.
MuiUkt odbor v Trbov-n«i	tovarni na svoji sad-
S*“JI odobril 10-mlli jonski k| pa bo zadostoval le za ati"?2?n*Wa popravila in Inve-^ tJe v tovarni — še vedno Ji Preti nevarnost, da bo moke J**”«* tiste svoje oddel-dpj. "i Proizvajajo kemične iz-(j„. ®’ brez katerih ne moreta »j.	* Paša tekstilna in lelezar-
"^'"dustrlja.
tov"'’ tako velike težave te *rne ao seveda tudi v tem.
se mizarska in tesarska dela, ta- mladina. Tudi pionirji so pridno
ko da bo ta zgradba — če se ne
pomagali, tako da bo Kulturni dom v Vrhovem last vseh, ker so pri njegovi izgradnji sodelovali vsi.
Gradbeni odbor, ki vodi vsa dela, si je zadal nalogo, da bo Dom izročil svojemu namenu v
Naši fantje v JLA pozdravljajo Zasavčane!
«™.afc^L,fanfOV’	Prvi polovici prihodnjega leta
svoj kadrski rok v JLA (Vojna '
pošta št. 9858-3 A), smo prejeli z zakasnitvijo pismo, v katerem čestitajo vsem delovnim Ljudem našega Zasavja k letošnjemu Prazniku republike, zlasti pa pozdravljajo svoje sorodnike, prijatelje ln poznane ter svoje Izvoljenke.
Ti fantje so:	Franc Ahlin,
Milan Božič, Janez Cestnik, Štefan Camer, Ludovik Coš, Marijan Kladnik, Marijan Košir, Mrks Sever. Janez Smodlč, Miha Ptrgaršek, Ivan Suša, Frano Strovs in Anton Tauzel i* Trbovelj, nadalje Ludovik Opre«nik Drago Slanar. Cedo-mir Stamenkovlč in Janez 2alar it Hrastnika in Zagorja.
ter je prepričan, da bo s svojo namero uspel, če bo užival od vseh tako podporo, kot jo Je imel doslej. Z dograditvijo tega lepega Doma se bo lahko razvi-jalo kulturnoprosvetno delo na tem delu našega Zasavja.
F. M.
Ali si poslal naročnino za
i am

OBVESTILO
Glede na bližnji računski zaključek za leto 1954 sporočamo vsem našim strankam, ki kupujejo pri nas blago na virmansko plačilo, da od 10. t. m. do 1. januarja 1955 ne bomo izdajali nobenega blaga na kredit, temveč proti takojšnjemu plačilu v gotovini ali z bariranim čekom. Istočasno pozivamo vse dolžnike, da poravnajo vse račune najkasneje do 20. decembra t. I., ker bomo sicer brez vsakega opomina po tem roku izročili dolžnike pristojnemu sodišču v izterjavo.
M	Trgovsko podjci:e
»Železnina" - Trbovlie
Stran 4
O čem so razpravljali
*bori volivcev v Hrastniku
O vprašanjih, kj jih je doslej ljudski odbor mestne občine Hrastnik reševal na svojih sejah, so seznanjali občane ljudski odbornik! predvsem na zborih volivcev. Ker pa del teh volivcev na te zbore nj hodil, bi hotel seznaniti bralce našega glasila SZDL v Hrastniku z delom in nalogami, ki čakajo bodoči ljudski odbor komune Hrastni je ta način povezovanja cev in ljudskega odbora poti ben ter bo verjetno tudi uspešen in bo našel med volivci odziv, utemeljujem med drugim z ugotovitvijo, da je bila udeležba na zborih volivcev, ki so bili na našem terenu v času od 17. do 26. oktobra t. L, res dosti boljša kot na prejšnjih, vendar pa moram pripomniti, da 6e je razgovorov o naših perečih vprašanjih udeleževala še vedno komaj polovica volivcev. Zato sodim za potrebno, da še ostalo, morda zadržano ali manj aktivno polovico volivcev v Hrastniku seznanim z našimi splošnimi In specifičnimi problemi. Ob številnejši udeležbi zborov volivcev ugotavljam tudi to, da je bila aktivnost volivcev večja in konkretnejša v tistih volilnih enotah, kjer je odbornik s svojimi volivci v stalnem stiku in pozna vsa pereča vprašanja svoje enote in svojih volivcev. Ce ga volivci štejejo za svojega sposobnega in zavestno odgovor-
TVD »Partizan" v Trbovljah je proslavil tri važne dogodke
V soboto, 27. novembra, zvečer se je zbralo v telovadnici »Partizana« v Trbovljah precejšnje šte-
cej natančno opisali. verjetno | gočila izgradnjo 117 hiš s 382 i vll? 1,ubite!lev telovadbe, pa hrastniške gospodinje našega | stanovanji, ne vštevši samske !, \ počastitev Dneva republike takratnega članka niso brale ali i hiše. Ta nova stanovanja pa tudi f, drušlvem Pr°*vetar imel kra-

revirje
ne bi postavljale v tej obliki.)
Volivci pa so člane občinskega ljudskega odbora in odbornike Socialistične zveze zadolžili, da se v večji meri zavzamejo za ureditev nekaterih lokalnih vprašanj, kot n. pr. gradnja vododova v Ravnah, izboljšanje električne razsvetljave v Prapretnem, ureditev lokalnih poti v Studencih, Čečah, v centru Hrastnika, zlasti Pa Poti do Roša in do nove šole na Logu. nujno popravilo nekaterih mostov čez potok Boben, ureditev
za 60%.	j družbe.
Posamezne pripombe volivcev Po govoru so imeli mladinci so bile pač izraz potreb in nuj- j P°d vodstvom vaditeljev eno-nosti reševanja tega vprašanja, j yrno vzorno vadbo, po kateri Ljudski odbor mestne občine, Je okrajni načelnik tovariš Ka-stoji trenutno pred težko, skoro j rej Rupnik s primernimi beseda-nerešljivo nalogo, kako ugoditi; mi izročil društvenemu načelniku 221 prošnjam za stanovanja in i *°v Ivanu Bočku prehodni pokal 72 prošnjam za večja, nujno po- j Okrajne zveze TVD »Partizan«, trebna stanovanja.	i Ta P0**'' « j« mojstrsko delo,
__	. ,	-	, . .	i so si priborili v okrajnem merilu
...	_. ,	_	_ Prav tako vazna, kot je gra- mladinci TVD »Partizana« ir
vodnjaka na Pleskem, vodovoda ditev novih stanovanj, je obno- Trbovelj kot prvi na orodta. v Krnicah in več drugih manj- Va m ohranitev že obstoječega Nato Jjc prednik TVD »Par-
fonda stanovanj. Tu so posa- i tizan« tov. Mato Filipič v imenu merniki in gospodarska podjetja,.; vsega članstva izročil krasno da-z zanemarjanjem pravočasnih rii0 vodniku in članu Zveznega nujnih popravil in obnovi- sodniškega zbora, tov. Mirku
Bizjaku za njegovo 25-letno delovanje na področju telesno-vzgojnega dela.
V svojem govoru je nanizal
drugih manjših krajevnih vprašanj. Da je zavest potrebe po izobraževanju prodrla že med najširše vrste volivcev, kažejo izrečene želje po strokovnih predavanjih iz kmetijstva v Čečah in Prapretnem.
Pravilno bi bilo, da bi volivci na bodočih zborih zahtevali od
tev hiš mnogo grešili in tudi napravili s tem veliko škodo. Nova uredba o upravljanju stanovanjskih hiš po uživalcih stano-..	, vanj bo prav gotovo naletela pri
izvoljenih ljudskih odbornikov | stanovalcih na polno razumeva-poročilo, kako in koliko soj nje Ljudska samouprava bo bili posamezni sklepi izvršeni.! prtšla	do izraza tudi tu.
Na ta način bo prišla do izraza , pred videna stanovanjska skup-aktivnost volivcev in odborni- ; nost bo združila vse hiše, ki so kov bodoče komune Hrastnik., last SIjP ter nekaj večjih hiš Ob koncu tega dela mojega po- zasebnikov. Svet stanovanjske ročila moram še omeniti ostro skupnosti bo ob pomoči okrog
kritiko volivcev skoro vseh vo-
nega odbornika naše krajevne j lilnih enot glede slabe in ne-
oblasti, tedaj se tudi čutijo povezane s svojo oblastjo in jim ni težko odkrito in konstruktivno opozarjati na storjene napake ter popularizirati njene uspehe.
Ko listam po zapisnikih zborov naših volivcev, vidim pred seboj Hrastnik, proletarski industrijski kraj, kjer ljudje ramo ob rami z ostalo domovino živijo in delajo za lepšo in boljšo prihodnost domačinov in vseh delovnih ljudi v državi. Tudi v našem Hrastniku ljudje delajo, ustvarjajo in dosegajo uspehe ter spoznavajo svoje napake, ob njih pa gledajo le naprej, naprej v svetlo socialistično bodočnost.
Ce smo poslušali razgovore po poročilih odbornikov na zborih volivcev o uspehih naše države po vsem demokratičnem svetu, o ugledu, ki ga naši državniki in naša socialistična domovina uživajo zaradi svoje dosledne pomirjevalne politike, o sporazumu o Trstu in ugodnih rezultatih, ki jih prinaša ta sporazu n našim primorskim Slovencem, ter o odnosih med dvema, doslej med seboj sprtima sosedoma, smo opazili, da so naši volivci pokazali polno zaupanje našim državnikom. Volivci so navdušeno pozdraviti uspehe naše notranje in zunanje politike ter se izrekli za nadaljevanje razvijanja prijateljskih vezi z vsemi narodi in državami, ki žele sodelovati z nami in so za mimo sožitje narodov vsega sveta. Ob razgovorih o teh problemih pa seveda jasno izstopajo tudi gospodarska vprašanja naše države. Slabe letine v zadnjih letih in letošnje elementarne nezgode terjajo od naših državljanov mnogo truda in naporov ter živo sodelovanje pri reševanju številnih novih nalog,
Cisto naravno je, da so volivci vprašanje boljše proizvodnje, večje storilnosti in zdravja delovnih kolektivov povezali s problemom prehrane v Hrastniku. Resnici na ljubo moramo pred naša trgovska podjetja postaviti ista vprašanja, kot so jih pred navzoče zastopnike teh podjetij postavljali volivci, zlasti pa naše žene: zakaj v Hrastniku še danes po tolikih razgovorih ni mogoče dobiti po zmernih cenah in v določenem lokalu povrtnine in sadja? Zakaj ima Isto živilo ali kak drug predmet v raznih poslovalnicah Hrastnika različno ceno in je ta v primerjavi s cenami v Ljubljani ali pa drugih mestih pretirano visoka, celo znatno višja kot v sosednjih Trbovljah? Zakaj je mogoče dobiti v eni mesnici kvalitetno dobro in raznovrstno meso, v drugi pa izbire sploh ni? Ali ne bi bilo mogoče za bodočo h rastniško komuno odpreti posebno poslovalnico z obutvijo »Kombinata« v Borovem, ko ima sam Hrastnik preko tisoč šoloobveznih otrok in morajo matere p>o ceneno obutev v Trbovlje? Kako je s preskrbo Hrastnika z mlekom iz bližnje kmečke okolice, od koder se je Hrastnik včasih skoro v celoti preskrboval z dobrim mlekom, saj bi bilo to verjetno cenejše, kot pa Je lz oddaljenega Ptuja uvoženo mleko? (Pripomba uredništva: vzroke, zakaj moramo za naše revirje uvažati mleko lz drugih krajev, smo pred časom v našem listu pre-
kultume postrežbe v naših gostiščih in trgovinah ter slabe kakovosti izdelkov naših obrtnih delavnic, tudi zadružnih. Neprizadevnost, površnost in malomarnost uslužbencev, vključno knjigovodje, so vidne napake našega kadra na tem gospodarskem področju. Da pomaga pri vzgoji i11 nadziranju tega kadra, je mestnj ljudski odbor imenoval finančnega revizorja ter razširil ozir. dopolnil komisijo tudi na nadzor lokalnih podjetij in sklenil, da le-ta takoj organizira tečaj za knjigovodje lokalnih podjetij. Ljudski odbor mestne občine se dobro zaveda, da bodoča komuna ne bo upravičena zahtevati odpravo raznih napak, če sama ne bo ničesar storila, da Jih po svojih močeh premaga odstraniti.
Razgovor se je na zborih volivcev zlasti razživel pri vprašanju, kako odpraviti stanovanjsko stisko, ki je v Hrastniku tako pereča. Tu so ljudski odborniki seznanili svoje volivce predvsem s tem, da je ta stiska posledica protidelavske politike kapitalistov, bivših lastnikov tovarn in rudnika v Hrastniku, ki so v polnih 22 letih stare kapitalistične Jugoslavije zgradili v kraju le 32 stanovanjskih hiš z 245 stanovanji, in še to so bile predvsem tako imenovane »pod-uradniške« hiše ter vila za »ravnatelja«, medtem ko je bivša rudniška uprava za rudarje in ostale delavce zgradila le nekaj hiš. Dejstvo je, da je na področju. ki ga bo zavzemala bodoča komuna Hrastnik-Dol, živelo v poslednjih letih pred vojno okrog 7400 ljudi, od 1. 1945 do danes pa je to število naraslo nad 10.000, kar vse je terjala povečana proizvodnja tn povečanje tovarniških objektov. Ljudska oblast v Hrastniku se je tega dobro zavedala in je ob splošnih in velikih naporih za obnovo industrije tor dvig proizvodnje tudi mnogo storila za rešitev stanovanjske krize, saj je v devetih letih po vojni omo-
60 voljenih hišnih svetov in aktivnosti vseh volivcev lahko obdržal In razširil sedanji stanovanjski fond ter sproti odpravljal napake pri vzdrževanju hiš.
Ob kategorizaciji stanovanj je ljudski odbor mestne občine ugotovil, da je v Hrastniku skupno 1373 stanovanj, od katerih je od I. do III. kategorije le 188 stanovanj, od IV. do VII. kategorije P>a kar 1185; največ stanovanj — in sicer 597 — je v VI. kategoriji, kar premeni, da se najemnine tudi ob predvideni 50-odstotnd prevprečni podražitvi v bistvu v večini ne bodo mnogo predražile.
Sklenjeno je bilo nadalje, da
Iz Litije in okolice
Predavanje v litijski Ljudski univerzi
Litijska »Svoboda« ima več delovnih odsekov, med drugimi tudi Ljudsko univerzo. Te dni je priredila litijska Ljudska univerza otvoritveno predavanje, na katero smo povabili znano pedagoško delavko dr. Ivo Šegulo iz Ljubljane Imenovana je predavala že na zadnjem pedagoškem kongresu, na njeno ime pa stalno naletimo v raznih pedagoških revijah.
Pravilno je, da je litijska Ljudska univerza začela prav z vzgojnim predavanjem! s tem je podčrtala pomen pravilne vzgoje naše mladine in dala pobudo za sodelovanje med starši in vzgojitelj;. Litija je dala ta večer sebi prav lepo spričevalo, saj je bila kino dvorana domala povsem zasedena. Starši in prijatelji mladine v Litiji in okolici se zavedajo, da klic »Vzgajajmo našo mladino!« ni prazna beseda, ki si jo postavimo kar mimogrede.
