Št 18. V Ljubljani, dnd 20. septembra 1900. Leto XIII. Izhaja ivcter vsak prvi in tretji ictrlck meu-ca. Ako |c t« din praimk, uide d An poprc|. Cen« M mu i« 80 kr. n* leto. H Inserati »c »prejemajo in fl plafuiejo po dogovoru. I i e V Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semenižke ulice it i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice St. 2. II. slovenski katoliški shed. Drugi slovenski katoliški shod je končan. Zvršil se je tako sijajno, da je veličastni vspeh prekosil tudi najbolj drzno pričakovanje. 1'Jeležba velikanska zadnji dan nad štiri tisoč udeležencev zastopani vsi stanovi — navzoči štirje škofje — lepo število čeških in hrvatskih gostov — govorniki izborni navdušenje nepopisno — vse to je pripomoglo, da je postal drugi slovenski kat. shod najsijasnejša manifestacija katoliške zavesti, kar jih je dosedaj videl slovenski svet in da ostane zato z zlatimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega katoliškega gibanja. Kdor je bil navzoč pri tem shodu, ostane mu do smrti neizbrisno v najlepšem spominu. Kadi bi tako obširno poročali o tem velevažnem shodu, kakor zasluži; toda tesni prostori našega lista nam tega ne dopuščajo. Zato hočemo samo ob kratkem podati kolikor mogoče verno sliko tako krasno pretečenih slavnostnih dni. 1 Oinovalno zborovanje Že prvi dan, v pondeljek 10. septembra, jc došlo od blizo in daleč toliko naroda, da jc bilo prostorno zborovališče v „ Alojzijcvišči" malone popolnoma napolnjeno. Ob 5. uri popoludne jc presvetli knezo-škof ljubljanski v stolni cerkvi ob obilni udeležbi poklical sv. Duha, ter blagoslovil udeležence z Najsvetejšim. Nato se je pričelo v Alojzijcvišči zborovanje. Zborovališče tam jc bilo zelo prikupno, krasno umetno in naravno ozaljšano, z električno lučjo razsvetljeno, sredi odra prelep kip našega Odrešenika, obdan od venca električnih žarnic — že samo pogled na vse to je vstopivšim zborovalcem povzdignil duha. Predsednik pripravljalnega odbora, generalni vikarij prelat Janez KI is jc ob '/,6. uri otvoril zborovanje s krasnim nagovorom. Pozdravil je v izbranih besedah vse udeležence ter povedal, zakaj se je priredil II. slov. katoliški shod. Naloga njegova je poživiti prepričanje, da ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čujejo čuvaji, ako Gospod ne zida hiše, zastonj delajo delavci. Ako vržemo vero iz zasebnega, družinskega in socijalnega življenja, bo zastonj ves naš trud narod ohraniti in ga povzdigniti do višje stopinje blagostanja. Drugi slov. katoliški shod ima nalogo, podati navode na podlagi sv. vere za zasebno, družinsko in socijalno življenje. Možje učenjaki, prvi strokovnjaki naroda so se posvetovali in nasvetovali, kaj bi rešilo, kaj bi do višje stopinje blagostanja povzdigniti moglo mili narod slovenski. Razglasile se bodo resolucije II. katoliškega shoda po vsej slovenski zemlji in veselo upanje imamo, da bodo obrodile mnogo lepega sadu. Da se vse to izvrši, kar nasvetujejo resolucije, za to bo treba sicer veliko truda, tudi boja, toda z navdušenostjo, neprestrašenostjo, požrtvovalnostjo, zlasti pa s pomočjo milosti božje se vse doseže. V to pomozi Bog! Po tem navdušeno sprejetem nagovoru je pozdravil shod v krasnih besedah dr. Hurban, Ceh, voditelj kat. narodne stranke na Moravskem, za njim v imenu praškega nadškofa dr. Tumpach, vseučiliščni profesor iz Prage, na to po vrsti v imenu češkega katoliškega učiteljstva Čeh nadučitelj K a- d 1 č a k, v imenu škofa dr. Mahniča kanonik s Krka dr. Oršič, naposled bivši državni poslanec Ceh dr. Stoja n. Nato je bila volitev predsedstva. Za predsednika shodu je bil izvoljen dr. Ivan Šušteršič in je bila njegova izvolitev burno pozdravljena. Za častne predsednike so bili izvoljeni: vodja Fran P o v š e, vseučiliščni profesor dr. B a u c r iz Zagreba, vseučiliščni profesor dr. Tumpach iz Prage in kanonik dr. O r š i č s Krka. Za podpredsednike so bili izbrani dr. L a g i n j a , vitez B e r k s in svetnik Ven ca j z. Zvečer je v »Katoliškem domu" priredil »meščanski klub" na čast došlim gostom prelep večer zabave in neskaljenega veselja. 