Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: ia «5lo leto predplačan lo «rld., za pol leta 8 gld., za četrt le'* 1 (li, za jadea
заевес 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Ze r.«le leto 12 gld., z* pol let» 6 gld., z* fioirt leta S gld., za jeden »вгес 1 gid. V Ljubljani na .lom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vsi na Isto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravniltvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulico St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nofraukovana pisma ne vsprejemajo
Vredništvo jo v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan« izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
«Štev. 31.
V Ljubljani, v torek 9. februvarija 1897.
Letnils Х.ЖУ.
Pred petindvajsetimi leti.
IV.
Načela „slovenskega liberalizma". Sloveči ruski vojskovodja Suvalov se je izrekel nekoč o armadi sosedne države tako - le: „Krasna armada ! Disciplina vzorna, junaštvo, dinastičen duh — vse izborno 1 Samo, da bi ne imela te proklete navade, da je vedno tepena (byti bitoju)."
Z malimi izpremembami bi se moglo to trditi marsikje o tako zvanih „klerikalnih" strankah. Ta rod je vajen udarcev in se jih je tako navadil, da jih skoro ne čuti. Dušeslovua razlaga temu pojavu ni težka, a da odkrito povemo, sedaj se je še ne upamo javno izražati, ker bi brez potrebe razburjali duhove.
To pa lahko trdimo, da je v teh strankah navadno izmej štirih dejanjskih čednostij najmanj tiste, ki smo se je učili v katekizmu z imenom „srčnost". Puhlice o „miru" in „prepiru", o „ljubezni" in „fanatizmu" kažejo tu veliko moč. Toda amicus Plato, magis amica veritas. Mir je lep in dober, a mogoč je le kot posledica umstvene jedi-nosti, ali kakor jo imenuje temeljitejše sv. Pavel, „jedinoeti v veri".
Kedor je zaveden katoličan, ve tudi, da brez razodete vere načel je tako nemogoč mir in red na svetu iu sreča ljudij na njem, kakor brez zraka in brez hrane telesno življenje. Zato pa mora za ta načela vsaj z isto žilavostjo v borbo, s katero se bori za svoj telesni obstoj.
Po teh opazkah podajemo sebi in bralcem v izpraševanje vesti vodilna načela slovenskega liberalizma. Proučavajmo jih in ob njih motrimo tudi lastno delovanje 1
„Slov. Narod" je zapisal (št. 252, 1874) te-le besede:
„Z delom in pogumom bomo vrgli črno gardo v kot, kamor so jo potisnili že drugi narodi zdavnej."
To je krepko geslo in sodimo, da nam ni treba podrobnejše dokazovati, kako se je izvrševalo. Črna garda v kot 1 to se pravi: duhovniki in zavedni k a t o 1 i č a n i v k o t, veravkot, eerkev v kot!
Mi pa pravimo : Črna garda iz kota! In kljub vsi pomirljivosti ne moremo drugače, nego konSta-tirati, da sta tu dve nespravljivi nasprotji.
„Slovenski Narod" opisuje sam črno gardo v št. 196, 1874:
„Črni elementi, ki ne s t r i ž e j o svojih ovac, ampak derejo, — seme sovraštva sejejo, — vselej skrbe le zase — radi delajo proti sreči naroda, nimajo dobrih in zrelih misli o napredku, ter mislijo, da edina molitev pomaga ubogemu ljudstvu."
Takih pavšalnih ccen čujemo dan za dnem nebrojno tudi v našem času. Kedor jih vedno požira, mora nujno sam skoprneti v besnosti proti tem „črnim elementom."
Kedo vodi črno gardo in giblje črne elemente, vidimo iz sledečih besedij („Slov. Narod" 25. sept. 1874):
„Gorje nam! V celej rimsko-kato-liškej Evropi goni j e z u i t i z e m d u h o-
venstvo v borbo proti modernim državnim napravam in proti državi s a m e j."
Temu primerno se imenujejo jeZuitje z laskavim imenom „furije evropskega miru". („Nar." jul. 1874).
Ta „jezuitizem" je dobil novejši čas konkret nejši obliko pri naših nasprotnikih. Pravijo mu: „škof Missia in dr. Mahnič*. Sicer se pa ista pesem poje še dandanes in v potu svojega obraza vrtć liberalni žurnalistični lajnarji svoje lajne po njeni melodiji.
Ta črna garda in ti črni elementi so se že pred četrt vekom delili v starejše in mlajše. ,Mlajše duhovstvo se upira napredku', jadikuje „Narod" (št. 152, 1874). To mlajše duhovstvo se dandanes imenuje ,fanatična kapelanokra-c i j a', ,mlečnozobi semeniščni izpeljan č k i' i. t. d., a ta lastnost se je še vedno drži, da se po liberalnem mnenju ustavlja napredku.
Da je mlajše duhovstvo tako, temu j« vzrok njihova vzgoja, glede na katero tako lepo vprašuje „Narod" (jul. 1874):
„Ali nijso pomanjkanja duhovnov v prvi vrsti kriva semenišča s svojo enostransko, fanatično in zelotno izrejo,inkakobise najvišje šole za teologe vredile, da se le-ti odgoje v pravem krščanskem duhu, ne kot slepo orodje nezmotljivcarimskega?"
Oj ti ,p r a v i krščanski duh', kolikrat jo še sedaj priromaš na beli dan in ti, ,s 1 e p o orodje', kako častitljiv izraz si po starosti svoji! Kot stara znanca Vaju najtopleje pozdravljamo !
Časih je imel ,nezmotljivec rimski' ,slepo orodje'; sedaj gojita pri nas ,škof Missia in dr. Mahnič' to stroko. Posestniki,slepega orodja se torej menjajo, a v Narodovem katastru se vendar za vsak čas lahko izve, kje se ravno nahaja.
Pozabimo nasprotja! Cemu vlačiti stare, pozabljene stvari na dan ? Dobro, pozabi, če je mogoče. Ali te ne spominja sedaj delujoči liberalizem do pičice na vse nekedanje puhlice ; saj si je še v besedah ostal neizpremenjen ?
