Štev.26.(PBftii8M. ratit. - L t. na ia hrt«. V Trstu, petek 26. junija 1925. Leto lil. Izhaja Tiak petek opoldne. Naslov: Tret-Trieeto Casella Centro 37 ali pa : Tia Geppa 17/111, Izdaja : konsorci/ Malega Iista Mali koledar. Petek, 2G. junija: Rudolf. — Sobota, 27.: Henia (Ema). — Nedelja, 28.: Irenej. — Pondeljek, 29.: Peter in PaveL — Torek, 30.: Lucina. — Sreda, 1. julija: Sv. Režnja Kri. — Četrtek, 2.: Obisk. Mar. Dev. — Petek, 3. Bertram. MALE NOVICE. Vojaki pozdravljajo. Slovenski fantje, ki služijo v Livornu Pri 13. polku težkega poljskega topništva, pošiljajo srčm« pozdrave: Franetič Bernard v Vel. Polje, Šircelj Anton. Trnovo pri Bistrici, Klarič Matija v Dolenjo pri Jelšanah, Muha Ludvik v Bistrico, Avsec Jožef na Kal, Pipan Vincenc v Sveto pri Komnu, Gatič Vladimir v Trnovo piri Gorici, Peršič Viktor rnia Selo pri Vipavi, Kovačič Viktor v Sv. Lucijo. Gololišič Silvester v Kanal, Figelj Jožef v Št. Peter pri Gorici, Kosmač Fran na Vrsnik pri Ledinah, Brus Ivan v Novi svet pri Godoviču. Sprejemni izpiti z& I. razred goriških srednjih šol se bodo vršili v sledečem redu: 1. julija: računska naloga, 2. julija: italijanski diktat in risanje, 3. in 4. julija: ustmeni izpiti a) iz italijanščine (čitanje, pripovedovanje, analiza, slovnica); b) iz splošne i-zobrazbe (rimska in italijanska zgodovina, zemljepis, zlasti Italije, živalstvo, rastlinstvo in fizika v glavnih obrisih; c) iz matematike (4 glavne operacije s celimi im decimalnimi števili, ulomki, uporabni računi; geometrijske oblike). 6. julija: (na vseh srednjih šolali razen komplementarne): Tako zvana prova integrativa, ki obstoji v pismenem pripovedovanju že znanega kosa v prosti nalogi. Kdor pade v kakem predmetu, sme ponavljati, izpit iz dotičnega predmeta v oktobrskem roku. Amundsen se je vrnil. Norveški letalec Amundsen, ki je šel iskat severni tečnj, se je vrnil zdrav ma-zaj po velikanskih naporih in nevarnostih. Tečaja pa ni dosegel. On sodi, da je °t> samem tečaju z evropejske strani niorje, ne pa suha zemlja. Na enem kraju je zmeri.l globočino morja imi dognal, je globoko 3750 metrov. Amundsen je rabil za pot skoro cel •nesec in je malo manjkalo, da ni ostal v ledu. Povodenj v Idriji. Nail.iv, ki je prizadel poljansko dolino °nkraj meje je.naredit mnogo škode tudi v Idriji. Idrijca in Nikova sta silino narastli, tako da so bili mostovi v ne-varnosti. Nižji del mesta je bijl poplav-*jen; po kleteh in trgovinah je bilo do 1 *neter vode. Ceste so bile na več krajih Oškodovane, ]>oštni avto ni mogel voziti Proti sv. Luciji. Tudi telegraf in elektro-v°d sta bila prekinjena. Škodo cenijo v celem okolišu Idrije na 1 miljon lir. Proti snoparjem. V Jugoslaviji je več protopaških sno-grških društev: «Srnao» so srbski na-ci°nalisti, ki so proti Jugoslaviji; «Ha-na°» So hrvaški boksarji; «Orjuna» pa za Jugoslavijo po italijanskim vzor-??• Slovenci so preveč pametni, zato imajo še četrtega «S!,onao»; kar jih je bolj za °rkaiiks, se kar v Orjuno zapišejo. Ta nu '"'onalna društva se rada med seboj zla-8jo. Nedavno so imeli velik orkafiks v ’f^u na Hrvaškem. Sedaj je notranji ■ 'nister vsem trem društvom prepove-**• nošnjo orožja. Prav je naredil. MALI TEDNIK ZA NOVICI IN POUK Huda povodenj v Poljanski dolini Voda odnesla 18 mostov. Beton je lomilo kakor piškote- Uničene ceste Onkraj laške meje stoji hribolazcem in romarjem priljubljeni Vrh Sv. treh kraljev. Pod njim tete s te strani potok Sora (Sovra), z one strani pa Račeva; oba se stekata v.lepi žirovski ravni in od tam tete reka pod imenom Poljanska Sora skozi Poljane in mimo Škoije Loke dalje proti Savi. Dne 18. junija zvečer se je utrgal oblak nad Vrhom in sledila je grozna poplava po celi dolini. POROČILO IZ ŽIROV. Vidno se je pričela dvigati voda v strugi potoka Račeve, kar je tamošnje prebivalce vznemirilo. Nenadoma pa je zagrnil ogromen val celo strugo potoka ier se razlil po dolini Račevi v smeri proti Žirem. Voda je narasla za 1.5 do 2 m, udrla je v hiše in gospodarska poslopja tako naglo, da ni bilo mogoče niti zapreti vrat. Ljudje so v silnem strahu hiteli reševati živino, posebno prežiče, ki so vsled visoke vode že plavali v hlevih. Tramovi, izruvana drevesa so butala v hiše, poškodovala zidovje in nasipe. V hišah pa je voda napravila še večjo škodo, ker je odnašala vse stvari naprej. Voda je stopila nad postelje, ljudje so bežali na peč, pod streho itd. Zmeda je bila še večja vsled tega, ker jc voda tako hitro pridrla. Veliko je bilo slučajev, kjer bi lahko nastale velike nesreče. Sin je bežal s starim očetom na hrbtu, pri tem je padel vsled deroče vode in utonila bi oba, da ju niso rešili drugi. Trije so se pri begu držali za roke, da bi stali trdneje, pritisk vode pa je bil močnejši in vse tri je odnesla voda. Eden pa se je u-jel za neko lestvo, h kateri je potegnil še svoja tovariša. Voda je bila tako močna, da je celo dvignila lestvo s plezajočim vred. Ljudje So celo plavali, ker niso mogli vzdržati pritiska močnega valov ja. Silna poplava pa je jela že ponoči padati in zjutraj šele so mogli prebivalci Žirov videti nočno grozoto. Ni videti več njiv in vrtov, na vsem ležijo tramovi, odlomljene veje in preko vsega leži blato in pesek. Cela dolina Račeva jc gospodarsko uničena. Ljudje so imeli drugi da« polno posla, da so spravili velike množine vodnega blata iz svojih hiš in da so po možnosti pospravili in uredili mešanico, ki je nastala ob poplavi. POPLAVA OB SORL Iz Žirov vodi cesta v Rovte in Logatec ob potoku Sori. Promet je sedaj prekinjen, ker je cesta na več mestih razdrta. Hudourniki so ponekod razdrli njive, od- Iseljevanje Judov. Kakor doznav-amo, je Tržaški Llovd sklenil pogodbo, s katero se obveže, da v dveh letih prepelje iz Trsta v Palestino pol milijona poljskih Judov. Priredil je tri svoje parnike za ta prevoz. Poljski