Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 31. marca 1937
Stev. 72 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^РЦ^^	^ ^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub*
25 Din, za	^Mf ^^	^^^	W	^^^ ^	Ijona
etvo	- ne- ^^^^^	Ш	^^^ Ш Н|	Ш^Ш	^ 10.544
^^^ Ш fj шш t пм №■» ш
inozemstvo 12PPm ^^	Ј^Ш ЈН ^М ЈД|	Ш ^HV flgj»	ШИ	Praga-Du naj 24.797
Uredništvo je v ^^JL^ ^^^^^	ЈЛвШ^Л é	ЖшмГГ ^^„Ц^	Uprava: Kopi.ar-
Kopitarjevi ul. 6/111	^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj; razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Tri okrožnice
Velikonočni čas leta 1957 nam je prinesel iri slovesne dokumente krščanske vere in prepričanja v eni najbolj kritičnih dob našegu kulturnega sveta: okrožnici papeža Pija XI. o komunizmu in o nemškem nacionalizmu ter okrožnico v tolažbo katoličanom v Mehiki, ki že več ko pno desetletje s tolikim junaštvom prenašajo najhujše preganjanje.
Okrožnica proti boljševizmu, ki ga sedanji poglavar katoliške Cerkve razgalja vdrugič, sc obrača proti popolnemu in odkritemu brezbo-štvu. Dokazuje, da človeške družbe ni mogoče urediti na podlagi ateizma, ki obenem s stvari-ieljskim Duhom taji vso duhovnost, ves duhovni svet in vsako, na brezpogojnih, minljivosti časa in različnosti proetora ter narodov, kakor tudi gospodarskih procesov, odtegnjenili temeljih zgrajeno moralo, ki ne veže samo posameznika, ampak tudi vse in vsako družbo. Komunizem, ki vsuko duhovno dogajanje izvaja iz gmote in njenih izprememb, ne more ustanoviti človeškega občestva, ki bi zadovoljilo razen snovnih potreb tudi duševne tn duhovne potrebe človeka in njegove moralne zahteve in težnje, ki ee s časom in materialnimi razmerami ne menjajo, ker so iz večnosti in v večnost težijo. Na podlagi »morale«. ki se obenem s časom, klimo, načinom gospodarskega proizvajanju in razdelitve gmotnih dobrin ter drugimi snovnimi procesi menja kakor da je samo nekak »odsvit« materialnih izprememb, ni mogoče zgraditi nobene trajne družbe in mora brezbožni, ker antiduhovni boljševizem dosledno vesti v anarhijo, če se noče vrniti k duhovnim podlagam človekove in družbene eksistence ter namena, ki je nad vsako materijo in nad vsakim njenim dogajanjem. Za tiste pa, ki nočejo ali pa v veliki večini elučajev zaradi vabljivih gesel komunizma, ki mu jc lahko izrabljati bedni položaj od sodobnega velekapitalizma izrabljane množice, ne morejo jasno videti, kam bi človeštvo končno privedel, velja papežev opomin, naj vsaj premislijo vse zle posledice, ki jili je ta socialni sistem po svojem dvajsetletnem obstoju rodil tam. kjer ima na poti svojega uresničenja najslabšo točko odpora, to je v Rusiji, v kateri, kakor nam je pred kratkim zopet avtentično povedal odličen angleški socialist, živi delavec najslabše na vsem svetu, čc izvzamemo edini Kitaj, v Rusiji torej, kjer celo francoski komunist Gide ni zapazil niti sledu kakšne državljanske svobode in kjer jc eejo kmet, ta steber narodove neodvisnosti, še hujši suženj, nego je bil pod carističniin režimom. Najmočnejša nota papeževe antikomunistične okrožnice |>a jc v poudarku, ki zadene državnike buržuazne L v rope, da nehote sumi podpirajo ta družbo razdirajoči nauk, ker menijo, dn bodo s prilugodcvanjcm in laskanjem onim, ki so jih doslej izkoriščali in jili še. kolikor le morejo, rešili svoj položaj v družbi. Opomin papeža je 6ilen in ni vzbudil samo splošne pozornosti, ampak bo imel brez dvoma tudi svoj moralni vpliv predvsem v pozitivnem smislu, da bo začela Lvropa resno in temeljito delati na potrebni socialni reformi od kapitalizma do dna razmajane družbe, če ni državnikov in politikov žc zapustil ves zdravi razum in instinkt živ-ljenja.
Nič manj pomembna ni okrožnica Pija XI. o nemškem nacionalizmu. Saj vemo, da ta nacionalizem, ki so ga nasprotniki krstili fašizem, danes resno in z močjo' zelo nalezljive projia-guncle zlasti mod mladino, ki je globoko razočarana nad lažnjivimi obljubami marksizma, konkurira komunizmu, katerega se je danes prijela prava epidemična peilioza strahu pred fašizmom, tako da že katoličane vabi v svoje vrste proti »skupnemu sovražniku«. Katoličani seveda gledamo oba ta pokreta z enakim globokim skepticizmom in ju enako zavračamo, kolikor nasprotujeta temeljnim resnicam in etičnim podlagam krščanstva. Papež pravi v svoji anti-nacionalistični cncikliki z vprav monumcntul-nimi besedami, da je »Bog dal človeštvu svoje moralne zapovedi, ki so neodvisne od časa in prostora, otl rase in kraja. Kakor božje solnce obseva brez razlike ves človeški rod, tako njegov zakon ne pozna ne predpravic ne izjem. Vladajoči in vladani, mogočni in slabi, liogatini in reveži so enako odvisni od njegove postave. Zato je največje krivoverstvo, govoriti o nacionalnem Bogu, o nacionalni religiji in liaci oualni etiki.« Herezija jc tudi tajili vrednost stare zaveze, češ da jc le izraz judovskega dnlia, ker to ni res. Pač jc stara zaveza nastala med Judi, ker sc je v njihovi bogati, ostri in globoki duševnosti razodela resnica na posebno jasen način, ki jc segel tik do vrhov popolne religiozne resnice, toda sc je dopolnila po novi zavezi v razodetju Sinu božjega samega, zaradi česar se mora gledati samo v zveži z Njim, ki ga jc judovsko sveto pismo predoznanjalo ter jc bilo zato seveda tudi nepopolno v toliko, v kolikor jc bilo prilagodeno jjojmovanju in nra-vii tega svojevrstnega nuroda. ItTlztegniti tako zvanc zahtevke krvi in ruse na dokumente božjega razodetja, ki jc namenjeno vsem narodom brez razlike — dopolnjujoč njihove narodne ra/like med seboj v enoto krščanske miselnosti, v kolikor so pozitivne, dočim sc obrača zoper vsako zlo in nepopolnost, nuj sc nahaja med tem ali onim narodom — sc pruvi naravnost kleti Boga, ga ponižati in delati proti Njemu. Isto \elja za Cerkev, ki vse narode združuje v božji resnici, potrjujoč vse, kar je v njih naravno dobrega in dobro nstvarjajočega, medtem ko sc bori zoper vsako zlo, ki se skriva pod navidez nacionalnimi krepostmi moči in sile ter nasilja, delujočega zoper duhu. Cerkev nikakor nc taji velike vrednote krvi, tclc*a, narodu, domovine in naravnih nacionalnih dobrin. ne taji naravne morale in nujnosti narodne diferenciacije v padlem stvarstvu, temveč jc v zgodovini vedno dokazovala, kako veliko pomoč in oporo nuja vsakemu narodnemu posvetnemu vladstvu, ker mu kaže njegov nadnaraven cilj in pomen v končno odrešenje človeka in* človeštva, če deluje v soglasju z nadnaravno krščansko vero in Cerkvijo. Odločno pa sc Cerkev mora obračati in obrača proti
Nadaljevanje uvodnika na 2. strani!
Papež o obnovi Mehike
Duhovsčma - Katoliška akcija - Socialno delo - Mladina
V	razdobju 14 dni je izšla sedaj že tretja papeževa okrožnica, ki je posvečena katoliški Cerkvi v Mehiki. Okrožnica z dne 14. marca, torei na pasijonsko nedeljo je izšla okrožnica o položaju katoliške Cerkve v Nemčiji. Dne 19. marca, na praznik Sv. Jožefa, ki je patron katoliške Cerkve, je izšla okrožnica o komunizmu. Sedanja o Mehiki nosi datum velikonočne nedelje ter hoče očividno s tem označiti upanje sv. očeta, da Cerkev v Mehiki vstaja k novemu življenju.
Sedanja okrožnica je razdeljena v več poglavij. V prvem govori sv. oče o poslanstvu duhovščine ter o neobhodni potrebi, da bodo duhovniki skrbno vzgojeni za njihov sveti poklic. V drugem poglavju našteva sv. oče socialni delokrog katoliške cerkve, kjer naj dobro in smotreno vzgojeni katoliški laiki pomagajo pri razširjanju in utrditvi vere ter pri velikem socialnem delu, ki pripada katoliški Cerkvi. V tretjem poglavju govori sv. oče prav prisrčno o mehikanski mladini ter navaja načela, po katerih jo je treba vzgajati, da se bo izognila nevarnosti, ki jo obdajajo in da bo v bodočnosti nositeljica velikega duhovnega in socialnega preporoda.
Poslanstvo duhovščine
V	prvem poglavju se sveti oče najprej zahvaljuje mehikanekim škofom in mehikanski duhovščini, da so v hudih časih vztrajali, da so bili zmožni junaških žrtev, samo da bi mogli v najtežavnejših okoliščinah opravljati svojo dušnopastir-sko službo med narodom, ki ga je zadela šiba verskega preganjanja. Sedanje težave in sedanje trpljenje pa so nada, da bo bodočnost, ki bo iz tolikih žrtev zrastla, boljša za blagor mehikanskega naroda. Ker je torej trpljenje Mehike pokazalo, da je bil ravno duhovniški stan na mestu, je to migljaj božje previdnosti, da naj škoije v bodočnosti polagajo največjo važnost na vzgojo duhovščine, ki naj postane v svojem življenju svetniška, po svoji umski izobrazbi pa na najvišji višini. Sv. oče daje potem škofom navodila, kako naj na osnovi__svoje prejšnje okrožnice »Ad Catholici Sa-cerdotii«, kjer je v podrobnosti obrazložil svoje želje o vzgoji dobre in izobražene duhovščine, ki je v sodobnem svetu neobhodno potrebni, da bo Cerkev mogla opravljati na vseh področjih svoje neminljivo božje poslanstvo.
Sodelovanje vernikov v Katoliški akciji
Ker pa duhovnik v svojem poklicnem delu ne more storiti vsega, v kar je katoliška Cerkev v sodobnem evetu poklicana, da opravi — ker sam osebno na mnoga področja javnega delovanja sploh ne more in po predpisih cerkvencgu prava tudi ne sme prehajati — je za versko obnovo Mehike, kakor sploh vsake druge dežele, neobhodno potrebno sodelovanje dobrih laikov, ki bodo prevzeli nase velik delokrog socialnega udejstvovanja, ki ga želi katoliška Cerkev opraviti. Sv. oče pravi, da je način sodelovanja katoliških laikov žc točno obrazložil v svojih okrožnicah o katoliški akciji, predvsem pa v okrožnici »U b i A r c a n o D e i« in opozarja škofe in duhovnike, naj ta navodila še enkrat prečitajo in jih skrbno preštudirajo in se po njih ravnajo. Načela Katoliške akcije so jasna, so priprosta in imajo namen pravilno usmerjati versko navdušenje duhovščine in vernikov. Seveda se naj škofje pri vzgoji duhovnikov, kakor tudi duhovniki pri izberi laičnih sotrudnikov ne ozirajo toliko na niihovo število, kakor na njihovo sposobnost in na njihove duševne vrline. Saj je od prvih začetkov, po zgledu ustanovitelja samega, Cerkev nastala, se razširjala, ra>stla in končno ves svet objela le s maloštevilnimi sodelavci, ki so v apostolstvo njenih naukov položili vse svoje žrtve in tako znali usmerjati vest ljudskih množic. Ravno tako, kot pri duhovnikih je treba tudi pri sotrudnikih Katoliške akcije imeti pred očmi,
da jim je treba najprej dali vzorno duhovno vzgojo in trdno notranje življenje, kajti apostolska gorečnost izhaja iz teh osnov in na ta način bodo oni usposobljeni, da najprej sami sebe obvarujejo pred nevarnostmi krivih potov, od katerih hočejo pozneje odvajati druge.
Socs'aîne naloge Katoliške cerkve
V drugem poglavju govori sv. oče o socialnih ustanovah katoliške Cerkve, to pa s posebnim ozirom na mehikanske razmere ter je treba njegove besede vzeti kot očetovski migljaj, da se morajo mehikar.ski duhovniki in katoliški laiki posvetiti reševanju perečih socialnih nalog — dolžnosti, ki se je do sedaj niso v polni meri zavedali — ako hočejo v bodočnosti svojo deželo obvarovati pred tako strašnimi preizkušnjami, ki so jih zadnja leta doletele. Vzgoja dobre duhovščine in požrtvovalnih katoliških laikov mora imeti gotov ramen. Ta namen pa je, da se obnovi ves mehikanski narod v luči vere in da se uveljavijo osnovni zakoni katoliške vere, ki so zakon ljubezni in zakon pravice.« Katoliška akcija, ki ima nalogo vzgojili ljudi, ki bodo sposobni, da se bodo brigali tudi za socialne potrebe naroda, in to po smernicah, ki smo jih dali v prejšnjih okrožricah, seveda ne more iti tako daleč, da bi prevzela odgovornosti v čisto tehničnih, denarnih in gospodarskih vprašanjih, ki ležijo izven njenega pravega območja in tudi izven njenega končnega cilja. Poseben položaj Mehike pa nalaga ludi na tem polju obširne naloge, ki pa morajo imeti, če tudi posvečene kmetijskemu vprašanju, vprašanju de'ilve veleposesti, vprašanju industrijskega in kmelskega delavstva, vedno za cilj, da v prvi vrsti branijo, odnosno dosežejo duhovno dobrobit ljudstva.
Nalo sv. oče v podrobnostih našteva socialna vprašanja, za katere se morajo duhovniki, kakor katoliški laiki skrbno pobrigati, da bodo čim hitreje in čim bolj uspešno rešena. Semkaj spada agrarno vprašanje, nadalje nujnost, da se ogromna vele posestva zmanjšajo in .;*no neobhodna pot-eba, da se izboljšajo pogoji za človeka vredno življenje delavstva in njihovih družin. Razume se, da morajo tudi tukaj stati neokrnjeni osnovni principi, kot je recimo lastninska pravica, a tudi tukaj se je treba spomnili, da splošni blagor če-stokrat nalaga potrebo, da se tudi takšne pravice zmanjšajo, ker tako zehleva socialna pravica. Katoliški duhovniki in laiki morajo, pri vsem spoštovanju, ki ga moraio izkazovati dostojanstvu človeške osebnosti, biti neuslrašljivi borci za to, da se nepravični in človeka nevredni življenjski pogoji, kjer obstojajo, odstraniio. Razume se, da ta dolžnost ne opravičuje nikakega nasilja in da nc dovoljuje hitrih in nasilnih sprememb, ki imajo navadno še hujše posledice za socialno življenje ljudstva, kot je bilo poprej.
S posebnim poudarkom nalaga sv. oče Mehikancem dolžnost, da pomagajo u Ii o a e m u d e -I a v s t v u . ki zaradi svojega socialnega pomanjkanja iu zato, ker njegove pravice niso zaščitene, z lahkoto postaja plen protikršruiiske propagande, ki obljublja razne gospodarske ugodnosti, ali jih dejansko odvaja samo proč od Bogu iu j » r « t c ■ <>d Cerkve, gospodarskih ugodnosti jia jim ne dajo.
Delavca morate ljubili, pravi sv. oče, toda ljubiti ga morate dejansko in ga murale podpirati materijalno iu duhovno. Materijalni) na ta način, da nui stojite ob strani povsod, kadar išče svoje socialne pravice in da si izboljša svoj življenjski položaj, duhovno pa na ta način, da ga notranje krepite, da se ne bo vdal v svojem boju za kruli izključno lo blagovnemu poželjenju iu lako olo|iol za Boga. Sv. oče nadalje priporoča skrbi katoliške Mehiko položa j podeželskega k in e t s k e g a delavstva. ki v prvi vrsti zahteva takojšnjega izboljšanja. Semkaj spadajo tako imenovani Indijanci,
tn so milijoni in milijoni duš, ki so bilo po Kristusu odrešene, po njem vam v dušno pastirstvo dane in o katerih boste vi nekoga dno dajali pudrob-nostni odgovor. So to milijoni in milijoni ljudi, ki živijo v strašni hodi. ki nimajo nili najnujnejšega, da hi pokrili svoje potrebe, da ne govorimo o potrebah, ki jih zahteva dostojanstvo človeško osebe. Naučite se krščanske ljubezni in pustite, da vam preide v nioso in kri. vcepite to ljubezen duhovnikom in katoliškim laikom, pustite, da so v vas razvije in vas vse ruzvnaiiie, da boste tako sposobni. da odpoinngate trm revežem.«
Potem, ko je sv. oče s tolikim poudarkom naložil Mehikancem delo na socialnem polju in jim v podrobnostih naštel področja, kjer morajo začeti z vso vnemo delovati, jih opozarja v naslednjem odstavku na študirajočo m I a d i n o . v katero sv. oče stavlja vse svoje tiade. da se bodo v Mehiki kdaj razmere zboljšale.
Obramba nedolžnih o treh
V tretjem poglavju govori sv. oče o n hrambi mladino, ki jo imenuje nedolžno. Na tem polju ležita ua vesti mehikanskih katoličanov dve v o I i k i dolžnosti. Prva jo negativna in obstoji v toni, da si morajo na vso narine prizadevali, da mladino odvajajo od brozvorskih dušo razrušujočih sol. druga pa jo pozitivna iu obstoji v (om. da ,io treba poskrbeti, da bo mladina dobila pravi verski poduk, .lo to. tako nadaljnjo papež, osnovni in glavni problem, ki sloji prod nichikniisko cerkvijo, problem, ki mu jo treba posvetili vso apostolsko pozornost.« Duhovniki in katoliški laiki morajo, sv. oče to podčrtava, in o r a j o ohraniti z a II o g а in za O r k p v lo mladino, ker lin iz njo vzrnsla nova Mehika. I Sv. oče pristavlja, da nui jo ravno mladina naj-! bližje njegovemu očetovskemu srcu in da inu njo-' na bodočnost povzroča tndi najtežjo skrbi. V Mehiki .jo mladina izpostavljena nevarnost i m brož-vorskogit in nemoralnega tiska, proti versUi propagandi. kar vso vlaga v njena nedolžna srca strup, ki polagoma umori du-o 1er jo privede do odkritega odpada oil Kristusa. Zopol ponavlja oče. da jo ludi v ho.iii za mladino za njeno krepost in čistost Katoliška akcija lista, katero delo, ako so bo pravilno izvajala, najbolj ii-pe-no. da so mladina obvaruje prod zavnilni-l vmii iu da se ohrani Kristusu.
Splošna dušnopasfirska navodila
Na koncu okrožnice poudarja sv. oče nekatera načela z.a javno lidejslvovanje Cerkve, odnosno duhoviiištva iu Katoliške akcije, kajti krščansko življenje ni izključno samo notranja stvar duše, ampak se mora razvijali tudi na zunaj z otipljivimi sredstvi vnanjega življenja. KatoINka Cerkev je družba živili ljudi in potrebuje za naraven razvoj svojega življenja tudi zakonito svobodo v svojem delovanju. Njeni verniki |ia imajo pravico, da v civilni družbi (državi) najdejo vso možnost, da živijo v soglasnosti z zapovedmi svoje vesti. Iz. lesa sledi, da so katoliški državljani v trenutku, kadar jim odrekajo najosnovnejšo svoboščine verskega udejstvovanja. no morejo ukloniti in to mirno naso sprejeti, odnosno svojim pravicam se odreči. Njihov klic po toli osnovnih svoboščinah naj nikdar no umre, ali bo glas. naj bo po okoliščinah včasih zmernejši, včasih glasnejši, toda umolkniti nikdar no sme.
Sveti oče |>onuvlju nn koncu nekaj osnovnih načel iz katoliške inoralko o sredstvih, ki se naj jili duhovščina in katoliški laiki poslužujejo pri izvrševanju svojih dolžnosti, »da bodo doprinesli k blagostanju naroda in državo, posebno pa za ohranitev medsebojne slogo med državljani in mod posameznimi socialnimi stanovi tor da bodo sodelovali z vsemi iniciativami, ki niso v nasprotju s katoliškim naukom in s predpisi krščansko morale.
Italijanski zunanji minister grof Ciano na italijanskem vojaškem pokopališču v Belgradu. — Dr. Stojadinovič z grofom Cianom in vojnim
ministrom na zemunskem letališču pred odhodom italijanskega državnika.
Knez namestnik odlikovan
z naivišjim italijanskim redom
Bclgrad, 30. marca. AA. U priliki podpisa političnega in trgovinskega dogovora med našo državo in kraljevino Italijo je italijanski kralj Viktor Emnnuel odlikoval Nj. kr. Vis. knezu namestnika и najvišjim italijanskim redom Anuncijate. 1'ri tej priložnosti jo kralj Viklor Kmanuel poslal Nj. kr. Vis. knezu namestniku iz Piše tole brzojnvko:
(ilede na srečni dogodek podpisa sporazuma med Italijo iu Jugoslavijo, sem z velikim zadovoljstvom odlikoval Vaše kraljevsko Visocanstvo s svojim najvišjim redom Presvete Anunclute. Želim, ila vidi Vaše kraljevsko Visočanstvo v tem mojem sklepu ponehno iskreno ftilstro prijateljstva, ki me druži v N ašim kr. Visočanstvoin. z njegovo vzvišeno rodbino in njegovo domovino.