Denimo, da beži za teboj dečak in ti vrže pest blata v hrbet. Ozreš se in, — potrpiš. Greš dalje, dečak te napade drugič, tretjič, četrtič. Naposled boš vender zahteval, naj miruie. In če pride tu pohlevno, krivega hrbta k tebi in ti reče: ,Saj nisem mislil nič hudega. Zaletelo se mi je', boš sicer skoraj gotovo zmajal z glavo, a recimo, da mu sežeš v roko in greš po svoji poti. A denimo, da se napad ponavlja dan za dnem, leto za letom, ponavlja pa tudi ob gotovih slučajih navidezna pomirljivost tvojega napadalca, potem pride pač čas, ob katerem je mogoče, da si toliko svet, da mu še vedno odpuščaš in da radovoljno trpiš, a da bi bil toliko n e u m e n, da bi mu verjel, ko ti petdesetič ali stotič ponavlja, da se mu je samo zaletelo, to ni mogoče.
In nauk iz te povestice ?--
Več nego 25 let ponavlja liberalizem isto. Klevete iste laži celo z istimi besedami; botali in bra-tili smo se ž njimi že tisočkrat i brez „Slov. lista". A vspeh ! Kedo je toraj pričel prepir, kedo ga vzdržuje ? Kedo ne mara miru ?
Rešitve iu imena rešilcev ti zastavici ne smemo prijavljati, ker vsakedo, ki jo ugane, se imenuje „izda-jica slovenskega naroda", „fanatik, razdvajalec, morilec narodove sreče, bratomorni zelot" in t. d., dasi ne zasluži druzega imena za tako rešitev, nego slučajno razsoden človek.
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. februvarija.
Deželni zbori. Nižje-avstrijski deželni zbor je rešil v včerajšnji seji celo vrsto raznih poročil deželnega odbora, ki so morala biti rešena pred razpravo o deželnem proračunu, ki bode vrlo zanimiva radi opetovanega vmešavanja liberalne klike in socijalnih demokratov. Takoj po rešitvi tega dela se redno zasedanje prekine do konca volilne dobe. — V moravskem deželnem zastopu je utemeljeval posl, baron Pražak svoj predlog, v katerem poživlja vlado, naj predloži zopet svoj predlog glede uvedbe okrajnih zastopstev na Moravskem. Isti govornik je tudi predlagal, naj se predlog glede spremembe volilnega reda izroči posebnemu odseku, čemur se je kakor povsodi tudi tukaj pritrdilo. — Gališkemu deželnemu zboru je predsedoval včeraj namestnik deželnega maršala kardinal Sembratovicz, ker je deželni maršal grof Badeni utemeljeval svoj nujni predlog, naj se povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja prenovi kraljevi grad v Krakovem in ponudi na razpolago presvetlemu cesarju. Konečno je rešila zbornica nekaj manjših predlog.
Državnozborske volitve. Že je napočil čas prvotnih volitev za novi državni zbor, nekaj se jih izvrši v tem, velika večina pa v prihodnjem in naslednjem tednu. Volitve volilnih mož za peto skupino in kmečke občine so najvažneje, kajti od teh je odvisno, kakošni so možje, ki oddajo glasove svojemu poslancu. Zal le, da se ravno volilcem teh dveh skupin stavijo največje ovire. Na jedni strani se pritožujejo volilci, da se je določil čas za volitev samo, katere se mora udeležiti več tisoč volilcev, povsem prekratek, ne da bi se nastavilo več volilnih komisij. Drugje se volilci zopet pritožujejo, da jim pristojne oblasti ne dostavljajo volilskih legitimacij, in da morajo torej še le na volišču dokazovati svojo identiteto. Da taki nedostatki dovedejo največkrat do prepirov, podkupovanj in raznih nepravilnosti, je popolno umljivo in je torej vsakega volilca dolžnost, da si pravočasno preskrbi volilno legitimacijo, s katero se more izkazati na volišču.
Državni poslanec Шт f. Včeraj je došla iz Floience vest, da je umrl tam iz zdravstvenih ozirov na odpustu bivajoči mladočeški državni poslanec Eim, rojen 7. oktobra 1849 na Češkem. V državnem zboru je zastopal mesto Litomisl od leta 1891. Posl. Eim je bil stalni sotrudnik „Narodnih Listov". Kot državni poslanec je pripadal mlado-češkemu klubu, čegar najodličneji član je bil. Njegovo delovanje, bodisi v listih ali v zbornici, je bilo naperjeno vedno na to, da se doseže sporazumljenje mej mladočeško opozicijo in vlado, kar se mu je vsaj deloma posrečilo, ker je skoro neprespano bil v dotiki s posamnimi člani vseh ministerstev za njegove dobe. V tem oziru mu bodo obranili Mlado-čehi hvaležen spomin.
Francoska poslanska zbornica je nadaljevala v včerajšni seji razpravo o državnem proračunu, katero je morala prekiniti vsled burne debate o sladkornem davku. Tudi debata o proračunu bo po vsakoletni navadi zelo burna, kajti radikalna klika bode pod vodstvom eksministra Bourgeoisa zopet napela vse sile, da bi vrgla sedanje Melinejevo ministerstvo. Se bo li Bourgeoieu to posrečilo, kar je pred njim zaman poskušal dalje časa znani Gam-betta, je seveda še negotovo, vendar se pa pri vsaki priliki opaža, da se vedno bolj majejo sedeži francoskih ministrov in toraj nikakor ni izključeno, da bo morda ravno razprava o letošnjem proračunu imela jednake posledice, kakoršne so pokazale jed-nake razprave prejšnjih let.
„Italija unita" zopet žaluje ob grobu jednega svojih „velikih" mož, ob grobu generala Cadorna. Ta mož je v septembru 1870 stopal na čelu armade 60.000 mož proti Rimu, da dovrši sramotno lopovstvo nad ljudomilim starčkom v Vatikanu. Skušal je najprej pridobiti mesto po mirovni poti, misleč, da se bo papež s svojimi 15.000 možmi ustrašil velike premoči sovražnikove. A varal se je. Pij IX. je sklenil umakniti se le sili. Se le tedaj, ko je začel Cadorna metati ognjene bombe v večno mesto na stotere cerkve in zgodovinske stavbe, ko je predrl mestno ozidje, tedaj ko je napad dobil božjeropni znak, razvil je Pij IX. belo zastavo. Lahi so udrli v mesto z velikim slavjem „združene Italije". A minilo je komaj 25 let in ko je te dni Ca-dorni ugašalo oko, šla mu je pač po glavi tudi misel, da je bilo njegovo „največje" dejanje tudi najnižje. Zakaj gledal je vse gorje, ki je prišlo od tistega dne nad ubogo domovino, in videl je v duhu še večje, ki se grozeč bliža. Sedaj je mrtev. Ofici-jelno ga bodo slavili, a ljudstvo bo molčalo, ne ume-vajoč veselih vsklikov sredi neznanske stiske in bede!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. februvarija.