Judje se selijo za stalno' v Palestino, ker so jim Amgležii pomagali ustanoviti nekako novo judovsko državo. Papež za Kitajce. Listi porogajo: Sv. Oče je naročil svojemu zastopniku mon&ignoru Costantiniju, naj izreče svoje simpatije kitajskemu ljudstvu, katero se bori za neodvisnost od evropejskih pojedežev. Sv. Oče o-bsoje prelivanja krvi in poživlja, naj se red obnovi na podlagi krščanske pravičnosti .n ljubezni. nesli vso prst do golega kamenja. Mlada sadna drevesa so izruvana. Pri posestniku Gantarju je voda stala v hiši skoro dl stropa. Gospodarja je voda odnesla okrog 8 zvečer, ko je bilo tod najhujše, izpred hiše; «vozil» se je na brunu do nekega drevesa; tam se je oprijel in visel do polnoči! V POLJANSKI DOLINI. Med Žirmi in Godešičem je poplava odnesla 18 mostov in 3 brvL Na Trati je odnesla cel betonski jez, pri elektrarni na Fužinah polovico jezu in cevovod kjer je šel čez reko. Na Fužinah je brez sledu odnesla staro Giadkovo žago in kozolec. Na Selu je jez uničila, dasi ne popolnoma odnesla. Sovodnjiška cesta je na Fužinah okrog 200 m na dolgo popolnoma raztrgana; na par krajih zijajo čez celo širino ceste več metrov globoke jame, da komaj prideš nad cesto mimo. Na nasprotni strani, kjer visoko gori nad reko pelje cesta proti Žirdm, se poseda cel odsek, ki je v znožju širok okrog 100 m in visok malo manj; v razdalji nad 50 m zijata na cesti, ki se ovija po sredi tega usada, dve široki razpoki, cesta je bila tu drugi dan popoldne skoro 20 m ! nižja kot okoli. I * STRELA, j V Anžajevo hišo v Dolenjem brdu je treščilo skozi okno. Domačega sina, ki je j sedel pri mizi, je strela ubila, hčer pa I omamila. V Poljanah je bilo jezero: okrog 200 m na široko se je razlivala voda; vdrla je čez cesto v hiše. Trgovcu Dolinarju poleg mosta je vdrla v trgovino in razkopala tla okrog hiše. In vso pot po dolini so sledovi poplave: nekaj porušenega, nekaj razkopanega, nekaj zasutega. Na Trati komaj zaslediš, da je bil tam kak jez; na desnem bregu kos betona, na levi strani v strugi betonska klada, ki jo je voda vrgla v stran, kakor da je leseno bruno. Po travnikih so ostale luže; otroci so drugi dan bro-zgali po njih in iskali rib. ŠKODA. Razume se, da je vso dolino od Žirov do Loke zadela velika gospodarska škoda. Veliko je odneslo nakošenega sena, zapacalo travnike, razdiralo njive, ruva-lo drevesa, odneslo pa tudi žage, mlinske naprave in drugo. Upati je, da bo jugoslovanska vlada v taki izvenredni nesreči krepko priskočila na pomoč trpečemu ljudstvu. Sreča v nesreči je ta, da ni bilo človeških žrtev. Dva nova kolkovna urada. S 1. julija t. 1. začneta poslovati dva nova kolkovna urada (ufficio registro) v naših krajih in sicer v Kobaridu in v Komnu. Imela bosta sledeče področje: I. Kobarid: Kobarid, Breginj, Kred, Dreženoa, Idersko, Libušnije, Livek, Sedlo, Log, Čezsoča, Bovec, Žaga, Srpenica, Soiča, Trnovo, Trenta. II. Komen: Komen, Brje, Brestovica, Velikidol, Kobjeglava, Gabrovica, Gorjansko, Pliskovica, Štanjel, Škrbina, Selo, Temnica in pa Vojščica. Strašen vihar pri Moskvi. V bližini Moskve je dne 19. junija divjal strašen orkan, ki je porušil preko sto hiš. Pod razvalinami so našli 28 mrtvih oseb. Stane i sna Številka 20 stotink. Eno lato 10 lir Pol lata 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik Ivan Prešel a knjiži>‘U ik LJUBLJANA (JUGO.-- 1 MIHEC JAK£C MIHEC; Bm ni svobode prave. JAKEC: Če je postav preveč, je svoboda preč. Povodenj in toča v klanski občini. Dne 22. t. m. od 12 do 15 popoldne se je usula toča z veliko ploho dežja, tako da je bil spodnji de,l občine, in .sicer viasi Petrinje, Ocizla, Socerb, Kaisteil.ee in Prešnica v vodi. Škoda na polju je ogromna posebno pa so v vasici Petrinje vse njive razdejane in pridelki na pot ju uničeni in odneseni. Toča je trajala cele 2 uri. tako da je razbila in uničila za letos trte, koruzo, krompir, fižol, žito imi drugo. Voda je razdejala vse poljske poti, tako da jih je nemogoče rabiti. V nekaterih hišah je stala voda več nego meter na visoko. Živino so ljudje podiili iz hlevov na prosto. Andreju Pečar je voda porušila hlev, a k sreči je bil že prazen. Voda je podu šiita mnogo perutnine, ki se mi mogla rešitL Človeških žrtev ni bilo. Hudi Kitajci. V Parizu bivajoči Kitajci so se natihem zmenili in se pripeljali v palačo kitajskega poslanika. Zelo so ga prestrašiti in zahtevali, da ostreje nastopi za kitajske pravice. Prisilili so ga, da je podpisal me-kaik protest proti Evropejcem. Nato so se odpeljali vsak v svojem avtomobilu. Le eden se je nekaj zakasnil ,in ga je pariška policija gnala v luknjo. BELEŽKE. Manifestacija mora biti izraz veselja in hvaležnosti od strani tistih, kateri manifestirajo. Zato se manifestacija me da komandirati; če pa se komandira, je komedija, in med tem ko ljudje vpijejo «živijo», drže figo v žepu in si mislijo ravno nasprotno. Za šport so se potegovale «Novice» proti Malemu listu. V zadnjih «Noivicah» pa so priobčile zanimivo pesmico o adri-jasih in valaših. Človek bi mislil, da je pesmico zložil kakšen malolistar in «na-rodmii izdajalec*, pa jo je zložil stalni so-trudnik samih «Novic». Torej je vendarle pri športu marsikaj kritike potrebnega. Priznanje. — V svojem govoru na kongresu fašistov v Rimu 22. junija je Mussolini ukazal, da se nikomur ne sme dati «6astna izkaznica) fašistovske stranke. Dali bi jo le še tistemu, ki bi izvršil eno sledečih težkih del: 1.) če napiše lepšo pesnitev kakor je Dantejeva «Boža,nstve-na pesnitev«; 2.) če odkrije šesti del sveta; 3.) če pove, kako bi mogli plačati svoje dolgove Angležem im Amerikancem. Tri težke reči, zato pa častne izkaznice ne bo nobeden dobil. Zaničevanja vredni so starši, ki svojih otrok ne uče svojega jezika. Izdajalci so svoje lastne krvi. Take družine so kotišča vsakovrstnega ponižanja