Predavateljica je na prijeten način razpravljala o kaznovanju otrok, to je o poglavju, ki ga je treba res dobro poznati. Dr. Iva Šegula je znala med svoja izvajanja vplesti mične dogodke iz vse zasluge in uspehe nagrajen- 1 svoje prakse kar je njen referat ca, ki niso majhni samo za raz- i izredno poživilo. Ljudska univer-voj telesnovzgojnea delavTrbov- za bo s predavanji nadaljevala, jjah, temveč tudi v republiškem ! Lep obisk je odboru v spodbudo, in zveznem merilu.	da je na pravi poti.
Prisotni so z iskrenim ploskanjem in čestitkami izkazali čast delu tov. Bizjaka z željo, da bi še dolgo nudil svoje veliko strokovno znanje in bogate iz- Te dni je praznoval Litijski ro-kušnje starejšim vodnikom in j jak tov. France Simončič, kmet mladini.	j iz Litije, 80-letnico svojega roj-
Na teh pomembnih društvenih j stva Po rodu je doma iz Plesko-slovesnostih pa smo žal pogre- ! vičevega mlina, v mladih letih pa šali nekatere vidne člane uprav- ; se je priženil v Damjanovo hišo, nega in nadzornega odbora, ako- po domače k Urbanovcu. sredi ravno so bili pismeno vabljeni, j Litije. Kmalu po poroki je odšel Ob prijateljskem kramljanju v Ameriko, da je s prihranki iz-in izmenjavi misli o nadaljnjem boljšal kmetijo delu so preživeli prisotni člani Jubilant zna mnogo zanimive-upravnega odbora, vaditeljskega ga pripovedovati iz svojega dc^l-zbora in ostali telovadeči člani gega življenja. Njegov oče se je prijeten večer.	S. G. udeleževal še voženj z ladjami
Jz Hrastnika
80-letnica litijskega občana
Pred kratkim so imeli v Stek- treh krajih: V Spodnjem. Sred-larni teoretične in praktične iz- njem in Zgornjem Hrastniku.
naihližiih°dneh 1STe svete pitc, za kva’ificirane delavce Od Gradnja stanovanjskih hiš. -eno totJ s^dim ^5 kandidatov je napravilo izku- Mestna občina Hrastnik zida nad !-io 37 deI.avt:ev °sem 'ih ie Pa Rošem dve stanovanjski hišici -za potrebno se poudariti, naj jjjj0 neresnih m bodo razumljivo cnoinike — iz cenenea* materi-volivci v svojih pripravah nj*.*e čutili posledice zaradi svoje lah- aja D0 nasvetih in preizkušenih Kj*”	CS* JJE j komično,.i Pri	| Skffi	S d"f h!
članov	Otroški vrtec so po dvomeseč- šici naj bi bili vzorec za vse ti-
stanovanjske skupn .	j n- zamudj spet odprli v Sp. Hrast- | ste, ki bi si radi na cenen način
Razumljivo je, da v enem sa- niku. Vzrok temu je bila preno- zgradili svoje domove. Nasvete mem članku nisem mogel zajeti vitev prostorov v Sindikalnem in proračune za te hišice dobe vseh problemov. Tega namena domu Steklarne. Otrok je bilo za interesenti pri gradbenem odse-tudj nisem imel. Želim pa, da dva odde'ka, a ker še niso pri- ku mestne občine, hi moje poročilo Izzvalo med pravljeni vsi prostori vrtca, de-Hrastničan; zanimanje in od- luje začasno le en oddelek. — mev ter pozdravljam pobudo Nov otroški vrtec imajo tudi v volivcev na njihovih zadnjih Zg. Hrastniku in sicer v novi
Lep uspeh. — Pred nedavnim je bilo v Skoplju 6. jugoslovansko glasbeno tekmovanje. Pod-
^zivZTa:V3ci SSi na Logtr Tako je Hrastnik «čja tekmovalcev so bUa: petje v, ___________hm,™	Violina, violončelo in pihalni in-
še nadalje pripomogli h kre- v tem pogledu dobro preskrbljen, pitvi In izgradnji hrastniške ko- saj imajo hrastniški cicibani pri-Jože Kenk ložnost obiskovati vrtec kar na
mune.
Dobro odrto svinjske kože plačuje
KOTEKS
po din 200
odkupuje tudi kože domačih zajcev
S pravilnim ravnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših Izdelkov!
Bo Zagorje dobilo plavalni berzen?
Uresničenje dolgoletne zamisli, zgraditi v Zagorju plavalni bazen, se bodo v bližnji prihodnosti lotili športniki »Proletarca«. Kolikor jih bodo pri tem pomembnem in koristnem delu podprla zainteresirana podjetja, krajevna in okrajna oblast, smemo upati, da bo njihov načrt v celoti napel. Načrte za ta bazen že pripravlja Zveza športov Slovenije In bodo v najbližjih tednih na razpolago graditeljem.
Sr
Kaj je vodilo športnike iz Zagorja, da so se odločili za to delo? Znano je, da mesto Zagorje s svojimi 6000 preb.vald (brez okoliških vasi) nima plavalnega bazena. Ce se torej hoče Zagorjan kopati, se mora rad ali nerad potruditi v sedem kilometrov oddaljeno kopališče na Izlakah. Za to pot se največ kopalcev poslužuje koles, drugi avtobusa, tret.ji pa odidejo tja celo peš. Vendar za prve kot druge dolga pot na Izlake v vročih jreletnih mesecih ni posebno prijetna.
Zaradi oddaljenosti tega kopališča ga Zagorjani ne morejo uporabljati množično. Koles nimajo vsi, ki bi se radi kopali, vožnja z avtobusom pa je finančno prezahtevna, ker ima kopalec poleg tega še stroške z vstopnino in drugimi eventualnimi izdatki. Precej mladine pa tudi odraslih izkoristijo v sezoni za kopanje tudi Savo in druge manjše potoke v okolic- Zagorja, vendar je kopanje v potokih neprimerno, ker je voda prehladna in nevarna, čestokrat pa tudi nehigienična.
Da bi torej ugodili velikim potrebam kopalcev in plavanje približali množicam, zlasti pa delovnemu človeku do njegovem trudapolnem delu in pa revirski mladini, da bi se nadalje v Zagorju razvile tudi športne discipline v vodi, je upravni odbor SD »Proletarca« sklenil v sodelovanju z vsemi odločilnimi činitelji zgraditi v Zagorju plavalni bazen olimpijskih dimenzij.
Lokacijo za plavalni bazen so določil; republiški športni forumi že spomladi, ki bo v bližini
strumenti flavta, oboa, klarinet, fagot in rog Udeležencev iz jugoslovanskih mest je bilo 26, od tega 14 pevcev, trije violinisti, en violončelist in osem pihalcev. Najboljši izmed vseh je bil klarinetist, hrastniški rojak Ernest Ačkun, iz šole prof. Bruna Bruna, ki je prav tako hrastniški rojak. Priznali so mu edino prvo nagrado na vsem tekmovanlu. Drugo in tretjo nagrado ter diolomo so dobili v konkurenci pihal _ tudi tri je Brunov! učenci, kar priča o odličnem pouku prof. Bruna. O ] njegovih uspehih smo pred kratkim pisali v našem listu.
; Cestna nesreča. — Prejšnji me- i sec se je zgodila v večernih urah prometna nesreča na cesti nasproti gimnazije, kjer je padel tov. Marko Dolenc v potok Bo-| ben in dobil hude poškodbe na ! glavi. Hotel se Je izogniti tovornemu avtomobilu, a se je zgodila nesreča ob nezavarovani cesti. — j i Na tem mestu je cesta še vedno j i tako ozka. kakor Je bila pred sto ; ' leti prt takratnem malenkostnem j
športnega stadiona. Bodoči pla-1 prometu. Veliki široki avtomo-valni bazen bo imel lepo sončno bil, odirajo večkrat cestno lego in okolico, kjer bodo zgra- 0_rai0	pa je ne popravijo
dili še plaže in nasadili parite, j (a^0: jn se pripetijo večkrat take
\7 r-iorv^rf^HrtJ KUfcirH	DO-	-	*.* •_i_	__	___i.
V neposredni bližini bazena bo do nadalje na razpolago številna igrišča za odrasle in mladino — in kair je tudi zelo vf žno: zgradili bodo igrišča za najmlajše, česar bodo gotovo vesele zlasti matere.
Zamisel športnikov Zagorja Je nedvomno idealna, zato jo je treba pozdraviti ln dat; inicia-torjem vso pobudo in pomoč za člmprejšen začetek ded. Potrebe industrijskega mesta narekujejo, da se ta zamisel čimprej uresniči. Naše mnenje je, da bodo akcijo za zgraditev plavalnega bazena pozdravili tud) vsi delovn; kolektivi ln ostali zainteresirani forumi hkrati pa nudili vsestransko pomoč, da Zagorje čimprej dobi prepotrebni komunalni objekt — plavalni bazen oziroma javno kopališče.
mz.
nesreče. Nujno Je, da se cesta razširi tudi tu. To bo sedaj laže napraviti, ker nad cesto ni več rudniške železnice.
VT. brucovskt večer v Trbovljah
Revirsko akademsko društvo v Trbovljah sporoča vsem akademikom tn študentom trboveljskega okraja, da bo v soboto, H. decembra t. 1. v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah
VI. TRADICIONALNI BRUCOVSKI VEČER
Rezervacija miz dne 7„ 8. tn 9. t. m. od 8. do 12. ure osebno ali po telefonu na Upravi rudnika Trbovlje-Hrastnlk (»Jamo-1 mernlca«). Kdor bo rezerviral prostor, mora dvigniti vstopnic« najkasneje 10. decembra do 12. ure v navedenem lokalu.
Vstop samo z vabilom.
Pripravljalni odbor.
i na Hrvaško, ko še ni bilo vlaka skozi našo dolino.
Tov. Simončič, ki je med najstarejšimi litijskimi občani, je kljub čestitim letom še trdnega zdravja. Sam hodi še kosit in spravlja les. Prav trdo delo in zmerno življenje sta mu ohranila zdravje. Simončičeva družina je ena izmed redkih družin, ki je ostala zvesta svojemu kmečkemu stanu. Jubilantov sin Franci se ukvarja tudi doma s kmetijo in je požrtvovalni predsednik litijske Kmetijske zadruge. — Jubilantu tov. Simončiču — Urbanovcu iskreno čestitamo k visokemu jubileju in mu želimo še nadalje trdnega zdravja!
Mlečna kuhinja za litijske šolarje
Litijske množične organizacije so začele z akcijo, da bi nudile učencem litijske osnovne šole in dijakom litijske gimnazije v glavnem odmoru toplo malico. Krajevni činitelji so se tega vprašanja pravilno lotili ter je bilo glede tega do sedaj že več sestankov. Izvoljen je poseben odbor za izvedbo tega načrta. Akcijo bo podprla ljudska oblast, množične organizacije in tudi litijska podjetja, ki se zavedajo, da je treba mladino, našo bodočnost, podpreti v času učenja s toplimi priboljški.
Priprave za občinski nraznik NOV
Litija bo letos proslavila občinski praznik NOV že tretjič in je bila med prvimi kraji, ki so si izbral« vsakoletni občinski praznik NOV.
Za praznik NOV smo si izbrali 24. december, v spomin na bitko na Tisju, kjer so se spopadli partizani in Nemci že prvo leto okupacije dne 24. decembra 1941. Za izvedbo proslave v letošnjem letu je izbran poseben odbor, ki je že začel s pripravami.
Rdeči križ se pripravlja na občni zbor
Pred dnevi je imel litijski Rdeči križ sejo, na kateri je odbor pregledal dosedanje delo človekoljubne organizacije. V glavnem so odborniki pregledali uspehe nedavnega Tedna Rdečega križa, ki je nadvse zadovoljivo uspel. Rdeči križ bo podprl in pomagal pri akciji za mlečno kuhinjo v Litiji. — Redni letni občni zbor bo predvideno drugo nedeljo prihodnjega meseca.
Kanalizacija v Litiji
Poročali smo že, do so letos začeli z načrtno kanalizacijo Litije. Do sedaj so položili kanale za Savo in po ulici, kj drži od komunalne p:sarne mimo bivše gostilne pri Urški (sedaj klub »Svobode«) do Glavnega trga. Na tem predelu so našli kopači bakren novec iz časov Marije Terezije. Te dni pa so začeli z izkopavanjem na Glavnem trgu z začetno točko od Svetčeve hiše proti mostu. Z delom bodo pohiteli, da jih ne bo zavrla nastopajoča zima. Zadnje dneve smo imeli že zelo občuten mraz.
Predloqi litijskih košarkarjev
Litijski košarkarji so izredno zavedna in požrtvovalna športna družina. Svoje uspehe bi radi izboljšali in zato žele podporo naše športne Javnosti. Mladi košarkarji že'e sposobnega trenerja, sai bi potem svoje uspehe še izboljšali
Za prihodnje leto bi radi uvedli v poletnih mesecih večerne tekme. V ta namen bi bilo treba Izpopolniti razsvetljavo n« Igrišču. Košarkarji Iz Litije so zaprosili TVD »Partizan- sr Šmartnem za dvorano, klor h! se urili v zimskih mesecih. Cimi šmarskega »Partizana« so obljubili litijskim košarkarjem vso pomoč.
Ljudska univerza v Zagorju
V	okviru Ljudsko univerze j® pretekli petek zvečer predaval tov. Pavle Tomažič o vtisih s potovanja po Zahodni Nemčiji-Predavanle so spremUnl! tf“e poučni filmi. Obisk je bil dober
V	petek, 10 t m., ob 18.
bo Imel v Ziagorhi tov. lo*-Franc Jenčič lz Trbovelj z8"’" mlvo predavanje o produktih, ki jih moderna tehnika ln ke' mlja pridobivata te premoga.
Veseli večer v Zagorju
»Svoboda I« v 7-ie«z'u
priredila v soboto, 11. decembra zvečer, v veliki dvorani TV Partizana »Veseli večer« tem veseVm večeru bo sode-vaj veliki zabavni orkester »Svobode I — Zagorje«, »o eolista pa bosta nastopila tej zabavni prireditvi Fran
ObračundelaDPD,Soohoda Proslaviliso29.november
v Radečah za preteklo sezono
Ob izredno obilni udeležbi je na rednem letnem občnem zboru upravni odbor DPD »Svobode« v Radečah poročal o delu in uspehih društva v preteklem poslovnem letu.
V društvu je vključeno lepo število odsekov, od katerih je najuspešnejši in najplodnejši v delu gledališki odsek — Mestno gledališče Radeče, ki je minulo leto dalo na oder zavidljivo šte-vfo kvfTii^rih pred'tav in ki igra v kulturnem življenju v Radečah vodilno vlogo- Pred-vsem pa se Mestno gledali-šče v preteklem letu tudi notranje uredilo in organizacijsko utrdilo.
Zelo aktivna je nadalje dramska družina pri Papirnici v Radečah. Ta si je uredila skrcmno dvorano, ki je sedaj žarišče kulturnega dela v tem delu radeške občine. V tesni povezavi in z izdatno pomočjo Mestnega gledališča Radeče je uprizorila že lepo število dramskih del, ki se po kvaliteti lahko košaro z mnogim-; večjimi odri. Večkrat je nastopila tudi v Radečah z velikim uspehom.