Viktor Kmanuel.
Belgijski hrali odlikoval predsednika vlade
Relgrad. 30. marca. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. MIlan Stojadinovič jo prejel danes do|>oldno v svojem kabinetu grofa Roinernya, belgijskega poslaniku, ki je prišel po izrecnem nalogu belgijskega kralja, da Izroči dr. Stojadinoviču odlikovanje velikega križa Leopoldovega reda. Ko je izročal predsedniku vlade dr. Stojadinoviču najvišje belgijsko odlikovanje, je belgijski |K>slunik izjavil, da je kralj Leopold želel nn ta način po-kazati svojo posebno naklonjenost do predsedniku vlado prijateljske države in mu izreči priznanje za zasluge in državniške vrline, ki jih je dr. Stojadinovič tolikokrat kar najlepše dokazal.
Hitler čestita
Berlin. 30. marca. AA. (Havas) f) priliki sklenitve belgrajskoga dogovora je g. Hitler po diplomatskih zastopnikih rajlia izrekel svoje čestitke Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vel. italijanskemu kralju. Hitler je pri tej priliki Izjavil, da pomeni Ia novi sporazum pomemben prispevek za ohranitev in utrditev miru v Evropi.
Ciano ne poide v Ankaro
Pariz, 30. marca. c. Zvečer so sporočili iz l!i-mu, da g. grof. Ciano nikakor ne meni že "J. aprila odpotovati v Ankaro.
Vladna objava pravi celo. da to potovanje sploh ni bilo ua dnevnem redu.
Razširjenje letalskega omrež'a
Rim, 30. marcu. b. V italijanskih in jugoslovanskih krogih se proučuje možnost vz|>ostuvilvc letalske zveze med Rimom in Berlinom 1er Milanom, Zagrebom iu Belgradom.
Glasovi s Primorca o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo
Trsi, 30. marca.
Italijanski krogi, bodisi domačini bodisi iz starega kraljestva, soglasno toplo pozdravljajo prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne samo z zunanjepolitičnega iu gospodarskega stališča, ampak tudi i/, notranjepolitičnega stališča, ker je s sporazumom zvezano tudi lojalno ravnanje z narodno manjšino, ker je to neobhodna podlaga, ki more ustvariti in ohraniti ono'atmosfero prisrčnosti, ki je edina trajna garancija zo meddržavne politične sporazume. Tega mnenja so ti krogi tem bolj, ker je taka atmosfera miru in pravičnosti, raztezajoče se tudi na narodno manjšino, obenem najboljši pogoj za gospodarski procvit Julijske Benečije in njenih imperijev, v katerih se italijansko in slovansko prebivalstvo intimno med seboj po-inešuje. S te struni bodo napori jugoslovanske in italijanske vlade gotovo našli ne samo prijaznega odmeva, ampak tudi faktor sodelovanja z namerami obeh vlad, ki ne bi hotele medsebojnega sporazuma gradili samo na razlogih gole oportunitete, ampak tudi na nekih kulturnih soodnosih.
Kakšno pa je stališče skrajno nacionalističnih italijanskih krogov v Julijski Benečiji, pa razodeva članek znanega poslancu in vodje nacionalizma v Istri, conimendatorja Ivana Maracchija, iz hrvatske rodovine Mrakov v mestu Pozimi, ki je pod svojim imenom v puljekeni Corriere Istriuno objavil članek o problemu prijateljstva mod Jugoslavijo iu Italijo. Dočim namreč skoro ves članek posveča temu sporazumu z. zunanjepolitičnega evropskega stališča, ne dotika problema narodne manjšine su-
Tri okrožnice
(Nadalievanre s i. strani)
takemu nacionalizmu, ki uči nudvredhost ene sume rase nli rase sploh, ker mora to vesti, enako kakor komunizem, čeprav po drugi poti in nu drug nučin, do razkroja človeške družbe, ker zanika vsako univerzalno, to je vesoljsko in vserlovečunsko, to jo za \se človeštvo večno veljavno moralno podlago človeški* družbi". Dočim je boljšcvi/oin polno m odkrito brc/ boštvo, jo rasizem v tu ki obliki, kakor ga uči sodobni nemški narodni sociuli/em, v velikem obsegu pravo poganstvo, ki se pa včasih skriva pod krščanstvu podobnimi oblikami in zato ni nič munj nevaren kakor radikalno brezboštvo; papež v posebnem odstavku razgalja, ila je nemški nacionalni pugani/cin v eni svojih osnov naravnost pnnteističen.
Okrožnica, ki govori o preganjanju krščun-stva v napol boljševiški Mehiki, razgalju mehiški marksizem v svojih kulturnih osnovali kot brez,boštvo. Vse tri okrožnice so pravi dokument časa, ker dokazujejo, da je katoliška ( or-kev edina duhovna sila, ob katero zastonj butajo valovi vseh zmot; du po dvalisoč letih enako vrši svoje posluustvo, ki je, du pospešuje vse dobro, vsuko zlo pa rtizguli in postavi v pravo luč ter svari pred njim človeško _družbo, ki jo česlokrat slepa /a pogubnost skrajnih naukov; da se ne tla zbeguti od popularnosti, razširjenosti ali zunanje moči kakršnegakoli njej nasprotnega nauka in tendence pa tudi ne od trpljenja in preganjanja ter skrajnih žrtev, ki jih Previdnost od krščanske cerkve velikokrat zahteva, zakaj Cerkev ve, da kakor po zimi zašije pomladno solnce, tako zii najbolj kritičnimi dobami sledijo svetle, v katerih res-nicu. pravica in ljubezen tem bolj slovijo svoj /oprtni triumf. čim bolj so bile prej preganjane, omalovaževane, zasmehovane iu teptane To jc najgloblji smisel treh velikonočnih papeževih okrožnic.
nio v enoni odstavku, ki je očividno bil uupisan namenoma, da to vprašanje kolikor mogoče omeji po miselnosti in željah skrajno nacionalističnih krogov Julijsko Benečije. V tem odstavku pravi: ;>V
tej luči široke in vedno bolj intimne solidarne bodočnosti italijanske politike na eni in jugoslovaii-' eke na drugi strani, so tudi vprašanja obmejnih
krajev postavljajo pod radikalno novim profilom. Odkrito mislimo, da je danes italijanska in fašistična struktura, v kateri se izraža in se razčlenja celokupno socialno življenje Julijske province, zadostno solidna in učinkujoča, tako da ni nobenega resnega razloga za kakšno bojazen zaradi novih navodil, ki jih je dala Dticejevu vlad z namenom, da v realno občutljivih oblikah uresniči liste »nove podlage medsebojnega zaupanja, ki tvorijo resnično substanco jugoslovaiisko-itallianskega pakta. Svet se no bo podrl zavoljo toga, ce se Ir> kakšen emigrant, ki «e mu že leta in leta toži po gričih in po morju naše solnčne Istre, vrnil med svojce. On jih bo našel kot mlade fašiste in jih bu videl vtprvič v ballilski uniformi; videl bo lepe nove italijanske kmetske šole, ki jih je zgradil fašizem; spoznal bo italijansko prosvetno fašistično organizacijo Dopo-lavoro; občudoval lx> sindikate, ki ščitijo pravico dela brez potrebe štrojkov; našel bo kanale in me-liorirana zemljišču ter diven vodovod lam, kjer so prej bila močvirja, puščave in malarija: videl bo cele nn novo nastale vosi; videl bo končno uiater Italijo, ki je prinesla svojo blagpdati primorskemu ljustvu, videl bo, kako se •/. navdušeno vero in strastjo tukaj ustvarja nova narodna kultura: kul-turu fašističnega naroda. Mi se torej ničesar ne bojimo, čeprav ne bo manjkalo kakšnih začasnih ne-«porazumljenj, kakor je lo v vseh paktih. Zaradi tega ne bo izgubila svojo vrednosti nova skuipna orientacija obeli plemen, ki drugo poleg drugega živita ob Jadranskem morju. Ivo se bo ves jugoslovanski narod, osvobojen visoke ograje, opojil ob njemu najbližji in najvišji kulturi, kulturi Rima, bodo oni, ki bodo mogoče vprav v sredi te luči še osfuli slepi, le še bolj pomilovanju vredni: tak človek, ki je bil do danes izgnanec, bo ostal še liujši izgnanec, ker bo poslal luj svojim lastnini sonarod-njukoni, bodisi na tej bodisi na oni strani meje. Istrski Italijani pa. ki so ne košnjo, ila so bili predhodniki nacionalno inlrusigenhiosti, gledajo danes delj preko starih kolov : nacionalne obrambe . ko so izpolnili svojo dolžnost in za vedno znsigurnli s cementom svoje neomajne vere ilalijanstvo svoje zemlje. Oni gledajo sedaj vso Italijo, osvobojeno izolacije prejšnjega časa in težkega pričakovanja tako, kakršna je bila v njihovih sanjali, ki so danes postalo bleščeča sijajna realnost,< itd. itd.
Iz. teb izvajanj se ne da sklepati glede nameravanih novih odnošajev do jugoslovanske narodne manjšine v Italiji ničesar konkretnega ruzven tega, da Italija ne izključuje povratku tistih emigrantov, ki bi lo želeli.
Dr. Stofadmović
govori nocoj
pri otvoritvi nove radiopostaje v Belgradu
Bclgrad. 30. marca. m. V noči od 11 marca na I. april bo ob 1 govoril na kratkovalovni radijski postaji predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Dr. Stojadinovič bo otvoril prvo radijsko emisijo kratkovalovne postaje v Belgradu, ki je namenjena našim izseljencem preko oceana. Da bi naši izseljenci čim bolj čtili izvedbo programa, bo emisija belgrajske kratkovalovne postaje (49.18 ni odnosno 0100 kc.) prenašala tudi kratkovalovna ra-' dijska postaja Einhoveu v llolandiji, iu sicer na dolžini 31.28 m odnosno 9390 kc. Program bo obsegal: 1.00 Državna himna, 1.01 Napoved programa v našem in angleškem jeziku, 1.04 Oovor predsednika vlade dr. Stojadinoviča, 1.10 Glasovi iz domovine: a) Josip Rijavec, član zagrebške opere: 1. Jakob Gotovac: Na nočištu, 2. Josip Hatze: Se-renada ;b) Žarko Cvejič, član belgrajske opere: 1. Konjovič: Nane kaži tajku. 2. Mokranjac: Pusti me; c) Pavla LovSetova in Franca Golob-Bernotova, članici ljubljanske opere: I. Dobar večer ljubo da-kle, 2. Dečva, kaj veš, 3. Rože je na vrtu plela, 1.3S Pesniki starega kraja: I. Petar Preradovič: Domovina, recitira Rašo Plaovič, režiser narodnega gledališča v Belgradu, 2. Aleksa Santič: Ruke, recitira ga. Roksanda Lukovič, članica belgrajskega gledališča, 1.43 Milan Timotič poje »Adio mare«. 1.40 Vesti iz domovine, 1.54 Nada Aleksandrovič poje naslednje narodne pesmi: 1. Zračak viri, 2. SVatovac, 2.00 Zbor akademskega pevskega društva »Obilič« poje: 1. Mokranjac: X. rukovet »Piljana platno platno beljaše«, 2. Vrbniče kraj mora. 2.10 Napoved prenosa holandske kratkovalovne postaje Einhoveu v našem in angleškem jeyiku, 2.13 Znak kratkovalovne radijske postaje v Belgradu in državna himna.
Dunajska vremenska napoved: Nekoliko topleje. nn zapadu precej jasno, razjasnitev tudi na jugu, temperatura nad 10 stopinj.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo iri nestalno.
Zeiutiiisku vreni. napoved: Pretežno oblačno /. dežjem tu pa lam Snežili utegne na skrajnem zahodu. Temperatura se ne l>o mnogo spremenila.
Nad Okrešljem
je plaz zasul smučarje
Do sedaj je javljena samo ena smrtna žrtev
Zadnje vesti izpod Storžiča
Maribor, 30. marca.
Smučarji, ki so se noeoj vrnili z velikonočnega smučarskega izleta v Savinjskih Alpah, pripovedujejo, da se je zgodila slična katastrofa s plazom kakor na Storžiču tudi v Savinjskih Alpah, vendar k sreči v majhnem obsegu, zahtevala pa je le eno človeško življenje. Plaz je zajel skupino smučarjev na O k r e š 1 j u. Med temi smučarji se je nahajala tudi mlada gospodična U Gradca, ki je mrtva. Ostali smučarji so se po čudežnem naključju rešili. Podrobnosti o tej katastrofi doslej šc niso znane, ker nI bilo mogoče dobiti telefonskih zvez z Logarsko dolino, kamor so se rešeni smučarji zatekli. Na kraj nesreče je odšla ekspedicija, ki pa doslej kolikor smo mogli zvedeti, smučarke še ni mogla najti. Plaz jo je vrgel baje v 60 m globok prepad.
Voditelj reševalne ekspedicije pod Steržičam,
g dr. Marjan Brecelj, je poslal sledečo poročilo: Prispeli .smo na lice mesta ob 5 popoldne s 50 vo-jaki-alpinci pod vodstvom kapitana Ptrca Iz Èkofje Loke. Jeseničani Čop, More in Frelih «o bili že na meitu in smo skupno pregledali teren. Plaz je dolg ca 600 metrov, spodaj razcepljen v dva jezika s širino ca 5 metrov, Glpbina je na nekaterih mestih 8 metrov. Reševalno moštvo je razdeljeno v tri skupine, katere sistematično sondirajo plaz. — Delo je otežkočeno, ker je v noči zgrmel nov plaz južnega snega.
Domači odmevi
Pomen velike noči
Poznamo težave bre/,verskega tiska oh priliki velikih krščanskih praznikov. Slutijo, ila se duša vernega ljudstva tedaj dviga, da je v prazničnem razpoloženju, ila doživljrf v zvezi z verskimi skrivnostmi svoje notranje prerojanje in poinlu-Jenje. Zalo velikih krščanskih praznikov tudi brezbožna žiirnalistika, ki izdaja svoja glasila sredi po večini vernega ljudstva, ne more čisto prezreti. Toda ker krščanskih resnic in idealov nc prizna, tudi leni praznikom odreka krščanski značaj. Pišejo članke in uvodnike za praznike . skušajo jim pa dali čisto naturalističen, protikrSčauski in brezbožen pomen. Tako smo že od nekdaj navajeni od marksističnih listov, ila svojim bralcem za veliko lioč rn/.lngujo, boleč jih odvrnili od misli ua verske skrivnosti, spreiueiuhe, Uj se gode v vidni naravi in morda še vstajenje človeka po lastnem razumu. Tako je liuli letošnja Delavska Politika pozvala svoje lirnvce. da je treba te praznike slavili z onim zanosom iu vesoljem, kot nekoč v davnih časih, ko so slavili prebujenje narave iz spanja po dolgih zimskih nočeh iu njenega sproščenia ml ledenega in snežnega oklepa . No. da, članki podobne vsebine se ponavljajo že desetletja kar stereotipno iu bi ne bilo napak, če lii zanje napravili kar klišeje. Ubogi marksist, ki za krščansko veliko noč ne sme imeli druge ideje kol o prebujenju narave, posebno, če mu baš za to priliko zapade pol metra snega.
Posebno pa se je Slov. Narod . glasilo Ju-trovegu koncema, hotel tokrat izkazali vrednega svoje levičarske orientacije. Da pokaže, kako zelo jo že dorastol svojim kolegom iz Marxovegu tabora, je najprej v rubriki izpod sita napadel velikonočno spoved z neko Storilo, !;i ; ila gladko izmislil. Toda takih reči smo od inu-sonskegu tiska, ki ga pa žal plačujejo in vzdržujejo po večini ljudje, ki bi hoteli veljati za katoličane, že vajeni. Posebno, kadar krščansko ljudstvo praznuje svoje verske skrivnosti, jih v nekakem božjastnem sovraštvu prične premetavali, dn bruhajo takšne stvari z sebe. — Toda še bol j se je Narod t postavil s svojim uvodnikom Praznik vstajenju . V leni članku je nn vsak način mrdkrilil Delavsko Politiko; kar se tiče strogega dialektičnega uiuterializnia. Praznik vstajenja je vera v napredek iu razvoj :. Kje je sedaj človeštvo v leni razvoju? -Narod nam pove: V tisočletjih sojo razvijal iz živali v človeka, iz človeka pa se bo razvil v jtopolnejšega človeka.-. Potemtakem smo sedaj dospeli i lo stopnje navadnega človeka, toda popolnega coveka bo vzgojila pač druga družba, recimo komunistična družba.
Da pa se lo zgodi, moramo predvsem verovali v vstajenje razuma, ki edini lahko postane pravi gospodar sveta . Šele ko bo znanstvena resnica postala vera človeka, ki dandanes šo trpi, ker šo živi nesmotrno, nezavedno in delno nagonsko . ho človek odrešen, ker bo mejo med dobrim in zlom popolnoma spoznal... V tem zmislu veže otrobe ..Narodov člankar svojim čilaleljem zn veliko noč in jim dopoveduje, da pride človekovo samoodreše-nje in s tem tudi za/.eljeni paradiž na zemlji — po znanosti. Znanost je torej lislu, ki človeka dviga nad slabosti in nagone navadnih ljudi. Ljudje, ki se predajajo znanosti, so dobri, plemeniti ljudje, izobrazba jih dvigu v višje, idealne sfere, tako, da med njimi ni več slabili nagonov. Torej bi že danes med izobraženci ne smeli iskati ne sebičnosti, ne sovraštva, ne ogorčene borbe zn boljši kos kruha, no tatov, morilcev, obrekovalcev, lažnikov ... Mod visokimi civiliziranimi narodi bi moralo biti vsaj nekaj nastavkov teh kreposti,- h katerimi se razvija »navaden človek v »popolnega človeku , na vsak način .pa bi morala biti vsaj mesta, ki so sedež znanosti, bogata zbirališča po znanosti odrešenega človeka in London, Pariz, Berlin, Chikago, New York itd. izhodišča človeških kreposti višje vrste, da pri tem niti ne govorimo o boljševiški Rusiji, iz. katere bi morale pravičnost, ljubezen, miroljubnost in druge čednosti kar puhteti.
Toda v resnici je vse lo ravno narobe iu v resničnem življenju vse na glavo postavljeno. Sama znanost človeka no dela še prav nič boljšega, nasprotno: Vsakodnevni zgledi in izkušnje nas učo, da
Mala zveza v Belgradu
Po konferenci državni obisk dr. Beneša
Belgrad. 30. marca. m. Tu se vršijo velike priprave /a bližnje zasedanje stalnega sveta držav Male zveze, ki bo 1. iu 2. aprila. Na konferenco držav Male zveze prideta s' svojimi pomočniki oba zunanja ministra dr. Krolia iu Viktor Antonescu. G Antonescu bo po poročilih, ki so prispela sèm-kaj iz Bukarešte, odpotoval v Belgrad jutri zjutraj. Prihod obeh ministrov je določen dne 1. aprila ob pol 10 dopoldne. Romunski zunanji minister bo v vinkovcih počakal svojega tovariša, čsl. zunanjega ministra dr. Krofto, s katerim se odpelje v Belgrad. V Zemunu bodo salonska vagona obeli ministrov odpeli ter nato sestavili posebno kompozicijo, ч katero se bosta oba zunanja ministra pripeljala ob pol 10 v Belgrad, kjer jima bo prirejen slovesen sprejem. Istega dne «e prične zasedanje stalnega sveta Male zveze, ki bo trajalo dva dni. Na zasedanju bodo pretresali vsa zunanjepolitična vprašanja zadnjega časa. ki interesirajo države Male
zveze. Zunanji ministri bodo sprejeli 2. aprila zve-čer v zunanjem ministrstvu domače in tuje časnikarje ter jim bodo dali svoje izjave. Po konferenci ne odpotujejo takoj iz Belgrada. Tako ostane čsl. zunanji minister v Belgradu še do 8. aprila, romunski zunanji minister pa se odpelje v soboto zvečer.	ф
Dne 3. aprila ho imel čsl. zunanji minister predavanje na Kolaričevi ljudski univerzi o češki zgodovini. Nato odpotuje v Sremske Karlovce, kjer bo pričakoval predsednika čsl. republike dr. Beneša, ki bo v nedeljo, 4. aprila, s posebnim vlakom odpotoval iz Prage na uradni obisk v Belgrad. Sprejem dr Beneša bo na železniški postaji ob 10 dopoldne. V Belgradu ostane tri dni. to je 5.. (y in 7 aprila. Njemu na čast bo več slavnosti, med drugimi tudi velika revija čel na Aleksandrovi cesti.
znanost brez nravstvenih temeljev, ki jih pa vera daje, dela človeka le šc bolj rnfiniranega, ciničnega, pretkanega in brezobzirnega. Zato je tudi velikonočno modrovanje Slov. Naroda« o človekovem sninoodreSenju po znanosti mlatenje pražile slame in liuže kvečjemu na poizkus, «krahirano svobodoiniselslvo, ki ju razum pisalo z veliko za-colnico, precepih' na boljševizem, ki tehnični napredek piše z, velikimi začetnicami in pričakuje človekovega odrešenja od tehnike in stroja. Naj bo
Niliod- lirenrlčnil. rhl Iliri, nn 1/, vivn c 111 v ek
prepričan, da tudi na to vižu samoodrešen ne bo dozidal svojega babilonskega stolpa do neba ,.,
Neuspeh dr. Topaloviča
Prejeli smo: Ni res, da so nu delavskem shodu v N i š. u duc 7. marra t. 1. začeli delavci vpiti 1er začele pokati šipe, ko sem hotel jaz govorili; pač pa jc res, da stu mod mojim govorom od lisoč navzočih samo dva vkliknila: ..Doli pisec komunističnega manifesta • Navzoči delavci so proti temu protestirali, nakar so reditelji odstranili dotična človeka iz dvorane. Res je, dn je eden od njiju, bivši robijaš, znan pijanec iu razgrajač, potegnil nož in razbil steklo un vralih. Ni res, da sta dr. Topalovlč in Mi-lorud Belič morala oilili brez govorniške slave, pno pa je res, dn je navzoči policijski komisar zbor zaključil. dneiravno je bil v dvorani popolen mir in se je od vseli navzočih le eden izjavil zato, da se zbor zaključi. — Dr. Živko Topalovič, novinar.