človeške narave, grobovi poštenja, vere in nravnosti. Šumi Marica Za svobodo zlato. Vsa zgodovina Bolgarov je zapopadena v enem stavku: boj za zlato svobodo. Stoletja so se borili zai osvobojen je izpod turškega jarma in potem pa boj za zedinjemije vseh dežel, koder prebivajo Bolgari. Boj za Trakijo, za Makedonijo, za Egejsko morje. Za Trakijo. V prvi balkanski vojni so bolgarski zavezniki brez sporov priznali Bolgariji pravico do Traki j e. Za Makedonijo. Zanjo se borijo Bolgari, zanjo hrepenijo Srbiš zanjo gorijo Grki. Leta 1912. je prišlo do sporazuma: Srbi so izjavili, da se ne brigajo tnlic za obrežje, ki leži na vzhodu reke Strume; Grki so priznali Bolgarom Makedonijo skoro do Soluna, le Solun .in nekatere manjše dele dežel« so si pridržali. Prišlo je pa do druge balkanske vojne, kjer je bila Bolgarska od zmage pijana in je zahtevala zase še Solun. V bu-kareštovskem miru so priznali Bolgarom egejsko obrežje med mesto in zgodovinsko reko Marico. Dvojna politika. Bolgarsko ljudstvo misli trezno in gospodarsko in želi naslanjati vso politiko na svoje označenio mišljenje. Tej politiki je bila nasprotna politika bolgarskega kralja in vojaških krogov, ki so sanjali o veliki Bolgariji, ki mora podjarmiti vso Makedonijo. Različne potrebe. Vzhodno Trakijo potrebuje Bolgarska za obrambo proti dednemu sovražniku, to je proti Turku. Zahodni del Trakije pa potrebuje Bolgarija iz gospodarskih ozirov. Bolgarija, ki nima ne rudnikov ne industrije, potrebuje za svoj narod plodovite zemlje in lepih pašnikov. Tra-kija je za Bolgare obljubljena dežela. Zato je šlo bolgarsko ljudstvo v prvo balkansko vojno. Po zmagi Bolgarov nad Turčijo, je z raste 1 bolgarskim magnatom in militaristom grebeni ošabnosti; bolgairsko .ljudstvo se je dalo preslepiti za novo vojno in tedaj je krvavo plačalo za grehe svojih voditeljev. V tem času se pričenja nova zgodovina za bolgarski narod. Nova doba. Ljudstvo je izpregledalo, kam ga vodi politika magnatov, zato hoče miru in plodnega dela, da se gospodarsko in kulturno dvigne: sem spada 90 odsto vseh Bolgarov. Mamijšina, to so magnati, ad-vokatje, profesorji in zapeljani srednji sloji, pa silijo v nove narodne vojne. Iz teh nasprotij se rodijo žalostne razmere, kakoršne so danes na Bolgarskem. To je resnica. Laž in obrekovanje pa je, kakor pišejo glasila naših bogatinov, o bolj-ševiški propagandi in o njenih zločinih. Edine povzročitelje zločinov smo ravnokar jasno opisali. Prihod Stambulijskega. Stambulijski je bil skraja že na strani ljudstva. Bolgarski car Ferdinand je dal Stambulijskega pred vojno zapreti in nato je speljaj bolgarsko ljudstvo v svetovno vojno na strani Nemčije. Posledice so znane. Polom carja, ki se odpove. Leta 1919. se vršijo volitve, pri katerih zmaga Stambulijski na čel,u kmetske stranke zoper politiko magnatov in militaristov. Tedaj je bila Bolgarska v najbolj žalostnem položaju. V sedemletni vojni je bolgarsko ljudstvo strahovito obubožalo. 1.700.000 oseb je bilo v nevarnosti, da umrejo od lakote. Leta 1919. je stal 1 ki- lo krompirja 5 franooskih frankov, 1 lir rt er mleka 6 do 10 frankov, l par čevljev 400 frankov itd. Ljudstvo je trumoma umiralo. Ko je Stambulijski prevzel vlado, je nameraval: 1. dokazati svetu, da bolgarski narod obsoja politiko, katero je tiral car Ferdinand itn/ njegovi pristaši.; 2. vzeti vso oblast magnatom in jo razdeliti po pravičnosti; 3. dvigniti gospodarsko in kulturno svoje ljudstvo; 4. združiti Bolgarijo s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno republiko jugoslovansko, ki bi bila v kratkem einia najbolj močnih držav v Evropi. Nova država bi merila 248.000 štirjaških kilometrov sedanje Jugoslavije ter 105.000 bolgarskih: skupno bi merila 353 tisoč kvadratnih kilometrov, dočim jih ima Italija 310 tisoč'. To bi bila najbolj plodovita zemlja Evrope, ljudstva bi se hitro množila in tako bi šele prišli dio Velike Jugoslavije, kjer bi ne komandiral 1 brat nad tremi, ampak kjer bi bili štirje enakopravni bratje: Srb, Bolgar, Hrvat in Slovenec. Ta velika Jugoslavija bi se potem zvezala z Velikoi Busijo. Šumi Marica in še bo šumela. Prišel pa bo čas, ko bo beseda Stambulijskega meso postala. Mladina na Bolgarskem je vneta za to misel in ko padejo sedanji mogotci tedaj pridejo na vrsto možje, ki živijo za veliki program. Šumi, Marica ! Velika nasrefa v Osapski dolini Osp, 22. rožnika 1925. Na današnji pondeljek je zjutraj posijalo najiepše solnce in jutranji hlad je obetal za ves dan vedro vreme. Pa ni bi- lo tako. Proti poldnevu so se začeli poditi oblaki, sivii, temni in črni; vse je sodilo, da bo dež, nihče pa ni mogel presoditi, kakšne vrste bo. Pri nas imamo pregovor: Če pride od Trsta, bo mokro za dva prsta; če pride od Kopra, bo suknja mokra; če pride iiz juga, bo mokro za dva pluga; če pride od Socerba, vse frderba. Nič nismo mogli soditi, ker so se zbirali oblaki od Oreha in od Ga-brovice. Dejstvo je, da so se oblaki nad Kastelcem udarili, Bliskalo je in grmelo kakor v vojni med najhujšo ofenzivo. Na našem Krasu, to je na planoti med Socerbom to Kastelcem se je nabrala o-gromna množina vode, ki se je valila čez Griža proti prepadu nad Osapsko dolino; nad jamskim gradom se je razvil nad 70 m dolg in 2 m širok slap, ki se je valil nad eno uro. Tako povodenj smo imeli leta 1852., ko je bil stari Vodopivec, nomo Brandolinov, 10 let star, in leta 1896. v jeseni po trgatvi. Baz vili sO'se velikanski hudourniki, ki so se združili s hudourniki: z Beko, s črnikalskim, socerbskim, kastel.sk'm in tiujanskim hudournikom v eno enoto, ki je v kratkem poplavila vso dolino. Velikanska Skoda. Glede Ospa samega velja to-le: Predvsem so udarjeni posestniki ob cesti iz Gabrovice do Ospa, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z vrtnino, več ali manj pa je prizadeta vsa dolina: na poti pod Ga-brovico je pretrgalo ziidove, voda je pobrala pridelke v zemlji, trte močno poškodovala in odnesla, je velike množine prsti; ravnotako je voda odplavila veliko poljskih pridelkov v vsej dolini. Dolina pod Mačkovljami se je videla kakor veliko jezero. Po cesti Je bilo do pol, metra vode. Voda naših potokov in hudournikov je nekako strupena; kamor oni stopi, zastrupi pridelek in travo, da ne raste, kakor smo najbolje videli v časih pred vravnavo Beke, ko niiso tiste trave žrli niti živali. Hudourniki z Griže so gnali po cesti in preko polja ogromne kupe grušča in cele skale; največje težijo do 4 kvintale. Mestoma je voda odnesla četrt metra prstii Škoda v Gabrovici. Neprimerno večjo škodo pa so utrpeli Gabrovci. Njive nad in pod cesto so razdrte; nekatere njive |e dvojna ivodna struga razdelila v tri dele in brazde so po poldrugi meter globoke, drugod je voda zarezala po 1 meter globoke jarke. Ko je voda začela z Griže doli dreti, jo zamašila kanale, tombine in nato je šla preko ceste, kakor je pač našla najlepšo pot. Vsa pot je prerita, podrta, mestoma je naneslo do pol metra grušča in skalovja. Osapski župan g. Josip Korošec je dal udariti zvon na robato, da so osapski del ceste že pod večer popravljali. Gabrovci so robotalii drugi dan. Z Griže je drlo v Gabrovko osem hudournikov, ki so gnali s sabo kvintalske skale. Njive so tako predelane, da bi se skoraj zemljemerca hotelo, da bo odločil, kaj je moje in kaj je tvoje. Toča v Gabrovici. Obiskal sem župana gospoda Jožefa I-vančiča ter se z njim razgovarjal, o nastali škodi. Zalostem je pripovedoval, da ni bilo od 1. 1901. že take grozne toče. Tri- četrt grozdja je vzela1; ponekod ne bo letos niti grozda. Na 51, oziorma 50 posestnikov je škode gotovo 100.000 lir. In trta ne trpi samo eno leto, ampak dve in tri.. Toča je klestila šest minut, debela ko lešniki in orehi. Med ljudstvom. Zvečer se je izvedelo, da so najbolj u-darjeni Plavčani in Gabroi, Osapci najmanj, ker ni bilo toče razen na posameznih krajih. Gabrska babica, Iti je prišla takoj po nevihti od Oreha proti Ospu in še ni vedela, kako je v Gabrovici, pač pa je gledala poplavo v Ospu, pa je šuntala Osapce: «Ste molili, zdaj imate, prav je !» Neumna baba je prišla domov in je zagledala vso grozoto. Kako se je potem obnašala ne vemo. Ljudstvo je splošno potrto in pobito, kar ni čudno, ker je stiska velika! in davki se množijo. Čudimo se, kako da mora ljudstvo ob nedeljah noreti in zapravljati. Vprašali bi gotove posestnike, kaj jim je zaleglo nedeljsko delo? Klic na pomoč! Ko smo imeli pod Avstrijo deželni zbor, je naš poslanec, blagopokojni Jožef Kompare neštetokrat zahteval in tudi pridobil denarne podpore za občine, prizadete po poplavah in po toči. Danes ni več Kompareta, ni več deželnega zbora, pač pa imamo v Rimu vlado, v Kopru; pod-prefekta in v Puli prefekta, ki nadomeščajo deželne zbore. Ako nam je Avstrija v stiskah pomagala, pričakujemo podpore tudi od sedanje vlade. Saj so pomagali nesrečnemu ljudstvu v Severni, Italiji ob predlanski poplavi, na Goriškem zida vlada hiše vojnim oškodovancem, ob Vezuvu je vlada pozidala hiše nesrečnemu prebivalstvu. Tudi mi smo prizadeti, zato pričakujemo izdatne pomoči. Vanča in Juca Juca s Kraja: Dobro jutro! Vanča: Buh dej 1 Juca: Vanča, kej si čula pravt, de si bo Juca ostrigla bandete ? Vanča: Bejži, bejži ! Ko se bo več pačla, še je zadosti spačena. Nej se pogleda kašna šiša jema: grede gnile, jam rajši nej si čepi ane dvej kopii za šišo, de no pušča vanjo. Uondan k e je padu ta zadnji dež, je jemela njena mati ce,lo noč gombrelo na postelji. Juca: Kaku tu, se jema usako drugo nedelo drugo veštaljo. Vanča: Tu jema, de bo biv njojin morožo več kontent. Juca: Ka res de je touko bogat kulcr le-djč pravijo, de jema veliko šišo. Vanča: Če bi biv bogat, ne bi delov u fa-brči od olja. Juca: Vanča, si bla u procesiji na Plav-jah? Ka je biv kej lep andeht- Vanca: Jo blu, je blu grubo ledi. Jnca: Jest pej sm bla u Ospi, je Mo dosti lepše. So ble godci jem so streljali, Spetič je streljav kukr ma fronti u voj-sči So bla tudi dva farmana, adn je biv domači, osapsči; ta druji je biv, pravijo, tan od Gorice. Osapsčega farmana, ka je peu evangelij, je blo čet vele v Tinjan. Ben zbugam Vanča, gover-najse kej dobro ! Pozdravi Pepo Na-rancevo z Loče. Vanča: Ti pej pozdravi Miiniko Bečnovo. Zbugam! Prestranek pred Z36 leti. < Slavni Valvazor je Prestranek takole jpopisal: Lepa dežela. Graščina Prestranek leži na Pivki, sedein milj od Ljubljane, eno milj0 od Postojne. Prestranek pomeni pro-storno ali daleko. Kraj, na katerem stoji graščina, je prijeten in bogat s sadjem. Lepe njive, zelene travnike, preobilico sadja, zlasti pa obilnost orehov, kakor tudi izvrstne pašnike: vse najdeš tu v največji popolnosti. Vendar pa prinaša zima velike zoprnosti. Zakaj kadar začne burja briti, se to godi s tako silo, da človek ne sme iz hiše, če noče v nesrečo. V gradu se nahaja lepa kapela. Vera v vraže. Pripoveduje se, da v gotovih časih, zlasti na božično viljo, lazijo tod strahovi vedavci, ki otrokom do smrti kri izpijejo. Proti tem vedavcem se borijo šentjanževci, in sicer uspešno. Prestranek je bil včasih last gospodov Ed-lingov, od katerih ga je kupil baron Bernadin Barbo, potem je prišla graščina v last plemenitih Oberburgov, kasneje v last Petra Marastonija in slednjič je leta 168. zagospodaril Leo de Valeri. RAZNOTEROSTI. Pašiteva bolezen. Iz Jugoslavije prihajajo vedno nova' poročila o boilezni ministrskega predsednika Nikole Pašiča. Poklicali so baje posebnega zdravnika iz Pariza. Pravijo, da ima Bašič’ zlatenico in vnietje vranice. Državni posli zastajajo, vendar si no upajo imenovati drugega ministrskega predsednika, ampak čakajo, dal «Čika Baja» ozdravi ali umre. Vkljub visoki starosti 80 let pa