Poleg dramske družine deluje pri radeški Papirnici tudi jazz orkester »Marjan Nemec«, ki je v mestu zelo priljubljen, znan pa tudi daleč naokrog, saj je nastopal že na številnih prireditvah izven okraja
Pevski odsek pod vodstvom dr. Karla Matka lepo napreduje, saij je vključil v svoi zbor mnogo novih moči Uspešno je sodeloval pri »IMiklovi Zali«, naivečji uspeh pa je dosegel s »Planinsko rožo«, ki 1o je uprizoril skupno z Mestnim gledališčem ter je bila dana na oder 17-krat, kar je doslej na j večje število predstav v Radečah.
Viden napredek kaiže godba na pihala, ki pod vodstvom kapelnika tov. Volariča pridno vadi in vzgaja nov naraščaj mladih godbenikov Slišati jo je na vseh prireditvah in z veseljem ugotavljamo, da se kvalitetno izboljšuje ter bo kmalu dosegla
staro raven. Ima pa velike organizacijske težave, toda z dobro voljo in pravilnim razumevanjem bo tudi te prebrodila.
Mladinsko gledališče, ki je edino v našem okraju, stepa v tretje leto svojega delovanja organizacijsko urejeno in utrjeno, z veliko voljo in elanom. Šteje že preko 150 aktivnih čla-nov-mladincev in mladink, ki jih vse vključuje v delo in vzgaja v nove igralce in kulturne delavce Potrebno pa mu je več pomoči množičnih organizacij, zlasti pa organizacije LMS. da bo uspešneje izpolnjevali© svoje naloge
Odkar je v »Svobodo« vključen tudi kino, se je kvaliteta predvajanih filmov znatno izboljšala. venda- še ne tako. kakor bi bilo želeti
V tem letu je »Svoboda« v Radečah gostovala tudi v Zagorju s »Planinsko rožo« in v Brežicah z »Drago Ruth«. obakrat na proslavah občinskega praznika, in to z velikim uspehom. To je za radeško kulturno dejavnost nedvomno veliko priznanje.
Bogata knjižnica s preko 1600 knjigami je zelo obiskana, predvsem pa pridno sega po knjigah mladina. Treba pa bo mi-
sliti, da se knjižnica pieseli v boljše prostore, zlasti še, da bi se poleg knjižnice uredila tudi čitalnica, kar bi na razvoj in napredek kulturnega življenja ze'o ugodno vplivalo.
Kljub aktivnosti in prizade vanju se pa Ljudska univerza v Radečah še ni uveljavila tako. kot bi bilo želeti. Večkrat nastanejo težave s predavatelji, včasih pa manjka tud j obiskovalcev. Vendar se tudi tu opaža vedno večje zanimanje, poskrbeti pa bo treba, da bodo predavanja poljudna In vsebinsko zanimiva in tako dostopna najširšim množicam delovnega ljudstva.
DPD »Svoboda« v Radečah uspešno vrš’ svoje kulturno poslanstvo pri vzgajanju delovnega ljudstva in naše mladine ter dvigu kulturne ravni najširših delovnih množic. Le kulturen razgledan in izobražen č'ovek bo lahko sledil naglemu razvoju in napredku naše socialistične graditve in bo kos nalogam, ki jih predeni postavlja naš novi čas. Pri tem delu se mora »Svoboda« najtesneje povezati z ostalimi organizacijami in društvi ter gledati predvsem na vsebinsko plat svojega dela. da bo šla naprej po poti, ki jo uspešno hodi že vsa leta svojega obstoja,	-vim-
V prisotnosti predstavnikov ljudske oblasti in podjetja so naši ljudje slavili zaključek plodonosnega dela. Zahvalili so se za pomoč, ki jo jim je nudila ljudska oblast, ter naglasili, da je to delo uspelo le zato, ker so se trudili in pomagali vsi, kar je pnneslo lepo gospodarsko zmago	M. O.
Tudi na Polšniku
V počastitev Dneva republike
je bilo v Hrastniku več prireditev. Na predvečer samega praznika so imeli v Spodnjem Hrastniku pri nabito polni kino dvorani akademijo z bogatim sporedom. — V Zgornjem Hrastniku je isti večer v ta namen priredila rudarska godba uspešen samostojen koncert. Na sporedu je bilo nekaj prav zahtevnih glasbenih del. — Pripadniki TVD »Partizana« so se udeležili na Dan republike v lepem številu »Okrajnega teka republike« v Zagorju — Dramski odsek »Svobode I* v Zgornjem Hrastniku je uprizoril Nušiče-vega »Dr« pri zelo lepem obisku in v zadovoljstvo gledalcev. —
V naselju Kovk nad Hrastnikom so proslavili na Dan republike važno pridobitev. V tej vasi je na ta praznik prvič zasvetila električna luč. Proslave so se udeležili poleg vaščanov tudi zastopniki dolske in hrast-niške občine ter okrajnega ljud- .
skega odbora Trbovelj, ki je okrajni zvezi ie vpisano 34
elanov — slepcev, ki so
deljo, 28. p. m., pa je v tej naši idilični vasi na čast Dneva republike prvikrat zagorela električna luč, ki so je bili razumljivo vsi vaščani izredno veseli. To slavje so obiskali tudi predstavniki okraja Trbovlje ter še številni drugi gostje. Poseben dogodek je bil ta dan še to, da so imeli na Polšniku prvo kino predstavo in da več kot polovica prisotn:h doslej sploh še
solska mladina v soboto, 27. no- ! Ja	jta e b^'
vernbra lepo proslavo letošnje- ložnostTpredvriala našLn^ ga narodnega praznika - v ne- domači	„ “*
»Na svoji zemlji«.
Žane Draksler iz Hrastnika, predsednik Združenja slepih
— praznoval letos dva jubileja
Okrajni odbdriZdruženj^siepih, MralicileineVC p_^ninsko ko£o. na za katerega marsikdo ne ve. V h;i= »=. ‘ i__ ,Pr?d 30 leti Ie
največ prispevali za uresničitev te akcije.
Mladinci in pionirji v Turju so se na ta praznik pripravljali že dalj časa. zato je tudi
bila ta koča po Drakslerjev! zaslugi v naši okolici prva, ki je nudila našim planincem ob ne-
.	, ,	-	>------se rodili
ze slepi ali pa so izgubili vid »vojem .............
pa
življenju,
Vaščani (Jničnega si qradiio
novo cesto
O naši vasi Unično pride v javnost le redkokčfij kakšna novica. Vendar pa izvršena de1 a dokazujeio da ne držimo rok križem. Čeprav nas je po številu malo. imamo trdno voljo in zaupanje v bodočnost.
S pridnostjo, krepko voljo in s pomočio ljudske oblasti smo že v prvih letih po osvoboditvi elektrificirali naše vari in zgradili vodovod s prostovoljnim delom povečini z lastnimi sredstvi.
Naivečje in najboli pereče vprašanje pa je ureditev nove ceste, ki bo vezala vas z glavno
Mladinsko gledališče v Radečah — edino v okraju
Vesel živžav je prejšnjo sredo napolnil dvorano hotela »Ja-dran« v Radečah. Človek kar ne bi verjel, da se zbere toliko mladine k tako resni stvari, kot je občni zbor Mladinskega gledališča. In vendar je tako Mladinsko gledališče pregleduje in ocenjuje svoje delo in uspehe v drugem letu svojega obstoja. Pa še kako resno. Na prvi pogled skromno, a ze.o zgoščeno poročilo predsednika nam daje lepo sliko njegovega dela in uspehov, naporov in te- mladine, žav pri odgovornem delu pravilne vzgoje naše mladine. Rekel sem, skromno poročilo. In res bi o delu tn uspehih našega Mladinskega gledališča lahko povedali mnogo več, sai je v teh dveh letih svojega obstoja odigralo v kulturnem življenju in izživljanju naših mladih zelo pomembno in vidno vlogo.
Poročilo odbora je potem se dopolnila in razčlenila živahna razprava, v katero so zelo odločno posegali mladinci, in ki je še bolj osvetlila vse uspehe, prikazala pa tudi dotočeno vse ali vsaj večino problemov, ki stoje pred našimi mladinskimi organizacijami in pred Mladinskim gledališčem. Iz ust mladincev samih smo zvedeli, da je v tem času Mladinsko gledališče »cer že močno utrdilo svoje vrste, povečalo števi’o svojih članov, pritegnilo v krog mladih kulturnih delavcev mnogo mladincev in mladink, da pa jih je še vedno velik del izven tega kroga, ki pa iim je treba samo reči dobro besedo, da se vključijo v sestav delovne mladine. Tudi zavest dolžnosti in discipline še ni docela utrjena, pričakujemo pa, da bo odločna beseda mladincev samih na občnem zboru mnogo pripomogla k utrditvi discipline in zagotovila našemu mladinskemu gledališču izpolnitev tistih velikih nalog, ki Jih predenj postavlja današnji čas, kot jih postavlja pred vso naš© zavedno, delovno mladino Koliko veljave, ugledp in uspehov je doseglo M'adinsko gledališče v Radečah, dokazuje že samo to, da naši ljudje kar ne morejo pozabiti lepih prireditev, ki jih je ie ustvarilo. Da Je delo in življenje Mladinskega' gledališča tudi upoštevano, da za to delo in življenje naše mladine zanimajo in ga spremljajo tudi vse ostale množične organizacije, dokazuje tudi navzočnost in aktivno sodelovanje ha občnem zboru zastopnikov Jah organizacij, ki so se o delu m uspehih tega gledališča zelo Pohva’no izrazili. Tudi mladin-sami so poudarili, da so zelo ^sdovoljnt e pomočjo in sode-Jovanjem, predvsem z Mestnim »ledalitčem in DPD »Svobodo«,
Brigala pa so premajhno zani-
manje in sodelovanje z njihovim društvom in organizacijo LMS v Radečah, kar je res vredno karanja.
Prepričani smo, da bo MG v Radečah, ki je edino v našem okraju in menda še daleč izven njega, šlo naprej po poti, ki si jo je začrtalo, vključil© v svoje delovne vrste vso našo mladino ter doprinašaJo svoj delež pri kulturnem oblikovanju nršega delovnega človeka, predvsem Pa svojih članov samih — naše
-vim-
cesto. Ob slabem vremenu je bil prehod po stari poti skoro nemogoč. Bolnika je bilo mogoče spraviti do ceste le na nosilih. Spričo trkega stanja smo se vaščan; odbili za gradnjo nove ceste. Občinski ljudski odbor Dol pri Hrastniku s predsednikom Maksom Jakopičem na čelu je obljubil vsestransko podpre! naše delo v finančnem in materialnem pogledu. Za njegovo prizadevanje smo mu iz srce hvaležni te- se mu po tej poti paitopleje zahvaljujemo, zavedajoč se. da je največ njegova osebna zasluga, pa ne samo za napredek naše vasi, temveč za splošni podvig hribovskih predelov naše občine.
Gradnjo ceste narekujejo v glavnem tile vzroki: služila bo kot vozna in pešpot prebivalcem Uničnega ter bo vezala va« z glavno cesto. Obenem bo to dovozna not za strnjeni sadni nasad, do katerega bo možno priti s sodobnim? tehničnimi napravami za obdelovani« in nego sadovnjaka. Z razvojem rudarstva na našem področju pa bo služila kot važna gozdna not zn gozdov^ ogrožene po rudniku.
Pri gradnji nove ceste pa ima velike zaslone tudi tajnik občine tov. Ivan Urbajs. ki si kot napreden sadi ar in predsednik
mgi
nem govoru o pomenu Dneva djo, ki Jim pomaga uresničiti !	“i ®,°9eI prežlv’>ati sebe
repubdke so imeli navzoči pri- njihove želje in doseči niihove v- družine' Je njegova mar-liko prisostvovati kulturnemu dlje. To društvo zaznamuie v !,1Va Žena PrevzeIa gostilno v na-programu, ki je bil vestno pri- zadnjein času že lepe uspehe za i i*®' 0nJ!a °,d SV0Je9a očeta mali
v - pene' za ' dom s hlevčkom »er si je kupil
z vožnjami zaslužil vsakdanji kruh. — Leta
cilje. To društvo
pravljen	i	^
kaša! mnoge od dosedanjih pro- vrsti okrajnemu Svetu za soci- / d b
»Inn tlrkaivA i- _______J	. ,• svol
simboličnih slik. ki so pomazo- svojemu delavnemu predsedniku 1 * Pa ga Je ?adela druga
predstavlja morda zarodek bo-' Ker ie predsednik rienih tnv Judem Pokazati, da si lahko tudi dočega telovadnega društva - Zanj Draksler leS obhriil dve KsIepec s.am ?a^* svoj kruh
ITlIflninni n« c/\ imnvnml;	2!_1z__• t •	» «	.
spSSISSfiiS
ga revolucionarnega boja obu-. ponedeljek, 6. dec., svoj 60 •fu	— Predvsem pa rojstni dan še telesno in duševno
Jih širiti m popularizirati med, krepak in zadovoljen — drugi
mladino, ki do danes še n- mogla razumeti partizanskih naporov in zmag — katerih sadove pa že uživa.
V soboto, 27. p. m. so se zbrali vaščani Gor. Grete in okolice, da bi proslavili pomemben dan napredka, ko jim je prvič zasvetila zaželena električna luč.
sadjarskega odseka ni mogel zamišljati vzorno urejenega sadovnjaka brez primerne ceste Pričakujemo, da bo v bodoče tudi hrastniška komuna, kateri se bomo priključili, skrbela za gospodarski napredek naših vari kot Je to delal doslej občinski ljudski odbor na Dolu ter podpiral naše delo do konca.
njegov jubilej je pa žalosten: letošnjo jesen je poteklo 25 let, odkar je oslepel. Tov Draksler je po tej svoji nesreči veliko duševno trpel in je svoja čustva zlil v nekaj prav lepih pesmi. Z meseci se je pa ude' v svojo usodo in je deloval Klepec za skupnost, kakor f b kot zdrav rudar.
Tov. Žane Draksler je sin pokojnega rudarja Blaža, potomec Cerdečanov z Dola in mali stric naše operne pevke Sonje Drak-slerjeve. Kot mlad mož in zaveden rudar je deloval tov. 2ane v vseh kultumoprosvetnih društvih kot pevec, telovadec itd. Najbolj pa ga je veselilo planinstvo. Rad je obiskoval naše
in da mu ni treba biti drugim v breme. Dobil je hlapca, da mu je vozil, on pa je umno gospodaril ter opravljal doma kot riepec različna h'šna dela pomagal hlapcu, cepil drva itd. Posrečilo se mu je dobiti tudi trafiko. Postavil si je ob hrastniški cesti paviljonček, v katerem je imel poleg prodajalne tobaka tudi prav dobro idočo branjarijo ter trgovino s sadjem in zelenjavo. Pri vseh teh opravilih so mu pomagali njegova skrbna življenjska družica in dva otroka, on pa je hodil dostikrat tudi sam daleč naokrog peš in z vlakom nakupovat blago za svojo trgovinico. — Med okupacijo se le celo vozil v Gradec in na Dunaj. Kot slepcu mu okupator ni gledal tako na prste in mu tudi ni prisodil, da bi kot slepec bil zmožen pomagati partizanom. Te ugodne okoliščine se le tovariš Draksler zavedal ih je zato lahko dosti nudil našim borcem v NOV. V tem duhu je vzgajal svojo
OBVESTILO
Na podlagi odločbe LOMO Trbovlje št. 2569/1 z dne 16. XI. 1954 je prešlo zadružno podjetje „MES0PR0MET‘‘ v Trbovljah z dnem 15. novembrom 1954 v likvidacijo.
m
Z odločbo LOMO Trbovlje št. 2579/1 je z 1. dec. 1954 pričelo poslovati
ff
Obrtno podjetje
ROG" v Trbovljah
Predmet poslovanja: nakup živine, predelava in prodaja mesa in mesnih izdelkov.