Ni res, da so na delavskem shodu v NiSu začeli delavci vpili, vrh tega pa so začele pokali šipe in sta dr. Topalovič in njegov sodrug Belič morala oditi brez govorniške slave. Res po je, da sla od tisoč navzočih vzklikala proti govorniku samo dva, ki so ju reditelji pozvali k redu in ju nalo nu zahtevo navzočih odstranili ir. dvorane. Res je, da je eden od njiju, bivši robijaš. znan pija'nv4 in5 r.iz-grojač, potegnil tiož in razbil steklo litf^H-alth. Ni res, ila stu dr. Topalovič in Milornd Belič morala oditi brez. govorniške slave, pač pa je res, da sem ju?, imel svoj referat že preden je naeW!"ftičMeht in da je bil shod pred koncem prekhijfm ležhfo, ker je navzoči policijski komisar zbor zaključil, da-si ravno je bil v dvorani popolen mir in se. je pri tozadevnem glasovanju izjavil le eden od vseh navzočih zalo, da se zbor zaključi. — Milorad Belič, sekretar Radničke komore.
Po tiskovnem zakonu smo priniorani, da objavimo vsak i »opravek, ki je pravilno sestavljen in dostavljen, brez ozira na resničnost njegove vsebine.
V Španiji
London, 30. marca. e. Snoči jo radijska v Snlunmci objavila, dn hodo odslej nacionalistično vojne ladje ustavljale vso francoske in angleške pnrnike, ki bodo vozili v španskih tcritorijalnih vodah ali pn izven teli voda na visokem morju. Angleški vladni krogi so zaradi tega zelo zaskrbljeni in zvečer je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi. da. se ho angleška vlada uprla temu, da hi kdo svojevoljno kontroliral angleške pomike. Na visokem morju je to sploh nedopustno in v španskih tcritorijalnih vodah meni angleška vlada dopustiti samo obisk nacionalističnim vojnim ladjam na angleških purnikih samo v navzočnosti nngleških vojnih ladij in angleških oblasti. Angleška vlada je prepovedala svojim ladjam prevoz orožja v Španijo in samo nngleškn vlada je upravičen* kaznovali angleške državljane, če bi prekoračili to prepoved. V Londonu menijo, da juntn v Burgosu ne bo imela razloga ustavljati angleške purnike.
Nova katalonska vlada
Barcelona, 30. marca, b. Predsednik genernl-štuba Compnnye je poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku Jose Taradelnsu sestavo nove vlade. Turadelas je izjavil časnikarjem, da je ta predlog sicer sprejel, ni pu zanikal, tla bo naletel na velike težave in ovire pri sestavi nove vlade iz. vseh dosedanjih vladnih strank.
Konferenca nemških škofov «
Berlin, 30. marca b. United Press •poroča, da je nu pobudo bresluvskègn kardinalu Bertrania nemški eplskopnt sklenil, cla v zvezi s Spo"oni, ki je nastal med Berlinom in Vatikanom, skliče poselim» zasedanje nemških kardinalov in škofov v Fuldi, V tej zadevi se jc vršila predkonferenca v Bresluvi med kardinalom Faulhaberjeni in kardinalom BertraniOlli 1er berlinskim škofom grofom Preisslngoin. Na loj predkonforenei se |e govorilo o šolskem vprašanju. V poučenih krogih govorijo, da sc nemški episkopal sedaj ne bo zadovoljil z nikakršnim kompromisom lii du v šolskem vprašanju ne nnnlerUvu pruv nit popustili.
Be!grajske vesti
Belgrad, 30.. marca. AA. Z odlokom ministra za pit. je določen za inspekcijeko službo v ministrstvu dr. Franjo Rapotec, višji svetnik ministrstva.
Belgrad. 30. tnnrca ni. Nn predlog notranjega ministra dr. Korošca so kr. namestniki podpisali ukaz. s katerim se občina Crkven jiik, ol^rnj Mnri-lior levi breg, preimenuje v občino Sv. Anion v Slov. goricah.
Iteljrrnd. 30. marca in. Gradbeno ministrstvo jo razpisalo nalečuj zn sprejem v državno službo '! Inžetijerskili pripravnikov gradbene stroke.
Snežni grob devetih smučarjev
» » ; 7 /
Ahačič Adalbert Kostanjevec Ladislav	Lombar Vinko
Tržič, 30. marca.
O velikonočnih praznikih so ee ustavljali Tržičani veliko pred glavnimi vrali župnijske cerkve, kjer visijo v posebnem okviru mrliški listi s seznami, kdo izmed taranov je v dobi dveh stoletij umrl V posameznih dneh. In kar nekam čudna usodna zveza je to, da je prav ta teden visel na cerkvenih vratih največji seznam umrlih. 30. marca 1811. je v velikem tržiškem požaru umrlo 73 ljudi. In komaj je v ponedeljek minila popoldanska cerkvena pobožnost, je že gasilska sirena na stolpu cerkve sv. Andreja oznanila nesrečo, ki je Tržičani niti po obsegu niti po okoliščinah ne bi mogli pričakovati. Devet mladih fantov je zasul snežni plaz, devet mladih tantov je našlo svoj grob v objemu narave, v kateri so iskali razvedrila, zabave, veselja in zdravja po napornem tedenskem delu v tovarnah.
Razpisano smučarsko tekmovanje
Tržiška podružnica Slov. planinskega društva je razpisala za ponedeljek opoldne tekmovanje v smuku in zanj razpisala prehodno darilo. Tekma naj bi se vršila na severni strani Storžica in sicer bi bil start v višini okrog 1600 metrov. Pobočje na tem delu je zelo strmo in ravno radi tega so Tržičani izbrali ta kraj za tekmovanje. Nad tem pobočjem pa se nadaljujejo ravno tako strma korita, po katerih drve sedaj spomladi hude lavine. Nevarnost lavin je bila včeraj tem večja, ker je na ♦cm mestu še precej starega in zmrznjenega snega, na katerega je prav hudo naletaval novi sneg. Ta sneg je na stari zmrznjeni podlagi spodrsaval ter so na ta način nastajale večje in manjše lavine.
Izkušeni ljudje odsvetujejo — zaman
Tržiški fantje so se novega snega, ki ie padel od sobote na nedeljo, vzradostili. Minula je letošnja zima, ne da bi mogli zadostiti svojemu hrepenenju po smuki. Med tednom so vsi računali še na stari sneg, zlasti pa so bili za tekmo navdušeni mladi smučarji. Izkušeni ljudje, ki so opozarjali na verjetnost plazov, so tekmo odsvetovali, vendar pa je bilo težko, da skoro nemogoče prepričati navdušene smučarje, ki so hoteli na vsak način izrabiti zadnjo priliko za smuko, ki jih je pa v ponedeljek še s posebnim čarom vabila v se. Trdno odločeni, da gredo na smuko, so tudi šli. čeprav jim je predsednik Slovenskega planinskega društva v Tržiču dejal, da društvo ne more prevzeti za njihovo varnost nobene odgovornosti. Pri tem so se pojavili tudi domačini, stari poznavalci terenov, ki so delno odsvetovali za tekmo določeni teren in predlagali neki drugi ki leži v bližini in na katerem še ni bilo nikdar opaziti plazov, posebno pa ne takih, ki bi bili za človeka prenevarni.
Mladič Jožef
Ovsenek Miro
1'lajhes Rudolf
l'lajhes Viljem
Sfcgnnr Kristijan
•Niruhoii Vinko
Pohod v smrt
Tako se je 25 tekmovalcev zbralo in krenilo h koči pod Storžičem. Svarila, ki so jih dobivali od vseh strani, jim je zopet ovrgel glas nel;*ga lovskega čuvaja, ki jc sicer Irdil. da so na prvotni progi plazovi, da jih pa v soseščini, kamor so že tekmovalci sami nameravali premestiti tekmovalno progo ni. Tako je obveljalo slednje in so se vsi tekmovalci odločili za novo progo. Vodstvo tekmovanja, ki ga je vodil osebno predsednik podružnice SPD, je zopet opozorilo vse tekmovalce na nevarnost in na to, da nobene odgovornosti ne more prevzeli. Vodstvo tekmovanja je storilo celo to, da je vse tekmovalce izpod 18 let enostavno črtalo iz konkurence. Vso skupino sta vodila dva izkušena smučarja in tekmovalca Trimožič Avgust in Kostanjevec Ladislav. Prav veseli s pesmijo in vriskom so jo fantje mahnili navzgor, prav zato, ker je bil sne? sam pršič in jc sijalo sonce, dan, kakoršnega tržiški smučarji v letošnji zimi še niso imeli. Zaradi izredno visokega novega snega pa se je vsa skupina polagoma začela trgati in cepiti ter so nekateri delno na srečo, delno v nesrečo zaostajali. Tako je prva skupina osmih, ki je šla spredaj že okrog poldne prišla v bližino mesta, kjer naj bi bil start za tekmo. Tu je posegla med nje usoda.
Smrtni plaz
Ta prva skupina, v kateri je bil tudi Avgust Primožič, je bila že nekaj sto metrov pred drugo. Primožič in njegov tovariš pa sta se še od teh odcepila in se povzpela na pečino »Na nageljnovih pečeh«, ki so nekoliko južneje od 6teze. ki vodi od vrha Storžiča do Skarjeve peči in od tod k planinski koči pod Storžičem.
Cim bližje je vsa skupina prihajala cilju, tembolj se je nevolja lotevala nekaterih, ki so bili ali utrujeni, ali pa se jih je lotila neka tesnoba in jim je korak postajal počasnejši. Med temi so se oglasili tudi nekateri, ki so dejali, da je nevarnost res taka, kakor so jo opisovali ljudje in domačini, ki
i Л i
Tekmovalna proga, s križem je zaznamovan start.
X »Nagelnove čeri. raz katere jo plaz potegnil Avgusta Primožiča. Puščica kaže siner plazu.
izborilo poznajo vse terene tam okrog. Ustavili so se in pozvali tudi vodečo skupino, naj odneha in se z njimi vred vrne domov. Sporazumeli se niso, čeprav so se skoro prepirali. Obveljalo ie, da ostanejo in izvedejo tekmovanje, kakor je bilo dogovorjeno pri planinski koči pod Storžičem.
Prva skupina je pravkar prekoračila žleb. ki se nahaja pod »Nagelnovimi čermi« in po njihovih stopinjah so šli tudi skoro vsi ostali. Bili so še kake tričetrt ure oddaljeni od mesta starta. Komaj so se odmaknili cd žlebu, že so začuli piš, ki se je v nekaj sekundah spremenil v hrup. Grmada svožega pršiča se je sesula od vzhodne strani Skar-jevega roba. Se preden so se fantje mogli zavedali nevarnosti, ki ле jim je približala, že se je zakadilo tudi okrog njih. Silna množina snega je posnela prvo skupino, v kateri je bilo devet ljudi ter jih zavila medse. S prav enako naglico jih je plaz odnesel dalje. Le enega, Avgusta Primožiča, je plaz vrgel med veje bližnjega drevesa, kjer je ludi obtičal ves do vratu zakopan v sneg. Trenutek nato pa se jc začel ta prvi plaz, ki je odnesel s seboj že osem ljudi, ustavljati. Toda narava je prekrižala račune in zadnje upanje Primožiča, ki je visel med vejami. Ta hip je že pridrvel spet nov plaz. ki je potegnil Primožiča in vseh osem v sneg zakopanih tovarišev v smrt. Prav tisti čas, ko se je udri plaz in prihrumel nad tc pečine, ie Miro Ovsenek prečkal žleb, da bi prišel k prvi skupini. Njerrcjvi tovariši, ki so bili nižje pod njim, so še videli, kako ga je plaz obsul in ga potegnil s seboj. Sc hip, pa so se tudi vsi ostali znašli pod plazom.
Strašna vest
Ta strašni prizor pa sta opazovala tudi dva niihova tovariša, ki sta toliko zaostala, da ju plaz ni več dosegel. Pohitela sta nazaj na kraj. kjer so bili zbrani organizatorji tekmovanja na cilju. Za te je bila ta vest strašna in nova. Videli so sicer plaz, čuli so piš, vendar pa jim to ni vzbudilo nobenega suma. Ker so poznali kraj, in mnogokrat čuli plazove se jim tudi ta poslednji ni zdel nič sumljiv. Ciroza pa se jih je prijela, ko jim je Va-Ijavec Jože pritekel povedat, kaj se je zpodilo. Organizatorji so takoj pohiteli k plazu, dočim so poslali smučarja Kramaria Roka v dolino v Lom, da obvesti gasilce in tržiške reševalce.
Prva reševania
Ko so vsi ti prišli do plazu, so že videli posamezne tekmovalce, ki so se kopali in kupov snega. Sreča v nesreči je bila, da jih je oplazil stranski del snežnega plazu in jih potegnil le nekaj metrov navzdol. Samopomoč ni bila za vse tekmovalce enako možna, ker so bili nekateri ob času. ko je pridrvel plaz. na bolj. drugi na manj eksponiranih mestih. Tisti, ki so bili na zunanjih straneh plaza, so se kaj kmalu sami prerili na vrh snega in iz njega. Vse prestrašeni so se s praskami in lažjimi poškodbami vlekli iz snega. Kakor hitro se ie kateri rešil, 6e je takoj oziral po tovariših ter skušal, kolikor ie pač mogel, pomagati. Tudi člani družbe, i ki je prišla od koče na kraj nesreče, so takoi sto- I pili v akciio in naglo odkopavali zakonance. Kdor j je le mogel pomagati, je delal z nadčloveškimi na- j pori. Združenim silam se je posrečilo, da so izvlekli iz snega II ponesrečencev, ki k sreči niso imeli večjih poškodb.
Po kratkem presledku, ko so je lavina ustavila in ko po se tisti, ki so se mogli, izkopali iz «nega in ko so potem začeli odkopavati, so zaclednli preostali. kako moli iz snega v spodnjem delu lavine človeška roka. Takoj eo se lotili odkopavnnjn okrog roke in prav previdno so odkopali veliko luknjo, nn katere dnu je ležalo truplo Mirka Ovseneka. mladega modelirja v lovarni >Peko*. Ko so ga reševalci potegnili izpod snega, je bil fant še sorak in kazal še prav neznatno znake življenja. Reševalci so takoj poskusili z umetnim dihanjem. Kljub vsem naporom pn se jim ni posrečilo «pravili fanln k življenju, ker je bil Ovsenek potolčen po obeh straneh obraza in ob ušesih ter je bilo očivldno. da ni postal toliko žrtev snežnega pritiska (sneg je bil suh!), kakor sile, s katero je sneg zagnal Ovseneka čez pečino. Fant je zletel čez drevo, kajti na drevesu so našli njegovo štartno številko. Tuz-
nih obrazov so njegovi tovariši pobrali njegovo truplo in ga prenesli v kočo pod Storžičem.
Druffa žrtev
Takoj ko so odpravili truplo Mirka Ovseneka v kočo, kamor so odšli tudi vsi ranjeni rešenci, so ostali nadaljevali z reševanjem. Cim bolj so se bli-I žali proti »Nageljnovim pečem«, tem višji jo po-I stajal sneg, vendar so kmalu naleteli na novo , truplo. Izkopali so ga in spoznali v njem Janeza ; Plujbesa, ki ni kazal nobenih znakov življenju več.
Ležal je že skoro dve uri |K»d snegom. Tudi tega I so prenesli v kočo. Reševalci so bili neutrudni in so ; iskali še druge. Vedeli »o, da je vsaka minula dragocena in za življenje ponesrečencev usodna. Toda, žal, brez potrebnih priprav za reševanje, to morali odnehali iu se vrniti v. kočo.
\larm v dolino
Smučar Rok Kramar, ki je takoj odhitel v dolino, je najprej prinesel žalostno vest v Zgornji Lom. Tamkajšnji gasilski poveljnik je takoj pozval vse gasilce iz Loma na reševanje. 11 jih je z njim vred odšlo v hrib. Takoj so ee pridružili ostalim reševalcem. Iz Lomit je Kramar iionesel vest v Tržič, kjer so oznanile vest tovarniške sirene.
Na mah je bil pokonci ves Tržič, ljudje so se zbirali na trgu in kmalu je šla od ust do ust žalostna vest o katastrofi na Storžiču. Razburjenje je bilo veliko, tem večje, ker prvi hip še niso bili znani natančnejši podatki, ljudje niso vedeli, kdo je ostal pod snegom, svojci so ee bali za svoje...
Kmalu za tuljenjem siren se je začul ludi gasilski rog. Gasilcem sla se pridružila takoj še oba tržiska zdravnika dr. Panre in dr. Premrou z orožniki, z županom g. Majeršičem, katerim sla stavila na razpolago sani in konje veleindustrijalec ing. Sugg in tovarnar dr. Aliačič. Tudi oba župnika gg. Sparhakel Karel iz Loma in Vovk Anton iz Tržiča sta odšla v Lom in bila pripravljena za vsak primer, če bi bilo treba nuditi kateremu izmed ponesrečencev duhovno pomoč. Vsak, kdor je mogel, se je potrudil, da bi s svojimi močmi prispeval kaj k reševanju in zmanjšal obseg katastrofe. Toda 1> lo je vse zastonj. (Jrna usoda je že dala svoj pečat liad žrtve, ki so ostale pod snegom.
tako kruta. Žalost pa povečavnjo še vesli, ki prihajajo v trg proti večeru in ki pravijo, da je na Storžiču zapihal jug, ki je prejšnji pršič in lahek sneg spremenil v neko testu podobno maso, ki pa je poslala zalo težja in povečala verjetnost, da nove ekspedicije kljub najboljši opremi ne bodo imele lažjega dela, temveč celo ležje ...
I
Od leve na desno: + Miro Ovsenek (ki se je smrtno ponesrečil), Janez Mally, Ciril Stritih in Stanko
Stritih. Mally se je nekoliko poškodoval, ostala dva sta se rešila brez poškodbe.
Zdravnika sta prišla v kočo in sta mogla ugotoviti le smrt obeli ponesrečencev in praske pri onih, ki so ušli smrti. Te rešence sta zdravnika obvezala in jim nudila prvo pomoč.
Za nadaljnje reševanje pa ni bilo več pravega časa. Sneg je zopet začel naletavati v debelih kosmih, zmeglilo se je, da so Lomljani nepovedo-vali nove plazove. In res. Kmalu so se začeli oglašati plazovi iz vseh strani. Rušilo se je v dolino, narava ne pozna človeških čustev, iskala je novih žrtev...
Reševalci so zato morali nehati z delom in zavarovati svoje.življenje. Odšli so v kočo, nakar so odpeljali oba mrtveca 7. ranjenci v dolino. Ranjencev je bilo, hvala Bogu. le troje, in sicer: Lukanc Slavko, Mally Janez in Mežek Mirko. Vsi so ostali v domači oskrbi.
Reševanje v torek
Vest o žalostnem dogodku je zarana, ko so o njej poročali jutranji listi, zajela vso Slovenijo. Iz Tržiča pa so še posebej obvestili o nesreči Planinsko društvo v Ljubljani, ki je odredilo ekspe-dicijo z Jesenic in sicer znanega rešcvalca Joža Copa, Frcliha Matevža in Morc-ta Andreja. Ob eni so ti reševalci z mnogimi Tržičani, ki so se sami ponudili, krenili z vsemi potrebnimi pripravami na kraj nesreče. Istočasno je stavilo na razpolago svojo pomoč tudi |x>veljstvo planinskega polka v Škofji Loki ter poslalo z opoldanskim vlakom v Tržič 50 vojakov, ki so imeli s seboj tudi vse potrebno orodje. Vojaki so iz Tržiča takoj nadaljevali jx>t v hribe, kamor so prispeli popoldne. Tovarni Glanzman-Oassner in »Peko« sta že včeraj sporočili delavstvu, naj ee priglasi z reševalno ekspedicijo, ki |o plačata tvrdki. Obe ckspediciji sta šli že danes zjutraj na delo, vendar nista mogli uspeti, ker je plaz na mnogih mestih, ki so jih doslej preiskali, visok do 50 metrov in razprostrt v dolžino kakih 200 metrov.
Tržič v črnini
Sirene in zvonovi so Tržičane spravili pokonci ter dali Tržiču prav žalostno podobo. Poudarka so dale čustvovanju Trž.ifanov še črne zastave, ki visijo skoraj e sleherne hiše 1er izpričujejo, tla je v Tržiču splošna žalost. Svojci ponesrečencev nestrpno pričakuje sleherne vesti o delih pri reševanju. Že prva dva odkopanca sla dala skoraj nepobiten dokaz, da ni več upati, dn bi pod snegom dihalo še kako življenje. Kljub temu pa imajo svojci Jo iskro upanja, da usoda morda le iti bila
Tržič v žalosti. — Po ulicah so zbirajo ljudje in čakajo na vesti s planine.