2. Zborovanje odsekov. V torek dopoludne so po slovesni sveti maši, katero jc opravil naš rojak mil. gosp. škof Jakob Trobec iz Amerike, začeli zborovati odseki, ki so se posvetovali o predloženih resolucijah in so dovršili svoje delo ob 1,5. uri popoludne. Odsekov jc bilo pet: 1. Tiskovni, kateremu je predsedoval dr. G r e g o r č i č, a so poročali: a) o znanosti dr. Opeka, b) o leposlovji profesor dr. De-b e v e c, c) o časnikarstvu dekan K o b 1 a r, č) o farnih knjižnicah dr. (i ruden, d) o ljudskem in mladinskem slovstvu katehet Stroj. — 2. Šolski odsek, kateremu jc predsedoval podpredsednik dr. Kar lin, a poročali dr. (i rud en, dr. Karli n, dr. Lesar. — 3. Odsek za krščansko življenje, predsedoval podpredsednik prelat F 1 i s , poročal dr. Fr. U š e n i č n i k. — 4. Soeijalni odsek, predsedoval vodja P o v š e , poročali dr. K r c k , dr. Ž i t n i k in vodja P o v š e. — 5. Organizacijski odsek, predsedoval dr. La-g i n j a , poročal dr. Krek. — Vsi odseki so bili mnogobrojno obiskovani, udclcženci so živahno posegali v razprave in pokazali, da so zreli za resno delovanje v prid slovenskega naroda. 3. Sklepajoče zborovanje. V torek ob */f 5. uri popoludne sc jc vršilo sklepajoče zborovanje. Poročevalci raznih odsekov so prečitali sklepe, kakor so bili sprejeti v posameznih odsekih. Izvršile so se na resolucijah v odsekih marsikatere, vendar nebistvene spremembe. Vse te sklepe je sklepajoči zbor potrdil in odobril. 4. Prvo slovesno zborovanje. Med tem se je krasni zborovalni prostor napolnil do zadnjega kota. Tudi na odru so sc napolnili prostori z odličnimi gosti. Počastili so to zborovanje deželni predsednik, ekscelenca baron H o i n , deželni glavar Oton pl. D c t c 1 a , prihitel je v Ljubljano mariborski knezoškof dr. Mihael N a po t n i k , opazili smo mnogo odličnih Hrvatov, med njimi dr. Suka, kanonika Cvetka Rubetiča, prelata dr. Jagatiča itd. — Predsednik dr. Šušteršič viharno pozdravljen otvori zborovanje, prisrčno pozdravi vse odlične goste in udeležence in ob splošnem navdušenji predlaga, da se pošlje telegra-fično papežu in cesarju izraz udanosti slovenskih katoličanov. Nato nastopi z nepopisnim navdušenjem pozdravljen presvetli pokrovitelj shodu knezoškof dr. Jeglič ter vdeležencem v vznesenih, prepričevalnih besedah podil krasnih navodil za nadaljno delo za Boga in domovino. Ta prekrasen govor namerava priobčiti „Domoljub" v celoti. Vtis, ki ga je napravil ta govor knezoškofa dr. Jegliča, je bil velikansk; svojo dušo. svoje srce nam je presvetli govornik rarkril pred zborovalci ter jih šiloma potegnil za seboj. Z istimi čutili in z istim navdušenjem je bil pri nastopu in sklepu svojega apostolskega govora pozdravljen mil. knezoškof lavantinski dr. M. N a potnik, ki jc govoril o krščanskem življenju. Prihitel sem med vas — jc rekel visoki govornik — da se udeležim shoda, ki naj v nas poživi krščanski pogum, vtrdi katoliško zavest in točno označi smer za bodoče delovanje. Krščanski živi, kdor veruje v Boga in njegov evangelij, kdor živi po božjih zapovedih; v teni korenini krščansko življenje. In to jc krasota, to je moč, to jc sila našega naroda, da je veren. Lepe so naše gorice, mogočne naše gore, a najlepši kras, najmočnejša sila v slovenskih deželah: to je pobožni narod, ki prebiva na tej zemlji. — Krščanski živi. kdor ljubi katoliško cerkev kot svojo najboljšo mater. Kakor je nekdaj sv. Pavel v viharju na ladij i svojim sopotnikom klical: Ne hodite z ladije. vsi bote rešeni, tako kličem i jaz vsem zbranim: Ne hodite z ladije, ne odstopite od cerkve in vsi bote našli svojo srečo. — Katoličan spoštuje ccr-kveno oblast, papeža, škofa, duhovne, posvetno oblast, katoličan je poln krščanskega upanja, ki pa vtrjuje v poskušnjah in mu kaže v srečnejšo večnost. — Kristijan je poln krščanske ljubezni, kateri je sv. apostol Pavel v svojih pismih postavil neven-ljiv spomenik. — Končno ima kristijan še en znak, po katerem se spoznava, on ljubi križ. Pri tem presvetli govornik dvigne v roki lep križ, katerega mu je v Rimu blagoslovil sv. Oče, in s križem v roci proslavlja sv. križ, znamenje in upanje našega odrešenja, ter v vznesenih besedah navdušuje zboro-valce za posnemanje Križanega. Kdor drži z Gospodom, naj se nam pridruži, veliko nas je, a za one, ki jih še ni, bomo molili, kakor je Odrešitelj za svoje sovražnike. Z Makabejci kličimo: Mi ne odstopimo od Gospoda. Mi se nevstrašeno borimo za Njegovo postavo. - Ob sklepu