mož ne kani narediti nasprotnikom veselja, da bi umrl. Zato navihanci nič prav ne verjamejo v zlatenico i*1 vnetje, ampak domnevajo, da jo bolezen kako politično vnetje ali vsaj prehlad. Velika obletnica. Letos je \0. let preteklo, odkar je izdal papež Lev XIII. poslanico o framasonski družbi, ki rovari tajno po vsem svetu i® med vsemi narodi. Tudi med Sloveinici in Hrvati je precej članov, zlasti med P1’" vaki v Trstu in Opatiji tor na Beki. Srečni časi. V rokah imamo list «Stimmen», ki £a je izdajal Andrej Einspieler v Celovcu leta 18G2. Pisavec se pritožuje, da rabijo na sežanski davkariji- še vedno sai»° laške davčne knjižice, ker da ni pravično, pa tudi praktičnio ne, ker Kraševci nC znajo laški. —■ Leta 1864, je Avstrija vpeljala samoslovenske knjižice; lota l9l8-> so spet postale samolaške. Tako se vri' svet; en čas teče pes, en čas pa zajec. Bodi zdrava, domovina! Iz dežele Salcburško pošiljajo rojaka1*1 pozdrave: Poljanec Albert, Poljanec J-Koren F., Koren Beži, Krapež Jožef, Kra' pež Fran I., Drobtinica, Krapež Fran H- Velika trta. V Velikem dolu na Krasu je velika trta, ki- je bila vsajena 1. 1788., je torej stara 137 let. Razrašča se čez 200 kv. 10 prostora.. Njeno deblo meri na tl®'1 blizu 2 m v obsegu. Največjo mero pridelka jo dala GOO kg dobrega grozdja-Leta 1884. jo je zima do polovice vničila, pa si je spet opomogla in 1. 1911. je dala že približno 400 1 vina. \ N Mali list v vsako hišo, v vsako slovensko družino! Kaj nam z dežele pišejo Pepo iz Kpludrovice. Obisk v Izoli in v Kortah. Sn brau u Pikoli, da ana pupa sez Izo-'e je zediela na dot miljon jen osnstotav-žent. šment, sn rieku, homo vit, ku bi Mu kej srieče pr ni. Ma srieče nej blu. Kumač sn pršu u Izolo, vre sn čiiv, de je pupa v pržoni. Slaba tema, sn djau, P°j sn se prdriižu Kortežankam, ke so vglih pasala sez Trsta, jen sn djau, bom vidu an bot, ki so te Korte. Jen buste štrafej, ku nisn zgebu na tiste grde ceste a,L šrtak. Ma sn zafiksov na komun, kašno ceste ke imajo; -ses šrtakom u moke sn pršantou u Korte. To prvo sn sto-pu h kovače, da ku b me uon šrtak zaklanfou. Ma uon de ne in de ne; sn mogu jt h Šuštarjem. Polej sn šele ratou dobre vole jn Sri šou zvečer malu ne blad. Se je zbrala kompanija fantov jn smo zepojali par fraših po domače. Ma polej je an mejhn rieku: Dejmo še tisto liepo! Sn biu radoveden, kiera bo. Pej so zarezali: «Ši vede baštimenti, ki neviga suil mare». Tu Čie reč, de lmporji snežijo ne murje. Buh dej oslom trave, fantom pej pamet, sn revsnii jn sn šou spat. SALEŽ. Na praznik vladarjevega jubileja je bila, na šolskem poslopju izobešena zastava, ki je pa ponoči, zmanjkala. Od takrat imamo vsak dan orožnike v vasi. Osumljeni so nekateri fantje, ki so bili z dekleti še po polnoči v bližini, sole. (Kaj Pravijo starimi k temu? - Op. ur.). Tako Početje odločno obsojamo, ker se tako škoduje samo nedolžnim. — Staro kapelico na pokopališču so gg. starešini vendarle začeli popra vilj&tk Ali je bilo vredno tolike jeze in sovraštva? — Prejšnji teden so pri nas pobirali i>odpiiso proti župnikovi plači. Po velikem pritisku in ta-žnjivem prigovarjanju je vjel naš ko-Vač Tone par žen za to. Tako upa, da bo Postal kdaj slaven mož. Mii pa verno dobro iz katere žlahte jo doma in kateremu gospodarju služi. Košana. Tudi naša fara je imela letos procesijo sv. Rejšnjega Telesai, ki/ je ni bito takšno še nikdar. Igrala je Kalska godba. Dobro so se izučili v tako kratkem času. Torej pogum in korajžo famtje, le tako naprej za pravi napredek. — Hvala učir ‘elju godbe Karlu Bandel, ki se je toliko Potrudil, da jo izučil fante v tako krait-kean času, da lahko nastopijo v vsaki Procesiji. Več navzočih. Nabrežina. Nesreča na delu. — Na progi Bivio-Trst Prekladajo železne tračnice in stavijo *o-Ve signale. Za ta namen zidajo novo hišico (kabino) pred predorom na Biviju. Pri em delu se je sprožil težak kamen na Pr°gi im zdrčal z bliskovito naglico proti morju .Na novi, cesti ob morju pa *o delavci spali v senci in počivali, ^ekdo je zavpil in jih opozoril na nevarnost —- a bilo je že prepozno. Kamen je 2adel spečega delavca ravno na glavo in 11111 jo tako zmečkal, da so mu možgani Prodrli celo pri ušesih. Bilo je pa življe-^je v njem še par minut. Pogrcbli so ga fele štiri dni kasneje na grobišču v Nabrežini. 3- junija zvečer je bila na morju stra-a nevihta kakoršne ne pomnijo že 40 ®t. Zahtevala je dve žrtvi iz Nabrežino, onila sta Martin in Angel Gruden i* abrežine, oče in sin. Ravno sta bila mre- že pobrala — bila je polna sardel —, ko jih je vrtinec prijel in jima prekucnil barko. Najbrže da sta se hote.la rešiti s plavanjem, pa je obeh morje zagrnilo. O-četa Martina so našli ribiči takoj drugi dan in ga peljali v Gradež. Angela pa je vrglo morje h kraju šele 13. t. m. v soboto popoldne. Potegnili so ga na suho v Brojnici. lin zvečer so ga potem nesli na grobišče v Nabrežino. Bil je strašno zabuhel in počrnel. Le s težavo so ga mogli nesti do Nabrežine. Pogreb te nesrečne žrtve je bil na grobišču v Nabrežini v nedeljo 1-4. junija po sv. maši. Vdeležili so se ga skoro vsi Nabrežin-ci, da do pokazali sočutje prehudo udarjeni družini Martinčevi. Iskreno sožalje ! V Nabrežini je veliko gmajne, ki -o jo skupno uživali stari jusarji (edenin-šestdeset). Ker so se premalo brigali, je občina že precej sveta razprodala zasebnikom, kamnolome pa je oddala v najem imdustrijalcem. Začela se je sedaj vi :ka agitacija, razburjenje, in zahtevali so, da se ves ta svet razdeli med one anrin-šestdesetere upravičence. Nekateri ho ejo deliti samo gozd in pašnike, gmajn j, drugi pa bi radi delili tudi kamnolome. Nekateri trdijo, da imajo pravico samo o ni iz hiš 61, drugi želijo, da se privzame tudi nekaj njihovih sorodnikov. 