V toliki žalosti bi bilo kar odveč vprašanje, kdo je odgovoren zn devet mladih življenj. Gotovo I ni nikogar, ki bi si upal pokazati s prelom na ene-: ga ali drugega Tržičana, češ, da je ta kriv. Že ob j začetku |>oroči!a smo omenili, da jo vodstvo podružnice SPD opozorilo tekmovalre na nevarnosti ! in odklonilo vsako odgovornost. Gotovo so se ne-I varnosti zavedali ludi tekmovalci, eaj so lo sami , domačini, ki dodobra poznajo vremenske in snežne 1 razmere na terenih, kjer nnj bi bile tekme. Bog ve, kako bi bilo, da ni zasijalo v ponedeljek naravnost božansko jutro. Krasno sonre, na katerega so tržiški smučarji zaman čakali že vso zimo, povrh pa poročila o dobrem snegu — vso lo je premagalo zadnje pomislek in mladina ee je podala na pot, ne da bi številni izmed njih slutili, da je to zadnja pot v lepo naravo.
Kdo so žrtve
1.	ftarahon Vinko, rojen 2. III. 1003. delavec v predilnici, oženjen, oče 3 otrok, katerih najmlajši šo ni star dve leti. Bil je vedno lih in veren mož, a že od mladosti navezan na planine in zlasti na smučanje. Zgleden je bil zlasti v tem, da je bil ob nedeljah in praznikih vedno prej pri sv. maši, potem jo je šele mahnil v hribe. Razsodno se je udej-stvoval v krščanskih delavskih organizacijah in pri zadnjih volitvah je postal tudi občinski ohdbornik.
2.	Ovsenek Miro, rojen 12. VII. 1920, je bil izreden talent in naravnost vzoren mladenič. Zaposlen je bil po dovršeni meščanski Soli v tovarni »Peke, kjer je jako uveljavl jal svoje risarske zmožnosti. S temi zmožnostmi in igralskim talentom je bil tudi najrajše med člani našega prosvetnega društva sv. Jožefa. Še lani je v igri »Luč z gorat lako lepo igral Mirka. Ko mu je pred pol leta umrl oče, je bil s svojim začetnim zaslužkom edina opora sedemčlanske družine. Vedrosti in poguma jo iskal v lepem verskem življenju in jc bil kar vsak dan gost obhajilne mize.
3.	Plajhes Rudolf, rojen 27. III. 1011, delavec v predilnici. Bil jo najstarejši ein matere vdovo, ki je [to zgodnji smrti moža s težavo preživljala štiri majhne otroke. Preti leloni se je vrnil od vojakov ves navdušen za smučanje in hotel je biti materi opora. Toda žalujoča mati ni izgubila samo njega, ampak še drugega eina. Ostal je pod plazom namreč tudi še
4.	Plajhes Viljem, rojen 17. II. 1917, delavec v »Runo-. V usnjarski zadrugi je dobil delo že zgodaj, da je mogel pomagati materi. Z bratom je hotel vračati materi skrb in ljubezen, pa jo je pustil v žalosti.
5.	Stepnar Kristijan, kovač v Globočnikovi fužini, rojen 19. XII. 1911, je bil vedno miren ln razsoden fant. Šele pred mesecem mu je umrla v cvetu mladosti sestra Valentina in sedaj je pustil še pridni Kristijan starše, dve sestri in brata v nemi žalosti.
0. Kostanjevec Ladislav, rojen 25. VI. 1900, delavec v tovarni »Peko«. Bil je v planinskih druščinah vedno mladosten, zbiral je s evojim fotografskim aparatom vsepovsod planinske motive in ni je bilo skoraj planinske prireditve, nn katert bi ne bil navzoč. Sicer je bil pa jirikupijivega značaja in povsod post rezi ji v ip zalo priljubljen. Oč* in sestra pač nista pričakovala, da pojde že v teh letih za materjo v večnost.
7.	Majtlif Jožef, rojen 3. VIII. 1913, delavec v predilnici. Ko je odslužil vojake, se je z vso ljubeznijo oklenil matere, ki je vee druge otroke že blagoslovila za zakon. Za smučanje je vedno gorel in v okoliri svojega stanovanja je imel nešteto prijateljev, s katerimi je gojil ta šport. Bil jo tudi dober član tržiške godbe in vedno vesel 1er prijazen. Pogre:ali ga bodo svojci in številni prijatelji.
8.	Lomlmr Vinko, rojen 10. I. 1921 v Lešah, kovaški delavec v Globočnikovi fužini, je edini od ponesrečencev, ki se ni rodil v Tržiču, a je po
Xaiiaijevanjo nu strani -I. spodaj.
Drobne
Koledar
Sreda, 31. marcu: Benjamin, mučenec; Modest, Skot. Ta mesec je dan zrastel od 11 ur 2 minut za 1 uro 45 minut na 12 ur 17 minut.
Novi grobovi
V ljubljanski splošni bolnišnici je včeraj dopoldne umrl po kratki bolezni vp. župnik in zlato-mašnik .1 a n e z K u n a u e r. Pokojni se je rodil v Ljubljani dne 27. aprila 1862 in bil v mašnika posvečen dne 25. julija 1885. Kot kaplan je služboval v Sodražici in Kočevju, kot župnik v Polomu pri Kočevju in na Golem pri Igu. Na zadnjem službenem mestu je bil 40 let. Kot vpokojenec se je naselil pri šolskib sestrah v Repnjah pri Vodicah. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne iz Vodic. na tamkajšnje župno pokopališče. Naj v miru počival
■f" V Ljuhljani je umrl g. Ivun Sotošek, vlakovodja drž. žel. v p. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-J- V Gorjah je umrla g. Ivana Petrič v 80. letu sturosti. Truplo bodo prepeljali v Struge na Dolenjskem, kjer bo pogreb danes ob 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
•f V Mošnjah so pokopali 25. marca vrlega moža V u 1 e n t i n a M i k 1 j a , tov. delavca v p. Naj počiva v miru!
-f- V Laškem je od kapi zadet umrl v 76. letu starosti g. Janez Šket, hišni'posestnik, gostilničar, mizarski mojster in ključar nadžupnijsko cerkve v Laškem. Pokopali so ga na velikonočno nedeljo ob ogromni udeležbi faranov, njegovih prijateljev, gasilske čete in mestne godbe. Pokojni je bil izredno značajen in dosleden mož. Ljubil je pošteno delo, cenil mirno krščansko življenje, di-čile so ga pridne roke in pa plemenito srce. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
Izpit za pooblaščenega inženjerja je opravil v gradbenem ministrstvu v Belgradu g. inž. Karel Pole iz Ljubljane. Čestitamo!
__ Poročila sta se na velikonočno nedeljo v ljubljanski stolnici g. Meinhardt Veberič in gospodična Zvezdana Pipuš iz ugledne in znane mariborske rodbine. Za priči .sta bila nevestina brata gg. ing. Zoran ter ing. Dušan Pipuš. Iskreno čestitamo.
— V šentpeterski cerkvi sta preteklo nedeljo stopila v sveti zakon g. prof. Kosmatin Jože in gdč. Jordan Nada, učiteljica v Št, Janžu pri Dravogradu. Zakoncema želimo vso srečo in božji blagoslov.
= Na Homcu sta se poročila g. dr. Frančišek Kovič, referent OUZD v Ljubljani, tn gdč. Frančiška Vida H o ž m a n, učiteljicu na Homcu. Obilo sreče!
= Upokojeni so sanitetni brigadni general dr. Sebastijan Mantel, lekarniški podpolkovnik Gustav Vidale in strojni major Ivan Bakarčič (obenem prevedeni v rezervo) ter strojni podpolkovnik Alojz Grego.
Manufaktura
Posebnost/
pomladne mode za damo in gospoda
SOUVAN
—	Poštna avtomobilska proga Ptuj—Haloze bo
svečano otvorjena po gospodu direktorju pošle dr. Vagaji danes ob dveh popoldne nn Minoritskem trgu v Ptuju. Blagoslovitvi obeh avtobusov sledi otvoritvena krožna vožnja. Zn mesto Ptuj ln Haloze pomeni uvedba poštnega avtomobilskega prometa dragoceno pridobitev.
—	Vinska razstava v Novem mestu. Prireditev Vinskega sejma in razstave, ki bo v dneh 11. in 12. aprila t. 1. v Novem mestu, 1к> tudi letos v salonu hotela Windischer v Kutldlji. Interesenti-vinogradniki, ki se še niste prijavili, jiohilitc s prijavami ker so predpripravo zaključujejo. Ker pa Ik> letos dvodnevna prireditev, jo potrebno, da vsak razslavljalec dostavi na to razstavo od vsakega vzorca vina. ki ga namerava razstaviti po 3 renske steklenice, t. j. v količini od 2 in četrt litra vina. Vino naj bi interesentje do dne 8. aprila prinesli ali poslali na kmetijsko šolo na Grmu v lastnih steklenicah (renskih buteljkah). Kdor buteljk nima, naj prinese vzorce svojih vin po 2 ze-lenki vsakega vzorca do določenega dne na kmetijsko šolo na Grm. kjer bo pri oddaji vina podal
očetu v Tržič pristojen. S svojim začetnim zaslužkom je bil edina opora staršem in sestri. Skromen in postrožljiv je bil v vsem svojem nastopu in edino smučanje in delo v prosvetnem društvu sv. Jožefa je imel za svoje razvedrilo, sicer se je pa vneto posvečeval borbi za vsakdanji kruh, ki gn je z vso ljubeznijo znal delili s svojci. Kaj takega zmore le mladenič, ki ima dobro versko vzgojo!
0. Alinčlč Adalbert. rojen 22. 1 V. 1922, še brez. posla. Obiskoval je tržiš k o meščansko šolo in čakal je sedaj zaposlitve. Ljubeče je skrbela vedno zanj mati in ker je poiskal druščino med poštenimi tovnriši-smučarji, mu tega pač ni mogla braniti. Ni še okusil pravih brilkosti življenja, pa je v objemu plazu že našel smrt.
Naj vse žrtve počivajo v mirni Svojcem iz.re-knmo iskreno sožalje.
Pogreb pokojnega Plajhesa Rudolfa bo v sredo ob petih popoldne in (»okojnegu Ovsenekn Vladimirja ob šestih popoldne nu trži rt ko [«»kopališče. •
Minister la telesno vzgojo naroda je nakazal 20.0110 I>in za stroške pri Izkopavanju trupel in za pogrebne stroške. Ministra ho zastopal v sredo pri pogrebih ob 5. in fi. popoldne profesor Ulaga.
novice 9
tudi primerne podatke. Vina naj bodo čista, vina samorodnic in mešana vina so izključena. Priznana vina bodo po možnosti razpoložljivih sredstev tudi nagrajena.
Rekruti! — 10. april!
(Glej drobne novice!)
—	Vremenska napoved: Evropa: Slaba depresija z središčem nad severno Italijo ima za posledico pretežno oblačno in toplo vreme z dežjem v območju Sredozemskega morja. Visok pritisk z oblačnim in hladnim vremenom v ostali Evropi. Sneži v Karpatih. — Jugoslavija: Oblačno v vsej kraljevini. Dežuje v donavski in primorski banovini. Sneži v severozapadnih krajih države. Napoved za danes: Snežilo bo na skrajnem zapadu. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. Oblačno po vsej državi.
—	Mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva Slovenjgradec vabi na redni občni zbor 15. aprila ob 8 zvečer v Sokolskeni domu. Dnevni red običajen.
Kupujte le domače Izdelke!
PERION
oralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte {{a I
—	Rekruti! — 10. aprila boste vpoklicani v vojaško službo! Težka in častna služba. Dobro se pripravi nanjo! Nikar ne pozabi vzeti s seboj novi vojaški inolitvenik, ki ga je spisal in priredil bivši vojni duhovnik Jernej Hafner. — V prvem delu (str. 1—166) so navedeni številni odstavki iz. »Pra-vil službe? ter vzorno vojaško čtivo. V drugem delu so zbrane najpotrebnejše molitve. Cena 12 Din. Izdala ga je Katoliška akcija, dobi se (od 25. marca dalje) v Misijonski tiskarni (p. Domžale).
—	Avtobus Ljubljana — Gornji grad — Ljubno vsled snežnih žametov ne vozi.
—	l'rl r,h prt ju motnjah * prebavi vzemttf zjutraj oa prazen želodec kozarec naravne »Fran» ■loset grenfire«.
—	Prostovoljni prispevki za »Okrevališče« za članstvo češkoslov.-jugoslov. lig na Jadranu. Prispevali so: Ljubljana: Jos. Bergmann, tovarnar 200 Din, Jos. Cihlar, ing. 50 Din. F. Palovec, den-tist 10 Din, dr. Grossmann, advokat 10 Din, mr. ph. Leon Bahovec 100 Din, :Kolinska« tvornica živeža d. d. 100 Din, dr. Flgon Stare, odvetnik 100 dinarjev. Celje: Dr. J. Ilrašovec 30 Din, Matilda Bervar 20 Din, dr. Hihard Pintar 50 Din. Maribor: Mariborska tiskarna d. d. 50 Din, Josip Jaklič 20 Din, Ivan Vašič, notar 50 Din. Brežice: Dr. Jos. Zdolšek 100 Din. Skupaj 890 Din.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca na ravne »Franz-Josefove« grenke vode, za vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca »rranz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva
povsod	Ogl. res B. tn. 10474'».
— V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. jo objavljena >Uredbn o podaljšuvi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih1:, dalje »Pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih Igrah na srečo':, »Pravilnik o izprenienibi pravilnika o prehrani In obleki obsojencev kazenskih in drugih jKidobnih zavodov«, »Popravek uredbe o kmetijskih zbornicah«, »Preračunavanje nemške državne marke v dinarje pri pobiranju carine »ad valorem*-in lObjave bansko uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38 in sicer za občine Goinilsko v celjskem okraju, Litija, Ljutomer, Krka v litijskem okraju, Poljčane, Sv. Urban v ptujskem okraju in Trešanovci v murskosoboškem okraju«.
Rekruti! — 10. april!
(Glej drobne novice!)
—	Dotični, ki je zamenjal dne 30. marca 1937 v vlaku Zidani most—Ljubljana in ki prispe v Ljubljano ob 2. rjav kovčeg, naj ga odda v upravi Slovenca, kjer dobi svojega.
—	Krojna knjiga za moška, civilna in unifonn-ska oblačilu. Izdal jo Je pravkar strokovni učitelj Knafelj Alojzij in je pisana v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Knjiga vsobuje kroje j>o najnovejši modi za vse vrste oblačil, kakor one za promenado, šport, ples, rudarstvo, vojaštvo, du-hovništvo itd., in to za osebe vsake rasti, za pravilne, srednje, močne, trebušaste,'grbaste, nnjirej nagnjene in za ljudi jiokončne drže ter za otroke. Nadalje j>ove, kako je dobiti visoka ali široka ramena. kako krojiti, če je blago črtnslo, in kako se oblačila obdelujejo — torej je panoga v nji vsestransko obdelana. Knjiga ima tudi razne strokovne tabele, ki se pri krojenju rabijo. V splošnem je prav praktično sestavljena. Avtor knjige pričenja z razlago prav tako, kakor mora pričeti krojač v praksi, n. pr.: najprej, kako je trebu na osebi vz.etl mero. in dalje, kako moramo po dobljeni meri narisati kroj. Piše pregledno, dn se bo interesent brez težav naučil risati kroje vsake vrste in po vsaki tneri Knjiga jc tiskana tako, da ima poleg vsake risbo tudi popis kroja in s lem nudi učencu lažji in hitrejši pregled. Lepo oblikovani kroji, precizne risbe in lahek način razlaganja, vse to je dokaz prnve dovršenosti, in priča, da jc knjiga Izšla izpod peresa strokovnjaka. Izborim urejena in v platnu vezana knjiga obsega 21(1 strani in ima 200 risb. Nnmenjenn je predvsem krojaškim mojstrom in pomočnikom, 1er učiteljem obrlno-iiadaljevalnlh šol. Knjiga se dobi pri avtorju samem v Krlževniški ulici 2, Ljubljana. Istotani se dobi ludi dttniska krojna knjiga (za gornja In sjwdnja oblačila). To edinstveno delo krojaške stroke, ki |e plod domačega strokovnjaka, pomeni korak naprej, in z veseljem je pozdraviti, da se je obrtna literatura, ki jo pri nas silno rabimo, obogatila s tako iwniembno knjigo, ki v nobenem oziru ne zaostaja zn Inozemskimi, 1er je priča velike pridnosti in požrtvovalnosti pisatelja.
Rekrutil — 10. april!
(Glej drobne novice!)
Ljubljana
V sredo, 31. marca.
Gledališče
Poizvedovanja
I:i/Itlilla >-c Jc ročna torbica Z. vsoto rtonnrjn In logltiinncijn <1(1 trnovsko cerkve do SeiitjAkoImkogn mosta. pDštcucBn najditelj» prosim, nnj Jo blagovoli
vrnltt proti nnsrndl na naslov legitimacije.
Drama (Začetek ob 8. uri): Sreda, 31. marca:-Med štirimi stenami. Red Sreda. — Čelrtek,
1.	aprila: Zadnji signal. Rod Četrtek. — Petek,
2.	aprila: zaprto.
Opera (Začetek ob 8. url): Sreda, 31. marca: Ero z onega sveta. Red A. Gostuje gosp. Josip Križaj. — Četrtek, 1. aprila: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Pelek, 2. aprila: zaprto. — Sobota, 3. aprila: La Bohème. Red C. Gostuje gdč. Anita Mezetova.
Predavanja
Strokovno predavanje: »Bodoče železniške proge v Jugoslaviji« bo v sredo, dne 31. t. m., ob 19.30 v glasbeni dvorani .»Sloge« (bivša restavracija Ljubljaniski dvor. vhod iz Prnžnkove ulice). Predavatelj g. Verij Svajger, višji kontrolor tukajšnje železniške direkcije. Vstop prost, pobi-birali se bodo Ie prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Vabljeni vsi.
Prireditve in zabave
Gdč. Anita Mezetova, naša odlična operna pevka koncertira v petek, dne 2. aprila ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Po daljšem presledku jo bomo pozdravili zopet na naših koncertnih deskah in v resnici občudovali velik napredek, ki ga ga je napravila na svoji dosedanji umetniški poti. Na petkovem koncertu ima 3 nastope ter nam zapoje pri prvem nastopu Schubertovi pesmi Kam in Tajnost, nato Straussovo Podoknico in Brahm-lovo pesem Moja ljubezen je zelena. Drugi nastop prinaša domača dela, in sicer najprvo Go-tovčevo arijo iz znane opere Morana, ki jo je z najzvečjim uspehom kreirala v belgrajskem narodnem gledališču. Nato 2 Milojevičevi pesmi Šar-planinska uspavanka in More če prodam. Drugi nastop zaključi I.ajovčev Tkalec. V II. delu koncerta ima tretji nastop, in sicer zapoje Mozartovo arijo Suzane iz Figarove ženitve in arijo Margarete iz Guonodovega Fausta Odlično pevko spremlja na klavirju pianist prof. Pavel Šivic, ki zaigra med posameznimi nastopi tudi več samostojnih klavirskih točk, O tem pa jutri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, Koncert je v petek, 2. aprila zvečer.
Poizvedbe
Našla se je manjša vsota denarja na Krekovem trgu. Naslov v upravi »Slovenca«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrše-vo c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Rekrutil — 10. april!
(Glej drobne novice!)
1 V počastitev spomina pok. Fr. štupire, trg. z železnino, jc darovala njegova rodbina 200 dinarjev za mestne reveže.
Površniki, obleke, deini plašči še vedno najugodneje J. Maček, Aleksandrova c.
1 V Ljubljani umrli od 19. do 25. marca 1937. Virant Marija, roj. Indihar, vdova Steklnsa, 81 lel, zasebnica, Poljanski nasip 48. — Indof Marjeta, 10 mesecev, hči elektromonterja, Ilradeckegn cesta 14. — Keržič Terezija, roj. Ponikvar, vdov. Zupančič, 50 lel, žena posestnika. Ižanska cesta 375.
—	Kavčič Marija, roj. Kozjok. 78 let, delavka lob. tovarne v pok., Sainova ulica 1. — Mlakar Magdalena, 7 mesecev, hči delavke, Gerbičeva ulica 10.
—	llrovat Ana, 59 let. delavka tob. tov. v pok.. Vogelna ulica 9. — Klebel Jože, 72 let, natakar, Japljeva ulica 2, — Malenšek Ivan, 76 let, vlakovodja v pok., Kranj, Jenkova ulica 5. — Zalar Silvester, 3 mesece, sin delavca. Nove Jarše«61. — Marenčič Frančiška, roj. Grtim, 88 let, zasebnica, Zaloška cesta 46 (Moste). — Bole Vladimir, 28 let, dijak, Prešernova ulica 2 (Moste). — Verhunc Marija, roj. Kozina, 67 let, delavka tob. lov., Novi trg 4. — Stanovnik Cvetka, 9 mesecev, hči delavca, Ižanska cesta 233. — Tehovnik Franc, 26 let, zidar, Vidovdanskn cesta 9. — Lordoni Frančiška, roj. Banibič, 75 let, postrežnico, ,!ai>ljevn ulica 2.