svojega govora nas je vladika lavantinski slovesno blagoslovil. Ta prizor ostane vdeleženeem v trajnem nepozabnem spominu. — Slava vladiki lavantinskerau! Mil. škof J. Trobec pozdravlja vdeležence v ime amerikanskih Slovencev. Na tisoče rojakov živi za morjem, ki so bili razkropljeni. Monsignor Buh jim je oskrbel časnik »Ameriški Slovenec", katerega sedaj urejuje g. Šusteršič, vstanovila so se razna društva, ki so se spojila v skupno jednoto. Tako so organizovani naši rojaki v Ameriki. Na svojem potu sem videl mnogo lepega, a najlepše, kar sem videl, je ta katoliški shod. Tu so zbrani Vaši voditelji, tu je zbran cvet naroda. Navdušenost vas navdaja, voditelje imate izvrstne, zmaga je gotova. Podpredsednik katoliškega shoda dr. Matko Laginja pozdravi zborovalce v ime hrvatskega naroda v Istri v divnem govoru, v katerem je po-vdarjal važnost krščanstva za svetovno kulturo in posebe njega važnost za Slovane. — Vspodbujal je zborovalce, naj vsi živimo kot dobri katoliki ter skušajmo na temelju ljubavi zastavi krščanstva pridobiti še druge. Govornik je končal svoj govor z željo, naj križ kot znamenje krščanstva stoji med Slovenci in Hrvati vsepovsod ter naj nam vrh Triglava stoječ kaže pot proti nebu. Konečno je zagrebški kanonik Cvetko Rubetie pozdravil shod v ime hrvatskega naroda. Predsednik dr. Šusteršič je zaključil nato zborovanje, vabeč zborovalce k bakljadi in drugi dan v cerkev in k zborovanju. 5. Bakljada „b!ov. kršč - aocijalne zveze". Velikanske množice krščanskega ljudstva pomikale so se zvečer po ljubljanskih ulicah v svitu nad 400 lampijonov in bakelj. Društva so se okolu pol 9. ure uvrstila na vrtu starega strelišča ter korakala po Poljanski cesti čez sv. Petra most, sv. Petra cesti, Marijinem trgu, cesarja Franca Jožefa cesti, po Bleivveisovi cesti pred palačo deželnega predsednika. Navzočih je bilo 157 društev deloma korporativno deloma po svojih zastopnikih. Na čelu sprevoda korakali so šmarijski ognjegasci z zastavo in bakljami. V lepem številu so šli potem krščanskosocijalni železničarji v uniformi in s cesarsko zastavo. Sledila je na to impozantna vrsta ljubljanskih članov Slovenske kršč.-soc. zveze", zastopnikov in zastopnic vevškega delavstva, rudarske organizacije v uniformi, Domžalcev, ki so nastopili v belih slamnikih, Gorenjci v narodni noši, močen zbor pevcev »Katoliškega rokodelskega društva" z zastavo, gasilci iz Leš, Mošenj, Dobrove, Polhovega gradca in raznih novo- drugih krajev. Za temi skupinami korakala je „ meška godba in vilo se je 24 praporov krščansko-socijalnih društev, za njimi pa neštevilna množica udeležencev katoliškega shoda. Mnogi udeleženci so imeli bele nageljne, katere so jim poklonile kršč.-socijalne delavke. Ob gromovitih „Živio« klicih ustavil se je sprevod na Blehveisovi cesti pred palačo deželnega predsedstva. Godba je zasvirala cesarsko pesem, pevci so ž njo zapeli, a ljudstvo se je odkrilo, zastave pa so se globoke priklonile. Podpredsednik ..Slovenske krščanske socijalne zveze" g. Ivan K r e g a r poklonil se je g. dež. predsedniku ter mu izročil izraze udanosti Njegovemu Veličanstvu imenom organizovanih slov. krščanskih delavskih slojev. Velikanske množice klicale so navdušeno „Slava!" cesarju. Na gradu zaplamtel je kres in svetle rakete so švigale v temno noč. Sprevod je ob zvokih „Naprej zastave slave!" odkorakal po Rimski cesti, Emonski cesti, Cojzovi cesti, čez sv. Jakoba most, po Mestnem trgu pred škofijo, kjer so krščanski socijalci priredili ovacijo knezoškofu. Od strani naprednjakov bilo je vse aranžirano, da bi prišlo do kakih demonstracij. Ubogali so jih samo tisti, ki so bili najeti in za to plačani. Kakih 50 barabic, liberalnih pisarjev in nekaj magi-stratovcev se je skrivalo za bakljado po temi, ter sem ter tje zapiskalo v darovane jim piščalke. Vsak tak poskus kaliti slavlje, udušili so bučni „Živio!" klici krščanskih mož. Z zadoščenjem konstatiramo, da se narodno-naprednim poskusom kaliti mir ni pridružilo ljubljansko meščanstvo. — Naše množicc so napram izzivanju ohranile čudovito mirnost. Pokazale so svojo zavednost, pokazale svojo organizacijo. Ta treznost, izborna disciplina ob velikanski udeležbi dala je našim množicam izborno spričalo in imponirala je tudi- liberalnemu meščanstvu. Poskus