Vse potrošnike in trgovska podjetja obveščamo, da bomo v svojih pošlo* valnicah pri PlevČaku, Holešku, Pustu, Poklšku in poslovalnici na Trgu, kakor tudi v predelovalnici za mesne izdelke pri Plevčaku — Opekarna, nudili kvalitetno meso in mesne izdelke po konkurenčnih cenah.
Ujirava podjetja „R0G" Trbovlje, Opekarna
Hrastniku "ajbližjega Planinske- | Ur stoka jJnkTki je'kri «	s* je '°J: i U'leten deček to očetov vodič
oh nerfriiahnudil leta 1924. da bi večkrat potegnil Švabe za nos. ob nedeljah oskrboval staro Hau- Tov. Draksler je sam ponudil
partizanom zalogo svoje trafike in branjarije, katere blago so partizan, odnesli s pomočjo njega in njegove družine v mesečni noči iz Hrastnika, akorav-no so stanovali »Werkschutzi« komaj streljaj proč. — Zanimivo je poslušati živo pripovedovanje tov. Drakslerja, kako sta s sinč-kom Jankom bolno hčerko ozi* roma sestro — partizanko — v slamo zavito pripeljala iz Geč domov v Hrastnik mimo več nemških straž.
Po naši osvoboditvi je dobil tov. Žane Draksler primerno invalidnino kakor vsi invalidi v naši socialistični domovini Sčasoma je opustil trafiko in branjarijo ter je ponudil svoje moči svojim sotrpinom — slepim v območju našega okraja. Bil je izvoljen v odbor slepih, lansko leto pa je postal njihov predsednik. Kot tak obiskuje vse slepe v našem okraju. Zanima se za njihovo socialno stanje, jim daje nasvete, jih bodri, mlajše napoti v službo, onemogle pa v Domove slepih. Draksler jim je pravi oče. Poleg tega pa opravlja še vsa domača dela to pomaga sosedom rudarjem. Včasih obišče kakšno predavanje in koncerte, ker kot potomec znanih pevcev, Cerdečanov, zelo ljubi slovensko pesem.
Iznajdljivemu, požrtvovalnemu, socialno čutečemu predsedniku slepih in zvestemu naročniku našega lista želimo vsi prav od srca še mnogo zadovoljnih let!
L. H.
Boks v Zagorju
Proletarec : Rudar (Hrastnik) 13:7
V soboto, 4, t. m. zvečer, je bil v dvorani TVD »Partizana« v Zagorju prvenstveni dvoboj slovenske boksarske lige. v katerem so s pričakovanjem zmagali domači s 13:7 in se s tem obdržali na prvem mestu v prvenstvenem tekmovanju. »Rudar« iz Hrastnika je prepustil domačim tri borbe, »Pro'etarec« pa gostom eno. Za domače so bili uspešni: Govejšek. Kadunc, Klembas. Livk, Vukmanič in Mlinarič, za goste pa: Drljača, Skrabar in VoJhan, Gunzej in Podkrajšek pa sta tekmovala neodločeno.
V Trento
9 k modri Soči
Pogosto pišemo o lepotah naših planin, da bi v slehernem vzbudili željo, da jih obišče. Ali samo to? Ne, temveč, da bi delovni človek iskal počitka in osvežitve v naravi, da bi znal vzljubiti vse tisto, kar je resnično lepo. Najčudovitejše lepote pa nam daje priroda. Kako srečen in poln notranjega zadovoljstva se počutiš, ko se po premagani težki poti povzpneš na vrh kakšne planine ali gore in se pred teboj odpre veličasten po-
Začetek »ture« na) bi bil iz Bohinja. Preden pa sva jo mahnili proti Komni, sva še obiskali stare znance v Starih Fužinah, da se napijeva pristnega bohinjskega mleka Tako je tudi bilo. Zato pa sva naslednjega dne zarana vzeli pot pod noge Ta naju je vodila mimo jezera — nama tolikanj dragega — saj sva še pred letom dni merili svoje moči, veslaje po njem, in občudovali njegovo kristalno gladino. Vendar pa je bilo sedaj v teh Jesen-
Počitek ob K ugijevem spomenika
gled po domovini. Težko je najti | skih dneh kljub vzhajajočemu besede za takšne trenutke doži- soncu nekam otožno. Brez veae-vetja in občutkov. Vendar so lega srebrnega bleska njegove mnogo, mnogo čistejši in vred- gladine, ki sva ga poznali. Kot nejši od občutkov, ki jih nudijo , da se ne veseli bližajoče se zime,
človeku užitki v zakajenih piv- '-------L------’ ’ •- —
nicah, ob kričanju pijancev — tam, kjer se ob alkoholu uničujejo najlepša etična in estetska čustva.
Čemu ta uvod to frazarjenje, če hočete? Ne, iste misli so me spremljale, ko sva nedavno — bili so še lepi jesenski dnevi — lezli s prijateljico Vero po planinah in nemoteno uživali njihove čare in krasote. Minila je utrujenost, duševni nemir — sproščeni sva zadihali sveži gorski zrakv Kako naj bi opisala ta svoja čustva? 2elela bi pač, da bi Jih vsakdo občutil in vzljubil prirodo. V njej naj bi iskal počitek od vsakdanjega napornega dela.
Ona bo spet vrnila duševno mladost in svežino še tako utrujene-
ker ga bo pokril led in sneg.
Na Komni in na Triglavskih jezerih, kjer je bila najina postaja ta dan, ni bilo več gostov. Poslednji so se že pripravljali na odhod v dolino. Toda medve pa le naprej. Prelepi sončni dnevi so tako vplivali na naju, da sva že sestavili načrt za »naskok« na očanca, čeprav brez zadostne oprave.
Zvečer sva utrujeni, a vendar sveži — osvežile so naju planine in sveža jezerska voda izpred koče — legli spat s trdnim namenom, da zgodaj vstaneva in se vzpneva na Triglav.
Utrujenost in sveži planinski zrak pa sta naju zazibala v sladko spanje, ki se ni zmenilo
aost in svežino še tako utrujene- RU. spanje, ki se m zmenilo za mu človeku in ga spet okrepila. ! najine načrte. Ura se je namreč In kakšno je bilo najino že bližala sedmi uri zjutraj, ko planinarjenje? Z malo denarja in sva planili iz postelj. Nevoljni s skromnimi nahrbtniki sva jo druga na drugo, ker se nisva pre-mahnili proti Bohinju. Hoteli sva budili, sva se tudi kaj čemerno, poslednjič v tem poletju — bila I a zf*° prav naglo napravljali. V je že jesen — občudovati s pla-	J* še dišalo. po kuhani kavi
ninskih vrhov našo domovino, se nadihati čistega gorskega zraka in napiti studenčnice — se okrepiti za novo šolsko leto, ki bo zahtevalo mnogo truda. Časa
ko sva bili nared. Brž sva polnili lačne želodce iz vsebine najinih nahrbtnikov. Poskrbeli sva za kalorično in vitaminsko vrednost ter že odrinili dalje, po dolini
ga gamsa, ki pa je izginil urnih nog, brž ko naju je zagledal Vsenaokrog je vladala veličastna tišina in mir, le najini koraki sta Ju motili. Govorili sva malo, da ne bi motili te veličine. Samo glasno sva občudovali planinsko cvetje, ki ga je ta dolina bogata. In veliko jezero, globoko v kotanji, s strmo steno na levi strani. Izlizano skalovje nam priča, da je tu v davnini ledenik opravljal svoje delo, od katerega pa so ostala le še Sedmera jezera, od katerih je črno najčudovitejše. S karto V roki, čeprav drži le ena sama pot pred teboj, sva prišli do razpotja ob Zelenem jezeru. Ena pot drži čez Hribarce in Dolič na Triglav, druga pa do Prehodavcev. Karta nama je bila prav dober pomočnik v orlenti-ranju, saj sva tod hodili šele prvič.
In kam sedaj? Zmagala je trenutna želja, da žrtvujeva še eno urico hoda in s Prehodavcev pogledava v dolino Trente. Drugače bi obveljal načrt prejšnjega dne. In res sva bili že po polurni hoji pri majhni koči trboveljskih planincev.
Obstali sva kot okameneli od lepote, ki jo je nama nudil raz-
gled. Pod nama čudovita dolina Trente, zavita v lahno meglico, in malo niže se v blesku sonca vije Soča Oh, Soča, toliko opevana! Na zahodu v daljavi s snegom pokriti vrhovi Švicarskih in pred njimi Italijanskih Alp. In Mangart kot zahodni mejnik naših planin. Sedli sva pred kočo ! in občudovali to lepoto. Najino veselje je bilo nepopisno Skoda samo, da je bila koča zaprta, kajti okrog oglov je bril hladen veter. In najini dotedanji načrti i so se naenkrat razb’inili v prah.
[ Prevzela naju je silna želja, pohiteti v dolino in od blizu videti modro Sočo. Odločitev je padla kaj hitro — naravnost v Trento! Saj sva Ji vendar tako blizu. Uresničila se nama bo dolgoletna želja.
Poiskali eva Se zavetje za kočo, da bi si malo odpočili in spet napolnili lačne želodčke. Od veselja Je prišla na vrsto konserva, pripravljena za skrajno silo. Na tihem pa sva želeli, da bi Se kdo bil v koči in nama skuhal topel čaj. Oh, ti presneti Trbovelj-! čani, kako hitro so jo popihali j od tod Pa saj je bilo razumljivo, poletje je bilo že davno za nami.
1	(Konec sledi)
Poživitev dela v telovadnici
TVD „Partizan“ v Trbovljah
Glede na smernice splošnega dela telov. društev »Partizana« in izvedbe njihovega programa v tekočem in naslednjem letu, ki so bile dane na seminarju, katerega je pred tedni organizirala Okrajna zveza TVD »Partizana«, Je vaditeljski zbor trboveljskega | »Partizana« na svoji razširjeni seji podrobno obravnaval vsa vprašanja dela v telovadnici.
Po uvodnih besedah načelnika tov. Ivana Bočka je zbor najprej pregledal občasno število telova-dečih članov po odde’.kih, pred-: njakov in vaditeljev Ugotovil je, da se je število vseh oddelkov močno povečalo, le število članic še ni zadovoljivo. Glede na to, da je z redno telovadbo pričelo večje število članov vseh oddelkov se nujno pojavlja potreba po večjem številu vaditeljev. To vprašanje je delno že rešeno s tem, da so telovadne vaje pionirk In mlajših pionirjev prevzele Učiteljice šole na Vodah, ki so se dela lotile zelo resno. Želeli bi pa seveda, da bi se tudi na šoli v Zg. Trbovljah našle učiteljice, ki imajo potrebne pogoje za telesno vzgojo mladine Se vedno pa primanjkuje moških vaditeljev, zaradi česar bo društvo usposobilo nekaj telovadcev, ki bodo vodili moški naraščaj.
Na tej seji so nadalje obrav-
Iz živlienia planincev v Trhovliah
Adiiievaiu imiuiju iruaa. i_asa w	^',*1*1*	»
sva imeli le nekaj dni, ki sva jih Triglavskih jezer, hoteli čim koristneje uporabiti. 1 Blizu koče sva udledali mlade-
V okviru propagandne dejavnosti bosta PD »Trbovlje« in PD »Kum« v Trbovljah v torek, dne 21. t. m. organizirala planinsko predavanje, združeno s slikami, in sicer o »Italijanskih Dolomitih«. Kraj in točen £a« bo razviden — kot običajno — z lepakov. Za lepo In poljudno razlago prikazanih slik bo poskrbel priznani alpinist tov. Ciril Debeljak iz Celja, ki je že 9. nov. predaval v Delavskem domu v Trbovltah o »Francoskih Alpah«. Prireditelji predavanja bodo poskrbeli, da bodo odpravljene pomanjkljivosti pri projekcijskem aparatu, tako da bodo slike čim čistejše.
Ne pozabite na to predavanje! Bodite pozorni na lepake in — na svidenje! — (PD »Trbovlje«, propag. odsek).
Ker se Čestokrat zgodi, da ta ali oni član pozabi na plačilo redne članarine in se kasneje huduje nad seboi samim ali nad drugimi, češ. zakaj me niste opozorili na plačilo članarine, po tej poti opominjamo prizadete člane, da lahko poravnajo članarino samo še do 15. decembra <• /. za letošnje leto — to pa v izogib takim In podobnim očitkom. ki si jih delamo sebi ali pa drugim. Poleg tega pa še vsak
finančno občuti svojo pozabljivost, saj mora kot nečlan, čeravno ima člansko knjižico, plačati prispevek za gorsko reševalno službo, pri prenočevanju v gorah pa mora plačati višjo tarifo, kot je določena za člane s plačano Članarino. Marsikdo od nas bo pričakal Novo leto v prijetnih domovih v naših lepih planinah in mu bo neprijetno, če nima svojih obveznosti do društva v redu izpolnjenih ter v tem primeru ne more izkoristiti popusta na železnici (5 oseb in objava PD). Zato pobrskajte doma po predalih, kjer imate shranjene svoje izkaznice, in poglejte, če niste tudi vi med zaostankarji ter po-; hitite ob tork:h ali petkih od 4. do 7. ure zvečer v društveni lo-, kal (pri Povšetu) in poravnajte | članarino, dokler Je še čas. Lah-j ko pa izročite svojo izkaznico I bližnjemu poznanemu planincu ki vam bo rade volje uredil vaše obveznosti proti društvu.
Ne pozabite, da Imate še do 15. t. m. čas in — na veselo svidenje na naših vrhovih! — (PD »Trbovlje«).
Planinci — še neka ugodnost se vam nudi! »Svoboda-Zasavje«
v Trbovljah bo v svojem kinematografu v doglednem času pred-
vajala barvni film »O vzponu na .streho sveta' — na Mount Eve-rest«. Vsekakor si bo vredno ogledati na filmskem platnu junake. ki so z nadčloveškimi napori osvojili vrh sveta. Film se bo za člane PD s poravnano članarino predvajal proti vstopnini 10 din. Upamo, da boste pri vsakokratni predstavi napolnili dvorano in si ogledali ta izredno zanimiv film. Ogled tega filma priporočata obe PD v Trbovljah svojim članom, kakor tudi vsem ostalim Trboveljčanom. — (PD »Trbovlje«, propag. odsek).
navali vprašanje reda in discipline v telovadnici. Glede na veliko število mladih telovadcev je razumljivo, da vaditelji s težavo vzdržujejo red v telovadnici. Da bi pa mladino privadili na tovarištvo, red in disciplino, je zbor sklenil, da bo tudi letošnje leto uvedel dežurno službo. Dežurni člani bodo skrbeli za splošni red v Telovadnem domu in telovadnici, pred začetkom vaj pa seznanjali telovadeče z društvenim statutom ter splošnim telesno-vzgojnim delom. — Na seji so prav tako izdelali koledar dela m odredili vaditelje za izvedbo vaj po oddelkih po telovadnem koledarju. Poleg telovadbe bo društvo pričelo Intenzivno z vajami v ostalih športnih disciplinah.
Tudi glede telovadne akademije, ki jo namerava društvo prirediti meseca januarja, so se vaditelji sporazumeli. Sklenili so, da bodo storili vse, da bo ta prireditev zares pisana in tudi tehnično dobro Izvedena.