—	Virant Ivan, 78 lel, fin. nadkomiear v f>ok., Dolenjska cesta 10. — čik Rudolf, «3 let, višji revidenl drž. žel. v pok., Žnbjok 12. — Doles Frančiška, vdov. Brajar, roj. Bernik, 79 let. žena delavca, Japljeva ulica 2 — Janež Julkn, 40 lel. Miklošičeva cesta 9 — jetnišnlcn. — Petač Ivana, roj. Weis, 72 let, vdova drž. upokojenca, Zgornja Šiška 295. -r- Lnvrič Janez, 45 lel, delavec, Poln-kova ulica 13. — Hirschegger Rozalija, roj. Per-čič, 50 let, žena uradnika. Vevčo 76. —
Rekruti! — 10. april!
(Glej drobne novice!)
1 Poklicen slepar s kavcijami obsojen. Pred malini kazenskim senatom je bil včeraj obsojen zaradi sleparij s kavcijami 49 letni zasebni uradnik France IsteniČ, rodom z Brezovice, ljubljanska okolica. Njegov sleparski trik je posebne vrste. Svoje žrtve išče po časopisnih oglasih, da namešča za svoje podjetje kavcije zmožnega Inkasnnta, slugo in uradnika. Pa tudi sam slavlju oferte inseren-tom, ki Iščejo službe s kavcljnmi. V času od februarja do septembra lani je 10 Žrtev opeharil za okoli '30.000 Din. neki žrtvi je izvnbil okoli 17.00(1, drugim pa zneske od 600 in 5000 Din naprej. Nastopal je kot lastnik treh podjetij, ki naj bi osobam donašale velikanske dobičke, Če so udeleže s kapitalom pri podjetju. V pasaži palače Viktorijo na Aleksandrovi cesti Je établirai jiisar-no. Nastopal je kot lastnik trgovskoobrlno založbe »Progresse, kol Izdajatelj revije Nnša sreča, in kol ustanovitelj pisarne -Učiteljski doni«, kjer nnj hI se ukaželjni klljenli učili raznih svetovnih jezikov s pomočjo doninče koresi>ondeiice. Že v letih 1929 do 1931 je na sllčen način s sleparijami oškodoval do 15 oseb za 78.000 Din. Takrnl je nastopni kot lesni trgovec in lastnik lesne tvrdke Unitftc iz. Milnim. Takral je bil obsojen nn 16 mesecev strogega znjiorn, sednj pa nn 18 mesecev robije, katero kazen Je sprejel. Svojo krivdo je popolnoma znniknl in razvijal pred sodniki posebno teorijo o plodonosnoetl svojih novih podjetij.
Rekrutil — 10. april! ~
(Glej drobne novice!)
1 Bulot *Rlo« postreže z nnjokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica 1.50 Din.
1 Izgubila sem na dolenjski progi v vlaku uro-budiljko Odda naj se v upravi, (5053)
Maribor
m Obisk rojakov iz Francije. Na veliko aoboto se je pojavil v Mariboru velik avtobus, ki je preko Strassbourga, Monakovega, Salzburga pripeljal v domovino na obisk 30 rudarjev iz Francije. Čez praznike so ostali na svojih domovih, 7. aprila pa se vračajo nazaj. Rudarji »o večinoma doma iz Trbovelj in Zagorja.
m Kongregacija za gospe ima jutri v četrtek shod ob pol 5. popoldne.
m Odsek brezboselnih učiteljskih abiturientov ima jutri ob 4. sestanek в predavanjem g. M. Le-dineka.
m Ljudski oder igra v soboto, 3. aprila, zvečer in nedeljo, 4, aprila, popoldne Herwigovo »Velikonočno igro« v petih slikah. Opozarjamo obiskovalce, da si preskrbijo vstopnice v predprodaji v Cirilovi knjigarni.
m Vstopnice za Gregorčičev večer so že v predprodaji 'in sicer v knjigarni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti in pa v knjigarni Zlate Brišnik.
m SSK Maraton. Redni treningi za vse članstvo se vršijo na Livadi vsak torej m četrtek ob 19. uri, Pozivamo članstvo, da se teh treningov točno udeležuje radi predstoječega klubovega nastopa. — Teh. vodstvo.
m Gledališke novice. Prva ponovitev znamenite Shawowe zgodovinske drame »Sveta Tvana« bo drevi za red B. — Gluhonemi bodo ij,. ali v mariborskem gledališču v nedeljo ob 15. uri. Društvo gluhonemih priredi ta samostojen nastop, dohodek pa je namenjen za podporo največjih reve-žev — gluhonemih. V soboto 3. aprila gostuje v gledališču znani zagrebški igralec Mihajlo Mar-kovič v Nušičevi komediji »Dr« v vodilni vlogi Života Cvijoviča. Markovič je specialist za Nuši-čeve komedije. — V ponedeljek 5. aprila bo v gledališču koncertna akademija, pri kateri sodelujejo z.namenita altistka ljubljanske opere Franja Bernot-Golobova, mariborska plesalka Stucin'ova ter pianist R. Gallatia.
m Starešinski sestanek bo drevi v prostorih Delavske zbornice.
m 15-letnica Ljudske univerze v Mariboru. Mariborska Ljudska univerza bo proslavila v petek, dne 9. t. m. 15-letnico svojega obstoja in kulturnega dela. Na slavnostnem večeru bo predaval naš odlični pisatelj F. Finžgar iz Ljubljane o temi »Zvestoba narodu in zemlji«.
m Potrebno je sodelovanje občinstva. Policijsko poglavarstvo je izdalo na mariborske prebivalce poziv za tesnejše sodelovanje med policijo in občinstvom, da se preprečujejo vlomi in tatvine v lokalih m stanovanjih, ki se v zadnjem času tako pogosto in s tako drznostjo dogajajo. Kontrola lokalov in stanovanj je nemogoča, če prebivalstvo dovoljno ne sodeluje s policijskimi organi. Zadnji vlomi, ki so se pripetili v Mariboru, so pokazali, kako daleč sega ta brezbrižnost občinstva in celo ljudi, katerim eo lokali poverjeni v pažnjo. Ugotovilo se je, da je pri vseh zadnjih drznih vlomih večje število ljudi opazilo ali sli-šilo vlomilca, pa se nobeden ni spomnil, da bi bil obvestil najbližjega stražnika. Policija je bila pozvana na lice mesta šele takrat, ko je lastnik sam ugotovil, da je okraden. Zasledovanje zločincev bi bilo policiji zelo olajšano, če ljudje ne bi bili tako brezbrižni za dogodke, ki jih opazujejo. Tudi naj bi hišni gospodarji, stanovalci in hišniki posvečali večjo pozornost tujcem, ki stikajo po hišah, zlasti pa naj bi se pred zaklepanjem hilnih vrat prepričali, če ni kdo skrit v kleti, na podstrešju, v drvarnici ali na stopnišču. Policiji je v njeni stalni težki borbi z zločinstvom sodelovanje občinstva potrebno, občinstvo pa se mora zavedati svoje odgovornosti ter podpirati varnostne organe v izvrševanju njihove službe.
Celje
c Fantovski odsek KPI) Ima drevi ob 8 sestanek v Domu. Na dnevnem redu Je fotoaniatersko predavanje s skioptičnlmt slikami.
c V vinogradu ga je zadela kap. Na veliki |>e(ek je kopalo v vinogradu posestnika Kok Jožeta v Podvrhu pri Braslovčah več kopačev, med njimi tudi jiosestnik sam. Okrog štirih popoldne je postalo gospodarju slabo, zato si je izposodil jiovršnik in se vlegel na mejo. Ker so še ob petih ni vrnil med kopače, so šli k njemu in ga našli nezavestnega. Spravili so ga domov in poklicali zdravnika, k je ugotovil možgansko kap. Drugi dan je umrl, pokopan pa je bil na Velikonočni |K)iiedeljek na braslovškent pokopališču.
Mestna občina celjska bo prispevala sironiuš-iiojšim posestnikom k nabavi arborina in drugih škropilnih sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev. Prispevek bo znašal jiolovico nabavite cene. Interesnti se naj javijo pri mestnem kmetijskem referentu, kjer dobo potrebna jTojasnila.
c V celjski javni bolnišnici so umrli: Marija Lubej, 77 letjm prevžitkarica, Straže 80 pri Tehar-ju, Henrik Sniid, 53 letni dninar, brez stalnega bivališča, Franja Šumlnk, 30 letna služkinjo iz Vransko št. 115, Jože Srnbočan, 29 letni dninar doma iz Loke pri Žusiiiu. N. p. v m. I
ТшттТрои™: "Г^СТв^гГ hi
80.80 »Noč s cesurjeni«. — OD I. APRILA DALJE PRINAŠAMO DNEVNO DVA SPORE-D A in sicer oh 10.15 in 20.30 »Noč н cesarje ni«, OB 18.16 PA PREDSTAVE PO ZNIŽANIH CENAH il' ii d srečno zvezd o« (Jan Kiapura). Cene prostorom Din 3.50, 5.50 in 0.50.
c Celjski mestni svet je na svoji zadnji seji sklenil prodajo okrog 200 kubičnih metrov mehkega okroglega lesa v mostnem gozdu v Pečuvni-ku. Mestna občino razpisuje sedaj prodajo tega lesa. Pravilno kolkovune ponudbe je treba vložiti v vložišče mestnega poglavarstvo do 10 aprila.
c Uradni dan za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek 0. aprile od 8—12 dopoldne v jiosvetovnliiiri Združenja trgovcev zu mesto Celje, Raz.lagova ulico št. 8, pritličje, levo.
c Pri mednarodni tekmi na Dunaju za najhitrejšo in lepo izpeljavo trajnih kodrov je bil odlikovan z eno prvih nagrad isti aparat z zračno kurjavo kakor ga ima frizerski salon Frajlc, Celje.
Sali
šahovski ki ulj tStnlpoler v LJubljani Jc pravkar končni svoj IMoSn.ll ot.|l turnir. Udeležilo «c nn J« 11 Mubovlh Članov, ki ho »e planirali sledoie: prvo mCntn Jo osvojil nadobudni Kcgu r. 8 In pol toflknnil, drugi Kosu k S loPk; Irfltjl Poiinr 7 lu pol: «otrtt Webor 7 tofk. Iniouovnnl »o nI pridobili pravico Igranjn nn le-totaijem Klavnem turnirju. Sledijo šc: Cvrnkl 5 in pni. 1'lpnn 1 in pol. Hren 11. 4, Klrln In Pere Л ln pol, Kuno n in Knxtollu (I toflk.
Ornvl ob 8 ho ftri'bnnje zn lotonnjl klubov glavni turnir. 1'ozlvnino igraloo: Fulbol, \hfati, KlnkoCev, Лс-rnniMi1, Junior Stnno In Drugo. Pretnar, llron 1., Ka-puh, Feitlnl. Bpr6l(>, Bernot, Potnr. Kozak, Kegu in Wolicr, du pridejo loflno v klubov lokal, zakaj prijave »n »projemnjo nnmo danes, ker tnftnu takoj prvo kolo. Prosim toSnol
IstoCnstio rniplenjn kini) nngradnl turnir zn din-gn In tretjerazredno Igrale«. ZnOntek tndl danes z.vn-(Vr in žrclmnjc. V raCtrlPk sc vrSI prvenstveni lir/o-• tirni r 7. ozirom nu nedeljski monslrcbrzoturnir v Delavski ž.hornlot.
Trgovina z Italijo
Italijanski listi, tako politični kol goepodareki, 60 mnogo bavijo z najnovejšo trgovinsko pogodbo med našo državo in Italijo. Od nje si obetajo tudi -/.a Italijo mnoge koristi. Tako prinaša nedeljski Corriere della Sera-- iz Milana o tem uvodni članek, v katerem analizira prejšnje in sedanje stanje trgovinskih odnošajev med obema državama, na koncu pa pravi, da je pričakovati, da Jugoslavija zaradi svoje napredujoče industrializacije ne bo kupovala nekaterih industrijskih izdelkov, pri čemer imajo predvsem v mislih tekstilije. Na drugi strani pa avtarkična stremljenja Italije tudi ne bodo ostala brez posledic za izvoz nekaterih jugoslovanskih proizvodov, ki imajo velik pomen za jugoslovansko trgovinsko bilanco. Jugoslavija si gradi svoj gospodarski aparat. Italija potrebuje rude, n. pr. baker, katerega produkcija v Jugoslaviji stalna narašča. Italija pa lahko da stroje, potem pa Se najobsežnejše sodelovanje na gospodarskem polju. Tržaški »Piccolo* prinaša v sobotni številki dopis z Reke, v katerem ei pisec obeta od sodelovanja naše države in Italije na gospodarskem polju mnogo za Reko. Pisec navaja nato številke o sodelovanju tujih držav pri reškem prometu (delež Jugoslavije pri reškem železniškem prometu je znaša) od 1925—1934 28.3%, delež češkoslovaške 20.8, Madžarske 19.1, Italije 16.5, Avstrije 11.9% i. t. d.).
O obnovi prometa piše tudi agencija Jugoslovanski kurir, da se pričakuje, da bo naš izvoz znašal okoli 800 milij. Din letno. Italijani pa računajo, da bodo k nam izvozili samo za 450 milij. Din, kar pomeni, da bomo imeli z Italijo aktivno bilanco za 350 milij. Din. Po podatkih od 1. oktobra do 31. januarja je znašal naš uvoz i-/, Italije 141.5 milij., naš izvoz v Italijo pa samo 107.7 milij. Din. Toda upoštevati je treba, da smo Italiji skozi Brailo dobavili za 110.3 milij. Din pšenice. Te količine pšenice je morala Italija plačati v devizah.
Aktivna naša zunanja trgovina
V	mesecu februarju 1937 je znašal naš uvoz 334.0 milij. din v primeri s 293.8 milij. din v februarju lani in 321.1 milij. din v januarju 1937. Izvozili pa smo v februarju za 419.16 milij. din (januarja 402.2 milij. din in februarja 1936 215.0 milij. din).
Največ smo v februarju izvažali pšenice 40.44 (20.8), koruze 24.4 (17.2), fižola 7.1 (8.16), konoplje 12.3 (13.74). goved 14.5 (19.2), prašiči 26.3 (42.5), sveže meso 20.24 (29.0), jajca 9.1 (10.57), stavbni les 62.95 (59.9), surov baker 19.25 (37.6). Uvozili pa smo: surov bombaž 17.65 (25.2), predivo 29.36 (42.1), tkanine 20.2 (11.8), razni izdelki iz železa 19.76 (17.16). ovčja volna 8.85 (19.6), voln. predivo 4.9 (9.6), voln. tkanine 16.2 (7.8), svil. prediva 7.9 (6.26), riž 8.5 (5.1) kava 5.6 (6.2) premog 6.0 (4.37). stroji, orodja in aparati 17.67 (16.74), prevozna sredstva 8.7 (7.3), elektrotehnični predmeti 12.44 (14.14) milij. din.
Skupno je znašal naš uvoz v prvih 2 mesecih letos 655.1 milij. (lani 636.27 milij.), izvoz pa 821.4 (503.8) milij. din in se je torej uvoz povečal le za okoli 3%. izvoz pa za 63.0"}%. Naša trgovinska bilatrcâ 'je bila v prvih 2 mesecih lani pasivna za 132.4 milij. din, dočim je bila letos v prvih 2 mesecih aktivna za 166.3 mitij. din, kar jc vsekakor fcelo ugodno znamenje.
'Vi. J., .
Načrt zakona o cestnih fondih
V	ministrstvu za gradbe je izdelan nov načrt zakona o cestnih fondih, ki prinaša nekatere iz-premembe v primeri s prvotnim načrtom. Ostane pa šo slejkoprej poleg banovinskih fondov tudi vsedržavni cestni fond. V novem načrtu je določena med prejemki namesto dosedanje takse 10 dinarjev za nakladanje in razkladanje blaga od 100 kg na drž. železnicah in paroplovnih postajah ter po 2.50 Din za 100 kg na baiv. železnicah enotna 1 odstotna taksa od zneska plačane voznine s tem, da se plača za vsako blago taksa samo enkrat in to bodisi pri nakladanju kot pri razkladanju blaga. Tako je proračunani dohodek od tega zmanjšan od 120 na 12 milij. Din. Med izpreiuem-bami je še omeniti prispevke lastnikov zemljišč ob novodobnih cestah, ki znašajo po novem načrtu v mestih 3 Din, v ostalih naseljih 2 Din, izven naselij pa 1 Din od dolžinskega metra letno, dočim je bil v prvotnem načrtu ta prispevek določen enotno s 5 Din.
Dohodki drž. cestnega sklada so proračunani na 120.95 milij. Din, dočim je prvotni načrt računal s 243,050.000 Din. Proračunska vsota se je
zvišala zn več kot polovico.
•
Občni zbori. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. dne 10. aprila ob 16 (v sejni dvorani) bilanci 1934 in 1935, volitve uprave in nadzorstva. Aga — Ruša, zdhiženc jugoslovanske tvor-nice acetilena in oksigena, Ruše 15. aprila ob 12 v Rušah. Ljudevit Marx, tovarna lakov, d. d. v Domžalah s sedežem v Ljubljani 15. aprila ob 17.
K tem veslom je pripomniti, da ee ne more žo v prvih mesecih pričakovati popolne obnove našega trgovskega prometa z Nemčijo, čeprav se v najkrajšem času sestane tozadevna komisija. Naravno je, da bodo dela te komisije trajala dalj časa, kor so se razmere v našem trgovinskem razmerju znatno izpremenile. Omeniti nam je, da je bila taka komisija predvidena tudi že v pogodbi od 25. aprila 1932, pa se ni nikdar sestala. Ta pogodba iz leta 1932 je bila prav za prav dopolnilna pogodba k osnovni pogodbi od 14. julija 1924, ki je bila ena najvažnejših pogodb naše države po vojni.
Drugo vprašanje, ki nastaja pri izvajanju pogodile, jo tudi razmerje naše države k rimskim protokolom iz leta 1934. Ti protokoli so dali zlasti Avstriji v prometu veliko prednost pred nami in je sedaj vprašanje, če bodo te ugodnosti prišle avtomatično v korist tudi nam ali pa bodo novelirane v drugačni obliki. Od teh pogodb zavisi v marsičem bodočnost zlasti našega izvoza lesa, za katerega so zanima zlasti Slovenija. Ker se sestane komisija razmeroma hitro, je pričakovati, da se bo že tedaj videlo, v kakšni smeri bo šla naša bodoča trgovin-ska politika in pa uvozna politika Italije same, ki ima interes tudi na znatni okrepitvi avstrijskega lesnega izvoza. Kakor so nekateri po sankcijah
frlïakovnll, da se bo začel skoro neomejen izvoz v talijo, tudi sedaj ni mogoče vkljub kratkim rokom misliti na takojšen dvig našega izvoza v Italijo. ];er čaka rešitve tudi še važno vprašanje plačilnega prometa, saj imamo še star klirinški saldo v Italiji v znesku 47 milij. lir, na drugi strani smo pa v novem kliringu pasivni, ker gre del našega i/.vozS proti devizam izven kliringa. Če bo šel ves naš izvoz v kliring, potem bo kaj kmalu novi saldo v naše breme postal za nas aktiven, kakor je to že v starem kliringu primer.
Naša trgovina
s Francijo
V naslednjem priobčujeino po francoski statistiki podatke v naši trgovini z Francijo Tako se je razvijala naša trgovina z Francjo naslednje (v tisočih frankov):
uvoz	iz J. y F.	izvoz iz F v J.
1936	57.561	74.600	- 17.039
jan. 1937	4.566	3.400	— 1.100
lebr.	20.215	7.019	plus 13.190
Iz tega je razvidno, da se je šele v februarju občutil ugodni odsev novega trgovinskega sporazuma z Francijo, ki smo ga lani sklenili. Dočim je bila še v januarju naša trgovinska bilanca z Francijo pasivna za 1 milij. frankov, je v februarju pasivnost postala aktivna v znatnem znesku 13 milij. frankov. To pomeni tudi znatno izboljšanje v plačilnem prometu z Francijo za francoske izvoznike.
Tako ee je dne 8. marca naš aktivni klirinški saldo z Francijo prvikrat zmanjšal za 2.8 milij. din, dne 22. marca na za 7 milij., tako znaša sedaj le še 56.7 milij. din.
FIKSIRANJE TEČAJA ZA TURISTIČNE MARKE!
2e večkrat smo imeli priložnost, zadnjič ob priliki našega porofia o poteku študijskega potovanja ravnateljev naših potovalnih birojev po Nemčiji in njihovih izkustev na tem potovanju, da povdarimo ogromno škodo, ki izvira iz, dejstva, da se tečaj za nemško turistično marko ne določa v naprej za vso sezono, kajti le na ta način hi bila nemškim birojem in tudi potnikom iz Nemčije sploh omogočena kalkulacija za potovanja v Jugoslavijo. Tudi naša agilna Tujskoproinetna zveza :>PUTNIK« v Mariboru se je z vsemi sredstvi zavzela za ugodno rešitev tega velevažnega vprašanja. Vsaj delni uspeh je bil dosežen sedaj s tem, da je naša Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrstvom z veljavnostjo do 30. junija določila tečaj turistične marke na 14 Din za eno marko. Na podlagi tesa tečaja bodo vse poslovalnice -PUTNIKA-; turistom z Nemčije honorirale potovalne čeke in kreditna pisma, kar pomeni v primeri s kiiringmarko za 20% boljši tečaj. Za nemške turiste, ki potujejo v Jugoslavijo, bi bilo na ta način vprašanje turističnega dinarja na ugoden način rešeno. Upravičeno je tudi upanje, da bo ostal ta tečaj ludi po 30. juniju vsaj v isti višini. Ker je Nemčija za letošnjo sezono stavila na razpolago okrog 1" milijonov mark, to je približno 140 milijonov dinarjev za potovanja v Jugoslavijo, lahko računamo, da bo letos naše turistične kraje, predvsem Dalmacijo ln Slovenijo, obiskalo kakih dvajset do Irideset tisoč nemških gostov.