narodnih naprednjakov z izzivanjem potom nedoraslih fantičkov pripraviti naše množice do razburjenja in tako do velikih izgredov, seje izjalovil. Naše množice so videle, koga ima dr. Tavčar še za sabo. Takim po-balinom se naše kmetiško ljudstvo ne bo pustilo strahovati, take „svobode", katero so kazale ljubljanske barabe, naše ljudstvo ne mara. Pred knezo-škofijsko palačo je krščanska množica burno pozdravljala knezoškofa, ki je množici zaklical: ,Nc udajmo se!" Pevci ..Katoliškega rokodelskega društva" so pod vodstvom skladatelja gosp. učitelja Sachsa pozdravili knezoškofa s pesmimi: „Pazdrav!", »Domovina" in „Svoji k svojim!" novomeška godba pa z dvema kompozicijama. Navdušenje je bilo velikansko. Društva so nato odkorala n.t staro strelišče. Bakljada je naredila mogočen vtis ter je pokazala, s koliko vnemo se oklepajo slovenski delavski sta- novi starega našega gesla: „V s e za vero, dom, c e s a r j a-" 6 Drugo slovesno zborovanje. V sredo ob 8. uri zjutraj je opravil v stolni cerkvi, ki jc bila do zadnjega kotička natlačena, sv. mašo za pokojne udeležence I. slov. katoliškega shoda kardinal Missia, ki je bil o polnoči prispel iz Gorice. — Knezoškol dr .1 eg I i č je v cerkvi irovoril zbranim vernikom o namenu katol. kristijana ter se jo izvršila posvetitev Jezusovemu presvetemu Srcu. — Ob pol 10. se je pričelo II. slovesno zbo rovanje. predsednik dr. Susteršič je pozdravil kardinala dr. Missio. Nepopisen )e bil vihar naudušenja, s katerim so udeležniki pozdravljali kardinala v svoji sredi. Tega drugega slovesnega zborovanja so se poleg kardinala vdeležili škol' ljubljanski, lavantinski, št. kludski, dalje sta prišla na shod kneza I lugon in Ernest \V i n d i s c h g rae t z. Predsednik sloven. katol. akademičnega društva »Danica« filos. Remec je pozdravil shod v ime Danice, ki je, kakor je dejal, plod I. slov. katoliškega shoda. Daničarji bo katoliki, Slovenci in demokratje, zvezda vodnica )im je znanost, ki vodi k iKgu. Na shodu se bodo poživili Daničarji za delo, preverjeni, kakšno silo imajo v narodu za seboj. — Dumo jo shod pozdravljal našo krščansko avantgardo mladih mož, ki v najtežavnejših razmerah delajo kot kato liški akademiki čast slovenskemu narodu. — Vrednik čeških »Katoliških listov« pozdravi shod ter vspodbuja navzoče za skupno delo vseh katoliških Slovanov v Avstriji. Izvrstno ob splošnem naudušenji so potem go vorili prol. dr Anton Medved o šolskem vprašanji, prof. dr. Jcs. Pavlica o katoličanstvu in napredku in vodja Povše o kmetskem vprašanju. 7. Tretje slovesno zborovanje. V sredo popoludne ob treh začne se III. slovesno zborovanje. Shodu predseduje podpredsednik zbora zastopnik naroda dr. M. L a g i n j a. V krasni, tudi Slovencem lepo umljivi hrvaščini pozdravi nove odlične goste, zastopnika deželne vlade grofa Schafgotscha (živahni živio klici), kneginjo \Vindischgraetz ovo in grofinjo Mocenigo, koroška deželna poslanca Gregor Einspielerja in Fran Muri-ja, stolnega kanonika iz Prage dr. Svehla, kanonika Kara-baiča, ustanovnika »Naše Sloge« iz Istre monsig nora Zamljiča iz Voloske in drugo odlično gospodo. Med brzojavkami, katerih je došlo na stotine, je bila burno pozdravljena brzojavka zagrebškega nadbiskupa dr. Posiloviča in rusinskega voditelja dr. Barvirskcga. Prefekt Val. Podgorc, znani prvoboritelj koroških Slovencev na narodno gospodarskem polji, j.; prvi govoril o zadružništvu in zavarovalništvu. Točno in načelno je naslikal pomen zadružništva in posebej zavarovanja, govoril je o neznosnih razmerah koroških Slovencev ter prosil zanje bratske pomoči v borbah za narodno gospodarski obstanek koroških Slovencev. Dr Viljem Schvvcitzer je govoril o tinku. Povdarjal je vašnost tiska in njegov pomen, (lov ril je posebej o slovenskem tisku, dobrem in slabem, svaril pred slabim in vspodbujal zborovalce z» raz širjenje dobrega tiska, poživljal je duhovne, na| se ne strašijo osebnih napadov, ter op izarjal vse stanove jii slojeve, naj odlečno nastopijo proti otrovateljt m javnega mnenja po časopisju. Duhoviti govornik je vzbujal s svojim lepim in klasičnim govorom neprestano vsestransko pritrji vanje zborovaleov. O obrtnih in delavskih razmerah je govoril pro lesor dr. Matek iz Maribora; naslikal jo v živih bojah borbe delavskih stanov za