(Volitve volilnih mož) so se pričele. Prosimo svoje somišljenike, uaj nam nemudoma poročajo o izidu volitev. Neobhodno potrebno je osrednjemu volilnemu odboru, daje natančno poučen o razmerju uaših in nasprotnih glasov. — Volitve volilnih mož za peto kurijo in za kmetske občine se vršijo, kakor se nam poroča, navadno skupaj isti dan. Na vprašanja od raznih stranij, ali se lahko za peto kurijo in kmetske občine volijo isti volilni možje, odgovarjamo, da se lahko volijo isti možje in je to priporočljivo, ker se agitacija pri volitvah volilnih mož tem potom ložje osredotoči.
(Seja osrednjega volilnega odbora katol. narodne straBke) se vrši prihodnji četrtek 11. t. m. ob treh popoldne v rokodelskem domu. Na dnevnem redu je razgovor o kandidaturah za državni zbor.
(Intronizacijaj novoposvečenega škofa krškega, premil. msgra. dr. A. Mahniča bode 25. marca na praznik Marijinega oznanjenja.
(Čudni možje to!) V „Slovenčevem" članku: „Zakrii si, Ljubljana, belo lice", je bila med drugimi pomočki za zboljšanje žalostnih nravnih razmer navedena z razprtimi črkami tudi verska šola. Ni sanjalo se ni člankarju, da bo tudi s temi besedami znova zadel se ob nekatere učitelje. Saj je vender jasno, da je poleg socijalne bede v prvi vrsti vse nenravnosti kriva verska brezbrižnost. Sama beda ne, in celo v prvi vrsti ne! Nenravne hiše v Ljubljani si ne žele socijalni bedni trpini, ampak versko brezbrižni pohotneži! Za'.orej je pač opravičeno, da težimo po bolj živi verski zavesti. V to pa se nam zdi najboljši pomoček — verska šola, šola, ki ne uči samo nekaj ur krščanskega nauka, ampak ki uči krščansko živeti, ki ne bistri samo umov, ampak ki blaži tudi srce, ki vzgaja celega človeka po krščanskih načelih. T a k a š o 1 a p a v e n d e r s e d a n j a š o 1 a ni, in naj ima še toliko vrlin! Ali ljudje ne znajo prav nič logike, ali se le tako delajo ? Ker pravimo, dabibilaverska šola glavni pomoček za nravnost, pravimo menda, da je „seda n j a š o 1 a g 1 a v n i v z r o k nenravnosti ljubljanskega prebivalstva" ; pravimo menda, da „slovensko učiteljstvo stavi temelj nenrav-nemu in gnusnemu življenju?" Ali ne vidite skoka? Ce pravimo, da bi bila verska šola glavni pomoček za zboljšanje nravnosti, pravimo
vender le to, da sedanja šola glavnega po močka nima, da je torej, Če že hočete nedostatek verske šole glavni vzrok nenravnosti, a ne sedanja šola; pravimo, da sedanja šola ne stavi temelja nenravnemu življenju, a ne pravimo, da stavi temelj nenravnemu življenju, še man je pa, da ga stavi „slovensko učiteljstvo" 1 Da bi vender že jedenkrat taki možje, ki vedno brcajo, poprej preučili logiko, vsaj — Križmanovo ! Sicer pa se nam čudno zdi, da se o vsaki priliki nekateri učitelji identifikujejo s šolo in s šolskimi zakoni I Ce si zoper novodobno šolo, pravijo, da si zoper učitelje! Po kaki logiki, zopet ne vemo. To pa vemo, da imamo pravico boriti se za revizijo šolskih zakonov in tudi osnovnih zakonov, in če ta boj nekatere boli, ne moremo jim kaj. Po našem prepričanji bi bil lahko učitelj pošten mož, tudi ko bi šola ne bila medverska, zato mi nismo krivi njihovih bolečin, ampak kriv jih je liberalizem, ki je nekaterim otroval um iu rce 1
(Kje je mestna policija?) Včeraj je bila šen-klavška cerkev natlačeno polna. Ljudstvo je hotelo dati duška odločnemu protestu proti onim, ki jih ni skrb časti ljubljanskega mesta. Ostalo je celo uro v cerkvi in glasno molilo, da bi Bog odvrnil sramotni napad brezsramnih pohotnežev ua čast slovenskega ženstva. A kaj V Ko je prišlo iz cerkve, stalo je na trgu nekaj pobalinov (za danes ne povemo, kaj so bili), ki so na glas iuzultirali pobožno ^ogorčeno ljudstvo. Kje je policija?