Ob koncu te plodne razprave je dobila dosedanja načelnica tov. Poldi Krasnikova zaprošeno razrešnico, ker zaradi bolezni ne more več opravljati napornih društvenih dolžnosti. To je seveda hud udarec za društvo, kajti tov. Krasnikova ni bi’a samo odlična vaditeljica premnogih članic TVD »Partizana«, marveč tudi med telovadečimi zelo priljubljena. Upamo pa, da bo tov Krasnikova še nadalje ostala temu društvu zvesta in po svojih močeh pomagala pri _ plemenitem delu vzgajanja mladine v »Partizanu«. V imenu uprave društva se je tov. Krasn’’kovi za ni eno nesebično in požrtvovalno delo zahvalil podpredsednik društva tov. Lojze Korimšek. Nov, načelnici tov. Betki Škrinjarjev! čestitamo k njeni izvolitvi m ji že limo Dri njenem delu mnogo uspehov.
Prepričani smo, da bo v telovadnici trboveljskega »Partizana« zelo živahno. Ce bodo telovadeči dosledno izvajali sklepe vaditeljskega zbora, bo društvo pn svojih bodočih nastopih prav gotovo nnVa»ajn radovo^v napredek.


hr-hir	i-.:. -iA' f
—
«1' “ ».♦ ****
Pogled z Mrzlice, v ozadju Triglav
S mU m Hemiti
(Nadaljevanje)
Vstali smo že ob šestih zjutraj. Naš vlak proti Wiirzburgu je odhajal že ob 7,14. 2e navsezgodaj smo bili »barbari«, kakor nam je rekla kuharica tamkajšnjega mladinskega zavetišča. Bolj pozno smo vstali, zato nismo utegnili, da bi pospravili posodo z rhiz in jo odnesli v kuhinjo. Ce bi se v Domu še kaj obotavljali, bi kratko malo zamudili vlak. Iz VViirz-burga smo se do Rothenburga vozili z motornim vlakom. V Rothenburgu smo končno le našli prepotreben počitek in smo takoj po prihodu zaspali na vsaj »človeških« posteljah, kajti spanja na pogradih smo se že naveličali. Prtljago smo morali nositi precej časa, zato jo Je Didi spet potuhtal in dejal, da bo odslej dalje avtobus v Trbovljah in Zagorju prazen, ker smo tu napravili izpit za postreščke ter bomo v Trbovljah ir. Zagorju — brž ko se vrnemo domov — nastopili novo službo.
Lahko bi dejal, da je bilo v mladinskem zavetišču v Rothenburgu — poleg Berchtesgadena — najbolje, tako glede prehrane kakor tudi organizacije.
»Rothenburg ob der Tauber« je fme, na katerega postane vsak potujoči, brž ko ga sliši, pozoren. To pa zaradi tega, ker to ime ni morda samo kakšna enostavna geografska označba kraja, pač pa je ime mesta, ki predstavlja visoko meščansko in obrtniško kulturo, ter Je simbol nemške srednjeveške kulture ln pravi raj za slikarje ter za prilatelje srednjega veka in za ljudi, ki iščejo mir, zadovoljstvo ln prijateljstvo. Vse, kar razveseli oči in srce burnega, nemškega človeka današnjih dni, nudi Rothenburg svojim obiskovalcem in častilcem, slikarije, ulice, trge, mične vodnjake, gostilne, krasno arhitekturo, ki reprezentirajo kulturne spomenike in podeželsko mestece, ki daje tistim, ki
ga obiščejo poleti ali pozimi, vse kar zmore. To je harmonija narave in umetnosti. 2e sam pogled z grajskega vrta na lepo dolino ob Tauberi nam govori neposredno. Kdor se na tem mestu zamisli in usmeri pogled na mesto, ki se kopa v večernem soncu, in na mestno obzidje, se znajde v pravljičnem svetu nemškega srednjega veka tako živo, da se mu zdi, da živi resnično v času nekaj stoletij nazaj. Tukaj mora človek utihniti in pustiti, da govori namesto njega sivo kamenje.
I Tako pišejo o Rothenburgu. — Po kosilu smo šli v bližnje moderno kopališče, da se po dolgem času vsaj malo »umijemo«. Odlična lega kopališča in dobra voda sta na nas zelo blagodejno j vplivali.
Nato smo si ogledali mesto, ki 1 je imelo včasih tu obzidja, a se do današnjih dni ni več ohranilo Mesto datira približno iz leta 804, mestno hišo pa so zgradili šele leta 1250. V mestu stoji hiša »Altbiirgermeisterja« Nuscha, ki je leta 1631 na tekmi v pitju rešil čast mesta s tem, da je spil I samo trinajst »posodic« vina. In \ te posodice niso bile majhne. V spomin na tega slavnega moža se ob enajstih in dvanajstih od-pro vrata na mestni hiši in pred njo se pojavi župan Nusch, ki pije vino, in vojak, ki kliče pa-tricije k temu »slovesnemu« do-{ godku. — Redkost v mestu je nadalje starinski vodnjak, v katerem gojijo meščani ribe po svoji želji. Na starinski hiši je prav tako ohranjena židovska pi-I sava iz leta 617. Za lenuhe so zgradili poseben stolp, visok dvajset metrov, s katerega so I potem metali lenuhe, Klepetave ženske mesta so pa kaznovali na I ta način, da so morale po nekaj , dni stati pred tem stolpom rn biti tako izpostavljene meščanom ; Rothenburga.
1 Z mestnega stolpa je krasen
razgled v »Taubertal«. V tej dolini še danes stoji hiša, ki je bila last že prej omenjenega župana Nuscha, ki si ja priigral s kockanjem hišo v trajno last od cesarja Wenzla. Za ta pomemben dogodek si je dal napraviti v grb številki 6 in 5, ki sta mu prinesli v last hišo in njegovo zasebno lastnino mesto Rothehburt).
Iz zadnjih časov ne vidiš v mestu nobene nove zgradbe. Če bi odstranili iz mesta vse avtomobile, bi bili zares v tipičnem srednjeveškem mestu. Posebno lepo je mesto zvečer, ko je razsvetljeno Ce ga opazuje! iz daljave se zdi kot stara srednjeveška trdnjava, ki je le nekoliko premočno razsvetljena.
Mesto Rothenburg živi izključno od tujskega prometa, zato mestni očetje skrbi jo, da ohranijo mesto v celoti tako, kot je
I bilo nekoč. Nič čudnega ni za-. radi tega, če v mestu ne vidiš hiše, ki bi datirala visoko čez | leto 1800. Rože krasijo starinske hiše, le motoriziran promet moti j idiličen srednjeveški mir. j V torek, 3. avgusta, smo se ! zgodaj zjutraj odpravili na po-| stajo in se z motornim vlakom I ob 7,55 odpeljali proti Augs-I burgu Končno smo ob 11,30 pri-j speli v Augsburg, j Mesto Augsburg je zelo staro I in datira iz leta 50 pred našim štetjem. Mesto se je imenovalo mesto Avgusta Kralja ter je bilo glavno mesto province »Augusta Vincidorum« V mestu se kaže italijanski način gradnje. V Augsburg drže pešpoti še lz časov rimskega imperija. Staro me-> sto ni več ohranjeno. V X. sto-I letju so zaščitili tudi Augsburg. Jakob Fugger I. je dal zgraditi
Augsburg — rotovž
vrsto palač. Uvedel je tudi dvojno valuto kot prvi v Evropi. Vse srebro za kovanje denarja so imeli v rokah Augsburžani Ko pa so odkrili srebro v Mehiki, je padla tudi vrednost tega denarja.
V	tridesetletni vojni je od 45.000 prebivalcev mesta umrlo od kuge 30.000 ljudi, t. j. dve tretjini vsega mestnega prebivftl-
| stva. Do leta 1805 je bil Augs-i burg na meji med Svabsko in I Bavarsko. Tega leta pa je Augsburg postal bavarsko mesto. Takrat se je pričel tudi razvoj industrije. Začeli so graditi tekstilne tovarn«, tamkaj proizvajajo tudi Diesel motorje. Augsburška tekstilna industrija znaša eno | desetino vse tekstilne industrije | v Nemčiji. Pred drugo svetovno vojno je bila v tem mestu zelo J razvita letalska industrija, kjer so proizvajali vse »Messerschmitte« — leta 1944 so pa zavezniki porušili polovico mesta. Sedaj je mesto že precej popravljeno. Danes šteje Augsburg 195.000 ljudi, z bližnjo okol;co pa 250.000.
Posebna zanimivost Augsburga je mesto v mestu. To posebno mesto je dal zgraditi Jakob Fugger I. Ob osmih zvečer se vrata zapro in po tej uri ne more nihče več iz mesta ali v mesto. Piv licaj po predpisih ne sme stopiti v mesto. Za celoletno najemnino za stanovanje odštejejo prebivalci 1,20 DM — prej 1 goldinar. V tem mestu prebivajo večinoma upokoienci, ki iim skromni dohodki ne dovolijo, da bi se naselili drugod.	,
V	mestu stoje še danes »Rdeča vrsta«, skozi katera je nekoč držala pot v Italijo. V bližini teh vrat počiva v svetišču Afre Ulrik, ki je leta 95 Dotolkel Madžare. V tej stavbi, ki so io pre-novi’i, so bile do leta 1930 naj-več|e orgle na svetu, ki so |ih zoradili leta 1608 in prvič obnovili leta 1903.
Augsburg lahko imenujemo mesto vodnjakov. Kamor koli se ozreš, zagledaš vodnjak. Na njih so vdelani detajli iz rimske zgodovine. Najveličastnejši je gotovo Herkulesov vodnjak.
Popoldne smo sl ogledali mesto, nato pa galerijo, v kateri
»vidiš lepote v stari hiši«. V njej lahko vidiš, s kakšnim bogastvom so razpolagali Fugger ji, ki ga cenijo na 20 milijard DM! Zvečer smo imeli priložnost prisostvovati Verdijevi operi »Moč usode«. Kot gostje so sodelovali pevci in orkester milanske Scale.
Zgodaj zjutraj smo odrinili proti Miinchenu. V vlaku smo naleteli na »staro Ljubljančanko«, čeprav že od leta 1938 ni bila v Jugoslaviji. Imeli smo po desetih dneh priložnost, da se vsaj z enim Človekom pogovorimo po domače. Opoldne smo utrujeni prispeli v Miinchen, kjer se nam je popoldanski počitek zc.’o prilegel Po večerji smo se vsedli v park pred poslopje »DJH Miinchen« m pričeli peti slovenske pesmi. Pogovarjali smo sc, da bi bilo dobro, če bi pred počitkom priredili za goste zavetišča majhen nočni koncert. Slovenski pregovor »Če se o volku pogovarjaš, volk pride«, je tudi tokrat obveljal. Kmalu j« prišel med nas zastopnik Bavarskega radia z magnetofonskim trakom In nas prosil, naj za mladinsko oddajo Radia Miinchen zapojemo nekaj pesmi. Zapeli smo našo standardno pesem o Titu in pa »Pesem delovnih brigad« ter nekaj slovenskih, narodnih pesmi. Po našem petju ie bil intervju s člani vseh narodnosti, ki so bili tisti večer v mladinskem zavetišču Milnchena. V kropu so sedeli zastopniki Švice, Anql.,'\ Franclje, Avstralije, Italije, Španije ln Indokine. Jugoslavijo sta zastopala Mahkovec in Hauck. Okoli vseh pa se je zbral velik krog ostale mlarPne. Po intervjuju smo Imeli »privatni« razgovor z dvema And'*ež'n' jama o Jugoslaviji in o Tito. Nekaj smo tisti večer spoznan ci Angleži rolo s.’abo pozna io z«-7n-Ijeois Tako je ena irineri nith de|a'a, da če bi hotela pr™ v goslaviio, bi morala potova 1 skozi Grčijo. Druga nas ie vprašala, kakšen denar im»tno on nas Neki Nemec pa nas te vprašal če so Ori nas Se nartW če se še skrivajo v gobovih. No — zelo čudno vprašanje!
Stran 7
Misli ob prosvetni sezoni
Naprednih idej v programih ne smemo zanemarjati
Če smo V prvem deCu članka reku, da moramo v te) sezoni predvsem izobraževati, ali bolje rečeno — oživiti izobraževanje ni bilo s tem mi&ljeno, da bi vse ostalo delo zanemarili. Naj-
pravTmeje bi bilo, če bi v našem delu dosegli enakomernost, rav novesje v raznih kulturnih dejavnostih. Pogosto se namreč zgodi-, da uprava na'boči pomaga eni ali dvema selce! lama ki sta največkrat tudi najbolj delavni. ostale pa zanemarja ki so poleg delovnih sekcij kakor nedonošenčki Gre za to, da v naših kulturnih društvih ne bo nedonošenčkov, da se bodo vse sekcije dobro enakomerno razvijale in da je treba najbolj pomagati naj slabšim, najšifckej-šim.
Mislim, da pri amaterskem kultumoiumetniškem delovanju najbolj grešimo pri izbiri programov. Tu je še dosti nena-črtnosti, dosti popuščanja malomeščanski miselnosti in raznim strokovnim vodjem, ki s svojo odločitvijo postavijo društvo kar pred izvršeno dejstvo. Ni naš glavni namen, da Se paf poje in igra. da ljudi na neki način zaposlujemo in zabavamo. Mi imamo v našem programu določen načrt, ki ga moramo v okviru možnosti izpolnjevati. Mi hočemo ldudi napredno usmerjati in jih ku’turno zabavati z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago.
V nekem društvu, ki je zelo delavno, igralska družina ne more zaživeti. Ko so to sekcijo na občnem zboru grajali, so se njen; posamezni člani najprej izgovarjali na prostore, katerega vprašanja seveda ne mislim podcenjevati — izgovarjali so se nadalje na premajhno pozornost upravnega odbora proti sekciji, niso pa hoteli z besedo na dan da so v sami sekciji medsebojna trenja, M zavirajo njeno delovanje. Izbiro programa »o postavili na zelo široko osnovo. Vsak član je predlagal dela. ki naj bi jih igrali. Toda ne samo. da jih je predlagal, vodstvo sekcije je dopustilo, da je pri določenem gledališkem delu vztrajal in zahteval, da ga uprizorita sicer da on ne bo igral. In tako se je ta sekcija razdelila v tiste, ki so za drame, v druge, ki so za komedije, in v tretje, ki so za operete. Nastale so tri struje, ki so se med seboj prerekale — uprizoritev pa ni bilo. — Prav je, da članstvo sodeluje pri izbiri programa, toda končno besedo mora imeti neko ožje telo, sestavljeno iz najboli razgledanih prosvr ' "'jev, nekakšen »umetniški svet«, ki — upoštevajoč težnje in želie č’a-nov — dokončno določi program ta ga je potem treba izpolniti.
Zdi se ml da je najbolj škodljivo opredeljevanje: ali za dramo afJ za komedijo. Treba je Pač upoštevati zmogljivost družine, razgledanost občinstva, ustvarita pametno razmerje med Pesnim oziroma lahkotnejšim in zabavnim delom programa. Katar je umestno, da ljudi spomnimo na kakšno resno stvar je •ta drugi strani pravilno, da jim v zameno nudimo kaj vedrega, veselega. Seveda pa 1e med cenenimi, pogosto naravnost bedastim; burkami in komedijo s takšno satirično ostjo precejšen razloček. Težiti bi morali za Bledališkimi deli. ki nam med smehom povedo kakšno grenko življenjsko resnico in obogatijo
našo notranjost. Tud; v izrazito zabavnih programih, v tata imenovanih veselih večerih, imamo zadosti priložnosti, da ošibam-o razne človeške slabosti, da damo svobodo ustvarjalni dcnvš
ljiji naših ljudskih prosvetarjev in se tej ali oni duhovitosti na smejemo.
