Listek.
61
Zgodovinski zbornik. Priloga Laibacher Dioecesanblattu. Izhaja v nedoloenih obrokih (sic!). Izdavatelj in odgovorni urednik Martin Pogaar, tiska Katolika tiskarna v Ljubljani. Naronina znaa po 50 kr. na leto. Namen novemu strokovnemu listu je z vestnim raziskavanjem zgodovinskih virov poloiti temelj kofijski zgodovini. Zatorej bode Zgodovinski zbornik zbiral e nenatisnene listine ter prinaal znamenite, v redkih knjigah ali pogreno objavljene rokopise, cerkveno zgodoviuske sestavke, ivotopise, a tudi popolne kronike posameznih fara. Pred nami lee prve tri tevilke novega lista. V njih beremo najprej listino, s katero je nadvojvoda Ferdinand na pronjo ljubljanskega kofa Tomaa Hrena potrdil vse od svojih prednikov ljubljanskim kofom podeljene pravice; dalje prinaa list jako korenito zgodovinsko razpravo Stare pisane masne bukve kranjskega farnega arhiva, in naposled temeljito oceno dr. Na^ potnikove knjige Sveti Viktorin. Vse prijatelje domae zgodovine opozarjamo na ta znameniti zbornik.
Narodna knjinica. Urejuje Anton Trstenjak. I. zvezek. V Ljubljani 1889, 231 str. Cena 1 gld. 20 kr. Vanega knjievnega podjetja se je lotil gospod Anton Trstenjak. Zael je izdavati zbirko izvirnih in iz raznih, zlasti slovanskih jezikov preloenih povestij, romanov, gledalikih iger in sploh leposlovnih proizvodov. Veseli pozdravljamo to podjetje g. Trstenjaka, ker ivo utimo, kakd tuja knjiga preplavlja slovenske nae rodbine, v katerih, dasi se tejejo za domoljubne, vekrat ne najde domae knjige. Veseli nas pa tudi, da je g. izdavatelj takoj s prvim zvezkom .Narodne knjinice sreno pogodil. Objavil je v njem izvirni roman Pobrat i m i, ki ga je spisal g. dr. Jos. Vonjak. Bralci naega lista poznajo g. dr. Vonjaka iz prejnjih letnikov kot jako ljubeznivega pripovedovalca; tudi irim krogom narodovim se je g. dr. Vonjak priljubil s svojimi iz preprostega naroda zajetimi povestimi, v katerih takd lep<5 opisuje vrline in napake kmetskega naega ljudstva In zdaj nam g. dr. Vonjak tudi v svojih Pobratimih podaje lepo in zanimivo povest, v kateri nam ivo slika razvoj socijalnega ivljenja in politinih bojev zadnja leta po slovenskem tajerji. Za danes samo opozarjamo vse prijatelje slovenskega leposlovja na Trstenjakovo Ndrodno knjinico in zlasti na Vonjakove zanimive Pobratime, o katerih hoemo o priliki e posebej govoriti. Narodna knjinica se prodaje samd v lepo vezanih izvodih, kar moramo e posebno odobravati.
Odlikovanje slovenskega uenjaka. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je uenega rojaka naega g. prof. dr. Gregorja Kreka v Gradci imenovala za svojega dopisu-joega lana. Iskreno estitamo !
Nektera duhovna opravila. Labaci 1888. Sumptibus et literis successorum Blasnik Pod tem naslovom je izla knjiga, katero, kakor kae e napis, naj bi rabili v prvi vrsti duhovniki. Pri prvem pogledu mi je ugajala ta knjiga zelo, kajti oblika, popir, tisek vse je tako pripravno in lino, kakor si morem eleti no, znano je pa tudi, da nam novega cerkvenega obrednika res treba. O vsebini omenjene knjige, o razvrstitvi in slovnici pa moram rei javno nekaj besed.
Da je nae slovensko ljudstvo verno, svedoi nam naa prebogata knjievnost z nabono vsebino Redka je hia brez pratike, a e redkeja brez molitvene knjige. Zato pa moram grajati oitno, da so ba najrazirjeneje knjige pisane v slabi, da, v pravi rokovnjaki sloveuini. Dandenanji hoe biti e .vsakdo pisatelj, dasi o slovnici nima morda niti pojma. To velja tudi o knjigi Nektera duhovna opravila. Pisatelj te knjige ni objavil svojega imena, kar je isto prav, kajti lovorik si ni pridobil s tem delom in morda mu je oitala vest, da slovnice ne pozna, zato je ostal prikrit.
02
Listek.