(Dnevni red) VI. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. februvarija t. 1. ob 10. uri dopoludne. — 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje dne 6. febr. t. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v cestnem okraju vipavskem se nahajajoče, iz Vrhpolja držeče, pri Logu v vipavsko-goriško državno cesto se stikajoče občinske ceste med okrajne ceste. 4. Poročilo deželnega odbora, glede uvrstitve v cestnem okraju vrhniškem se nahajajoče, od Borovnice po dolini do vasi Sobočevo držeče občinske ceste med okrajne ceste. 5. Poročilo deželuega odbora glede odpisa iz nekdanjega kranjskega zemljiško-odveznega zaklada v dobi od 1857. do konca 1882. leta na račun strank predplačiloma izplačanih neiztirljivih potnih stroškov. 6. Ustno poročilo fin. odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1897 in o zadevnih prošnjah. 7. Ustno poročilo fin. odseka o iačunskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1895. 8. Ustno poročilo fin. odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1895 in proračunu za 1. 1897. 9. Ustno poročilo fin. odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1895 in proračunu za 1. 1897. 10. Ustno poročilo fin. odseka o prodaji re-dutnega poslopja in hiš št. 4 in 6 v Florijanskih ulicah. 11. Ustno poročilo fin. odseka o prošnji upravnega sveta Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani za letno podporo. 12. Ustno poročilo iiu. odseka o prošnji muzejskega društva za Kranjsko v Ljubljani za podporo. 13. Ustno poročilo fin. odseka o prošnji županstva v Račni za podporo za osuševanje Račenske doline. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Julije Mayer, vdove okrožnega zdravnika za dovolitev pokojnine. 15. Ustno poročilo finanč. odseka o prošnji županstva v Črnem Vrhu, okraja ljubljanskega, za podporo za nasipanje ceste iz Zaloga v Črni Vrh. 16. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi v cestnem okraju blejskem pod Bodeščami novo napravljenega mostu čez Bohinjsko Savo med okrajno - cestne stavbe. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji obč. odbora v Predosljih za izločitev davčne občine Primskovo in ustanovitev samostojne občine Primskovo. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Stara Loka za uvrstitev občinske ceste od Stare Loke do okr. ceste pri sv. Duhu med okrajne ceste. 19. Ustno poročilo upr. odseka o prošnji mestnega mag. v Ljubljani, da se sklene zakon, po katerem se vpelje za dež. poslance direktno in tajno glasovanje. 20. Ustno por. upr. odseka o prošnji vaščanov iz Brezovega Rebra, Sela in dr. za izločitev iz občine Mirna Peč in priklopitev k občini Ajdovec. 21. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru za podporo za napravo cestnih kanalov med vasjo Sanabor in Zavetniki.
(Iz Tržiča) 8. febr. Včeraj je imelo slovensko bralno društvo svoj izvanredni občni zbor, katerega se je vdeležilo 51 udov. Nekaterim udom namreč
dosedanji odbor ni bil po volji, in so zahtevali volitev novega odbora. Stali ste si nasproti dve stranki; ena je bila katoliška, druga liberalna, pomešana s socijalno-demokratičnimi elementi. Pri volitvi so dobili kandidati prve stranke po 22, druge po 29 glasov. Novoizvoljeni predsednik Klofutar st. se zahvali za izvolitev in potem pravi nekako takole: „Bog ne daj, da bi kdo izmed društva kedaj zabavljal zoper cerkev, vero ali duhovnike. Vsak naj k maši hodi in naj izpolnjuje svoje verske dolžnosti. Ce pride kaj posebnega, naj se ne nosi v javnost, ampak naj ostane v društvu". Kaplan Nadrah na to sledeče opomni : „Jaz sem pristopil društvu, ker se mi zdi za Tržič velike važnosti. V slovenskem Tržiču se bujno košati nemštvo. „Šulferajnski" šolski vrtec že nežno deco odtujuje slovenskemu narodu in ji vliva ljubezen do nemštva. Uradni jezik v občinskem in cestnem odboru je nemški, napisi na obeh šolah, uradni napisi so nemški, da, celo povabila na pustne veselice se tiskajo v nemškem jeziku. Zato je društvo, ki se trudi priboriti Tržiču slovenski značaj, v resnici koristno. Da pa more društvo dosegati svoj namen, mora stati na katoliški podlagi. Liberalci — in še bolj socijalni demokrati — so zavrgli vero. Kjer pa ni vere, tam zginejo hitro vsi ideali, in zato nimajo liberalci in socijalni demokratje drugih idealov kot denar in mesenost. Kjer ni vere, tam tudi ni prave narodnosti, ampak gospoduje gola sebičnost. Novi g. predsednik je res govoril besede, ki bi se lahko govorile vsakemu katoliškemu društvu. Ali če pogledam druge ude novega odbora, moram izreči sodbo, da se je bralno društvo z današnjo vo-litvijo proglasilo za odločno liberalno. Liberalizem pa vede naravnost v socijalno demokracijo. V teh razmerah kot katoliški duhovnik in zvesti sin slovenskega naroda ne morem pri tem društvu sodelovati. Vpisal sem se, upajoč, da društvo postane katoliško. Ker se to ni zgodilo, izjavljam, da izstopim in vstanovim v kratkem „krščansko socijalno društvo". — Vsi dobromisleči so te besede glasno odobravali. Da je slQvensko bralno društvo v Tržiču v resnici liberalno, lahko sodiš iz tega, da se v njem bere „Slovenski Narod" v treh iztisih. Udje so večinoma delavci; liberalni delavci in pa socijalni demokratje, to pa sta dva imena za jeden pojem. Iu zato se ne motimo, če trdimo, da je slovensko bralno društvo v Tržiču seme, iz katerega priraste prej ali slej društvo socijalnih demokratov. Zadnji čas je torej, da se v Tržiču ustanovi društvo na krščansko-socijalni podlagi. Upamo, da nam bo kmalu mogoče, sporočiti veselo vest, da je tako društvo ustanovljeno. Tržiškim rojakom-duhovnikom pa in vsem, katerim je blagor našega trga pri srcu, se priporočamo, da nas z denarnimi sredstvi podpirajo.	Ign. Nadrah.
(Na Černučah) bodeta v sredo, 10. februvarja slovesno obhajala zlato poroko zlatoporočenca Lo-renc Bergant in Uršula Presetnik iz Podboršta hiš. štev. 4. Naj zlatoporočenca, oba še krepka, delujeta še mnogo let!
(Msgr. Jeranova dijaška miza.) Za mesec januvarij je bilo za hrano v ljudski kuhinji za dijake plačati 192 gld. 8 kr., za hrauo po stanovanjih 33 gld. 50 kr., za stanovanje 42 gld. 60 kr., izredna podpora trem bolnim dijakom 15 gld., za manjše šolske potrebe 12 gld. 75 kr., skupaj 295 gld. 93 kr. — Podpiranih je bilo 140 naj-ubožnejših dijakov, ki so neobhodno navezani na to podporo. Vsled tako velikih veakomesečnih troškov vlada velika praznina v blagajni. Prosim torej v ime Boga tudi nadaljne podpore za revno šolsko mladino. Prosim, naj se dosedanjim podpornikom pridružujejo novi, katerim je Bog dal zadostno vsakdanjega kruha, pa se dosedaj še niso spominjali z darovi ubogih dijakov.
V Ljubljani, 8. februvarija 1897.
A. Kalan.
(Policijski stražnici) napravili bodete se v Trnovem in na Poljanski cesti.