'Usti se bojijo, da bodo oškodovani, 'A se pa jezijo in godrnjajo. Bati se je, da bo še veliko sovraštva, prepira in prokletstva, predno bo prišlo do pametnega sklepa. Zato vprašajo bolj miroljubni ljudje, je-li vredna tista gmajna na tolike jeze, prepira in sovraštva ? TINJAN pri Kopru. Podpisani prosim upravo «Novic», da naj mi vendar nehajo pošiljati list, ki ga nisem naročil im ga zato tudi nisem dol žan plačati. Tinjan, 13. junija 1925. - Lazar Bizjak. Op. uredništva: Več tisoč «Novic» pošiljajo zastonj kapitalisti, da bi preslepili ubogo ljudstvo. Povsod vračajo list, pa ga le zopet pošiljajo. Pri sebi imamo cel kup dokazov, da pošiljajo že celo leto List tudi osebam, ki ne znajo ne Citati n,e pisati. To je mogoče samo pri bogatinih, ki sipljejo z miljoni. ŠMARJE pri Kopru. Letina. Šmarsko, polje je močino potolčeno od toče. Posebno vina bomo letos malo pridelali. Nekaterim posestnikom bo pajčevina zrasla po sodih. ^ Procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa je bila prav lepa,, čeprav ni zraven sodelovala šmarska godba. Fantje so vse ulice lepo z zelenjem okrasili i,n postavi- li tudi več slavolokov. Godba pa je šla ta dan zjutraj v Pomjan in se vrnila kasneje domov, da je god,],a za ples od gostilne do gostilne. Fantje in dekleta so plesali kar po cesti pred godci-. Imeli smo v Šmarjah pred vojno pevsko bralno in Katoliško izobraževalno društvo, z vojsko pa je vse zaspalo. Von*-dar se je začelo novo zanimanje vzbujati in upamo da se zopet kaj osnuje. IiREŽNICA. V ruasi farii je dekletom hudo. Fantje se nič ne brigajo za ples in uboga dekleta morajo hoditi po drugih farah pometat, potlej pa reve proti jutru same domov hodit. O ti neusmiljeni fantje ! Št. PETER na Krasu. Za praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli prav lepo procesijo. Pohvaliti moramo naše cerkvene pevce, pa tudi godce s Kala, kateri so prišli povečat zunanjo slovesnost. Dne 14-. junija je bil 'občni zbor naše hranilnice. Zaupanje v stari odbor se je pokazalo pri volitvi, ko so navzoči člani zopet vse prejšnje odbornike izvolili. Hranilnica krepko deluje ter uživa ugled tudi pri veletrgovcih, kateri se poslužujejo njenega poslovanja. ČELJE. Pred leti smo pri, nas imeli dekleta, katera so slovela daleč naokrog. Rade so prepevale lepe slovenske pesmi, za druge zabave jim ni bilo dosti mar. Sedaj so pa dorastla neka dekleta, ki ravnajo prav nasprotno: prepevajo same nesramne i-talijanske pesmic čeprav laškega niti dobro ne razumejo; obiščejo vsak ples, tudi če je v Kurji vasi. Oče1 hodi potrt od dela, ker se muči, da preživlja družino-, hčerka pa, če zasluži deset lir v pletvi, zahteva od očeta še petnajst, da si kupi bolj fino krilo. Izvir te neumnosti so neke spremljevalke; te se nosijo fino, imajo kratka krila in ricane lase; zvečer hodijo pozno po vasi, da se jim fantje smejajo in nanje zlagajo zabavljive pesmice. — Ljudje tožijo, da je gorje na svetu: pa ni preveč, ako je pokora za greh. Celjan. PLAVJE. Deževni naliv imi toča v pondeljek sta vzela skoro ves naš vinski pridelek. Padala je gosta in je pobilal .celo nekaj perutnine. — Škoda je ogromna. Strela bi bila skoro ubila nekega domačina. Vrh Badih je namreč strela udarila v vrata in pri1 tem oprasnila moža po rokah, ko je ravno vrata zapiral. V Dekanih ni bilo toče, na Tinjanu pravijo, da tudi ne. ŠLOVRENC. Pred kratkim smo črtali v «Novicah», da je pri pogrebu g. Urbančiča iz Hruše-velj pel «domači zbor iz Fojane». To ni res. Pel je res naš domači zbor, katerega pa je hotel dopisnik «Novic» nalašč osramotiti'. Naj bo njega sram ! Iz RAZDRTEGA. Umrla je 22. maja najstarejša oseba v naši vasi Marjeta Simončič', iz znane hiše Simončičeve. Bila je stara 93 let. Do zadnjega časa je bila čila in vesela, dokler je ni pred štirimi meseci udarila kap deloma na možgane. Bila je blaga in tiha žena. KNEŽAK. Dne 14. junija so naši gasilci imeli pri Matetu lepo prireditev. Igrali sta se dve igri: «Županova Minka« in, «Medved snul>ač». Tudi petja ni manjkalo. Kar moramo pa še posebej pohvaliti, je to, da ni bilo nobenega plesa. Čast našim gasilcem. Žalostno dejanje se je zgodilo v naši vasi na večer dne 16. junija. Posestnik Fran Slavec je imel s sosedi prepir radi nekega mejnega zidu. V prepiru so ga z gnojnimi vilami zabodli, tako da leži nevarno ranjen. Našo cesto čez Šembije v Trnovo so vendar za silo popravili, lahko bi jo bi- li pa tudii bolje. Potrebno bi bilo pa tudi ozreti se na ono, katera gre proti Št. Petru; na nekaterih mestih je zelo razvr-vana, iimai pa tudi več staroveških klancev, kateri bi se z malimi stroški dali ugodno preložiti. LOKAVEC pri Ajdovščini. V Lokavcu je banda, ki je pred leti trobila v komunistovski rog. Lansko leto je v Ajdovščini sodelovala za črne srajce, Letos je zopet povezala svoje base z rdečim komundstovskim trakom. Prav zadnje čase pa jo prefarbala bombardone s slovensko farbo. To je tista banda, ki je na dan ajdovskega volilnega shoda lansko leto (takrat, ko je bil ustreljen Stra-n-car) svirala žovineco. Z žovineco je tisti znameniti dan priigrala zvečer v Lokavec in zahtevala, da se vse odkrije; nekemu starčku je bilo zagroženo, da mu žažgo hišo. — Zgodilo se je pa, da je prišel v Lokavec znani Jelinčič iz Gorice ponujat svoj mešani prosvetni puter, varno zavit v figovo listje, da mu ga solnce ne raztopi Zbral je muzikante in jih sprejel v s-vojo narodno, složno, edino, napredno, nepoli tično, svobodomiselno in kulturno prosve to. Na vprašanje, kako da sprejema v na rodmio prosveto komuniste-fašiste, ni vedel odgovora. Tako so liberalni narodnjaki za eno komunistično klapco bogatejši Par dni kasneje — na obletnico umora poslanca Matteottija — so karabinijerji prijeli v preveliki gorečnosti par znanih komunističnih kričačev. Slično se je dogajalo tudi drugod. V Lokavcu pa so zatrobentali drugače: Denunciant je ovadil narodne