Teže pa je seveda s sodobnimi programi, ker jih na žalost skoraj nimamo. Tu ne pomaga nobeno vzdihovanje. Preit1 moramo k praktičnim ukrepom Glavni odbor Zveze »Svobod« je s svojim razpisom, da bo nagradil najbolj uspele pesmi, drame spevoigre itd., že storil prvi pomembni korak. Odziv tega natečaja Je bil — lzvzemši slikarje — zelo dober. Prepričan sem da bomo ob zaključku tega natečaja dobili vrsto del. ki bodo obogatila naše programe. In če bnrno tn nnnavTali leto za letom, pa bomo v resnici naposled le prišli tudi v tem pogledu na zeleno vejo. Toda bilo bi seveda napak, če bi se zanašali samo na G’avni odbor Zveze »Svobod«. Tudi posamezna društva in še drugi lahko v tej smeri marsikaj napravijo. Tako je n. pr. pevski zbor »Slavček«, ki deluje pod okriljem »Svobode-Cen ter« v Trbovljah, za izvedbo rudarske kantate nalašč nanrosil skladatelja Radovana Gobca, da je poleg dirigenta zbora Jožeta Starinarja uglasbil nekaj rudarskih pesmi, ki so jih pevci z uspehom peli po raznih krajih naš" ožje domovine. Ob tej priložnosti je Radovan Gobec uglasbil Mil© Klopčičevega »Dre^čnika Andreja«. S takimi in podobnimi poizkusi bomo obogatili e časom izbiro, ki je zlasti v pevski literaturi zelo borna, Na tem področju 90 naši pesniki in skladatelji po vojni zelo malo storili.
Na nekem občnem zboru sem slišal, da je nekaterim našim dekletom zelo žal, da nimajo folklorne skupine. Tem je bilo žal, večini članov pa ne. In prav so imeli, čemu naj bi z umetnimi sredstvi oživljali nekaj kar je v večini de avskih centrov že davno odmrlo Zakaj bi sami sebe vlekli za nos in trdili ter se hvalili: pri nas pa imamo folklorno skupino, v resnici pa je to skupina mladih ljudi ki jih je kakšen muzikalični fizkultur-ni učitelj naučil nekaj korakov gibov in prepletov po napevu znanega valčka ali polke Folklora je živa stvar, ljudsko bogastvo, k; ga je treba čuvati tam, kjer je živo. nima pa nobenega smisla oživljati — ah bolje rečeno: pačiti ga na odru Najbrž m; b"do vsi tisti ki bi radi imeli folklorno skupino pritrdili, da bi kljub v~ei dobr1 volji ne mogli doseči, da bi njihov ples prevzeli tudi ostali mladinoi in mladinke in bi ga — recimo — v nedeljo popoldne zaplesali na travniku za vasjo. Poleg vsega pa 90 obleke za takšno skup’no silno draga stvar.
Naše amatersko umetniško delovanje se razvila v glavnem v igralskih družinah, pevskih zborih, godbah na pihala in orkestrih. Zanemarjamo pa ostalo obliike umetniškega del oven ’n Tako na primer zelo poredko prirejamo literamo-glasbene večere, družabne večere s kulturnim programom. Redka društva imajo nadalje lutkovna gledališča redke so uprizoritve p on-lr-
skih mladinskih gledališč. Potem pa tožimo in vzdihujemo: mladine ni! Vsi najbolj vnet1 prosvetarji in kulturni delavci so priče’1 delovati največkrat ž' v zgodnjih, mladih letih, če mi to zanemarjamo, žagamo s tem našemu kultumoprosvetnemu ir kultumoumetnlškemu delovanju korenine. Lahko je pridobiti za kak pevski zbor deset-, dva-najstletneg” pionirja. Koliko truda na nas stane, če skušamo nagovoriti za kakšen zbor dvajset, petindvajset let starega mladinca Tisoč izgovorov vam bo našel Seveda ob navedenem ne gre za vprašanje, kaj je laže ali teže, hotel sem le omeniti da na mladega Človeka laže vplivamo kot pa n* starejšega Mlado drevo je upogljivo, staro ne.. Pionirju, ki smo ga pridobili in ki deluje v zboru smo zagotovili tudi primemo vzgojo pridobili smo ga za napredno miselnost, ki je določenemu deta naše mladine še vedno postranska stvar, deveta briga.
Res — teže je delati z mladimi ljudmi, z začetniki. Marsikateri režiser greši, ker ee opi
uspeh, ki smo ga od njih pričakovali. Mislim namreč, da ob vsem tem ne gre samo za to, da smo nekje s kakšno igro ali koncertom gostovali in pokazali, kaj zmoremo, pač pa je prav tako važno, da ob takih priložnostih utrjujemo medsebojno tovarištvo, sklepamo nova poznanstva, ki nam dajejo dostikrat moralno oporo za naša prizadevanja v kult. delu. Toda kako naj pač utrjujemo tovarištvo, če pa v kraju, kamor pridemo, nikogar ni blizu, če nas v takih primerih počaka samo hišnik, namesto da bi nas sprejeli domač; igralci al} pevci? Meni je bilo n. pr. najbolj všeč gostovanje nav Dolu, kjer smo se igralci zanimali za kulise, dolski svobodaši pa so nam jih sami postavili, ne da bi bilo treba nam zabiti en sam žebelj. Enostavno nas sploh niso spustili h kulisam in reflektorjem. Pa ne morda zato, ker so se zanje bali, pač pa zato, ker iz lastne izkušnje vedo, da že same priprave takega gostovanja terjajo dovolj skrbi in dela in da je v tujem kraju vsako stvar teže dobiti kot doma. Ko se nji-
,Tek republike" v Zagor u
pravi — žrtvovati kvaliteto *ep^,'	Pa mi. Pff11
uprizoritve. Boji se, da bo trpe-	“
la uprizoritev kakšnega gledališkega dela, malo pa mu je mar — da se tako izrazim — kvaliteta človeka. Treba je imet; ob vsem tem pred očmi tudi vzgojni motiv takšnega dela. Ne gre samo za idejno-vzgojne programe — tudi na ljudi, ki te programe uresničujejo, moramo vzgojno vplivati. In kdo je vzgoje bolj potreben kot ravno mladina? Ce smo s tem, da smo morda kakšno težjo vlogo zaupali mlademu človeku, zaigrali nekoliko slabše, nič zato. Dosegli pa smo svoj glavni namen: vzgajali srno in vzgajamo še človeka, potegnil; smo ga s ceste in dali dostikrat smisel njegovemu življenju.
Se neka stvar se mi zdi posebno važna — gostovanja! Tudi v tej sezoni bomo gostovali, kolikor nam bodo dopuščale razmere in možnosti. Toda iz dosedanjih izkušenj vem, da so ma-lokatera gostovanja imela tisti
k vam, nam boste pa vi tako napravili.« »Bomo, tovariši!« smo jim odvrnili, čez nekaj dni bomo svojo obljubo izpolnili.
To je najlepši, najbolj pravi način, da bomo gostovanja še poživili. V gostujoči pevski ali gledališki skupini ne smemo videti samo finančnega uspeha in zaslužka, pač pa tovariše, prijatelje, ki smo jim gostovanje olajšali. Radi nas bodo imeli, v lepem spominu nas bodo obdržali. In to je mnogo.
Se in še bi lahko govoril, toda članek je že precej dolg. Ob koncu samo še tole: vztrajno, uporno in zagrizeno moramo nadaljevati naše delo in uspehi se bodo množili. Nič nam ne bo podarjeno po kakšnih čudežih, vse, kar hočemo imeti in doseči, si moramo s trudom pridobiti. In s trudom pridobljeni uspehi nam bodo v uteho, v moralno oporo, ki nam lajša in dela živ-
V ponedeljek je bil v Zagorju v priredbi okrajnega odbora za fizfeulturo po ulicah prvi »Tek republike«, ki se bo odslej naprej vršil vsako leto po ulicah Zagorja.
Za tekmovanje se Je priglasilo nad 200 tekmovalcev m tekmovalk iz Trbovelj (TVD Partizan,
ŠD Rudar gimnazija, rudarska šola), Hrastnika (TVD Partizan),
Radeč (TVD Partizan in TVD Partizan-Papimica). Ljubljane (Enotnost), Dobovca (Smučarsko društvo), Kisovca (ŠD Svoboda) in Zagorja (TVD Partizan, SD Proletarec, gimnazija in rudarska šola) Člani so morali teči 2000 m.
Prvi zmagovalec na tej progi je bil Juvan, član TVD Partizana — Zagorje Članice so tekle 800 m in ie prva prispela na cilj članica ŠD Rudar Balohova.
Mladinci so se.pomerili na 1000 metrov dolgi pnogi, kjer ie bil najboll uspešen dijak čuk « trboveljske gimnazije Mladinke so tekle 600 mi prva (e prihitela na dlj članica Rudarja Zagor-čeva. Pri pionirjih na 350 m dolgi progi je zmagal Rojc, član Partizana iz Radeč, Dri pionirkah | bilo dobro, da bi vsi člani prijeli pa si na 250 m dolgi progi de- ! za dalo, ne pa da bi za vse delita prvo mesto dijakinji zagor 1 lali le nekateri.	R.
ske in trboveljske gimnazije Si-kovec in Molnar.
Skupni zmagovalec je postalo moštvo, ki je osvojita največ točk. V vsaki skupini se je točkovalo prvih deset mest, in sicer tako, da je prvi prejel 10 točk, drugi 9 in deseti 1 točko. Pri ženskih ekipah je osvojita pokal ekipa ŠD Rudar Trbovlje, pri moških pa ekipa gimnazije iz Trbovelj. Poleg tega sta obe zmagovalni ekipi prejeli še diplomi Diplome so prejeli prav tako drugi in tretji moštveni prvak ter prvo drugo in tretje plasirani pri posameznikih.
Pohvaliti le treba edino vaško ekipo, in to moštvo z Dobovca, ki ga Je pripeljal na tekmovanje tov. Polde Ravnikar Pomisliti namreč moramo, da na Dobovcu še niso imeli takih in podobnih tekmovanj in je zato ena dosežena diploma pri posameznikih usoeh za to ekipo.
2eleti bi bilo, da bi bilo tekmovanje v prihodnje bolje organizirano. Ne smemo pa reči. da je bilo tekmovanje tetos slabo. Za take množične prireditve bi
SAH V TRBOVLJAH
Rudar II iz Trbovelj — okrajni brzoturnirski
prvak
V ponedeljek, 29. novembra, so šahisti našega okraja odigrali v počastitev praznika ustanovitve nove Jugoslavije šahovski brzoturnir za okrajno prvenstvo. Brzoturnirja so se pa udeležila samo (tiri šahovska moštva, in
majhnega raste veliko. Gradovi in palače, ki jih občudujemo, eo zloženi iz majhnih kamenčkov. Pomislimo samo na radeške gledališke igralce. Vrsto let eo Igrali in igrali, uprizarjali neprestano kvalitetna dela, pridobivali in vzgajali občinstvo, ki jih je bogato nagradilo. Tisoči in tisoč; so prišli gledat njihovo »Miklovo Zalo«. Trinajstkrat so jo že uprizorila in jo bodo še lahko. Njihovo drobno delo, njihov dolgoletni trud je
Uenje znosnejše, lepše. In ne obrodil bogate sadove. In takšne plašimo se majhnega, drobnega 1 sadove naj obrodi tudi naše dela! Imejmo pred očmi, da iz kultumoprosvetno delo.
sicer tri moštva »Rudarja« iz Trbovelj, nadalje šahisti trboveljske »Svobode«. Iz nepojasnjenih vzrokov pa kljub obljubi niso prišli na tekmovanje zagorski in hrastniški šahisti. Kapetani moštev so izžrebali sledeče številke:
m, 3.
Prizor
veli«
1. Rudar I, 2. Rudar Svoboda, 4. Rudar II.
2e v I. kolu je prišlo do presenečenja: Rudar II je nepričakovano premagal prvo moštvo Rudarja z rezultatom 4:2, medtem ko ie Svoboda slavila visoko zmago 5:1 nad Rudarjem II. V II. kolu je Rudar I premagal Rudarja III s 6:0, Rudar II pa Svobodo ■ 5:1. V zadnjem kolu je Rudar II premagal tretje moštvo Rudarja s 5,5:0,5, Rudar I pa Svobodo z rezultatom 4,5:1,5.
Končni vrstni red: 1. Rudar II
14.5	točke: 2. Rudar I 12,5 točke: 3. Svoboda 7.5 točkes 4. Rudar III
1.5	točke. Zmagovalec je dobil v trajno last pokal, darilo Prosvetnega odseka OLO Trbovlje, drugovrstno moštvo Rudarja I pa pokal §D »Rudarja«. Tretje moštvo (e prejelo knjižno nagrado.
Najboljše uspehe na posameznih deskah so dosegli: 1. deska: Drnovšek IRudar IB 3 točke: 2. deska: Pajk (Rudar II) 3 točke: 3. deska: Jazbec ml. (Rudar B 3 točke: 4. deska: Rugel (Rudar B in Blaznik fRudar IB 2 točki: 5. deska: Irt (Rudar II) 3 točke: 6. deska: Krajnik (Svoboda) 2.5 t.
Po moštvenem tekmovanlu so se pomerili za_ okrajno prvenstvo še posamezniki, ld so se razdelili v 3 skupine. V 1. skupini le zmagal Drobež <t 4,5 točke, pred Ruplom f4 točke) ter Ovničem (3 točke); V 2. skupini sta zmagala Taušič tn Jazbec ml. s 4 točkami pred Krajnikom in Hodefem (3 točke). V tretti skupini ?e zmagal Sribar s 5 točkami pred Paikom (4 točke)., Jazbecem st., Drnovškom in Vekom (po 3 točke) itd. — V finale sta prišla prva dva iz vsake skupine. Tu le zasluženo zmagal Andref Taušič šabist Rudarja I, s 4.5 točke. Sledijo mu:
I Paik in Drobež s 3 točkami. Ru-| gel z 2 točkama. Sribar 1,5 točke ter Jazbec ml. z 1 točko H. J.
TIHA VOHA
Roman
Stopil je čisto blizu k njej in Je nenadoma tako udaril, da je padla po tleh. Nekaj časa je ležala brez glasu, povsem negib-Na njenem levem licu je \tavotny videl rdeči odtis svoje dlani.
»Vstani,« je rekel tiho, z neko •trupeno razločnostjo.
Vstala je kakor lutka in ga Prepadeno gtadala. V njenih *, h je bil izraz, kakor da ne ?0|taie, kaj se je zgodilo. Potem le hitro zasopla in ai je položila mko na lice.
•i v . enkra* te vprašam — ali 81 b:la sama?«
Molčala je. Stresel jo je za tamena.
»Odgovoril«
Sedaj je bila že povsem preprl-n na’ da Je Feliks vedel o nje-tam *Pr*hodu z Julijusom. Čemu , P°tlej hotel, da bi mu to še • Potrdila? In preblisnilo jo ni *Po,:n»nJe, da se mu hoče njjlfda priznanja, ker bi jo rad da J*1’ taradl tega si je želel, Zač r:*e ,am,a Pos,avta na laž.