(Iz Mengša.) Narodovemu dopisniku iz Zagorja. Izid pritožbe bivših občinskih liberalnih odbornikov proti občinskim volitvam, ki so se vršile pretočeno leto v Zagcrji, je prinesel „Narod" v soboto 30. januarja. Pogoreli so, četudi jim je pritožbo nasve-tovala, kakor se je govorilo, neka višja glava, kateri ne more „faliti". Ker je vlada priznala pritožbo neutemeljeno in ničevo, je hudo zabolelo nekater-nike, ki so morali svoje občinske sedeže prepustiti drugim. Vsled tega se je zopet oglasil redni „Narodov" dopisnik in dal duška svojej jezici s tem, da mi opetovano „iz srca privošči dobro in prijetno
službo" itd. Prijatelj, če ee Vam tako zelo sline cede po prijetnih kapelanskih službah, zakaj niste tudi vi kapelan ? Se ve, da do kapelanskega naslova priti ni prav lahko, ker imajo v gimnaziji in semenišči precej redka rešeta. Tudi na Dunaju, pravijo, da je tako 1 Da sem pa srečen in zadovoljen z vsako tudi zadnjo kapelanijo v škofiii, vem sam popolno dobro tudi brez dopisnikovega večkratnega čestitanja v „Narodu". Zasluge, katere pripisuje dopisnik moji malenkosti pri zadnjih volitvah, nikakor ne pripadajo meni, marveč zavednim volilcem, ki so pokazali dejanski svoje nezaupanje liberalnim narodnim kričačem. — Kako sem „ruval in delal zgago narodni stranki" poročala sta večkrat „Slo-venec" in „Glasnik" popolno objektivno; tudi „Narod", a vselej po svoje t. j. v pristno lib. duhu, kakor znajo le zagorski možje nadahnjeni in pijani eocijaldemokratnih nazorov, katere so in jih še vedno z besedo in dejanjem zagovarjajo. Da bi trobil
v	vaš rog, bili bi popolno zadovoljni, naj bi počel karkoli, kar mi je precej s početka osebno zatrjeval vaš slavnoznani narodnjak, češ „le z župaikom ne in z ajmohtom t. j. s katol. delavsko družbo, potem se bomo prav dobro zastopili I" A ko sem mu prijazno pojasnil svoje protiliberalne in protisocija-lietične nazore, mi je pokazal svoje soc.-demokratično narodno lice rekši: „Skozi Loko hoditi jim ni varno, pri nas je kamenje doma". To je bil začetek zgage. Edo je pričel in kako ? Koliko zgago ste delali pred zidavo katol. delav. doma ? „Pet metrov v zraku bo stala", „saj bodo bombe kmalu vse razbrskale", se je slišalo večkrat od vas in socijaldemokratov. In s takimi možmi naj bi se pečal in pustil, da počno, kar se jim poljubi ? Glede slovenskega poštnega pečata sem se res izrazil v „Slovencu" z željo, da bi
vi	patentirani narodnjaki takoj pokazali evojo narodnost in velikanski vpliv, ki ste ga neki imeli do najnovejšega časa. Da bi se „poganjal za njega z meni lastno odločnostjo", se ne spominjam, ko bi bil še pri vas, bi se gotovo že in še, кег spoznam to kot opravičeno in pravično zahtevo. Tudi za našega se ne bojte 1 Glede poročil o živinskih semnjih vprašam dopisnika: Zakaj postavlja g. Zimmermann svoje piskre pred vežna vrata ? Za to, da jih ljudje vidijo in kupujejo. Zakaj prinašajo časopisi, tudi „Slovenec", poročila o semnjih? Za to, da kupci vedo, kje se dobi lepa živina, in da kmetovalec bolje proda. Meni „Narodov" dopisnik, da je časopisje le za politiko iu da opisuje, kako se je tu in tam plesalo, kako se je mlatila prazna slama s cepci liberalnih fraz za mili slovenski narod ? Kedor se spodtikuje nad takimi poročili, kaže, da ve toliko o kmečkih razmerah in težnjah, kakor lažnjivi Kljukec o deveti deželi, in da ne privošči kmetu, da bi svoje živinče nekoliko bolje prodal, ker pride več kupcev.
—	Kedo se je bolj požrtvovalno trudil za zadnje občinske volitve, videl je vsakdo lahko v gostilni pri E., kjer je tekla mrzla in gorka pijača na račun moža, ki je rekel : „Le pijmo ga, naj me stane sto goldinarjev, zmagati moramo". O drugih grožnjah in obljubah za sedaj molčim. Morete dokazati, da je nas stala volitev le 1 belič? — Glede „novega občinskega nemčurskega odbora", kakor ga imenuje dopisnik, omenim le, da so bili poleg gg. župnika in Milača na novo izvoljeni sami pošteni domačini, kmetje, namesto liberalnih tujcev. In ti pošteni kmetje so menda sami nemčurji, ker niso dali niti peueza za nemški šulferajn, mej tem, ko je od prejšnjih zloglasna blagajna prejela že petake ? — Druge nemško misleče može ste pa sami volili pri predzadnjih volitvah in strobili v svet, da je Zagorje dobilo „narodno lice". Pa tudi pri zadnjih volitvah so vaši pristaši glasovali za nemško misleče može, katerih število je v novem odboru za jedno manje kakor v prejšnjem „se slovenskim licem". Moža slovenska, gg. Zimmermann in Mauer, zakaj pa nista prišla volit, preje sta pa tako agitirala. To za danes. Prihodnjič še kaj. Dolžan ne maram biti, kajti spominska knjižica je še vedno danes na razpolago.	Tomaž Rožnik.
(„Leonova družba") v Ljubljani ima sedaj 15 ustanovnikov, 61 rednih in 41 podpornih Članov.
—	Vsprejemnice razpošlje ravnateljstvo članom ob jednem s „Katoliškim Obzornikom".
(Na včerajšni mesečni sejm) so prignali 928 konj in volov, 221 krav in 41 telet. Kupčija z voli je bila dokaj živahna, ker jih je veliko pokupil neki kupec z Moravskega. Konje in krave so srednje dobro prodajali.