Kongres hotelirjev v Zagrebu bo 11. aprila 1937. Na dnevnem redu je sodelovanje hotelirskih organizacij tudi na mednarodnem polju, sodelovanje hotelirstva pri organizaciji tujskega prometa. Posebna točka dnevnega reda je: devalvacija inozemskih valut in cene, nadalje uslitžbenska vprašanja v hotelirski stroki in zaščita hotelske industrije na vseh poljih, avtorsko pravo itd. V soboto dne 10. aprila pa bo glavna skupščina Jugoslovanske hotelirske zveze.
ŽREBAM«: 14. In 15. APRILA 1937
SREČKE
državne razredne loterije Glavni dobitki po
Din 1,500.000'-„ 1,200.000-„ 1,000.000-
so bili zadeti do sedai
DEVET KRAT
na pri nas kupljene srečke
A. REIN I DRUG
llica 15 ZAGREB Gajeva 8 solidna postrežba!
Zaposlenost v februarju
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani jc izdal statistiko zaposlenosti po strokah v mesecu februarju 1937. Iz te statistike posnemamo, da je bil konjukturni napredek v skoro vseh strokah znaten. Tako znaša letni prirastek pri tekstilni industriji 12.46%, pri gozdnožagarski industriji 21.25, kovinski industriji 7.85. oblačilni industriji 10.25, gradnjah nad zemljo 25.31 in industriji za predelovanje lesa 12.01%. Tekstilna industrija je napredovala i v sezijskem oziru, nazadovale pa -o od januarja na februar gradnje nad zemljo in industrija kamenja in zemlje. Skupno pa je znašal mesečni prirastek 118 delavce ali 0.14%.
Bilance
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani izkazuje pri briitodonosu 5.0 (5.1) milij. (lin 36.208 (6.576) din prebitka. Bilanca kaže zmanj--anje zalog od 8.3 (na 7.76», zmanjšanje terjatev prt dobaviteljih od 2.2 na 2.06 in pri članih od 765 na 7.5 milij. din. Nov je račun gradbe hiše s 0.7 milij din (mladinski dom v Gozdu — Martuljku, podružnice na Jesenicah, gospodarska |>oslopja v Šiški itd.). Med aktivi znašajo lastna sredstva: deleži 2.38 (2.34), skladi 7.76 (7.82). dolg Zvezi v Belgardu se je zmanjšali od 0.75 na 6.64 milij. din, skupno je zadruga lani prodala blaga za 43.03 (1935 45.05) milij. din, od tega proti gotovnii 13.8 (14.35), na kredit pa 29.23 (30.7) milij. din.
Jugoslovanska Standard Variiuni-Oil Company, Zagreli. Pri glavnici 175 milij. dinarjev in donosu 7n.fi (62.7) milij. znaša dobiček 20.5 milij. (izguba 11135 obenem zn prejšnja leta 6.8 milij. dinarjev). Bilančna vsotn družbe je padla od 320.4 na 289.8 milij. zaradi zmanjšanja rezerve za zmanjšanje vrednosti od 58.1 na 43.5 milij., dočim so se upniki povečali od 30.2 na 44.05 milij. dinarjev. Med aktivi so se povečale blagovne zaloge od 81.2 na 102.05, dolžniki so se zmanjšali od 87.1 na 82.1, naložbe od 24.1 na 9.4 in investicije (zaradi odpisov iz omenjene rezerve) od 126.36 na 95.1 milij.
Jugoslovanska združena banka v Zagrebu, o katere računskem zaključku smo že poročali, ob-ja\!ja sedaj bilanco za 1936, Iz katere je razvidno, da se je lani radi odplačil specielni rezervni fond zmanjšal od 54.25 na 45.8 milj., reeskont od 21.4 na 9.8, stare hranilne vloge od 40.44 na 26.3, stari upniki od 149.6 na 117.47 milj., dočim so se nove hranilne vloge povečale od 40.3 na 54.7, upniki pa 104.6 na 152.64 milj. Med aktivi se je blagajna za nove terjatve zmanjšala od 43.35 na 30.3, za stare pa od 26.04 na 6.3 milj. din. Banka je odprodala del svojih vrednostnih papirjev, povečala nova menična izposojila, zmanjšala pa stara. Dolžniki — stari so se zmanjšali od 144.75 na 116.1, novi pa povečali od 86.2 na 156.0 milj. Dolžniki specielnega rezervnega sklada v znesku 98.74 (123.27) milj. so ocenjeni s 45.1 (53.7) milj. din.
Hrvatska splošna Kreditna banka v Zagrebu izkazuje za 1936 po izvršenih odpisih v znesku 2.44 (1.7) milij. čistega dobička 2.28 (1.44) milij. Vloge na knjižice v tek. računih so narasle od 155.4 na 156.27, plasmani pa so narasli od 154.0 tia 160.2 milij. Razpoložljiva sredstva so narasla od 73.45 na 33.6 milij. Dividenda bo povečana od 3 na 4% (glavnica 40 milij.). Za prenos v 1037 pa ostane še 4.1 (1936 3.9) milij. din.
Odprava konkurza. Kmetijska eksportna zadruga z o. z. v Mariboru (vsa masa razdeljena).
Gradbena delavnost v Belgradu. Lani je bilo zgrajenih v Belgradu 291 novih hiš, nadzidav in prezidav je bilo 36 za skupno vrednost l(X).4 milij. din (1935 93.0 milij.). Skupno je bilo od leta 1919-1930 zgrajenih v Belgradu 0.573 novih hiš, nadalje je bi lo prezidav in dozidav 126, v teh hišah je bilo nad 20.000 stanovanj. Skupna vrednost zgradb je znašala 3.471.05 milij. din, od tega največ leta 1923: 533.04 milij. din ili 1027 334.1 milij. din. najmanj pa 1919- 1920 54.7 milij. din, kasneje pa leta 1934 z 88.9 inilij. din.
Borza
Denar
Dne 30. marca 1937
V zasebnem kliringu je angleški funt na miših borzah ostal neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling je ostal na ljubljanski in zagrebški borzi neizpremenjen na 7.95—8.06, v Belgradu pu je popustil na 7.93—8.03.
Grški lioni so beležili v Zagrebu 30.90—31.60, v Belgradu 31.30—32.
Italijanske lire so nudili v Zugrelni in Belgradu po 2.25.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 11.95—12.15, v Zagrebu na 11,9750—12.1750, za sredo aprilu so beležili 11.92—12,12, za konec aprila 11.95—12.15, za sredo maja 12—12.20, za konec maja 11.96—12.16, za sredo junija 12—12.20. V Belgradu so beležili 11.9005—12.1605.
Devizni promet je znašal mi zagrebški borzi •1,752.84« Din, v Belgradu 2,X39.00<) Din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim je znašal v Belgradu 2,219.000 Din.
Ljubljana, tečaji s primo ni : Amsterdam 100 liol. golg. . . . 2395 16—2409.76
Berlin 100 mark...... 1758.03—1771.91
Bruselj tU» belg ......736.70— 741.76
Curih 100 frankov...... 996.45—1093.52
London 1 funt.......218.41— 215.40
New York 100 dolarjev .... 4343 50—CI79.N1
Pariz 100 frankov..... 200.92— 202.36
Praga 100 kron ....... 152.54— 154.64
Trst 100 lir........ 229.44— 238.53
Curih. Belgrad 10. Pariz 20.1675, London 21.45, New York 439, Bruselj 73 925, Milan 23.10, Anister-dam 240.30, Berlin 176.50, Dunaj 80.25 (81.90), Stockholm 110.575, Oslo 107.75, Kopenhagen 93.75, Praga 15.31. Varšava 83, Budimpešta 86, Atone 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.465, Buenos-Aires 132.
Vrednostni panirji
Ljubljana, 7% inv. pos. 86.75—87.75, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 405—107, begi. obv. 78.50—74.50, -1% <sev. agr. 51.25—52.75, 8% Hier, pos. 93.50—95, 7% Bler. pos. 88—84.50, 7% jk>-. DIIB 97—99, Trboveljska 260—270.
Zagreb. Drž. pujiirji : 7% inv. pos. 88—Do. agrarji 52.50—54.50, vojna Skoda promptna 410 do 414, 5. 410 den., 6. 412 lil., begi. obv. 75.75 den., 4% sev. agr. 51.75—52.50, 8% Bler. pos. 97.50 bi.. 7% Bler. >os. 87—87.50 (87) 7",; pos. DIIB 103 bi. Delnice: Priv. agr. banka 197 den., Trboveljska 290 bi., Gutmann 40 den., Danica 40 lil., Osj. sladk. tov. 200 den., Osj. liv. 160—170 (165, 170), Dnbro-vačka 320 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicij jio-. 87.50 den. (87.50), agr. 52.25—53 (52.50, 52), vojna škoda promptna 411—112 (412, 111), 5. 411— 412, begluške obveznice 76 - 76.50, dalm. agr. 74—74.5o, 4% sev. agr. 51.75—52.50 (52), 8% Bler. pos. 96.25 do 97. (96 50, 96), 7% Bler. pos. 87.25—87.50 (87). 7% pos. DIIB 100 bi. Delnice NB 7350 bi.. Priv. agr. banka 107 199.
Žitni trff
Sombor. I'šenira: burka okolica Sombor. gornja bč... grem.. slav., gornja ban. 174—176, ban. 172—174, bč ladja Begej slep 182—185, bč., ban. potiska 182—185. — Oves: bč.. srein., slav. 107.50 do 110. _ R|: br. 141 -148 - Koruza: hi\. sram. garant, kval. 89—91. — Moka: bč. og. ogg 255—270, 235 —250. 215—235, 195—205, 165—175, 105—110.
—	Otrobi- bč., erem. 90—92. — Fižol: bč.. 240—250.
—	Tendenca čvrsta. — Promet 33 vagonov.
Novi Sad Pšenica: bč. potisku 188—190. srem.. slav., bč. 178—180, ban. 176—180. — Rz: bč. 144 do 146. — Koruza: bč.. srem. nova 92—94, ban. nova 90—92. — Moka: bač., ban. og, ogg 255—265, 285 - 245. 215—225, 185—195, 155—165, 107.50 <lo 112.50, srem., slav. og, ogg 250—260, 230 240, 210 do 220. 180—190, 150—160, 107.50—112.50. — Vse ostalo noizpremenjeno. — Tendencna čvrsta. -Promet velik.
Kulturni obzornik
Čas
Nova. 7. številka revije Leonove družbe je izšla prav pred Veliko nočjo ter ima mnogo dragocenih razprav, poročil, ocen in zapiskov. 2 njimi posega kakor zmerom v mnogotera področja našega življenja ter pojasnjuje in opozarja na pereča vprašanja splošne in posebne veljavnosti.
V nadaljevanju o položaju katoliške cerkve v sodobnih državah pojasnjuje dr. AL Od ar nasprotja v nazi ran jih in stališčih, ki jih nn eni strani utemeljuje katoliška cerkev, na drugi strani pa jih postavlja in zagovarja moderna teorija Iržavnega in - meddržavnega prava. Ob tem dobimo vpogled v cerkveno - politične sisteme, ki slonijo na naziranju moderne in laicistične države. Zanimiv je pogled na niednarodno-pravno zaščito krščanstva v poganskih izvenevropskih pokrajinah, kjer so se v toku časa razvili verski protektorat, misijonski patronat in modemi mandatni sistem, ki ga določa pakt Zvezo narodov. Pri tem primerja dr. Odur tudi Kongov pakt iz leta 1885 ter Senžermensko pogodbo iz leta 1919. Posebno poglavje obsega informativen oris, ki na kratko pojasnjuje stališče Anglije, Ilolandskr, Francije in Portugalske do katoliške cerkve, za tem pn sledi opis položaja, ki ga ima katoliška cerkev v Ameriki. Razprava seveda še ni končana.
Zelo poučna in aktualna je razprava, ki i" je o problemu jetiko v Sloveniji napisal zdravnik ua Oolnlkti dr. Loize SI m on it L o tem vpra-
S
šanju je bilo pri nas že mnogo govora in pisanja, veiiflar je dr. SI mon I ti prinesel čisto nove podatke in odkril naravnost presenetljive zaključke svojega raziskovanja na tem področju. Tako imamo novo sliko, ki nnm kaže in obrača pozornost predvsem nn kmetski del našega naroda. Ta je namreč v prvi vrsti prizadel z jetiko, čeprav trpi 1 uči i ind jslrijsko delavstvo v veliki meri. Pravilno je zajel avtor članka vzroke in navedel pogoje te družabno bolezni ter objavil poučne grafikone o gibanju jetiko pri nas. Pregled proti-tuberkuloznih ustanov zaključuje z opozorilom na najbolj važne potrebe, ki jim je treba zadostili in ïnko izpopolnili delo protituberkulozne borbe, ki je v Sloveniji dosegla že lepe uspehe. Zelo zanimiv bi bil tudi pogled v inteligenčne vrste glede obolelosti /.u jetiko, da bi lako dobili celoten pregled nad gibanjem te bolezni v posameznih naših družabnih plasteh.
Obzornik izpolnjuje članek profesorja Vilka Novaka o slovenstvu prekmurskih pisateljev, kjer v nasprotju z nekaterimi madžarskimi avtorji dokazuje na temelju zbranega gradiva slovenski narodni značaj prekmurske književnosti. V dokaz služijo slovenska imena v naslovih knjig, narodnostni naziv za oznako jezika pri prekmurskih jiisateljih. narodno ime in različne izjave o slovenski in slovanski skupnosti ter ostre opombe o Madžarih.
Med ocenami piše Etbln Boje o knjigi Težko vtgojljivl otroci, ki jo je nnpisala Milica Sttipan. — Haiko L o ž n r poroča o dolin Otona Zupančiča, ki jih je Izdala Akademska založba, ter ocenjuje - Pesmi - Pavln Golte. —- Med zapiski poroča .1. K. o delih, ki se nanaša jo na konvertile.
„Umetnost"
Slovenska umetnostna revija, ki ji teče prvo leto. je pred kratkim drugič izšla v svojem novem formatu. »Umetnost« se je že takoj na začetku lepo uveljavila zaradi svoje pomembnosti in dobre zamisli, s katero so se je lotili izdajatelji in uredniki, saj jo je priklicala tudi potreba, in smo v primeri z drugimi narodi prav za prav pozno prišli <lo takšnega važnega lista Predvsem leži njen poudarek v tem, da prinaša reprodukcije slikarskih in kiparskih del, ki jih ustvarjajo sodobni slovenski umetniki. Tako nas seznanja z njihovim stremljenjem in uspehi, ter poglablja lastne težnje in umetnqftne nazore. Pri nas je brez dvoma še zmerom mnogo krivih predstav in neutemeljenega zavračanja zlasti glede teh vrst lepega izražanja, ki jih predstavljata naše sodobno slikarstvo in kiparstvo, in to površno odklanjanje je najbrž še ostalo in prešlo v navado iz časov po vojni, ko je človek na vee takratne nove smeri in svojevrstna iskanju udobno zamahnil z roko: ne razumem, in odšel na zabavo. Tudi javna beseda ni zadosti povedala. Zato pa bo ta revija lahko popravila mnogo zmot in širokim plastem približala umetnost, ki premore pri nas dragocena pričevanja svoje dognanosti in vrednot. Kakor je videti iz poročil, eo »Umetnost« ludi drugod v državi in v inozemstvu sprejeli ni uvrstili med reprezentančne revije narodov.
Nova številka je zelo polna po vsebini in obsegu. Puškinovemu spominu se seveda ni emela odtegniti, saj je znal ta veliki pesnik tudi risati, na kar nas opozarja Maleš. Na čelu je objavljena Puškinova pesem Razum in ljubezen' v lepem
prevodu Mileta Klopčiča, Josip Vidmar pa je v kratkem začrtal Puškinovo osebnost. Dr. R. Illa-vaty je prevedel «Zasušeno paleto«, ki jo je napisal znameniti češki slikar, glasbenik in pi&alcli Ludovik Kuba, nabiralec narodnih pesmi pri slovanskih narodih. To je razmišljanje slikarja ob njegovi paleti, analogija barv na nji in človeškega življenja, misel slikarja na lastno delo in usodo. Članek se bo nadaljeval. Josip Slovnik, ki ec žc 38 let mudi v tujini, je objavil Pismo iz Dus.--cl-dorfa«, iz mesta, ki ga Nemci imenujejo Kunsl-C-artenstadt, ter prikazal majhen pogled na združenja in življenje tamkajšnjih umetnikov. Misel na obračun ob koncu življenja pa je zajel Alojz Gradnik v pesmi Kmet govori Bogu/. Med navedenim tekstom eo posejane izpovedi in sentence Avgusta Bromsea, Franca Tratnika, van Gogha, Leonarda da Vincia, Mihe Maleša in D. Klemenčiča. — Reprodukcije obsegajo Puškinov portret, ki ga je napravil M. Maleš, ter Puškinovo iaelno podobo. Potem so z enim ali več del predstavljeni Zoran Mušič, Olaf Globočnik, Nikolaj Pirnat, Radoje Hudoklin, Madžar Viljem Aba. France Gorše, Hrvat Ljubo Babič, Karel Jirak. Miha Maleš, G. A. Kos, Božidar Jakac, Alojzij Kogovšek, Rajko Subie in Ivan Kos. Obsežna in poučna so poročila iz umetniškega sveta.
Revija -Umetnost je razširila svoj obseg tudi v tem pogledu, da je odprla svoje strani arhitekturi ter plesni umetnosti. Prikazana je kapelica v St. Vidu (inž. T. Štrukelj), znamenje v Domžalah (inž. L. Kham), ter hala in ureditev kota v vrtu (inž. arh. Omnhen-Serajnik). Plesna figura "Čarovnica* je povzeta no Meti Vidm.-irievi, ki je zapisala tudi nekaj misli o plesni umetnosti. —
Mrtvi narodi vstajajo v življenje
Pozabljeni škotski jezik se zopet obuja k življenju - Skoti posnemajo Irce
Odkar ei je Irska priborila svojo svobodo, je irski narod mnogo storil, da bi zopet oživel nekdanji keltski jezik, katerega so Irci nekdaj govorili, ki pa eo ga potem Angleži s silo zatrli. Sedaj osvobojeni Irci, ki takorekoč nieo imeli svojega jezika, ampak eo vsi govorili le jezik svojih nekdanjih zatiralcev — Angležev, na vse načine negujejo svoj pozabljeni jezik ter ga uvajajo v vse javne nrade in šole, kar pa je težko delo, ker ekoro nihče več tega jezika ne zna.
Ta irski vzgled pa je podkuril njim sorodne Škote, ki prebivajo v severni Angliji ter eo tudi keltskega pokoljenja, kakor Irci. Tudi Škoti ee ee-daj trudijo, da bi svoj že mrtvi,jezik zopet poživili. Irski in škotski jezik sta si prav za prav močno podobna, saj eo se današnji Škoti na Škotskem naselili šele v S. etoletju po Kristusu ter eo prišli tjakaj z Irskega Škoti so bili ireko pleme, katero je, prišedši na Škotsko, nekdanje prebivalce Pikte potisnilo na skrajni sever ter je stari Kaledoniji dalo svoje ime — Škotska.
Politična usoda Škotske je bila kaj tesno zvezana z usodo drugih delov Anglije. Znana je škotska kraljica Marija Stuarteka, katero je angleška kraljica Elizabeta dala obglaviti. Škotska kraljeva družina je bila namreč katoliška. Toda ob času reformacije se je začel velikanski pritisk zoper katoliško vero, kakor tudi zoper škotski jezik od strani Angležev. Takrat so se tudi na Irskem začela velikanska krvava preganjanja. Kakor ireki, tako je takrat ekoro docela izginil nekdanji škotski jezik. Od 16. stoletja naprej se je eicer začelo razvijati nekako novo škotsko narečje, katero pa je vedno bolj ginilo ter je nazadnje eredi 19. stoletja bilo omejeno samo še na nekatere kraje škotskega gorovja ter na otoke llebride. Tamkaj prebiva vsega skupaj še kakih 200.000 Škotov, kateri govore nekdanji jezik evojih prednikov, seveda morajo zraven tudi vsi znati angleško. Toda tudi drugi, ki danes govore samo še angleško, se starega svojega jezika še vsaj nekoliko spominjajo. Očividno je bil na Škotskem angleški pritisk manjši kakor pa na Irskem.
Sedaj pa ee je na Škotskem začelo novo gibanje, ki mu stoje na čelu mladi pisatelji, učitelji in dijaki, kateri hočejo iz. svoje pozabljene in mrtve škotščine zopet napraviti slovstveni jezik ter svojemu narodu zopet hočejo odpreti bogate zaklade starejše keltske literature. Ti Skoti, kateri so se iz
i svojih gora ali z otokov preselili v velika mesta ; dolenje Škoteke, so tam že pozabili svoj domači jezik. Sedaj pod vplivom tega gibanja pa eo 6e začeli znova učiti svoje pozabljene materinščine. Tako se sedaj uče škotščine celo taki, ki je nikdar poznali niso 1er hočejo pomagati, da se skoro že i mrtvi jezik zopet oživi.