*i«vj a le’ ta mu *eda znmgo-at(,Jjl n° Privošči in uporno (e
t« f ."stnice.
loč očt ’* dlsvo nazaj, uplra-'tdelB l *a Nenadoma Je po-a. kako zelo »o se spreme-
nili njuni odnosi — v njeno škodo. Izgubila Je bila varno oporo svoje kreposti, ko je lahko mirno zrla na vse moževe spletke, prevare in lahkomiselnosti in ga Je zaničevala zaradi tega. Zdaj pa je zamenjala vse to za nezanesljiv položaj žene, ki jo muči slaba vest in ki se mora zatekati k lažem. Toda kako slabo je znala lagatil In že po enem samem tednu nedovoljenih čustev je bila dovolj daleč, da se ga je bala. Tresla se je, da se mu bo posrečilo, kar mu je vselej znala preprečiti: da bi jo strl. Začutila je s popolno jasnostjo, da jo hoče uničiti v tej borbi med njima, ki tiho in neznosno traja že petnajst let in ki je zdaj izbruhnila na dan.
Naj pa je hotel, da bt priznala? To, kar se je zgodilo — in še več? Kaj je sploh bil njen greh? Samo misli in želje in nekaj besed. Toda misli in želje so bile njene in nihče ni imel pravice, da bi jih smel iztrgati iz nje.
»Ali ne boš odgovorila?«
Nenadoma qa je pogledala z divjostjo ranjene zveri, ki ne misli prit) iz brloga Ce bi jo ubil, mu ne bi priznala, da je govorila z Julijusom, pa če je stokrat vedel za to.
»Torej moram res Jaz govoriti namesto tebe? Torej ti moram sam povedati, kako sl izkoristila prvo priložnost, da se »pet sestaneš s tem mladim lopovom, ki mu je vsaka candra dobra, pa bi hotel zdaj speljati tudi tebe? Zdaj končno že verjamem tudi tisto, kar je blebetal v pijanosti — da se ti obešaš nanj, da mu ti sama daješ pobudo. Priznaj, da je tako ...«
Gledala mu je v poševne oči, ki so bile zanjo strašne v svoji posmehljivosti. Za trenutek je povesila obraz in si je z roko potegnila preko čela. AH je bilo res, da se je Julljusu ponujala? Zdajci se je domislila, da mu ie ona prva rekla, da ga ljubi Pa saj ni mogoče drugače, ta strašna iemna sila, ki ji je trgata srce, je bila močnejša od njenega razuma, Utrujeno je pomislila, da ne more nič proti temu — torel ni kriva. Ce pa ni kriva, je ni smel mučiti zaradi tega in Ji praviti o .lulijusu stvari, ki jih ni verjela in so jo vendarle zelo bolele, čutila le. da zaradi tega vstaja v njeni duši onev, ki spet budi v n(ei tiste strašne želje — po njegovi smrti.
»Niti toliko ni poguma v tebi, da bi si mogla s trohico Iskrenosti odkupiti moje odpuščanje?« jo Je sladko vprašal. Na obrazu se mu je pokazal izraz napete pozornosti, kakor pri človeku, ki je zanetil vžlgalno vrvico do dinamita in zdaj pričakuje, kdaj bo počilo.
Ne čutj *e krivol Ljudje božji, ona se ne čuti krivo, ker je bila ves čas tako dobra, da zdaj neovirano lahko stori nekaj slabega! Nekaj mi boš pa le povedala — kdaj se boš spet sestala z njim. Za katero uro in kateri dan sta se domenila...«
Nekj mračen soj se ji je pokazal v očeh, ki ni obetal popuščanje, in upognila Je glavo nazaj z njemu dobro znano kretnjo.
»Nič besede? Niti besede ne zaslužim jaz, tvoj mož, ki sem te vsa leta vzdrževal kakor kako cipo velikega kalibra? In kaj si bila drugega, te vprašam? Molčiš. Lepo. Toda na ono vprašanje mi boš odgovorila, ali pa naj te pri priči vzame vrag! Odgovorila mi boš ...«
Stisnil Je zobe in se ji spet približal, ona pa se mu (e umikata, da jo je stisnil ob posteljni krajnik Beli vrat ji je gledal iz temnega izreza obleke kakor gladek slonokoščen stebriček, na katerem je ljubko počivala njena glava s težko gmoto kodrov. Ta gladki vrat, tako nedotaknjen v svoji belini, pa Je privlačil njegove poglede s čarovniško močjo. Iztegnil Je roke in Je s prsti ovil mehkobo tega vratu, ki je trepetal.
. »Kdaj se bol spet videla z Julijusom?«
Njegovi palci so prav mehko počivali tam, kjer (e čutil ftlasni utrip njenih glavnih žil. Za to mehkobo pa je trepetala neka kruta napetost in čutila jo je.
Kaj pa mi hoče? je pomislila z začudenjem, ki je bilo pomešano z grozo.
»Tega ne vem,« je zašepetala.
»Ne veš?« Imel ie hladne prste. Stisnil ji je vrat kakor s kleščami.
Bila je brez moči. Se pomislila ni, da bi se ga utegnila ubraniti ah otresti. Toda sovražila ga je tako silno, da se je rajši pustila zadušiti, kakor da bi mu ustregla in ga prosila, naj ji verjame.
»Se-vedno ne veš?«
Obroč okoli njenega vratu se je zoževal. Kri ji je šumela v ušesih. Vse okoli nje se je stemnilo, iz bobnečega somraka pa so prihajali nad njo bliskovito se utrinfajoči rdeči kolobarji. To je torej konec! je pomislila. In bila Je začudena, da le tako lahko umreti, če sovražiš.
Izpustil jo je. Opotekla se je in obvisela nad poste’jnim krajnikom, sunkovito loveč sapo. Nepremično je strmela vanj, z neko divjo predrznostjo.
Nisem je zlomili je prepadeno pomislil. Te preklete mehke beline ni bilo moč zlomiti drugače, kakor da si jo ubil.
»Ubil bi te,« je zamrmral med zobmi.
Toda vedel J«, da je ne bo ubil, ker bi tedaj kljub vsemu ostala nepremagana. On pa je moral do kraja poteptati tisto ponosno mrztato, tisto nedostopnost, tisti prezir v njej. Nič drugega mu ni preostalo, če ni hotel kloniti sam pred seboj in se
obesiti na prvo vejo! V trenutku neznosne notranje razdraženosti, ki se je že spreminjala v pravo telesno bolečino, je jasno začutil, da jo mora zlomiti... da zlomiti jo, dokler je še živa in da je bil to eden izmed razlogov, da si jo je vzel za ženo.
Zdajci se mu Je zazdelo, da ne more več prenesti njenega nepremičnega pogleda — tega strašnega pogleda, ki je prežal na sleherni izraz slabosti, ki bi se mu prikazal na obrazu. Odločno, strastno in brez negotovosti ji je hotel vračati pogled, ostati močan do kraja. Toda že se je obrnil, pokazal ji je hrbet in se je v tem trenutku začutil nepopisno bednega. Nekaj ga je zaščemelo v očeh in ga uščipnilo v grlu. Zaklel je.
Nekaj časa je stal neodločno, obrnjen proti vratom in ves divji nase zaradi neodločnosti. Tipal je za ključem, kakor da je s.’ep. Končno ga je potegnil iz ključavnice. S težkimi koraki je stopil iz sobe.
Ko Je Agata zaslišala rožljanje ključa, ki se je obračal v ključavnici na drugi strani vrat, se je zavedela, da je zaklenjena.
Padla je na posteljo. Bilo je nemogoče, da bi jo Feliks imel zaklenjeno vse dni! Končno ji bo moral odpreti sobo. Toda kaj, če tega ne bi storil? Blazne misli, btazni strahovi so jo Jeli trpinčiti.
Vrgla se je z obrazom na odejo.
FIZIOIITURA IM ŠPORT
Nečasten zaključek finala nogometnega tekmovanja
za pokal Zveze borcev NOV okraja Trbovlje
Pred tremi leti je Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje razpisal tekmovanje v nogometu za pokal Zveze borcev To tekmovanje je bilo običajno v dneh praznovanja Dneva republike. Prvo leto je bilo zmagovalec in osvojitelj pokala »Bratstvo« iz Hrastnika, lansko leto pa nogometno moštvo »Rudarja« iz Trbovelj To tekmovanje je bilo urejeno tako, da je zmagovalec prejšnjega leta čakal na finalista. Tako so bile letoš-
nje tekme v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
V Hrastniku je »Bratstvo« premagalo domačega »Rudarja« s 5 : 0, v Zagorju pa Proletar-jevci moštvo kisovške »Svobode« s 7 : 0. V Trbovljah so pa tekmovali na dan 29. novembra Rudar II, Dobrna in Svoboda. Rezultati so bili sledeči: Rudar II : Dobrna 1 :0 Rudar II : Svoboda 2 : 1 (0:0) in Dobrna : Svoboda 1 :0 (0:0).

Polfinalnih tekem ni bilo
Za torek, 30. nov., dopoldne so bile napovedane polfinalne tekme v Trbovljah, v katere so se uvrstili zmagovalci prejšnjega dne, in sicer: Bratstvo iz Hrastnika, Proletarec iz Zagorja ter Rudar II. Do polfinalne tekme pa ni prišlo. Bratstvo iz Hrastnika je prispelo, tudi moštvo Rudarja II je bilo pripravljeno, ni pa bilo enajstorice Proletarca iz Zagorja. Kakor smo slišali, je iskati vzrok v nepravilni propoziciji. Moštva se baje niso strinjala s tem, da jih v »zasedi«^ čaka spočiti Ru-
dar. Pravzaprav so bile propozi-cije tega tekmovanja sestavljene : v škodo vseh ostalih moštev, ki ! so morala že prejšnji dan odigrati naporne tekme, drugi dan,
; 30. novembra, dopoldne naj bi bile polfinalne tekme, nato pa bi ' se zmagovalec teh tekem v po-I poldanskih urah pomeril s spočitim Rudarjem. Ker zagorskega j Proletarca ni bilo, tudi Bratstvo 1 iz Hrastnika ni dopoldne igralo. | Dogovorili so se, da bodo Hrast-I ničani popoldne nastopili v finalni tekmi proti Rudarju I.
Bratstvo zapustilo 15 minut pred zaključkom igrišče
Rudar : Bratstvo
4:3 (1:2)
Pričakovali smo lepo in borbeno igro — saj so moštva tekmovala za pokal ZB NOV okraja Trbovlje ter je bil poleg tega nogometni nastop v počastitev 29. novembra. In kaj se je zgodilo? Igra je bila precej surova in polna ugovarjanj igralcev proti sodnikovim odločitvam. Bratstvo iz Hrastnika, ki je doseglo v republiškem tekmovanju lep uspeh, je to pot pokazalo, da je — kar se tiče igranja — moštvo bodočnosti. Vprašanje pa je, kako je z disciplino moštva. Dokler društvo ne bo učvrstilo med nogometnim moštvom discipline, mu tudi tehnično znanje ne bo dosti pomagalo. — V prvem po'času so bili gostje boljši in so ga tudi odločili v svojo korist z 2 : 1. V drugem polčasu je Rudar Izenačil igro na 2 : 2, gostje pa so jo povišali na 3 : 2 po enajstmetrovki, ki jo je sodnik upravičeno odredil zaradi namernega »faula«.
Po izenačenju igre na 3 : 3 se
Dve zmagi NK Proletarca
V	nedeljo je rezervno moštvo Proletarca po dobri igri premagalo v tekmovanju mariborske nogometne podzveze drugo moštvo Železničarja iz Maribora s 5 : 2 (2:1). Za domače so bili uspešni S. Praznik lx, Kurent 2x, Vipotnik 2* Sodil je dobro Zupan iz Zagorja.
V	ponedeljek pa je prva ekipa
Proletarca premagala v Kisovcu v tekmovanju za pokal ZB okraja Trbovlje moštvo Svobode 7:0 (4:0). Tekma je bila v ca. 65 minuti prekinjena, ker neki igralec ni hotel zapustiti igrišča na sodnikov ukaz. Kljub prepričevanju soigralcev se ta igralec ni hotel umakniti z igrišča. To nešportno vedenje igralca Svobode moramo obsoditi. — Moštvo Proletarca je v ponedeljek pokazalo zelo učinkovito in za oko lepo nogometno igro. ki smo jo že precej časa pogrešaM Za Proletarca so dosegli Ogrinc 3 Kurent 2, S Praznik 1 in Prašnikar 1 gol	R
Prijateljska mladinska tekma v Trbovljah Ljubljana : Rudar 2:1 (1:0)
V	nedelo 28 novembra, so odigrali na stadionu SD »Rudarja« v Trbovljah prijateljsko mladinsko tekmo med »Ljubljano« In domačo enajstorico »Rudarja«. Zmagali so boljši Ljubljančani, ki so pokazali v tehničnem pogledu lepo 'gro.
je razvila ogorčena borba za zmago. Tekma je postala groba in sledilo je ugovarjanje sodnikovim odločitvam
Petnajst minut pred koncem Je Rudar dosegel popolnoma regularen gol. Vratar gostov se je zaletel, toda v prazno in domači so dosegli 4. gol in vodstvo. Igralec »Bratstva« Groznik je ugovarjal sodniku, ki ga je postavil na hladno. Ker ie sodnik vztrajal pri svoji odločitvi, je celotno moštvo »Bratstva« zapustilo igrišče
Ker se moštvo »Bratstva« ni vrnilo na igrišče, je sodnik Va-nelli po 5 minutah odžvižgal neslavni zaključek finala letošnjega nogometnega tekmovanja za pokal ŽB NOV okraja Trbovlje.
-ar.
PRIJATELJSKO TEKMOVANJE V KEGLJANJU
V prijateljskem tekmovanju je v nedeljo popoldne nastopilo v Trbovljah moštvo kegljaškega kluba »Tehnika« iz Ljubljane proti kegljačem domačega SD »Rudarja«. Domači kegljači so podrli v prvi rundi 383, gostje pa 313 klinov. V drugi tekmi Je bil rezultat 350 : 359 v korist gostov.	-ar
Šport v trbovuah
ODRED — RUDAR 1:0 (0:0)
Kljub premoči v igri je nogometno moštvo trboveljskega »Rudarja« v nedeljo izgubilo tekmo proti »Odredu« iz Ljubljane. Edini gol je padel v drugem polčasu po krivdi ožje obrambe. Igra v prvem polčasu je bila dosti boljša in se zamenjava v drugem delu tekme ni posrečila.
SVOBODA — GRAFICAR 1:0
V	nedeljo dopoldne je nogometna enajstorica »Svobode« v Trbovljah v prijateljski tekmi premagala »Grafičarja« iz Ljubljane z 1:0.
Družabno kegljanje v počastitev 29. novembra
Da se članstvo kegljaške sekcije SD »Rudarja« čim bolj poveže s člani društvenega vodstva, so organi upravnega odbora SD »Rudarja« priredili v ponedeljek, 29. novembra, prijateljsko kegljanje na dvosteznem društvenem kegljišču s kegljaško sekcijo. Akoravno ta sekcija ob tej priložnosti ni nastopila v kompletni postavi, je vendar prepričljivo zmagala proti ekipi upravnega odbora, v kateri je več članov, ki so aktivni kegljači. Rezultat te zanimive tekme je bil 351 : 269 v korist kegljaške sekcije. Ker pa so bili člani upravnega, odbora za nadaljnjo igro preveč utrujeni, sta nastopili še dve ekipi kegljačev »Rudarja«. Borba je bila zelo ostra in je šele v zadnjih dveh setih ekipa I odločila zmago nad ekipo II, in siceT s 345 : 330 — torej komaj za 15 klinov razlike. — Podobna tekmovanja bi si želeU še večkrat. Dobro bi bilo, da se Rudar-ievci pomerijo s sosednimi kegljaškimi klubi doma ali pa z gostovanjem.