njih obstanek, na risal je delovanje cerkve v tem oziru in proslavljal papeža Leona XIII. kot prijatelja in zagovornika pravic delavskih stunov ter vnemal zborovalce, naj tudi v tem pogledu vrš<- svojo krfšansko dolin »t. da po svoje pospešijo ugodno rešitev perečega vpra šanja obrtnikov in delavcev — Tudi ta govor žel je zasluženo pohvalo. Med tem so došli kardinal in drugi škofje, katere je z vznesenimi besedami pozdravil predsednik dr. Laginja. Bili smo dosedaj vajeni gledati cerkvene vladike izvršujoče svoje apostolske posle v cirkvi. Sreča nam je mila sedaj, da jih pozdravljamo v naši sredi, to daje značilni pečat katoliškemu shodu. Biskupi so tu, verniki so tu, tukaj je torej zbrana cerkev v najlepši edinosti, v najvzornejši harmoniji! (Živeli škofje! Živel dr. Laginja!) Pradsednik shoda dr. Susteršič je nato govoril o katoličanstvu in politiki. S Kristusom se jo v /.^o dovini človeštva pričela nova doba. Kristus je ostal vse veke središče zgodovine. Na eni strani Odrešenik in njegevo ljudstvo, na drugi strani nasprotniki krščan btva in njegovih načel. Nasprotniki so vedno jednaki. Herodi, Kajfeži, Pilati, Barabe, Judeži nastopajo v vseh časih. Farizejsko iščejo napadov na vero, blas-femij tam, kjer jih ni, ne iščejo jih pa tam, kjer so. Tudi v našem narodu so nasprotniki kršlanstva, so liberalci. Kakšen je njih liberalizem, to so pokazali uprav te dni. Nastopajo pod krinko radikalne narodnosti. A kakšen je ta njih radikalizem, kaže slavna sedan* jost, ko se izgubljajo v naročji narodnih izdajic, ko se potapljajo v zvezi nenškega liberalizma. Liberalizem je usoden za Avstrijo, privedel jo je do sedanjih m znosnih razmer. Rešitev za državo je v tem, da so naš vladar obrne do svojih zvestih narodov, da se obrne do krščanskega ljudstva. To naj govori, to naj odločuje in kmalu se bodo zbolj fcale našo žalostno razmere. Odločilen upliv krščan. stva v javnosti, to je, kar treba narodom in državam V tem obstoji njih bodočnost, njih sreča in slava. (Živahno odobravanje.) Profesor dr. Krek je krasno govoril o kat. ližko-narodni organizaciji O/.načil je točno pomen organizacije, smisel za delovanje v splošno korist v katoliško-narodne namene. Odločno ugovarjam, da bi kdo bolel pri tem delati za korist pojedinca ali posameznega stanu. Kdor to govori, nima temeljnega pojma o organizaciji. Dokazati mi je, da je organizacija potrebna in kaj je posebno potreba pri tej organi zaciji. Potrebna je, tega nas uče nasprotniki združevanja, zaman je njih krik, da ee je s tem zanetil gospodarski boj. Ta obstoji že stoletja in gospodarsko združevanje ga bole le ublažilo in uredilo. Smisel za skupno delo prodira v naš narod. Z« se vidijo lepi VHpehi Narod naš več moli, več bere, ima več smisla za javno življenje, duh vzajemnosti so širi, množi se veselje do dela, do varčevanja, do napredka in pogum se vtrjuje v trpljenji. Za nasprotnika se ne brigamo, pozitivno delo naj nas druži. Zičetka in namena svojega življenja no pozabimo. V drugem delu svojega lepega govora je izvajal dr. Krek duhovito misel, kako zakramenta svetega zakona in maftniftkega reda delita socijalne milosti, podporo v delovanju za občno dobro. — Ob koncu je govornik vspodbujal zborovalce na resno, vstrajno delo za katol. narodno organizacijo. — Vihar odobravanja šumel je po dvorani, ko je govornik končal. V stalni odbor II. slov. katol shoda in za pripravo III. shoda so bili izvoljeni gg.: dr. Šušteršič, dr. M. L a g i n j a za Primorje, dekan 'l i č-kar za Štajersko, tajnik Rozman za Koroško, dr. Janko lir oje za Kranjsko S tem je bil završen dnevni red. Predsednik dr. Šušteršič: Dovršili smo svoje delo. Veseli moramo reči: Hvala Bogu! Veliko smo pričakovali, da pa bo manilestacija katoliške zavesti na shodu tako sijajna, tega si nismo mogli misliti. Po današnjem dnevu ni težek odgovor: V katerem taboru je Slovenija. Narod v celoti po vseh stanovih, slojih je danes zastopan tukaj. Shoda se jc vdeležilo okoli 300 slovenskih županov, na shodu jc zastopanih 160 društev, na shodu so cerkveni naši voditelji s svojo duhovščino, navzoči številni zastopniki drugorodnih katoličanov, vzlasti slovanskih, res krasna družba, prelep katoliški shod! Zato hvala Bogu, hvala pa tudi vsem, ki so k temu pripomogli: pripravljav-nemu