Toda ta prizadevanja niso lahka, ker je škotski jezik eila težak, je pač otrok nekdanjega keltekega jezika, ki je bil silno star. Zalo, da bi svojim rojakom olajšali učenje materinščine, so se združili škoteki znanstveniki, da zgrade posebno škotsko slovnico. Ta slovnica bo za enkrat precej preprosta ter bo obsegala takozvano »temeljno škotščino« ter razmeroma malo besed. To nalogo bo napravil Or-tološki zavod v Londonu i>o vzoru, kakor je isti zavod izdal takozvano »temeljno angleščino«, ki ne obsega več kakor 850 besedi. Te angleščine se človek, ki niti besedice angleške ni razumel, nauči v dveh mesecih. Tako mislijo za enkrat med Škoti raširiti tudi škotski jezik.
Zanimalo bo seveda ves evet, zla6ti pa male narode, ki so ponekod že skoro potujčeni, kako se bo ta škotski poskus posrečil Navdušenja ne manjka. Zlasti mladina vsa gori za evojo staro materinščino. Vee gibanje vodijo Škoti, ki prebivajo na
Silni viharji v Ameriki
Preteklo eredo so eilni viharji znova razsajali v srednjih državah Združenih držav Severne Amerike. Bili so v osinih državah silni 6nežni zameti in viharji, ponekod strašna toča in hudi nalivi. Ponekod v državi Severna Dakota je zapadlo s&ega več kakor 4 metre.
V treh južnih državah Severne Amerike pa je obenem divjal silni vihar in sicer je razsajal vrtinec, kateri je v državi Alabama blizu mesta Ozark odnesel eno farmo. Pri tem je ubilo dva človeka. V državi Kentucky je strašen vihar v mestu.VVmche-ster razdejal 12 hiš, pri čemer je bilo 12 ljudi ranjenih.
: . - !
Parnih s popotniki vred se potopil
Iz kitajskega Šangaja poročajo, da se je blizu mesta Jinan na jezeru Tienši potopil mali parnik, na katerem se je vozilo 134 ljudi, med njimi 10 otrok. Izvzemši dveh popotnikov so vsi drugi utonili. Ker je divjal hud vihar in je bil mali parnik že precej slab, se je nesreča kaj hitro zgodila, zlasti ker je parnik prevzel na krov preveč ljudi.
Kitajske oblasti so eedaj začele preiskavo zoper ladijsko poveljstvo, ki je dopustilo, da je tnali in šibki ter že slabi parnik bil preobremenjen. Kapitan parnika in pa vei mornarji so ee pravočasno rešili na reševalne čolne, med tem, ko so nesrečne popotnike prepustili njihovi usodi.
Rekrutil — 10. april!
(Glej drobne novice!)
Vsa vas ie zgorela. Vas Boltu v Romuniji je uničil požar. Zgorelo je 300 hiš in veliko ljudi. Ogenj se je zaradi tega tako naglo širil, ker je obenem divjal velik vihar.
Oče 28 otrok
Pri mestni občini Ogrski Brod na Moravskem je uslužben sedaj nekaj časa 65 let stari Slovak Karl Mudrak. Ko je bil ta mož še le 23 let star,' se je oženil z mlado Slovakinjo, katera je bila stara šele 22 let. Iz njunega zakona sc jima je rodilo U otrok. Toda prišle eo nesreče, zaradi katerih je Mudrak moral po evetu s trebuhom za kruhom. Tako je popotoval po Nemškem in Poljskem, kjer je nazadnje vendarle dobil delo.
Čez nekaj časa pa je zvedel na Poljeko, da mu je doma umrla žena. Ko je po ženini smrti minilo leto ali dve, se je vnovič oženil z neko Poljakinjo. S to ženo pa sta v teku let dobila kar 17 otrok. Pred kratkim pa se je sedaj že 65 let stari mož preselil z vso svojo družino na Češkoslovaško. Tukaj je potem dobil službo pri mestni občini v Ogrskem Brodu.
Ko so ga obiskali časopisni poročevalci, jim je povedal, da upa poetati še oče 29. in celo 30 otroka. Zanimivo pa je, da možakar sedaj niti ne ve več za imena vseh svojih otrok, niti ne ve, kje in kako sedaj žive njegovi starejši otroci, ali eo še živi in ali ni morda sam že večkrat stari
Ameriški profesor Robert h. Gault v Cikagi je iznašel »mehanično uho«, nekak aparat, ki gluho-rojene nauči govoriti. Vsaka beseda, ki je spregovorjena v zvočnik, se strese na posebnem bo-benčku, katerega gluhi drži v roki. Olušec nato po utripu spozna, kaka beseda je bila spregovorjena.
ZA BOLNIKE S SLABIM ŽELODCEM.
Vinska omaka (za 2—4 osebe).
Razpustiš na ognju 50 g presnega masla, dodaš 30 g moke. Potem doliješ 1 I zelenjadne juhe in kuhaš skupaj 20 m.nut. Dodaš 3—4 rumenjake, 50 g presnega masla in sok pol limone. Nato male osoliš in poliješ e to omako ribo ali pečenko.
špinačni puding.
Dobro ožmeš 2, v vodi razmehčani žemlji brci skorje, raztopiš v kožici 50 g presnega ma=la. dodaš žemlje, zmešaš na ognju nato ohladiš, dodaš 3 rumenjake, 100 g pretlačene špinače. malo osoliš in dodaš še sneg z beljakov. S tem napolniš s presnim maslom namazano posodo in kuhaš v sopari.
otokih, ker je pri njih še najbolj ostal ohranjen spomin nekdanjega etarega rodnega jezika. Na He-bridih ee je zgodilo, da ee je ustanovila organizacija 200 mladih fantov in deklet od 7. leta dalje. Vsi ti so ee zavezali, da bodo med seboj samo i škotsko govorili. V kraju Lohaveside bodo letor,nje poletje priredili velik letni tabor mladih Škotov, kateri bodo na tem taboru in med vsem čaeom ta-borenja emeli samo škotsko govoriti. Kdor bi spregovoril samo besedico angleško, bo takoj izključen. Človek bi sedaj mislil, da se bodo Angleži po robu postavili takemu gibanju, ki hoče dvigniti iz groba star jezik ter angleščino izpodriniti. Toda, ravno narobe ee dogaja!
To škotsko gibanje vneto podpira mlada angleška kraljica, katera je iz stare škotske plemiške rodovine. Sedanja kraljica Elizabeta je za zadnjo kraljico iz hiše Stuartov, Ano, ki je vladala 1702 do 1704, prva Škotinja na kraljevem prestolu Anglije. Ze kot vojvodinja YorSka se je zelo zanimala za gojitev starega keltekega jezika. Sedaj pa. ko je po^ stala angleška kraljica, to gibanje podpira tudi tako, da v veliki meri nakupuje keltske knjige. Tako se kraljica sama uči jezika evojih starih pra-dedov, obenem pa tako denarno in moralno podpira oživljanje etarega jezika.
Tako le ročni in izvežbani morajo hiti policaji v avstralskem mestu Sidnej'. Ta slika je bila posneta na tamkajšnji policijski športni slavnosti. kjer so morali stražniki pokazati, kaj njihova služba od njih zahteva.
Pomladanski zvončki zdravilo
Že nekdaj so stari ljudje pomladanske zvončke imeli za zdravilo. Rekli so, da je ta cvetlica kaj dobro zdravilo zoper srčne bolezni in zoper vodenico.
Kakor pa sedaj poroča medicinsko znanstveno glasilo »Mitnchener Medizinische NVochen-schrifk, je tudi zdravniška znanost ugotovila, da je pomladanski zvonček imenitno zdravilo zoper različne srčne bolezni. Iz njegovega soka so začeli izdelovati tak preparat, ki je zelo dober za srce, kakor »digitalisa in »strophantin«. Ta novi preparat se imenuje »convallan«. To zdravilo uspešno pospešuje izločanje vode iz človeškega telesa ter ga lahko bolnik tudi v večjil množinah jemlje.
72 letna letalka utonila
Veslaška tekma med moštvi angleških univerz Oxford in Cambridge. Celih 13 let je v veslanju zmagovalo moštvo univerze Cambridge. Letos pa je prvič po 13 letih zopet zmagalo moštvo oxfordske
univerze.
V ponedeljek, 22. t. m. je zletela na Angleškem s svojim letalom v zrak 72 let stara letalka vojvodinja Bradfordska. Stara gospa je začela letati, ko je bila (50 let stara. Od tistega časa se je z vnemo posvetila temu novemu športu ter je dolge proge preletela kar eama. Tudi v ponedeljek je odletela na daljšo pot okoli Anglije, toda od tistega časa ni o njej nobenega sledu več. Za njo so poslali več sto mož policije in zasebnih letalcev, kar pa je bilo brez vsakega uspeha. V 6redo zjutraj eo se na raznih krajih Anglije dvignili v zrak vojaški letalci, kateri so tudi imeli nalogo, [»oiskati 6ledov za pogrešano vojvodinjo.
Sedaj poročajo, da je morje blizu kraja She-ringham vrglo na suho več razbitin, katere so eedaj spoznali za oetanke nekega letala, ki pa še ni bilo dolgo v vodi. Iz tega sklepajo, da so te razbitine œtànki tistega letaia, s katerim se je odpeljala pogrešena vojvodinja. Skoro verjetno je, da je 6tara gospa zašla na svojem letu v snežni vihar, kateri jo je odnesel ven na odprto in razburkano morje.
V hiši obubožanih mili\onat\ev
Milijonar ni naslov, ki bi ga moral človek nositi vse svoje življenje. Zlasti pa ni take navade v Ameriki, kjer se sreča večkrat kruto poigrava z revnim iin bogatimi. Zlasti pa bogatinom v Ameriki ni nič kaj prijetno pri srcu, kadar začno dobivati besedo špekulanti, ki večkrat napravijo veliko nesrečo. Temu 6lede zgrešene špekulacije, borzni polomi, njim slede polomi velikih tvrdk in bank in kaj kmalu se nekaj ameriških bogatašev nekega jutra zbudi brez vsakega premoženja. Nekdanji milijonarji so danes berači. Tako je v Ameriki večkrat. Na to usodo milijonarjev je najbrže mislil znani ameriški milijonar Andrew Freedan, ki je umrl leta 1916, ter je zapustil oporoko, ki jo je začel e temi-le besedami: »Vse življenje sem se bal 1er zaradi tega strahu tudi mnogo trpel, da bom morda moral skleniti svoje življenje kot siromak.«
Ker se je torej nekega ameriškega milijonarja vee življenje držal strah, da utegne vee svoje bogastvo izgubiti in v revščini preživeti starost, prav zato danes v New Yorku stoji velikanska 10-nad-stropna palača, katero po pravici imenujemo hiralnico milijonarjev, ki pa nosi uradno na6lov »Free-danova hiša« — >Freedan-House«. To zavetišče ee vzdržuje z ustanovo, katero je zapustil Freedan samo za vdrževanje hiše, in sicer v znesku 3.5 milijona dolarjev. Toda izvršilci inilijonarjeve oporoke so ta denar tako srečno naložili, da ta kapital sedaj vsako leto vrže 150.000 dolarjev, s katerimi se oskrbuje hiša z vsemi oskrbovanci vred.
V tej hiši prebivajo eedaj sami nekdanji milijonarji, obubožani mogočnjaki ,ki nieo biti tako srečni, da bi bili svoje milijone lahko do smrti ohranili in uživali. Ko bi ne bilo tistega Freeda, ki je umrl pred 21. leti, bi danes bili vei^ tieti, ki žive v tej hiši, berači. Vso uetanovo s hišo in zavodom vred mora upravljati odbor iz 5 mož, kateri mora tudi sprejemati nove gojence za ta zavod izmed tistih, ki prosijo za sprejem. Sprejeti morajo najbolj potrebne. Pogoji za sprejem so takile: V6ak
prosilec, najsi je moški ali ženska, mora biti 60 let star. Poleg tega mora vsakdo natančno dokazati, da je nekdaj imel veliko premoženje in iz tega premoženja tudi velike dohodke, da pa je sedaj docela obubožan ter da nima prav nobenih sredstev, da bi se mogel preživljati. Poleg tega mora vsakdo tudi navesti v svoji prošnji, kar potem odbor petorice natančneje razišče, da je bil prosilec že od mladih nog navajen razkošnega življenja, da pa sedaj nima nobenega premožnega sorodnika, ki bi ga vzdrževal, da bi mogel še tako živeti.
Sedaj prebiva v tem zavetišču milijonarjev nekako 200 hiralcev. Zavetišče je podobno lepemu hotelu, ki je najmoderneje urejen. Freedova hiša je bila eezidana leta 1924 ter je do danes do zadnjega kotička polna. Niti enkrat ni bil prazen kak prostor. Saj ni čuda, da silijo vanjo, ko pa imajo v njej tako lepo življenje. To ni eaino življenje mirnega človeka, ampak je tudi polno razkošja, kakršnega so bili hiralci nekdaj vajeni. Vsakdo ima svojo sobo, imajo ekupne čitalnice, igralnice, knjižnico, svoj kino itd.
Vendar pa v tej hiši vlada čudno občutje. Vsakdo, ki je prišel v to hišo, se je moral zavedati, da je prišel vanjo samo zato, ker se je nekoč nekemu milijonarju zazdelo, da bi utegnil obubožati. Pa tisti ni obubožal, pač pa on. In sedaj živi lahko v tej hiši, v katero je prav za prav prišel samo umret.
Letalo zadelo v ekspresni vlak
Prvikrat v zgodovini angleškega letalstva se je 25. t m. v Londonu zgodilo, da je letalo trčilo v ekspreeni vlak. Tak slučaj pa je najbrže prvi ne le na Angleškem, temveč je najbrže sploh na svetu prvi. Zgodilo 6C je namreč, da je angleško vojaško letalo tako nizko letelo, da je екбргевт vlak iz Mancbestra vozil tik pod njim. Letalo je s svojimi kolesi celo zadelo ob streho brzovlaka ter streho jedilnega vagona precej raztrgalo. Vkljub temu pa, da je vlak dirjal e tako naglico, kakršna je navadna pri angleških brzih vlakih, se ni zgodila nobena nesreča. Kmalu nato je letalo srečno pristalo na odprtem polju.
MntibOTsKc gliitoUiti
Srertn, 31. meri'« oh an : Sveta Ivana. Rrd R. fietrtok, 1, mirila oh Л1: HAeil nageljni. Ilcd C. l'Ptoli. 2. аргПн: Zaprlo. (Gostovanje v Ptuju). Sobot«, 3. aprila: Uli,- Gostovanje Mlhajla Marko-vlča.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Putok, 2 .aprila oli 31): O/J«, Gostovanje Narodnega glodlilisfu« ia Muri bora.
Radio
Programi Radio Џаbffcmai
dreti v. )». marca: 12 Revija koračni.; vtak« vrste 12.45 Vreme, poročil» — 18 fias, spored, obvestila — M.15 V mi mogoče, кмг kdo hoče (ploSčo po ioljoli) — 14 Vrnme, hor/.o - 18 MlaUiuaka ura. Pravljica o »latih îiiaanklh (V. Bitene) zvočna slika zu шМ>"°. »zvnjajo člani rad. Igr. družine - 18.40 Dolenjska Suva (g. dr. Vulter Bohince) - 19 Cas. vreme, poiočila, spored, oh-vostila - 19.311 Nac пгн: Kuko teiko so se nekoč siril književni časopisi (Svntisluv Suiuar.-vič) — 1!)..>0 Uvod v prenos - 20 I'roiioa i« ljubljanskega opernega g c. daliSča. V t. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmni) V TT. odmora: Cas, vrome, poročila, sporni.
Dragi programit
Sreda, 31. marca: f}eln>ad: 19.50 Violina - 20.3(1 Humor - 31.30 lz oper - Zatireb: 211.311 Ljubljnmi -ntinni: 19,25 Mlliaekerjeva operetn Duok-prosjak- -Budimpešta: 19.30 Kncshova opnreta . «nos vitez -mt-MItan- 17.15 Koniornn g asba - 21 Igra- 22.1.1 Klavir — Bari-Bari: 21 Verdijeva opera Mcilijanukc vedernlcm - Vrana: 19.20, Pester večer -- Varšava: 21 Cliopinnvc klavirske skladbo — 22.2.1 l.ahka glasba -Knninnbcra: 21 Haydnov koncert — I ratmlava: 20.4a Stari mojstri, novn glnslia — Lipitko: 21 Kabaret
Sffi FURLAM FRANC
TEL. 37-33 LJUBLJANA
ШСЕ5ТЛ 29. 0KT0PRA $T. 6
SOLIDNO « POCENI
2 stavbna polirja
1 za visoke in 1 za talne zgradbe samo boljše moči z najmanj dvetetno uspešno prakso ter
več preddelavcev
sprejme takoj večje podjetje. Reflektanti naj se predstavijo s potrebnimi listinami v pisarni podjetja Ing. Jos. Dedek, Ljubljana, Žibertova ulica 7/1.
Telefon 24-33 Trgovci popust.
Cen/, odiemalcem!
Ker le vnsjkraUsm času predvidena podražitev obutvi, le v Vasem lastnem interesu, da al Isto sedaj nabavite. Veliko Isblro vseh vrst čevllev Se po etarili nizkih cenah Vam nudi:
veletrgovina s čevlji
Aleks.Oblai
Ljubllana
Sv, Petra cesta St. It
Poceni!
Pocenit
Holandslte cvetlične čebulice
Ker si želimo zvez z ljubitelji cvetic v .lugoslavij oddamo za reklamo zavitek cvetličnih čebulic zelo poceni. Paket vsebuje: 10 polnih begonij, Ili gla-diol, 25 anonion, 25 zlatic, 25 monbrecij, 25 axalis-deppi, 5 calistagia cvetk in 2 liliji, skupaj 132 kosov le za 65 Din. Pošljemo naravnost na «lom po dospelosti zneska prosto poštnine, carine in zavoj-nine. Gornji znesek lahko pošljete v 20 poštnih bonih (mednarodne poštuinske zveze), ki jih dobite na domačem poštnem uradu. Kot posebno reklamo prejme vsak naročnik zastonj večbarvno sliko holandskih cvetličnih polj v velikosti 90/140.
.Prima blago garantirano. Broekhof & Onldemond, Ranks 32. Ilaarleu. llollaud.
Parketne dettice, trstie za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran
ia razna 'zolačna sredstva proti vlagi dobile nijceneje pri tvrdki
10S. PUCH, Ljubljana M
Meteor pade z neba
68.
Kratek odmor.
- »ii
Tinček je zgornji del vrvi, na kateri jo bil pritrjen inetoor, ovil okoli drevesa, ki jo stalo na bližnjem bregu.
" ./Takole, je zadovoljno rekel, zdaj nam pu ne more uiti!
'Kaj pa zdaj? . je vprašal Tonček.
•-•Zaenkrat liani ne kaže drugega, kakor da inoleor pustimo pri miru in io odrinemo domov, je rekel Tinček. i l'a teleskop moramo tudi vzeti s seboj, d;t nam ga kdo ne pouzinq!

Dečki so naložili teleskop na Tončkov avtomobil in nato s polžjo brzino oddrdrali proti domu.
+
Vsemogočni Bog je odpoklical v večnost na Veliko noč našo proskrbno mater
Ivano Petrič
v 80. letu zemeljskega življenja, večkrat prcvMeno s svetimi zakramenti.
Ljubljeno mamico prepeljemo iz Gorij v rojstno župnijo Struge na Dolenjskem, kjer bo pogreb v sredo, dne 31. marca ob deeotih s sveto mašo.
Priporočamo jih v molitev.
V Gorjah, dne iS. marca 1937.
L'udovik, Gabriel, sinova, Mihael», hči.

Zahvala
Vsem. ki ste г nami v najtežjih uruli ob sm rti našega ljubljenega soproga, očeta, bratu itd., gospoda
Alojzija Mahniča
avaničiiika <lrz. leletnirc
sočustvovali, ga opremili k večnemu počitku, mu darovali cvetju, bodi izrečena naša prisrčna zahvala. Posebno se zulivuljujenio častili duhovščini na Viču, godbi Sloga, službenim tovarišem, g. Knmpjulti za poslovilne besede, tovarišem bojevnikom iz Most zu čustlio spremstvo. ter vsem onim. ki so nas tolažili iu nam lajšali hudo Imi. Ljubljana, dne 2(j. marca 1937.
Žalujoči ostali.
Zahvala
dedu.

Zahvala
Za vse sočutje in sožalja. Ui sem iih prejela ob smrti mojega nepozabnega bratu, gospodu
Rudolfa Cika
v i š. r c v i d e n I il il r ž. ž e 1. v pokoju
se tem polom vsent najiskrenejše zahvaljujem.
Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Inkobn » J11 • ■ li. aprila ob sedmih zjutraj.
Ljubljana, dne 30. marca 1937.
Žalujoča sestr»
Terezija
Ob prezgodnji izgubi tinšega ljubljenega moža, očetu, brnta. lasta in strica, gospoda
Josipa Jakseta
se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, vsem, ki sle žalovali z nami 1er nam pomagali v najtežjih trenutkih, in vsem. ki ste dragega pokojnika spremili na zadnji poli.
Posebno pu se zahvaljujemo g. banskeniu zdravniku dr. Cirilu Komotarju za res požrtvovalno zdravniško in moralno oporo v celem času dolge bolezni blugopokojnilui, istotako Častiti duhovščini /.» tolažilne obiske in zadnje spremstvo, knkor tudi gasilski četi Lukovica-Prnvojo.
Vsem in vsakomur plačaj Pog!
Lukoviea, Ljubljana. Pisaiovina, Maribor, dim 3U. marca 1937.
Globoko ž л 1 n j o č i ostali.