Vsebina omenjene knjige kae najvejo nedostatnost. Knjiga ima dva dela: i. pars prior in 2. pars posterior s pristavkom appendix. Izvirno je e to, da ima knjiga slovenski napis in latinsko razdelitev. Prvi del nam podaje uavadneje molitve, molitve ob posebnih prilikah in potrebah. Drugi del podaje navod, kako je pokopavati mrlie in kako se vre" razna blagoslovila. Pristavek obseza misijonske pesmi, molitve po mai in pri obhajilu bolnikovem. udim se, da urednik te knjige moli o najpotrebnejem svetstvu, o sv. Krstu, govori pa o pogrebu, ki po nai ve"ri ni tako potreben. udim se, da urednik bolnika obhaja, ne privoi mu pa maziljenja s sv. oljem in pa papeevega blagoslova. Kaken namen ima torej ta knjiga, jaz ne uganem in-morda e kdo drugi ne.
Razvrstitev vse knjige in posameznih molitev z ozirom na jezik kae res pravega slovanskega duha urednikovega. e je molitev napisana v treh jezikih, imeti mora prvo mesto jezik latinski, drugo nemki in napdsled bodi slovenski. Za tako odlikovanje moramo biti res hvaleni.
Kar se tie slovninih napak, dovoljujem si navesti nekoliko vzgledov. Pisatelj rabi: tavent, manjkalo, gnada, egnana, procesija, tura, marternik itd. tujke, za katere imamo tako lepe domae izraze. Dalje ne pozna razlike med dovrnimi in nedovrnimi glagoli: zgodi se tvoja volja (str. 3. v. 15.), Bog, od katerega pridejo sv. elje (str. 36. v. 27.), upam in se zanesem (str. 5. v. 7.). Vzgledi nedoslednosti: jedenkrat stoji: po kriz, potem zopet po kriz, asih: kateri vasih: ne/Steri; zopet: Lavren/, Vincen/ a tudi: Gervazz, Protazz, milost in gnada. Pisatelju je neznano, kdaj naj pie z in kdaj iz. N. pr.: z oblija v oblije gledati (str. 5. v. 12.); varuj jih iz Siona (kaj je Bog v Sijonu?!); kruh z nebes si jim dodelil (ali ne iz nebes ?!) Ne vem, emu rabi pisatelj: doli je el pred pekel . . . gori je el v nebesa . . ? Besede: ravno, (eben), dopasti, (gefallen) priajo same, da niso nae, Napano je pisati: slonokcrteni, osramoeni, zelLfe, sile sem kriv. Neodpustno pa je, da pisatelj ne razlouje spolov pri sklanji: narvej? dobrota (str. 5. v. 20.), vrata nebeka (str. 24. v. 9.), pravina dela (str. 32. v. 23.) srca vdam? (str. 33. v. 1.), zani . . . nae dejanje in spremljaj ga s svojo sv. pomojo (str. 37. v. II.), tvoja iba in tvoja palica ste me tolaila (str. 43. v. 3.) itd. Napano je: oh, obrni tedaj (str. 30. v. 3.) mesto: torej. Kaj poreko nekateri bralci o oblikah duhoven (mesto: duhovnik), kot zadoleni podlo/ (mesto: podloniki), Izraelove razkropljen (str. 38. v. 17.), z vsemi izvoljenimi dosei (str. 21. v. 22.), "kliejoega, ljudstva (str. 36. v. 14.). Ali je to slovensko: daj, prosimo, da njo za nas prositi utimo . . . ., ker je iz tvoje volje cesar postal . . ., da nam zanes?, prosimo te, uslii nas . . .
Dosti! Navedene napake kaejo zadostno, kolika je nedostatnost pri knjigi Ne-ktera duhovna opravila. Take in jednake napake se irijo med mili na narod leto za letom po knjigah, katere ljudstvo najee prebira! Ako bi te vrste vplivale na paznost naih pisateljev pri spisovanji nabonih knjig, potem sem dosegel namen svoj.
/.
Muzejsko drutvo za Vojvodino Kranjsko je minulega leta po oblastveno potrjenih pravilih prevzelo nalogo vsestranski gojiti deeloznanstvo, pomnoevati v deelnem muzeji znanstvene zbirke, prirejati dotina predavanja ter z izdajo letnega izvestja iriti in pospeevati deeloznanstvo v krogih vseh omikancev. Drutvo je to svojo nalogo tudi po moi zvrevalo in sme se zarad mnoge hvalevredne udelebe obinstva zadovoljno ozirati na veletno svoje delovanje. Jednako je nekdanje historino drutvo z velikim vspehom preiskavalo deelno zgodovino in vsi strokovnjaki spoznavajo njegova od leta 1847. do 1868. priobena poroila za izvir visoke vrednosti, iz katerega se zajema znanje kaj bogate prolosti kranjske deele. Zal, da so neugodne okornosti prisilile obe drutvi ustaviti delj asa delovanje; razven tega je historino drutvo pred nekaterimi leti z
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si