odboru, vzlasti njega predsedniku prelatu F 1 i s u in tajniku dr. Evgenu L a m p e t u , odbora za zunanje priprave načelniku svetniku Vencajzu in tajniku Štefetu, hvala gre vrlim društvom, ki so poslala svoje zastopnike, hvala vodstvu Alojzije-višča, katoliški družbi, kat. rokodelskemu društvu, semenišču, kranjski hranilnici, slovenskim krščanskim akademikom, krščansko soeijalnemu delavstvu, »Meščanskemu klubu«, vsem in vsakemu iskrena hvala in od Boga plačilo. Velikansko je bilo navdušenje na shodu, to naj spodbuja nas za vstrajno delo, tako da sklepi shoda preidejo narodu slovenskemu v meso in kri. Kardinal Missia sc na to dvigne ter stopi na govorniški oder. Preteklo pa je dolgo časa, predno )c mogel govoriti. Opisati navdušenje, s katerim so ga zborovalei pozdravljali, oceniti ovacije, katere so mu prirejevali, to je naravnost nemogoče. — Vzo-riti kardinal je na kratko ogovoril zborovalce. Predsednik shodu je izvršil že svojo [dolžnost ter se zahvaljeval vsem, ki so pripomogli, da se je drugi slovenski katoliški shod izvršil tako sijajno, tako veličastno, ob navzočnosti tolikih množic slovenskega naroda. Moja dolžnost je, da se za prireditev te pomenljive manifestacije katoliške zavesti v prvi vrsti zahvalim pokrovitelju shoda, presvetlemu kne-zoškolu ljubljanskemu dr. Antonu Jegliču. Vaš vzorni, neumorni, goreči škof, ki žrtvuje samega sebe v ljubezni do Boga, do cerkve, do škofije, do bližnjega on je vspodbujal, on je vodil, on dosegel, da se jo te dni s tako lepimi vspehi vršil drugi slovenski katoliški shod. Njemu za jBogom naša najiskrenejša zalivala. (Urnebesno pritrjevanje.) Hvala vsem, ki so svojega škola tako krepko podpirali, hvala vam, vrli zborovalei, vsi, ki ste se v tako nepričakovano obilnem številu udeleževali zborovanja katoliškega shoda. Treba vam je bilo zato prinašati raznih žrtev; poleg gmotnih tudi duševne, izpovedali ste s tem svoje katoliško prepričanje, premagati ste morali bojazen in strah pred svetom, pretrpeli ste mnogi trpkega zbadanja, krivičnega očitanja od raznih nasprotnikov krščanskega mišljenja in življenja, a premagali ste vse težave ter prišli na shod. Prepričan sem, da tega nikomur izmed vas ni žal, da se vsi štejete vesele in srečne, da ste mogli bratje enih mislij, istega navdušenja, istih dobrih sklepov za bodočnost, v prijazni ljubezni nekaj dni drug drugega spodbujati in krepiti za krščansko življenje. Sklenilo se je na shodu mnogo lepega in dobrega. Seveda se vsi sklepi ne bodo tako kmalu in povsod izvedli, kakor bi si to želeli v imo in pro-speh dobre stvari, kateri so namenjeni, vendar sem prepričan, da se bo, da se jo že mnogo doseglo. Polni ste vsi zborovalci svetega navdušenja za sklepe katoliški ga shoda, to je prvi, zelo pomenljiv sal! Srca so pridobljena, so vneta, le netite tudi nadalje ta ogenj navdušenja in širite ga vsepovsod. Tako se bo srečno pričeto delo srečno nadaljevalo in srečno završilo v vedno lepših sadovih. Za drugi vspeh, katerega smemo tudi že sedaj zabil|ežiti, moramo biti hvaležni nasprotnikom shoda. Marsikateri izmed vas moral je trpeti vsled njih napadov, a pokazal je svojo katoliško značajnost, in z veseljem pretrpel psovke, katere je moral preslišati zaradi svoje katoliške zavesti. Kakor so bili nekdaj apostoli veseli, ko so mogli trpeti zavoljo Imena Jezusovega, tako f-o tudi mnogim izmed vas taki napadi rodili iskrenega veselja in utrdili v vas navdušenje za sveto stvar. Ako se je kdo izmej pričujočih ogibal katoli škega gibanja, a se je te dni udeležil katoliškega shoda, gotovo je, da je že pahnil od sebe \siko bojazen ter da bo stal v prihodnje v prvih vrstah krščanskih borilcev. Kot prelep vspeh katoliškega gibanja pozdravljam naše vrle katoliške akademike. Komu pač bi ti nadobudni mladi možje ne izsilili za se spoštovanja, ako je gledal zadnja leta, kako so ti naši visoko šoki povsod pogumno nastopali kot katoličani, kako se niso nič menili za razne krivične napade po listih in drugod. To nevstrašeno izpovedavanje kat liške zavesti od strani naših visokofiolcev, to je \elika, to je krasna pridobitev, za katero ne moremo nikdar dovolj zahvaliti dobrega U ga. Se jednega vspeha trga t hoda se izredno radujetn, to je učiteljska »Slomšekova zveza«, ki se je uprav ob tem Bhodu zasnovala in