Ob izgubi naše nepozabne
ZINKE
smo bili deležni mnogega sočustvovanju, zatorej su lu vsem najlepše zahvaljujemo iti prosimo, da jo obranite v spominu. Zahvaljujemo se č. g. palm Metodu in usistenci za zadnje spremstvo. Dekliškemu krožku in Marijini kongregaciji zu venec, gdč. Golobovi za lepe besede ob njenem grobu. Prosvetnemu društvu in Fantovskemu odseku v Šiški zn mnogoštevilno udeležbo, cerkvenemu pevskemu zboru za lepe žalostinke. Posebna zahvala tudi tvrdki čudež, pri kateri jo bila uslužlmnn naša Zinkn, za izkazano pomoč iu za venec. Zahvaljujemo se gdč, Ivanki, ki nam je s svojimi nasveti stala ob struni, kakor tudi vsem njenim prijateljicam. Ob koncu s»' zahvaljujemo vsotn, ki so našo Zlnko obstili s cvetJcm. ki so v njen spomin darovali vence, vsem, ki so našo nepozabno spremili nu zadnji poti.
Ljubljana, dne 30. marca 1937.
Hotlbinn I) e i. in u n.

TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u. Ljubljana, Kongresni trg 5.
ker Vam nudi vedno sveže, najnovejše blago in modele v plaščih, kostumih in paletojih po strogo solidnih cenah.
Rudolf Timmermans:
Junaki iz Alcâzarja
Za hip je Moseardo pozabil, da čaka neki častnik na odgovor.
Ženske in otroke v Alcâzar? Velika obremenitev! Ali pa more reči 110? 2e včeraj so padle bombe v meslo. Letala bodo spet priletela. Koliko časa bo sploh mogel s svojimi slabotnimi bojnimi silami in s po-manjklj ivim brambovskim materijalom držati veliki mestni okoliš?
»V redu. Pobrigajte se, prosim, za njih slano-vališča. Težko bo šlo. Vse boste morali spraviti v sô-tanos, v kletne prostore; /.gornja nadstropja niso zadosti varna./
Komaj so se vrata zaprla za častnikom, ko jo prišlo sporočilo, da so opazili tri letala; prihajaj« severa in se bližajo mestu. Koj nato se pomeša med brnenje letalskih motorjev žvižganje bomb in treska-nje zadetkov.
Bombardiranje velja predvsem hospitalu de afuo-rasu, ključu mesla.
In iznenada še drugačen glas: močnejši, lv>lj zamolkel! Topovi! Tudi njih cilj je — hospital.
Z daljnogledom je moči pregledali ves položaj. Rdeči so svoje prve vrste potegnili spet nazaj preko višin in zdaj svrščijo granate semkaj.
Prvi streli so merjeni preveč na kratko, zadenejo r oljčne gaje, kjer razgrebajo in parajo zemljo, lako da sinji prst za hip ko ourek prahu in peska nekaj metrov visoko v ozračju, — nato pa so »olaiionia pora-
izgnbi v vetru. Zadetki prihajajo bliže. Granate s<=> željno zagrizejo v zemljo. Vedno dalje, vedno dalje. Tu in tam! Na cesto za v mesto padajo! V areno za hikoborbe! Tu — v hospital — in še ena! Križ božji, kako je zdaj onim, ki so tain!
Če bi imeli vsaj en sam top tu na Alcazarjit! Postojanko rdeče baterije je moči natančno določiti, za kakih osem kilometrov daleč je, v nekem gozdu. V enakomernih presledkih se pobliskava ogenj iz topovskih cevi — in potem visi ondi majhen, lahek oblak. Nato je za nekaj hipov molk, a spet se s truščem razpoči granata in brizga svojo smrtno kovino na vse strani.
Rdeči se niso nič potrudili, da bi skrili svojo postojanko. Zakaj bi jo pa? Saj vedo, da je Moseardo brez moči spričo baterij. Dva 7.5 centimetrska topova stojita nekje v Alcazarju, a tako sta zastarela, brez novejših naprav, sla le nekaj več ko lafeta in cev Z njima ne morejo rdečih niti preplašiti, nikari. da bi jih učinkovito obstreljevali!
Moseardo se zagleda v notranji dvor Alcézurja, kjer so že začele prihajali prve ženske z otroki. Pri-Itežale so na hitrico iz svojih stanovanj. Strahotni topovski ogenj jih je Se urneje prisilil, dn so pritekle v varstvo zidov Alcâzarja.
Dve starki sivih las stopata tez dvorišče; njih koraki so počasni, podrsajoči, ena ikmrd njih so opira na palico. Neki častnik ju spremlja.
Tu so matere s štiri- pel-, Šestletnimi otroki!
In napol odrasli mladeniči in df-kleta.
Pa ženć guardie civil in drlige iz meščanskih k togo v.
Tu so tudi mlade ženske in dekleta, ki gredo rajši v temne prostore kleti, v temno negotovost usode moških, kakor da bi živele v svetlobi in soncu, a bi bilo izročene bližajočemu se sovražniku.
Zdaj prihajajo z liobnenjem topov, z grmenjem raztreščenih Itomli in granat. Skrb iii bridkost sla v njih potezah, a veliki» je tudi hrabrosti 111 stanovitnosti.
Kar na mali umolkne ogenj baterije. Rdeči IkkIo zdaj spet začeli napadti. Resnično —, toda preko višine sc 110 privali val ljudi, marveč se okorno in hrumeče prikaže oklopni avtn in sledi navzdol hiteči cesti. Zadaj za njim je še eden! Л zdajci se jasno odzove ogenj branilcev hospitala in udarja ko s kladivom po težkih ploščah oklopnih voz. — A vozovi — štirje so že —, mimo uaduljujejo svojo pol iu iz njih okroglega stolpiča in majhnih strelskih linlc, ki srepijo ko hudobno oči, se oglaša divji, sani pogin povzročujočl odmev.
Ali ne more ničesar ustaviti teli kovinskih pošasti?
Marsikoga zgrabi groza za srce, videč, kako prihajajo tanki bliže, kako prihajajo ko slepi, z oklepom o!>dani orjaki, ki gredo po svoji poli. ne da hi gledali kako in kam in ki jim nihče no more ničesar prizadejati.
Tedaj se drugi tank ustavlja. Naslednja dva se niu tesno približala in so prav lako ustavila. Ali je imel orjak vendarle kako ranljivo mosto, ki ga jo zdaj pogtxlil kak srečni strel? Ne moro ne naprej ne nazaj.
Prvi tank medtem nadaljuje svojo pot. 7м je tako blizu, da je moči s prostim očesom spoznati cev strojno puške, ki tiči v ozkem razporku in in ta crv bljuva smrt in jiogiii. Število ranjencev v hospitalu se množi.
Tedaj pa ...!
III* • • •
S
N** ce
QÛÛ в
rt n
O O
c a
J5 'C 'S
» «» M
5
«S, S. Ц
I:o;5 « Z
N N N ^
ii v u A
"" 35 o
.. .S o
S « 3
Câ -«
* -
m љ * (5 o— 2
C -S! i.
B "o " *
0	s Si ii
fl O E c
1	c o — C ЈЧ» 6
0 sJi c t- — .—
s » a J3
0
M
«
asi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petttna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko.
kKI	I N O *	
a uni c		m
BENJAM1N0 G1GL1
Glas srca
ueraldma Katntkova
Bii№LlAlfEB
Danes p o s I e d n ) 14i Paul Horblger
Kotijaževo pesem
Danes nepreklicno zadnlikratl M ATI N t J A ob 14-16 uri Shirlev Temple Angel aerodroma
ШШИЗ
Mladost kraljice
Jeunj Jugo, h'riedricû Benter
Pridna služkinja
so sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5010.	(b)
Lovski pes
brak-jazbečar, rjavkaste barve, ki sliši na ime »Arno«, se je Izgubil. — Najditelj naj ga odda proti nagradi pri tvrdki »Elite«, Prešernova 7.
Kar potika)! — t« naprej! Kaj iel't «i. nam pere). Sluibe 10 na ratpolaaa. tu iskanje rt' predraga.
Starejšo trgov, sotrudnico
ali sotrudnika. mešane »truke, vešče tudi železnino — sprejme Norbert Zanler & sin, Sv. Peter y Sav. dolini.	(b)
Frizerko
prvovrstno delavko — za trajno, vodno in železno ondulacijo ter nu-nikirko sprejmem. Stanovanje, hrana ln perilo v hiši. Ponudbe z zahtevo plače na Naumoviča, Banja Luka, Vrbaska banovina.	(b)
Zastopnike
za prodajo srečk državne razredne loterije, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upr. »S1.« pod št. 3558.	(b)
Pevovodjo
resnega, energičnega — takoj sprejmemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pevovodja« P 5035. (b)
Trgovskega pomočnika
nekadilca, ki bi bil zmožen prodaje in knjigovodstva, po možnosti z nekaj kapitala, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Voditelj« 6038.
Preddelavec
za komnolom se sprejme. Biti mora Izvežban kam nosek. Naslov pove upra va »Slovenca« pod 5042.
Fanta
17—18 let starega, krep-koga, poštenega, nekadilca. sprejmem s 1. aprilom. Malgaj, Ljubljana VII — Knezova ulica 19. (b)
Postrežnico
mlajšo, ki zna tudi lepo prati in likati, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6033.
Iščemo
ilobro vpeljanega provi-zljskega potnika za Dalmacijo in Črno goro, ki bi poleg svojih predmetov vzel tudi naše. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač« št. 5013.	(b)
Dekle
poštena, zdrava, za dela pri živini in na polju — dobi službo v župnlšču Nastop takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod št. 49S5
Trgovski pomočnik
verzi ran v vseh strokah trgovine — išče mesto. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mlajša moč« št. 5026.	(a)
Perfektna kuharica
išče službo pri eni ali dveh starejših osebali za vsa dela. Ponudbe pod »Perfektna« upravi »Slovenca« št. 5036.	(a)
CESSBH
Prijatelj. kom pa no r«f
tgodajl Prodajal kat Imam
naprodar Posluiaji Kdor ori лаг
panu-U,
proda t lahkota tn *e — čudi
I a med
cvetlični, trčen, zajamčeno čist, 10 kg 130 Din, 30 kg 330 Din — franko voznlna — razpošilja O. Drechsler, Tuzla. (1)
Vinske trte
žlahtnlna. bela ln rdeča, žametova črnina in modra Portugalka, po 1 Din — Ima naprodaj trsnica Ferle Janko, Svlbno, p. Radeče pri Zid. mostu. (1)
Za pomladno
sezono!
Ročne torbico, najnovejše oblike, potni kovčki v vsaki velikosti, nahrbtniki, športni pasovi, nogometne žoge Itd Velika Izbira po najnižji ceni Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova c. 13
DRVA PREMO
IVjCHUM
DOLENJSKA C t I TA
Izredna prilika!
Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Ver-tačnik, Masarykova 23. 1
i veze uu,line|še norveške
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Moške Štofe
velika Izbira, najceneje Goričar, Sv Petra c. 29
Vrtnice, nizke, holandske
novejših vrst In barv, 10 komadov 60 Din (10 na-geljevih Badik zastonj). -Visoke dveletne komad 15, plezalke vseh barv (i, po-lyante 6, elematis 30. vrtne hortenzije 6. mahonije 3, mesečne jagode 50 sadik 20 Din Itd. — razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (r)

Denar imate!
Dam obrtni list za	trgovino, zmožen voditi	isto. Ne bojim so dela.	Sem samski, skromen in pošten. Daplsc v upr.	»S1.« pod »Delal bom za	vas« št. 5016.	(a)
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-52
Cepljene trte
laški rizling na Goethe, odlične kakovosti — oddaja Josip Crešnar, trs-nlčar, Malahorna, Oplot-nica.	(i)
Krompir
vsakovrsten, od 65 para za kilogram, dobavi Rl-gler, Pragersko.	(1)
VINA
iz
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I
TIvLEFON ŠTEV. 25-73
!
Glasba
Lepe oodbe o/a» gre t deveto vat — pa ie ti si kupi tpumpardon in bas*.
Gramofonske ploSče
slovensko petle. harmonika, plesni In nimEkl šlagerjisamo no Din 30' Vzamemo v račun tudi stare plošče I
Od Ljubljane do ic
Kranja loten itćei itanoranja. 'e taka) n« insetiraf
Moško perilo za pomlad
v ogromni Izbiri po naj nižjih tovarniških cenah se dobi pri »Kreko«, Tav čarjeva ulica 3.	(1)
Cepljene trte
na ameriški podlagi, enoletne. Muscat Kraljica vinograda. Muscat sopr. Mathias Jovana. Kraljica Jellsaveta - tvrdke Hirši Vludislav in drug, Subo-tlca — Ima na zalogi Sever & Komp., Ljubljana — in stane posamezno trta od navedenih sori 5 Din.	(!)
Kolesa
nemških znamk od 550 dinarjev naprej se dobe v največji izbori v Na-*' trgovini, TyrSeva 36. (1;
Lesena lopa
6 x 5 m, z opeko pokrita naprodaj. Naslov v upr »Slov.« pod št. 6014. <1>
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela pc znižanih cenah pri tvrdk; Kuri Prelog. LJubljane židovska ul. In Stari trk
Ce hotet hitre, falet pritr morali avto «t kupiti. l-'«e bi delal rad >
motor jem ? Glej. iaг t njim ie ftnvnn orjem!
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv Petra cesta 14.	(i)
Motorno kolo
BSA, 350 ccm, OHV, dobro ohranjeno, ugodno proda Anton Znidar, Vel. Mengeš 31.	(f)
Gumbe, plise, entel, ažur
predtisk tn monograun hitro Izvrši Matek № Mi keš. LJubljana, poleg tio tele Štrukelj.	(»I
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta, gospoda	^^
Antona Sramta
fin. uradnika v p.
se najiekreneje zahvaljujemo za vse izraze sočutja. Toplo in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu prinesli toliko vencev in cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poli. Prav posebno zahvalo smo dolžni gg. zastopnikom -, In. Iranske straže* in društvu Soča . V tih in trajen spomin nam ostane sočustvovanje, ki smo ga bili deležni. Ljubljana, dne 30. marca 1937
Žalujoči o h t a I i.
Stanovanje
treh sob s prltikllnami — oddamo takoj ali s 1. majem na Poljanski cesti 12, I. nadstr.	(č)
Dvosobno stanovanje
jdelam z majem. Vprašati : Kolodvorska 18, pri hišniku od 2 do 4. (č)
Enosobno stanovanje
oddam. Rožna dolina cesta VI. št. 4.	(č)
Enosobno stanovanje
man zard no, oddam 1. maja na Bleiweisovi cesti 9. Informacije: II. nadstropje, levo.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, novo pre-. if4j.no ln preplesKano -oddam pošteni stranki. — Istotam se odda lepa opremljena soba, strogo separira.n vhod, boljšemu gospodu. Florjanî-ka 31-1.
Vaj bo zimo. na) bo leto <ch>ro itnnf najeto plačaš zanjo sfo dinarjev rta «i v miru — Urez
vihar jet
Sostanovalko
■ projmem. Naslov v upr. Slov.« pod št. 5015. (s)
Dve prazni sobi
oddam v Metelkovi ul. 13
Denar — tveta vladar, Le plačaj par oulasov. pa kmalu tla'ih tasov zašije tebi tat.
PffPjTHffl!
Rad - na tvoje - bi tatel. toda. kjer ie ttanov.injel Ce ponledat ter. «Г nojem «
pa le retenu vpratante
Tovarniško poslopje
z vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bližini Ljubljane, oddaljeno 2 km od postaje, so odda v najem, oziroma išče kom-panljona za ustanovitev Industrije. — Interesenti pošljlto ponudbo upravi »Slov.« pod značko »Nova Industrija« št. 4882. n
V najem dam
trgovski lokal z Inventarjem in stanovanjem, takoj, v sredini trga. — Stefl Golobova, Vransko.
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne hrone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah
A. KAJFE2
urar
l jubliana. Miklošičeva 14
Vinski kamen
in sušene drože kupuje A. Resman K. D., Zagreb. Illca 223.	(k)
Železen rezervoar
od 2 do 4000 litrov — in pisarniško omaro z rolojem — kupim. »Lustra«. Ljubljana, Gosposvetska št. 8. (k)
Posestva dela ti tkrbil 'iplar tvoj kupca bri dobi A /tt v tki beli «1 tu denar bot hiic kupil gospodar!
V Brežicah
n okolici so nuproda hiše. krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi
deli Altenisovege v»rle
posestvu. - Pojasnila pri inž Mikiau Otmar, Brežice.	(P)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovne na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6. telefon 37-33 - ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
ip v« w
Trztc
Praznik katoliških organizacij je že od nekdaj pri nas sv. Jožef Saj nosi tega svetnika ime tudi vodilno tržiško prosvetno društvo. Lepo so zlaBti letos izpovedale vse katoliške organizacije, da hočejo biti v otroškem razmerju do Boga in v si-novskem do domovine. Pri šesti sv. maši so pristopili k sv. obhajilu, k deseti sv, maši na grič sv. Jožefa so pa stopali v velikih in urejenih vrstah ob zvokih domače godbe. Korakali so osiveli katoliški prosvetarji in vrste mladine so upravičeno vzbujale upe za bodočnost. Zvečer je bila v dvorani gimnastična akademija z 19 točkami in še z nekaterimi izrednostmi za nameček. Zadonela je mogočna pesem, ki je prosila Boga, da naj bodo vse naše organizacije v varstvu božjega blagoslova, v številnih simboličnih vajah je pa mladina z gibi kar objemala domovino in slovenski narod. Beseda g. kaplana Zaletela je vžigala k pravemu življenju, nabito polna dvorana gledalcev je glasno potrdila prizadevanje mladine, ki pod katoliško zastavo nikdar ne klone. Nastopili so tudi naši mladi možje, katerih navezanost na gimnastiko je bila pred leti nasilno ukinjena, a z mladostnim poletom so pokazali mladini, kako gibčna so bila že pred leti zdrava telesa z zdravim, katoliškim duhom. Kdor je lepo akademijo gledal, je moral priti do sklepa, da imajo organizacije s takim duhom in delom bodočnost. Bog naj to bodočnost poživlja!
Na svoj god je umrla devetletna hčerka našega g. župana Majeršiča Jožefa. V svoji težki bolezni je neštetokrat vprašala, kdaj bo njen godovni dan in že v jutru tega dneva je bila sprejeta med nebeške angelčke. Ljubko deklico je poznal ves Tržič, saj ni >z oddaljenega dela mesta hodila samo v šolo, ampak kar redno vsak dan tudi k sv. maši in sv. obhaiilu. Pogreb v nedeljo je bil naravnost veličasten. Prihitela je vsa šolska mladina osnovne šole. cerkvena godba in preštevilni prijatelji našega g župana, da so truplo vzorne deklice spremili k večnemu počitku. Ko je na pokopališču občuteno zapela šolska mladina in ko se je mala so-učenka Vidmarjeva poslovila s prisrčnimi besedami od vzorne Pepce, ni ostalo suho nobeno oko. Preostalim naše sožalje!
Največja prireditev no*etn mestu bo letos ob 40-letnem jubileju našega prosvetnega društva sv, Jožefa in še drugih katoliških organizacij. Prireditev se vrši v velikem obsegu 19. in 20. junija, na kar razna domača in sosednja društva že sedaj opozarjamo.
Fratn
Ob sklepu kmetsko nadaljevalne šole so priredili učenci poučen izlet v Št. Janž na Dravskem polju, kjer so si ogledali vzorne gospodarske naprave na veleposestvu g. Orniga. Upravitelju vele-posestva g Ureku se "odstvo kmetsko nadaljevalne šole leno zahvaljuje za strokovno razkazovanje in gostoljubnost.
Dramo Sin je uprizorilo »Katoliško prosvetno društvo Slomšek« z velikim uspehom. Posebna zasluga na uspehu pripada režiserju g. B Čehu, učitelju v Framu, ki je vežbal igralce. Želimo, da bi ga še večkrat videl' v krogu naših igralcev pri delu za pospeševanje katoliške prosvete.
Zalivata
Prisrčna hvala vsem, ki so nam ob
izgubi našega dobrega soproga in očeta
Antona Selišeka
izrekli tolažilno sožalje, podarili krasne vence ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti do groba. Celje, dne 31. marca 1937.
Žalujoči ostali.
Ai. Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14/1, telefon 35-10, vnovčl vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.	(d)
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini tn blagovnih bonih Hermes. Informacije : Tavčarjeva 2.	(d)
Zapustil nas ie naš nad vse dobri, preskrbni in ljubljeni mož, ata, brat, svak in stric, gospod
Ivan Sotošek
v 1 a k o v o d j a drž. žel. v pokoju
po dolgem, mučnem trpljenju dne 30. marca 1937 ob petih zjutraj.
Pogreb bo v četrtek, dne 1. aprila 1937 ob dveh iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. marca 1937.
•lnjoči: Marija, soproga, sï. Stanko, Ana, p r o t. J a n k o in Milica,
otroci.

pgggj;, v; ' jj '- V, - fii.-. « -i.	»P;'^ДОјјпШ'".' yWWfï

Po kratki, mučni bolezni, previden prečastiti gospod župnik v pokoju
s tolažili svete cerkve, je umrl
JANEZ KUNAVER
zlatomaSnik
v torek, dne 30. marca 1937 ob pol desetih dopoldne v bolnišnici.
Pogreb bo v četrtek ob 10. uri iz župnijske cerkve v Vodicah na župnijsko pokopališče v Vodicah.
ŽALUJOČE SOLSKE SESTRE, REPNJE
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
Izdajatelj: Ivan Rakover
Urednik: Viktor CenčiŽ