(Iz Žirov nad Idrijo) se poroča: Dne 2. febr. t. 1. priredilo je tukajšno bralno društvo veselico,
katera se je vršila po tem le vsporedu: Gledališka predstava: „Nemški ne znajo". Burka v enem dejanju. Spisal Jak. Alešovec ; vršila se je jako dobro in občinstvu v zadovoljnost. Gg. igralci bili so na-sleduji: Korena, vaščanskega župana igral je hvalevredno Jože Dolenjski; njegovo hžer Reziko igrala je gospica Ferbarjeva Katica izvrstuo. Grilec, pod imenom Kordan, čevljar iz Korit; Robat, uraden sluga, čevljar iz Korit, jako dobro. Trije vaščaui Janez, Jože, Tone; prvega je igral Ivan Ledinski, druzega štacunski Pepi in tretjega sobni slikar Ivan Žirovski; vsi trije izvršili so svoje uloge jako dobro. Poročnika je igral trgovski pomočnik g. Molan Ovale vredno in občinskega pota igral je Brezenčanov France povoljno. Po krepkem in vspodbudnem govoru gosp. predsednika, kateri je Častil Valentina Vodnika kot pesnika, pisatelja in novinarja, je bilo sreCkanje. SploSna želja se čuje, da naj bi se kmalu zopet priredila kaka gledališka predstava, za katero
bi se občinstvo jako zanimalo.
*
* *
(„Kmetski list" — „Bauernzeitung".) Iz Celo v c a, dnč 5. febr.: Poročal sem Vam že o zviti nakani naših bauernbundarjev, da hočejo izdajati svoj list „Bauernzeitung" tudi v slovenskem jeziku, in tako nastavljati Slovencem limauice, da jih spravijo v nemčursko-liberalni tabor. Krstili so svoj nestvor „Kmetski list". Slovensko ime bode takisto slepilo, kakor nemško, ker list bode vse prej, nego v korist kmetom. Sedaj razpošiljajo zaupna vabila na naročbo ter rotijo svoje nemške (!) in slovenske (!) somišljenike, naj nabirajo naročnike in gmotno podpirajo novi list, ki bode izhajal dvakrat na mesec ter stal na leto 1 gold. 40 kr. Vabilo mrgoli starih fraz in znanih napadov na slovensko „klerikalno" stranko. Najzanimivejši pa so podpisi. Kot „odbor" novega lista so namreč podpisani : Dr. M. Abuja, odvetnik ; lutranec Bud. Ber-činger, tiskar; J. Krasnik, t. j. tisti, ki je na zadnjem našem shodu v Borovljah zatrjeval, da je „slovenski naprednjak" (1!) in „antisemit". Dalje posestnika St. Kulterer iu A. Wieser tor deželni knjigovodja (sic 1) M. Obiltschnig (!). To je torej izbrana šestorica, ki hoče nas Slovence pobijati s pomočjo slovenščine. Da je med njimi večina slovenskih odpadnikov, temu se ne čudi, kdor pozna naše koroške razmere. — Kakor smo že zadnjič pouderjali, povdarjamo z vso močjo tudi danes: Sedaj je na vseh slovenskih rodoljubih, d a se z v s o m očj o zoperstav-ljajo novemu drznemu početju in to najbolj s tem, da gmotno in duševno podpirajo „Mir". Torej na delo! Ne udajmo se in naj pridejo nad nas tudi s „Kmetski m listom!"
(Slepar.) V Beljaku je te dni neki slepar, stanujoč v hotelu, z zvijačo dobil od pismonoše brzojavno poštno nakaznico za 50 gld. Ko se je pomota pojasnila, je bil slepar že odnesel pete. Isto je storil v Mariboru. Slepar je baje žid ter šopa.
(Štajerski deželni zbor) je imel v petek sedmo sejo. Posl. Lenko in tovariši so nasvetovali, da naj dež. odbor takoj prične priprave za ustanovitev javne bolnice v Slovenjem Gradcu in še v tem zasedanju dež. zboru predloži primerne predloge. V vinorejski odsek so bili izvoljeni: Haring, dr. J u r-t e 1 a, Kodolič, dr. Kokoschinegg, Kurz, Lenko, Moscon, Ornig, Beitter, R o b i č, Stallner in grof Stiirgkh. Poročilo dež. odbora glede premembe dež. vol. reda se je izročilo posebnemu odseku 12 članov. Prihodnji teden bode volitev dež. odbornikov.
(Z Reke.) Zadnje dni pretečenega tedna bili so burni za Reko, bile so namreč volitve v mestno zastopstvo. Borili sta se dve stranki, avtonomna in liberalna. Obe sta sicer mažaronski, vendar hoče prva pridržati avtonomijo Reke, dočim druga popušča na korist Mažarov, kateri bi radi dosegli večji vpliv na gospodarstvo. Zdi se, da vendar začenjajo pravi Rečani spregledovati, da Mažari le bolj za-se delajo. Avtonomaši poklicali so na pomoč tudi Hrvate in Barčič se je potegnil tudi — kot mestni patricij — za avtonomijo mesta. Zmagala je avtono-maška stranka. Mej propalimi je tudi nekoliko hrvatskih renegatov. — Na drugi strani mesta, na Sušaku, bile so tudi izložene listine volilcev za hrvatski sabor, seveda sestavljene na čuden način. Pričakuje se tadi tam huda borba; najžalostnejše je, ko se treba boriti z nepoštenim protivnikom, kateri ima oblast v rokah in kateremu so dovoljena vsa nepravična sredstva. Duh mažarskih volitev vlada že
davno po Hrvaškem, a vse kaže, da bode tu še bolj poostreno. Ali bo pa iz take moke dober kruh?
(Geueral Rafael Cadorna,) ki je due 20. sept. 1870 na čelu četrtemu italijanskemu vojnemu kora zasedel Rim, je v soboto umrl v Turinu v starosti 82 let.__
Drušn^a.
(Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Podružnica za Smarie in Slatino 71 gld. 64 kr. — Gg. Ivan in Ana Bahor iu Ivan Mouutain v Ameriki 1 gld.