Rudar (Hrastnik) : Odred B 1:0 (1:0)
V	Hrastniku so se prejšnjo nedeljo domači Rudarjeve: pomerili z drugim moštvom »Odreda« iz Ljub'jane v prijateljski tekmi. Tehnično bolje izurjenim gostom iz Ljubljane so se domačini uprli s hitro in odločna igro ter startom na vsako žogo, kar jim je prineslo zasluženo zmago.
ŠAH
Vsakomesečnega šahovskega prvenstvenega brzoturnirja, ki ga prirejajo člani šahovskega kluba SD »Rudar« v Trbovljah, se je pretekli mesec udeležilo enajst igralcev.
Do IV. kola je vodil Hinko Jazbec ml. brez Izgubljene partije. V petem kolu pa je izgubil s Hinkom Jazbecem st., ki je prevzel vodstvo. Pol točke za njim je sledil Jazbec ml., za njim pa Vili Rugel in Mirko Sribar. Vrstni red je ostal isti do predzadnjega kola. V tem kolu je vodeči izgubil partijo z Ruglom, Šribar pa z Jožetom Drobežem. V zadnjem kolu je Rugel premagal Sribarja, ostala dva kandidata za prvo mesto pa sta igro dobila.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Hinko Jazbec ml. 9 točk: 2. — 3. Vili Rugel in Hinko Jazbec st. po 8 in pol točke; 4. i Mirko Sribar 6 in pol točkes 5. Jože Drobež 4 in pol točkes 6. Robert Frece 4 točke; 7.—8. Zvonko Drnovšek in Andrej Tau-I šič po 3 in pol točke; 9. Tone I Drobež 3 točke; 10.— 11. Stanko HodeJ in Vili Ovnič po 2 točki.
PIONIRSKI KOTIČEK
lll!l!lllllllllll!l!lll!lllllllllllll!llllllll!l!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!IIDIlllii!IIIIIIIIIIilll!lllllllllllllllilllll!llllll!llllllllllllllllilllllll!lll>llllilllllll!lllllll!llllllllllllllllll!lllllllilllllllllll!llllllllllllllllllll
Tekmovanje s skici
,:r y
Občni zbor SZDL v Trbovlfah II
Tudi v, Zgornjih Trbovljah so imeli prejšnjo sredo občni zbor Socialistične zveze. Ob tej priložnosti so navzoči člani izvolili novo vodstvo organizacije ter delegate za mestno konferenco SZDL Kakor običajno, se je pa občni zbor pričel z zamudo Zbralo se je le okrog sto članov Socialistične zveze, kar je za ta okoliš mnogo premalo
Predsednik SZDL tov Ivan Giuliatti je poročal, da se je po zadnjem občnem zboru ta rajon razde’i'1 na 35 delovnih aktivov da se olajša delo v organizaciji kar se je pokazalo kot dobro in koristno. Članarino so člani plačevali še precej v redu ter je znašala na posameznika povprečno 6,69 din. Vendar so bil tudi v tem pogledu nekateri aktiv; malomarni, saj Je n. pr 25. aktiv pobral članarino koma: za 4 mesece. Med člani so nadalje posamezniki, ki bi lah'ko plačali večjo članarino kot pa 2 do 3 din. Seveda je takih članov le 14.
Na predlog večine članov Je občni zbor sklenil, da izključi iz svojih vrs4 upokojenca Kadunca zaradi netočnega plačevanja članarine, akoravno bi 1o lahko v redu poravnal. — Predsednik je v svojem poročilu navedel uspehe organizacije v rajonu Zg. Trbovelj, ki niso majh-
ni, poudaril pa je, da Je bila Socialistična zveza premalo povezana z ostalimi družbenimi organizacijami in društvi. Prav lepo sta nakazala bodoče naloge organizacije sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Janez Jesenšek in predsednik mestnega odbora Socialistične zveze tov. Dušan Povše Oba sta polagala veliko pažnjo ustanovitvi potrošniških svetov, seveda pa je dolžnost vseh članov SZDL, da se na vseh področjih bore Za znižanje cen. — Po izglasovanju -azrešnice staremu odboru je občni zbor izvolil nov odbor in na osnovi diskusije napravil potrebne sklepe za bodoče delo organizacije SZDL v Zg. Trbovljah.	-ar.
»Ilr&stniški telovadci delajo že 30 let«, je pred dnevi napisal »Slovenski poročevalec« Resnici na ljubo pa pripominjam, da hrastniškj telovadci telovadijo že 46 let. Pač pa praznujejo dno 18. decembra ob 18 uri 30-let-nioo hrastniškega Telovadnega doma z jubilejno telovadno akademijo. TVD »Partizan« v Hrastniku vabi vse, ki so v teku 30 let telovadili, peli, igrali itd v tem Domu, na to jubilejno prireditev.
Prav je, da mladini nudimo veselje in zabavo ter ji damo priložnost, da pokaže tudi svojo borbenost in prizadevanje za zmago. Cilj, ki sta si ga zadala TVD »Partizan« in ADM v Trbovljah, da organizirata za letošnji Praznik republike množično tekmovanje pionirjev in cicibanov s skiri, je bil dosežen. Na startu pred Domom TVD »Partizana« v Trbovljah se je v nedeljo, 28. novembra, dopoldne zbralo okrog 90 pionirjev in pionirk ter cicibanov in cicibank za tekmo,
Tekmovalna proga je potekala od Doma TVD »Partizan« do lekarne na Vodah. Ob progi se je razumljivo zbralo "- zelo veliko gledalcev od najmlajših do najstarejših. Medtem ko so imeli cicibančki krajšo tekmovalno progo, so pionirji in pionirke tekle s svojimi skiri od Telovadnega doma do Fortejevega mostu na Vodah. Borba je bila med pionirji kakor tudi med cicibani zelo ostra ter so mali tekmovalci dosegli kar lepe rezultate Zna-
čiln° za to tekme. pa Je da so ^	>kir. četver0 PrvQ mesto
lo°.™» “Jn.lTlpomfkt in ; i? . lp*»»»j** »«•
motoristov.
Kdo bo prvi
mesto'je dosegel Emil Bovhan j tekmovalk v starosti od 6 — 10 (1,17), drugo pa Zvonko Lanišnik. let. Prva je prispela na cilj Mar-
— Pri cicibanih v II. skupini je bil najhitrejši Jože Plevčak
(1.15)	, drugi pa je bil Jurce Kus 3
(1.16)	.
Cicibank se je priglasilo za
drugo Marjetka Flis (1,27).
Cicibani v I. skupini so tekli j jev m pionirk ki so se vozili na oziroma se vozili s skiri od Parti- ; še enkrat dalji progi kot cicibani, zanovega doma do »Njive«. Na- I enkrat daljši progi kot cicibani. Stor;1n ie 5 tekmovalcev Prvo
Med oiorrrkami
nastopilo
v puncaj»ovanju — »uo je bil prvi
Pionirski odred „Dušana Lundra" ob Prazniku
republike
Na ta veliki zgodovinski praz hik so pionirji II. osnovne šo.e v Trbovljah mislili od prvega letošnjega šolskega dne. Na prvi seji štaba v septembru 1954 so sklenili sledeče: Praznik republike bomo najlepše proslavili; do tega dne bomo uredili organizacijska vprašanja pionirskega odreda; pionirje in p onirke bomo seznanili s pionirskimi načeli, vsi bodo dobili pionirske izkaznice; nakupili bomo pravo odredno zastavo in nekaj pionirskih krojev; pred Dnevom praznika bomo imeli prvi obredni zbor s kulturnim sporedom posvečen Prazniku repu-blike. — To je bil načrt, ki nas je vodil pri delu.
izpred sedišče
Kaznovana zaradi prepira
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah sta bila obsojena zaradi kaznivega dejanja razžalitve Vera U., gospodinja, stanujoča v Trbovljah Trg svobode 3. in Adi O., čevljar, stanujoč prav tam, vsak na 4000 din denarne kazni, pogojno za dobo enega leta, ker sta drug drugega dne 30. marca letos v dopoldanskih urah na hodniku stanovanja, kjer stanujeta, žalila s prostaškimi besedami. — Obtoženka Vera U. je dejanje pred sodiščem priznala, zagovarjala se jo pa, da ga je storila zaradi tegia ker ji Je obtoženec Ad; O. očital, češ da se pri njih shaja sama sodrga. Prvi. ki je vloži’ tožbo, je bil Adi O. ter ie obtoženka Vera U. šele na glavni obravnavi vložila zoper zasebnega tožttelja protitožbo, kar je bilo v tem primeru dopustno. Tako sta bila obsojena oba, ker je bilo tudi Adiju O. dokazano da je tudi on storil kaznivo de-'rnje razžalitve ter je dejansko Vera U- 1« reagirala na njegovo izzivanje, to pa na prostaški način. Oba bosta morala nadalje trpeti stroške kazenskega postopanja.
Prav ta razsodba okrajnega sodišča naj bo v pouk drugim, kj v prepiru žalijo dirug drueega ter je posledica tega večkrat taka, da so potem ko prizadeti iščejo pred sodiščem zaščito vsi skupni obsojeni.
Dne 26. nov. 1954 ob 11. uri se je odred zbral v dvorani Doma »Svobode II.«. Zboru so prisostvovali predsednik mestne občine Trbovlje tov. Alojz Dular, predsednik SPK pri mestni občini Trbovlje tov. Peter Adle-šič, predsednik okrajne zveze Društva prijateljev mladine tov. Anton * Kukoviča, predsednik Društva prijateljev mladine tov. Franc Juhart, upraviteljica šole, učiteljstvo in nekaj staršev. Po pozdravu odredne načelnice, učenke\ 4. c-razreda Marije Rugelj, je sledil kulturni spored Skupina pionirjev se je prvikrat predstavila v pionirskih krojih. Odredna načelnica je poročala o dosedanjem delu ter o bodočih nalogah štaba in pozvala vse pionirje, da naj s pridnostjo v učenju in spodobnim vedenjem vračajo skrb staršem in vzgojiteljem.
Načrt dela, s katerim je hotel odred »Dušana Lundra« počastiti Praznik republike, je bil izvršen. Pred nami pa stoje nove naloge, ki jih bomo vestno izvrševali.
Za domovino s Titom — naprej!
Štab odreda »Dušan Lunder«
janca Malavašič (2,28), druga pa Marica Guštin (2,48).
Tudi med pionirji v starosti od 6 do 10 let je nastopilo 16 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegel Boštjan Malavašič (2,06), drugo Edo Rajner (2,10), tretje pa Tonček Ribič (2,34).
Med pionirkami v starosti od 10 do 12 let je tekmovalo 8 deklic. Med njimi je bila borba še izredno ogorčena. Prvo mesto je zasedla Vika Bartol (2,12), drugo pa Dabi Jurgel (2,36). j Pri pionirjih v starosti od 10 do 12 let je startalo 12 tekmova’-cev Prvi med njimi je bil Andrej Taušič (2,10), drugi Marijan Vozel (2,11), tretji pa Vili Guček (2,12).
Po končanem tekmovanju je sledila razdelitev nagrad v dvorani hotela »Turist« na Vodah, katero slovesnost so prireditelji združili z majhno zakusko za vse mlade tekmovalce in tekmovalke, i	-ar.
Rešitev nagradnega lika iz prejšnje številke
Pravilna rešitev nagradnega besednega lika iz zadnje številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično): 1. kip, 2. konop, 3. Finžgar, 4. pegan, 5. pen.
Žreb je odločil to pot nagrado Milki Povše, učenki 5. raz-ireda osnovne šole na Polšniku, ki naj ob priložnosti pošlje v naše uredništvo PO knjižno darilo. Vsem ostalim pionirjem :n r^om-rkam hvala za tvrilane pravilne rešitve naše besedne uganke.
Nagradne stopnice za pionirje
Pomen besed: 1. kratica (za oospoda); 2. japonska narodna igra; 3. gaj ali majhen gozdič; 4. žensko ime; 5. povelje; 6. naročilo (zlasti v šoli); 7. velika težava; 8. višji gozdar.
1.	a
2.	a a
3.	a a a
4.	a a d d
5.	g g g g g
6.	g g g 1 1 1
7.	1 1 1 n n n n
8.	ooooooor
Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošt- do nedelje, 12. decembra opoldne. Kakor vedno, bo tudi tokrat dobil izžrebani rešitelj od našega uredništva lepo knjigo v spomin.
Druga premiera na odru »Svo-bode-Ccnter«
Gledališki kolektiv »Svobode-Center« v Trbovljah je preteklo soboto zvečer v Delavskem domu ob slab; udeležbi in nezakurjeni dvorani uprizoril Medvedovo zgodovinsko dramo »Za pravdo in srce«. Ponovili so jo v nedeljo zvečer. Igro je režiral Polde Majdič.
Naš obveščevalec
RAZPIS
Gimnazija v Trbovljah razpisuje mesto šolskega tajnika in hišnika. Nastop službe 1. januarja 1955. Plača po uredbi. Stanovanje za hišnika v šolski stanovanjski hiši. Ostale informacije dobite pri ravnatelju gimna-cije dobite pri ravnatelju gimnazije vsak dan dopoldne.
Kino »8voboda-Center« Trbovlje
bo predvajal od danes do petka angleški film
»MATEJEVI SINOVI« Predstave bodo danes samo ob 5. uri, jutri v četrtek in v petek ob 5. in 7. uri.
Od sobote do ponedeljka bo na sporedu ameriški barvni film »IVANHOE«
V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo *a mladino angleški film
»Leseni konj«.
Kino »Svoboda« Trbovlje II
bo imel na sporedu mehiški film
»RIO ESKONDIDO«
Razpored predstav bo razviden z lepakov. ■
Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah
predvaja v sredo in četrtek, 8. in 9. decembra, ameriški filmi »MESTO ILUZIJ«
V glavnih vlogah Lana Turner in Kirk Douglas.
★
V soboto, nedeljo in ponedeljek, 11., 12. in 13. decembra, P» bo na sporedu ameriški film
»DALJŠE OD VEČNOSTI«
V glavni vlogi Charles Laugh-ton.
Predstave so razvidne z lepakov.
POTUJOČI KINO LP TRBOVLJE
predvaja od 10. do 14. decembra 1954, amer. film »ASFALTNA DŽUNGLA«. V petek, dne 10. decembra, ob 18. uri na Dolu pr) Hrastniku; v soboto, 11 decembra, ob 17. uri na Vačah pri Litiji, ob 20. uri na Izlakah; v nedeljo, 12. decembra, ob 10. uri v Polšniku, ob 15. uri v Podkumu, ob 18. uri v Jagnjenici; v ponedeljek, 13. dec., ob 17. uri v Zidanem mrku, ob 19.30 v Loki pri Zidanem mostu; v torek, 14. dec.. ob 17. uri v Čečah.
ZAHVALA
Vsem. ki so spremni <‘«šo mamo
ANO CESTNIK
k večnemu počitku, >1 darovali v slovo vence ln šopke, ter čustvovali z nami, prisrčna ***** la
Posebna zahvala zdravnici dr. Ivančičev! za njeno pomoč do