fante! Tudi stara «Edino,st» je zakrulila isto vižo. Počasi, gospoda; drugače boste doživeli še drugo blamažo pred sodnijo. Pomilujemo lokavsko banido, ki se o-brača po vetru iz mačjega kota. Obsojamo pa one prosvetne mešetarje, ki se igrajo slepe miši pod narodno* firmo. KANAL ob Soči. Neurje in povodenj. — Po nevihti v pondeljek, ki je prinesla res prepotreben dež, so se še vedno- dan za dnem zbirali na nebu temnil oblaki; bilo je jako, soparno vreme in vse je kazalo, da bo kmalu zopet dež. In res je v četrtek, 18. junija se je nebo naenkrat potemnilo; proti večeru je začel padati močan dež, ki parni- bil več potreben. Tekom noči od četrtka na petek se je ta dež spremenil v veliko nevihto. Soča je hitro rasla in narasla na nekaterih krajih 5 do 6 metrov nad navadno višino. S seboj je nosila drva in les; celo eno junico so opazili, kako jo je voda drvila naprej. Domneva se, da je povodenj napravila največ škode v Baški dolini, kjer imajo tamkajšnji lasni trgovci vedno velike množine drvi ma vodi. Baje da je samo enemu trgovcu v Bači pri Idriji odnesla za 40.000 lir lesa-. Pa tudi- polja in travniki so po nekaterih krajih močno trpeli. Po dosedanjih poročilih se da sklepati, da ta povodenj ni bila nič manjša, kakor ona, ki je lansko leto napravila' toliko škode. Procesija na Sv. Goro. — Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos šla procesija iz Kanala, na sv. Goro. Vodil jo je kanalski dekan g. Bele. Nekateri so šli že prejšnji večer, to je v soboto 20. junija, drugi pa so se pridružili procesiji, kii je šla iz‘ Kanala v nedeljo ob štirih zjutraj. Bilo je precej ljudstva, le škoda, da je nagajal dež; deževalo je do tedaj, ko je i-mela procesij-a oditi. Radii tega je veliko vernikov ostalo doma. Prireditev. — Tukaj šnjai «Narodna Čitalnica« pripravlja na dan sv. Cirila in Metoda, to je 5. julija burko v štirih dejanjih «Vražji Rudi». Nemški sta spisala igro Aleksander Engel in Juilius Ilorst; preložil in priredil F. K-l. Glavno ulogo igra g. Miljutin Garlatti, ki obenem igro tudi režira. Ze imena Garlatti, Bendež, Drašček, Karne-l Debenjak itd., nam obetajo, da bo igra dobro podana. Med pavzami bo svira.1 Tamburaški zbor, ki se za ta dan že sedaj pripravlja. Stric Joža. Zobozdravnlšlii amtalatorij TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12. ure i* od 15. de 19 uro ljudske cene. TBWJ Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. scuole) 5 Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, Via del Feaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENiNe CENE. Poravnajte naročnino! IZLENTNIK po Klanški fari. V nedeljo sem se z mulo- družbo popeljal do Kozine in od tam odšel v Klanec Bog nebeški, kalco se je tu vse spremenilo. Tu vse kar diha novo. življenje! Na gričku sv. Peter ves nov, župnišče kot gradič, vas lepa, snažna. Na cesti so. otroci korakali imi se učili telovadbe. Vprašam, kaj to. pomenk Pa sem zvedel: V nedeljo in podeljek praznuje klansko društvo «Slavnik» 25 letnico svojega obstoja. Zvedel, sem, da bo v nedeljo velikanska prireditev s petjem, igro, srečelovom itd. Moja žena pravi, da bo šla, ker je prvi dobitek telica. Ko smo v gostilni izvedeli, kaj vso to društvo dela (ima te- lovadni odsek, ženski odsek za ročna dela, pevski odsek, tamburaše in še vsega šmenta), smo. tudi mi sklenili priti ali v nedeljo ali ponedeljek. Krenili smo po lepi poli v Prešnico. No-vo iznenadenje! Da bi vi videli cerkev ! Vsa prenovljena. In vse je vas sama žrtvovala. Stopili smo v cerkev, ki (čeprav popoldne), n,i bila prazna. Kako je bilo vse okrašeno. V zadnji štev. «Našega Čolniča« sem čital popis cerkve. No. Prešča-nom čast! Nova lepa šola, krasna cerkev, dobro ljudstvo ! Kako smo še romali v nedeljo ne bom i pravil. S a,m o še to omenim, da smo obi- skali tudi Černetiče, malokje znano vas. Novo razočaranje. Tudi popravljena cerkev ! In kako! Vse prenovljeno, stranske kapelice nanovo pozidane, vse betonirano. Red, snaga,, lepota odseva v ti cerkvi. In oglasili, so se zvonovi za Karovo Marijo. O kaki glasovi! Ljudje so lepo molili. Videl sem njihovega sivolasega župana Jožeta, ki je molil naprej in nikdar ne pozabim teh vtisov. Solze vesolja so ljudem prišle v oči, ko so mi, pripovedovali,, da je g. župnik izprosil od škofa, d,a. dobe še Najsvetejše v svojo cerkev. Da, ta vas zasluži to. — Z Bogom, lepi kraji ! Na svidenje ! Romar. PODPIRAJTE «MALI LIST«! KAKO ? KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KATERI SO PRIJATELJI «MALJSGA LISTA« ! V TRŽAŠKIH TRGOVINAH ZAHTEVAJTE POSTREŽBO V SVOJEM JEZIKU. OBRAČAJTE SE NA TISTE TVRDKE, KATERE IMAJO OGLAS V «MALEM LISTU«. 8TAB. TIP. 8. SPAZZAL * TRIbSTE. Naše svilogojstvo. Dne 15. junija se je otvoril v Gorici trg svilodov. Svilodi (ga,lete) so mešički, v katere se zabubi, gosenica sviloprejka Sviloprejka je edina gosenica, ki ,se goji kot domača žival za gospodarske namene. Ona žre murvino listje, katero ji mora gospodar pokladati; ko pride in jen čas, se zaprede v mešiček in ta mešiček je pridelek kmeta-svilogojca. Te mešičke-svilode kupujejo preprodajalci za tovarne svile, kjer se naravna svilnata nit dalje primerno obdeluje. Italija. je v proizvajanju svile prve dežela na svetu. Italijanski svila gre na vse kraje sveta in konkurira z izdelki drugih svi-Logojnih dežel. Med primorskimi Slovani se je gojila sviloprejka že v avstrijskih časih, toda v majhnem obsegu in je pred vojno ta posel pojemal. Sedaj kaže, da se bo zopet začelo živahnejše zanimanje za to panogo poljedelstva (pravzaprav bi morali reči «živinoreje»). Murva. Murva je drevo, ki daje hrano gosenici-sviloprejki. Zato je murva v velikih čislih tam, kjer se goji sviloprejka. Murvino listje (sveže, mlado) je predmet trgovine. Da smo pri inias v ti panogi še le na začetku, dokazuje nam nestalna cena