—	G. dr. M. Murko na Dunaju 1 gld. — Slavna posoj. v Radečah 10 gld. — G. Iv. Žmavc, kand. prof. v Gradcu, 5 gld. mesto venca ob smrti gospi Pregl v Brežicah. — Slavna prva dolenjska posojilnica v Metliki 5 gld. — Zbirka „Slovenca" po č. gospodu, kanoniku Kalauu 18 gld. — Ženska podružnica za A]dovščino in okolico 70 gld. — Gospod Fr. Sliber v Selcih 5 gld., nabrane na novi maši č. g. Ben-veuuta Habjana. — Dva narodnjaka v Novem Mestu, prvi klerikalec in drugi liberalec, sta darovala skupaj 21 gld. — Podružnica v Radovljici po S. Firea^erju 18 gld. in g. odvetnik dr. J. Vilfan 5 gld. — Slavna okrajna posojilnica v Kamuiku 30 gld. — Od slavnega upravništva „Slov. Lista" 3 gld, katere je nabrala g. J. D. — Gospod Jožef Juh v Ljubljani 70 kr. — Moška podružnica v Kranju uovoletne odkupnine 34 gld. — Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem. „Živi, živi, duh slovenski !"
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Hrvatsko slovensko pevsko društvo „Sloga".) Ideja vzajemnosti slovanskega visokošolskega dijaštva v Gradcu vodila je do ustanovitve hrv. slov. pevskega društva „Sloge", katera ima namen s slovansko pesuiio iu glasbo delovati v ugled Slovanstva v Gradcu. Kako si ie bila „Sloga" dosedaj v svesti dane si naloge, pričajo njeni dosedanji nastopi in uspehi vzlic temu, da se mora boriti z neugodnimi gmotnimi razmerami. Zato se obrača odbor „Sloge" do vseh rojakov, da v kolikor mogoče velikem številu pristopijo društvu kot podporni člani, ter s tem pospešujejo idejo Slovanstva v nemškem Gradcu. Doneski naj se blagovolijo pošiljati na naslov: stud. jur. Peitler Fran, v Gradcu
—	vseučilišče. — V Gradcu, 3. ifebruvarja 1897. Stud. jur. F. Peitler, t. č. predsednik ; stud. med. R. Karba, t. č. tajnik.
(Vabilo na občni zbor slovenske poeojilnicevSent-Jerueji n a D o 1 e n j -s k e m) registrovaue zadruge z neomeieno zavezo, ki bode dne 28. februvarija 1897. leta ob 31/» pop. v šolskem poslopji z nastopnim vsporedom : 1. Nagovor načelnika. 2. Račun načelstva in poročilo nadzornika. 4. Nasveti. — V Sent Jerneji, dne 2. februvarija 1897.	Načelstvo.
(SI. okrajna posojilnica v Kamniku) je blagovolila šoli v Vodicah 10 gld. podariti. Za plemeniti dar se šolsko vodstvo najtopleje zahvaljuje._
Telegrami.
Dunaj, 9. febr. Presvetli cešar je vsprejel včeraj kralja Milana v jednourni avdijenci.
Dunaj, 9. febr. Šolski odsek deželnega zbora je sklenil pozvati deželni odbor, da v najkrajšem času predloži načrt zakona, s katerim se določa, da se proglasi nemščina kot jedini učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah.
Dunaj, 9. februvarija. „Wiener Zeitg." objavlja potrjen zakon glede nastavljanja okrajnih nadkomisarjev pri okrajnih glavarstvih.
Lino, 9. febr. Deželni zbor je vsprejel proti glasovom liberalcev predlog posl. Eben-hocha, v katerem se izraža prepričanje, da po volilnem redu ne pripada korporacijam volilna pravica v skupini industrijalnih krajev in kmečkih občin.
Levov, 9. februvarija. Ministerski predsednik grof Badeni dospe jutri z Dunaja, da se vdeleži razprav deželnega zbora.
Rim, 9. februvarija. Sv. Oče, kardinali, škofje, prelatje, diplomatični zastopniki in mnogo drugih odličnjakov je prisostvovalo včeraj duhovnemu opravilu v Sikstinski kapeli po pokojnem papežu Piju IX.
Pariz, 9. februvarija. Ministerski predsednik Meline je predložil včeraj senatu načrt zakona glede preosnove sladkornega davka.
Pariz, 9. februvarija. „Agence Ha vas" poroča iz Aten: Krečanski osrednji odbor objavlja oklic na grški narod, v katerem se izjavlja, da se samo od njega pričakuje pomoč. — V včerajšnji seji poslanske zbornice so se obravnavale vse zadeve tajno.
Madrid, 9. februvarija. Ministerski predsednik Oanovas je neki izjavil, da namerava uvesti preosnove na Kubi na lojalen način, ne da bi čakal popolnega pomirjenja.
Atene, 9. februvarija. Uradni list objavlja kraljev dekret, s katerim se določa, da se pripravijo na pot vse vojne ladije. — Poročilo iz Kaneje o proklamaciji zjedinjenja Krete z Grškim se uradno potrjuje. Iz He-raklejona dohajajo zelo vznemirljiva poročila.
Atene, 9. febr. Iz Syre se poroča, da so kristijani razobesili grško zastavo ter na mnogobrojno obiskanem shodu zahtevali, da kralj Jurij proglasi Kreto za slobodno grško •posest. Tu v mestu se govori o ministerski krizi, navstali vsled najnovejših dogodkov.
Carigrad, 9. febr. V raznih cerkvah so se vršile včeraj demonstracijo proti ekumen-skemu patrijarhu. Danes se je sošla sinoda k seji, pri kateri se bo konečno rešilo pre-porno vprašanje.
Listnica upravništva:
Številka 26. „Slovenca" t. 1. nam je popolnoma pošla, toraj, žal, ne moremo nikomur postreči ž njo.
Hennebergova svila
— pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — бгпа, bela in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
25 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. N1 1
J"«» нш 1.ж*1. jA
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallčne pastile lekarja Plcoolija v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljic gld. 2—. ' 124 (50—49) 4
-e
4>
S rt 02 t—t
!
to tn o
ф
05
T3 o
£ ~
najSlstije tužne
K1SEL1NE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspohom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapilih, zaslizenju, kašlju in (Ш.)	hrlpavosti.	4 6
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
ITmrll so:
6.	februvarija. Gustav Coriary, mizarja sin, 4 dni, Go-spodske ulice 3, oslabljenje.
7.	februvarija. Anton Maček, posestnik, 40 let, Ilovca 10, jetika. — Marija Remžgar, starinarj* hči, 2 leti, Pred Prulami, baraka I., božjast. — Jožef Oblak , kovač, 21 let, Poljanska cesta 51, tuberkuloza.