sicer s prav srečnim, za prihodnost upapolr.im začetkom. Veseli me prav posebno, da se učiteljstvo naše zadnji čas pogumno opi ijemlje katoliške zastave; temu se radujem v zlasti radi tega, ker verni učitelj veliko ložje in veliko vspešneje vrši svoj vzvišeni posel v šoli, kakor uči telj, ki nima vere in ljubezni do Boga. Tembolj je to hvalevredno, ker katoliško misleče učiteljstvo živi med nami v težavnih razmerah ter je izpostavljeno najhujšemu napadanju; ako se vkljub takim razmeram mnogi učitelji in učitelji je otresajo vsake bojazni in zavedno nastopajo kot verni krščanski učitelji, je to njim v posebno čast, šoli pa v veliko korist, s takim značajnim nastopanjem si konečno morajo pridobiti tudi spoštovanje nasprotnikov. To so prelepi sadovi katoliškega shoda, za katere moramo milemu Bogu iz dna duše biti hvaležni. Delati treba vstrajno vsakemu na svojem mestu da se pokažejo še drugi sadovi katoliškega shoda. Zato pa vsem priporočam jedinost in slogo, ker v jedinosti je moč, ker jo nam združenim pri delu zagotovljena božja pomoč. Zato bodite jed mi, ako ste jedini, veljajo vam vzlasti besede Ouspo-dove: No bojte se, jaz sem svet premagal! Bodite potrpežljivi! Ne da se vse naenkrat storiti. Hiša se ne zgradi jeden dan in drevo ne pade na prvi mah-Ijej. Le vstrajnemu delu je vspeh zagotovljen. dite potrpežljivi tudi z onimi, ki niso naših misli;, no povračujte jim jednakega z jednakim, ker z mir nim prenašanjem, s potrpežljivostjo se tudi pri takih doseže največ vspehov. Vaše nastopanje naj bode povsod mirno, premišljeno, vstrajno in potrpežljivo, tedaj bo B >g blagoslavljal vaše delo. Blagoslova ste prosili po svojem podpredsedniku Il srca rad vam ga v imenu božjem podelim. Blagoslov božji je za nas prevažen, vsaj vse dobro | ri-haja od zgoraj ; da je delo vspeftno, treba človeka, da je izvršuje, in Boga, da je blagoslavlja Z delom treba da je spojena molitev. Z našim delom naj se torej vedno druži molitev, tedaj bo kutohflki shod, katerega zavriujemo z blagoslovom božiim rodil najlepših sadov. Tedaj pa so zborovalci na kolenih prejeli hV vtsen blagoslov, podeljen po vzoritem kardinalu Slovesen jo bil ta trenotek in tako ginljivo pretresljiv, da je le malo komu izmed zborovalcev vsled skrivnostno sladkega ginjenja ostalo oko suho. Z velikanskimi ovacijami školom in predsedstvu »c je /a vršil pomenljivi shod z radostnimi klici: Na srečno svidenje pri tretjem slovenskem katoliškem shodu' 8. Časten večer ..Danice". Število vrlih, krščanskih mislečih dijakov, ki obiskujejo vseučilišča, je zadnja leta zelo naraslo. Njih dunajsko akademično društvo »Danica" je n.t-pravilo po sklepu katoliškega shoda sijajen konici s (skupno večerjo). To je bil časten večer „Danice 1'deležilo se je komersa okoli 500 odličnih oseb v dvoranah Starega strelišča. Poleg Nj. cmincnec kardinala dr. Missijc sta sedela knezoškofa dr. Na-potnik in dr. Jeglič, potem so se vrstili slovanski gostje, naši poslanci in drugi odličnjaki ter lep venec dam. Prav fino je igrala novomeška godba, tako dobro, kakor igra vojaška godba, ter je oživljala že itak veselo družbo z raznimi slovanskimi komadi. Pozdravil je goste stud. phil. Remec, predsednik „I)anice". Potem so se vrstile napitnicc. Dr. Šusteršič je napil sv. očetu, prelat Fiis cesarju, vodja Povše kardinalu dr. Missiji, povdarjajoč, kolika čast je za slovenski narod, da je član sv. kolegija tudi sin slovenske matere, svčtnik Vencajz je nazdravil med viharnim ploskanjem ljubljanskemu knezoškofu dr. Jegliču, praznujočemu prav ta dan obletnico svojega posvečenja, dr. Pavletič je napil slovanskim gostom, knezoškof dr. Jeglič inteligentnim krščanskim svetnim gospodom, ki so stebri katoliške cerkve, in Čeh dr. Tumpach Slovencem ter bratstvu med Slovenci in Čehi I)r. Jankovič, ki je prevzel pri neoficijclncm delu komersa predsedstvo, je govoril o možeh, ki izidejo iz »Danica" kot tolažniki slovenskega naroda, g. Šinkovec je napil krščanskemu ženstvu, dr. E. Lampe „Daničarjem". Neka gospodična učiteljica je izvrstno naslikala navdušenost našega ženstva za prave krščanske ideale, g. Rozman iz Celovca je pa običal Tavčarjevo armado, ki jc podobna celovški fakinaži (in pa celjski!), dr. Šustcršič je povedal, kakšno bodi zdravih) za stekle libcralcc, in na