murviinega listja. Kupci so plačevali za stot (kvintal) tega listja ponekod komaj 30 lir, drugod 50, drugod 100. Na goriš-kem trgu se je prodajalo murvino listje, pripeljano z Reke, po 450 lir. Cena listja je kak dan dosegla celo 520 lir, kar je odločno preveč. Seme. V svilodih, ki pridejo v tovarno se zabubljena žival zaduši. Ako je je ne bi (potom vročine) zadušili, razvil bi se v galeti metulj, ki bi svileni zgpredek pregrizel in izletel na soince. S tem bi bila svila poškodovana. Metulj pa kasneje zaleže jajca, iz katerih se zopet razvijajo gosenice (kavalirji). Pomnoževanje te gosenice je treba vzeti torej v roke po načrtu. Naš kmet pa si to delo prihrani in kar kupi, sviiloprejkino «seme» od takih, ki to nalašč goje. Naša napaka. Sviloprejke so raznih plemen in dajo svilo raznih barv. Zato se mora gledati na pleme. Na trgu dosežejo veliko višje cene svilodi izbranega plemena, kakor pa mešanica. Tudi v tem pogledu so naši svjlogojci šele na začetku. Upajmo, da bo v prihodnje prišlo več organizacije in smotrenostii v to važno gospodarsko panogo. Stinnes. Ime Stinnes je zaslovelo po vojni in označuje največjega nemškega bogatina. Pred vojno imel je Hugo Stinnes le maj hen premogovnik, med vojno in po Vojni pa se je strašno raztegnil čez celo nem ško gospodarstvo. Poleg premoga je vladal čez železo in petrolej, vrgel se je na morsko plovbo, na zavarovalnice, na e-lektrične delavnice, na hotele in kinema- tografe, zlasti pa tudi na časopise. Vse je bilo Stinnesovo. Segel je tudi v Avstrijo, na Poljsko in celo v Jugoslavijo. Njegovega premoženja skoraj ni mogoče ceniti, iz običajnega posestnika se je vedno bolj levil v kralja industrije. Slednjič pa je umrl kakor slavni Kanitferštan. Sinovi niso znali tako kakor on, niso znali vladati njegovega velikanskega kraljestva, sprli SO' se in si razdelili posamezna področja. Avtomobile, zavarovalnice in deloma plovbo je prevzel sin Edmund Stinnes. Mlajši Hugo je z ostankom očetnega premoženja prišel v denarne zadrege. Dobil je sicer nekaj pomoči iz Amerike, a ne dovolj. Da ga rešijo poloma, so se zbrali nemški velebankirji in mu posodili «za prvo silo« 50 miljonov zlatih mark (četrt miljarde naših lir). Zato pa so ga vzeli tudi pod svoje nadzorstvo. Kaže torej, da se bo veliko Stinnesovo i-metje polagoma razteklo zopet med ljudi. Oderuštvo. Na dan kraljevega slavlja 25-letniee je bilo vse polno ljudi v Rimu. Nekdo jz naših krajev je povedal, da je prenočil na prostem, ker so gostoljubni Rimljani zahtevali 500 (petsto) lir za e-no sobo. Za take oderuhe je Bog dal rasti vislice. Trgovina med Italijo in Rusijo se je že dokaj poživila. Mussolini je v državnem izboru dne 3. junija navajal sledeče številke: V prvih 4 mesecih tega leta je Italija kupila od Rusije za 19 miljonov lir blaga, prodala je pa tja za 17 miljonov. Iz Rusije je kupila Italija železne rude 5789 ton (tona je 10 stotov), manganove rude 8.206 ton, črnega premoga 2375 ton, petroleja 55.000 stotov, bencina 40.000 stotov, ostankov nafte 70.000 stotov (to so 'razni koristni ostanki ali odpadki, ki se dobo pri čiščenju surovega olja ali nafte, iz katere se dobiva petrolej in bencin). Prodala pa je Italija Rusom v istem času pomaranč in mandarinov 5220 stotov, limon 35.000 stotov, delane svile 2.706 kg, nadalje svilene izdelke, avtomobile itd. Splošne cene v Trstu dne 24. junija. Češnje 320-360 lir stot. Grozdje sv. Ivana 160-300. Sparglji, 400. Paradižniki 140-260; Čebula 40-70; Krompir novi 70-80; Breskve 500; Hruške 200-220; Armelini 400-560; Fižol v stročju 80-100. Iludeča pesa 80-100; Grah 200-220 lir stot. - Drva bukova gladka suha 18 lir stot. Cene svilodov. Dne 22. junija je bila na. Goriškem trgu cena od 30-35 lir za kg svilodov. Ob otvoritvi trga (15. junija) je bila le 20, potem 23, 24. Vojna odškodnina. Papirji vojimo odškodnine (Obbligazioni del,le Tre Vene-zie) so dne 22. junija imeli ceno: v Trstu 73, v Milanu 69.50, v Rimu 70 za sto. Zlata lira je dosegla ceno 507 papirna tih za 100 zlatih. Švicarski franik velja 510-525 lir (100 frankov 525 lir). Semenj v Sežani 12. junija. Prignanih je bilo volov in krav 354, telet 61, praši čev 455, konj 337. Cene govod 400-450 sto! žive teže, telet 700-750; prašiči 5-7 tednov stari po 30-70 lir glava; konji do 5000 Ur glava. OGLASI v «Malem listu« se računajo po tarifi 4 lire za 1 cm višine v e/nii koloni. Gg. trgovce in obrtnike z dežele prosimo, da z naročilom oglasa pošljejo tudi denar ter določijo velikost oglasa sami. Zgodi se namreč žalibog tu in tam, da kateri pozneje noče slišati o računu, ko mu ga u-prava pošlje. Predhodna naročila bomo mogli vpoštevatii le pri dobro znamlih in solidnih tvrdkah. «Mali oglasi« se plačujejo po številu besed in sicer 20 stotink od besede. Naia poita. P. R. Zapuže: Uprava nima ničesar zabeleženega. Ali ste poslali naročnino po postil?. Zajelšje. Dopise treba' podpisati. Pa kaj lepega in zanimivega sporočite. Dolenje Vreme. Manjka podpis. Mrliški oglasi in zahvale se sprejemajo le proti plačilu med i;nser,ate po tarifi. DAROVI ZA MALI LIST. N. N. od Sv. Ivana 5 lir; Milic 5 lir; Abram Fran 5 lir; neimenovani, v prepričanju da bo «Mali li,st» živel v dobrobit našega sicer malega, a krepkega naroda, daruje 10 lir. Po čem ji3 lira ? Dne 17. jnnija si dai ali dobil: i» 100 dinarjev — 46.— L. za 100 fi. kron — 79.50 L. sa 100 fr. frankov 125 60 L. za 100 šilingov — 370.— L., za 1 dolar — 26.70 L. za 1 fant — 130.25 L. POZOR! Vnovič prosimo vse cenjene naročnike, naj poravnajo pravočasno svoj dolg /a letošnje leto. Pol leta je že minilo, fonru odlašati. MALI OGLASI SEM KUPEC za hrastova debla vsake množine. — Slenovich - Trst, Casella Postale 501. V LiiiAA /lAJDOUll pd|RJ.j ■« 'O a •o . o o a o a 2 fl O •"* 5 o N S 6 S C0 O > 1? m Slovenci! Kupujte samo prt Forcessinu!