Tujci.
3. februvarija.
Pri Slonu : Schutte, Elder, Rosenfeld, Braun, Braier z Dunaja. — Samuel iz Berolina. — Meset iz Zagreba. — Homann iz Radovljice. — Mikluoh iz Gorice — Graser iz Gradca. — Kladva, Dtreani iz Kamnika. — Nieder iz Šmo-horja. — Лпеу iz Trsta. — Finžgar iz Kočevja.
Pri Mallču: Kartin, Bernauer, Kraueterbliith, Herzl, Just z Dunaja. — Jugovič iz Trsta. — Senitza, Illebš iz Celja-— Stanzer s Krškega. — Sinser iz Inomosta.
Pri Lloj/du: Silbert iz Gradca. — Oblak iz Srednje
Vasi.
Pri bavarskem dvoru: Tedeschi iz Trsta — Cor-neri, Lonjur, Buzalin iz Gorice. — Sper iz Hatzfeld-a. — Fischer iz Št. Janža. — Pravisani iz Vidna. — Alberti z Reke.
Pri avstrijskem caru: Ahačič iz Tržiča. — Dolšak iz Novega Mesta. — Kovač iz Celja. — Winkler in Stein-hauser iz Paterniona. — Winkler iz Bistrice ob Dravi. — Lavti/ar s Kranjske Gore.
t
103 1-1
Bogu vsegamogočnt-mu se je v njegovem nedoumnem sklepu dopidio, mojo ljubo soprogo, oziroma dobro mater, taščo iu sestro,
gospo.
Ano Auer poroj. Bizjak
danes ob polu 9. uri zjutraj, prevideno s svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni, v 52. letu svoje dobe, poklicati v boljše življenje.
Zemeljski ostanki prerano umrle se bodo v četrtek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoludne od hiše žalosti v Wolfjvih ulicah hiš. st. 12 prepeljali na pokopališče k sv. Krištofu iu ondu pokopali v rodbinski rakvi.	/
Svete zadušne maše brale se bodo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 9. februv. 1897.
Jurij Auer, pivovarnar in posestnik, soprog. — Jurij iu Pavel Auer, sinova. — Jenny Dejak poroj. Auer, hči — Marija Tance puroj. Bizjak, sestra. — Jean Dejak, c. in kr. linijine Indije poročnik, zet.
Meteorologično porodilo.
čas opazovanja
97
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm.
T3?3
739-9 739 9
Temperatura Vetrovi po Celziju
4'0 I sr. svzh.
—2 t) 29
sr. jjvzta. si. jzah.
Nebo
pol oblačno
jasno
-■s .
I s d
Јз j a
s-*
0-0
raalom.
Srednja včerajšnja temperatura 3'2°, za 4 1° nad nor-
z dohrimi šolskimi spričali sprejmem v svojo pe-karijo dunajskega peciva.
Zsrlasiti se je osebno ali pismeno pri Henriku Lunaček-u, peku z dunajskim pecivom, Vrba ob Celovškem jezeru.	101 4_i
Vsak kašelj ) s,i popolnoma od« it i i	. \ strani I« po
Vsaka lili pa VOS t j Krause-jevem
(blagovkusna zmes). 74 10-З Zavoj 25 kr. — Dobiti je v Ljubljani v vseh lekarnah.
Jfa prodaj sta
dva križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 ,, visok, ve ja ,, 250'—
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 75 6-4
(tukaj)
jednonadstropne, z velikim skupnim dvoriščem, ki gotovih ter čistih 1О°/0 obresti «lonasajo. so zaradi družinskih razmer takoj prodati.
Več je izvedeti o tem: Cesta k južnemu kolodvoru št. II, v pritličji na desno (steklene duri) vsak dan od 12. do 2. ure popoldne.	89 3-3
Št. 4905.
Ustanova za vojaške sirote.
102 3-1
Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto
Josip Suhnl-ovo ustanovo za vojaške sirote
v znesku 37 gld. 80 kr.
Prošnie za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske vložiti je
ti o konca tek. meseca
v magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 8. februvarija 1897.
naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani. Vegove ulice 0.
99 3-1
T> n o га, j ® li a t> o r ж

Dn6 9. februvarija.
Skupni diiavni dolg v notah.....101 gld.
Skupni državni dolg v srebrn ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron ,101	.
Ogerska zlata renta 4 \.......122	.
Odrska kronska renta 4*. 200 kron . .	99	,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	950	,
Kreditne delnice, 160 gld............369	,
London vista ..........119	„
NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj,	58	.
20 mark........................11	.
20 frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci ........45	.
C. kr. cekini......................o	„
85 95 45
20 75
65 73
65 73 52 35
66
Dn6 8. februvarija.
kr. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta .... . . 4* kranjsko deielno posojilo . ... Zastavna pisma av. oer zem.-kred.banket * Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,	, juine železnice 3% ,
„	, južne železnice 5% .
dolenjskih ieleznic 4 %
149 gld. 50		fcr.
156 .	50	
188 ,	50	
99 .	20	
140 .	25	
12b .	—	
108 .	25	
112 .	25	
99 ,	25	
99 „	90	
л-iO * 177 .	10	ћ
128	25	
99 „	50	•1
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld. 50 sr.
4% srečke dunav. parobr. drulbe, 100 gld.	146	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	75
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	50
Salmove srečke, 40 gld........71	.	75
St. Genćis srečke, 40 gld.......74	„	25
Waldsteinove srečke, 20 gld. .... .	60	.	—
Ljubljanske srečke.........23	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	155
Akcije Ferdinandove eev. železn., 1000 gl. st.v,	3460
Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . .	408
Akcije južne ielezniee. 200 gld. sr. . . .	90
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba	150
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160
Papirnih rubljev 100........126
50
50 87
Kaknp ln prodaja »»akovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka galantna izvršitev narodil na borsl.
99
Menjarnična delniška družba
31 B H C u
66
WollzBile it. 10 Dunaj, limbilferitrasii 74 B.
A£~ Pojasnila '£0> v vseh gospodarskih in Dnaninlh stvareh.
potem 9 kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega >breetovanja pri popoini varnosti nnloionlb lavni o.
«OB