zadnje je v slovo iz-pregovoril v lepi slovenščini g. Žundalek iz Prage. Krascn večer je bil to, lep zaključek sijajnega shoda-Posebno je razveselila vse goste od sv. očeta na komers došla brzojavka, ki se glasi: ,.Sv. oče je izraze udanosti na katoliškem shodu v Ljubljani vspreje! hvaležnim srcem in je s posebnim veseljem podelil svoj blagoslov. — Kardinal Rampolla." Hvala Hogu! Veliko delo je zavrženo srečno, veličastno, 11. slovenski katoliški shod je končan. Narod slovenski se jc po svojih najboljših možeh iz vseh krajov naSc domovine slovesno ob mrjniku dveh vekov poklonil Jezusu Kriftusu, Sinu Boga živega, svojemu Odre&iUlju, spričal je s to svojo iz-povedbo svoje krščansko mišljenje in svojo voljo delovati z vsemi silami nato, da naš Spasitelj s svojimi načeli vlada, zmaguje in gospoduje v vsem zasebnem in javnem življenju. Politični razgled. Driavnt zbor rnzpuMen. Konečno jc vlada vendarle ^pojasnila" naš notranje - politični položaj. Na Mali Šmaren je zagledal beli dan cesarski patent, s katerim sc izreka smrtna obsodba nad onemoglim parlamentom in objednem razpisujejo nove splošne volitve za državni zbor. Na Kranjskem bomo imeli sedaj prvikrat direktne volitve v vseh skupinah to je, volili bomo naravnost poslancc brez volilnih mož. Volitve na Kranjskem se vrše: .V splošni ali peti kuriji dne 12. decembra; v k m e č ki h občinah dne 18. decembra; v m e s t i h in t r g i h in trgovski zbornici dne 3. januvarija 1901 v ve epo e-stvu dne 7. januvarija. - Vsa določila glede kraja, dneva in ure volitve dobe volivci ^legitimacijah. -Vsi državljani moškega spola. Ki imajo pravico voliti v splošni kuriji, pa niso v imeniku občinskih volivcev, morajo v osmih dneh o"^ volitev naznaniti svojo volivno pra v i c o pri županstvu. - V peti kuriji sme voliti vsak moški samosvoj džavljan, ki je že štiriindvajset let star in ni iz drugih razlogov izključen od volilne pravice ter biva v dotični občini vsaj šest mesecev, ali je davkoplačevalec ali ne. Natančneje določbe glede volitev naznanijo pravočasno posamna županstva, vendar je pa treba že sedaj krepko stopiti na noge, da bo vsak volivec na svojem mestu. Kaj ne godi z novim državnim zborom? Na to vprašanje se more odgovoriti že danes precej natančno. Ker se vrše nove volitve po dosedanjem, že davno zastarelem volilnem redu, je več kot gotovo, da pridejo v novi parlament, isti radikalni elementi in razmere v zbornici se ne spremene. Ker pa parlament zopet ne bo hotel delati, bo znova razpuščen in potem se prične po cesarjevih besedah absolutiška doba, to je, vladalo se bo brez poslancev. „Sedanji razpust in nove volitve sta zadnji ustavni sredstvi, ki jih je poskusila moja vlada", je rekel te dni cesar vitezu Javorskemu. Volilci cele Avstrije naj bi torej dobro premislili, koga pošljejo na Dunaj. Nadbinkup Stadler v Sarajevu jc dobil te dni svarilno pismo iz cesarjeve kabinetne pisarne, ker je na katoliškem shodu v Zagrebu izrekel željo, naj bi se Bosna čim prej združila s Hrvatsko. Vojska med Angleži in Buri je sedaj po jednajstmesečni dobi končana in kramarski Angleži kmalu naznanijo celemu svetu, da so neomejeni gospodarji južno-afriških republik. Predsednik Kriiger, steber burske armade jc videč, da je zastonj ves trud, odpotoval iz Transvala ter je namenjen v Evropo, bržkone na Nizozemsko, kjer bo preživel večer svojega življenja. Sicer sam pravi, da gre prosit posredovanja kake evropske države, toda mož ne bo dobil države, ki bi sc hotela pečati z oholimi Angleži. Huri so torej podlegli, a podlegli so častno v boju z desetkratno premočjo. Angleži so ugrabili deželo, kakor je naša monarhija, a miru nc bodo uživali v njej. Slomšek o liberalni »inteligenci". „Smešno sc tem gospodom prilega, kateri sc krščanskega nauka niso nikoli učili, ali naučenega že davno pozabili, in katerih cela bogoslovska vednost v tem obstoji, kar so v krivoverskih ali cerkvi sovražnih novicah po gostilnah ali kavarnah brali, da s toliko predrznostjo o cerkvenih in verskih rečeh pišejo, kakor da bi polni bili svetega Duha. Te plitve glave, po svoji prevzetni misli sicer visoko učeni, po tem pa, kar pišejo, na srcu sprideni, na pameti pa zrno-čeni in slepi, še te priproste resnice ne vedo, da ključi nebeškega kraljestva — sv. cerkve, niso njim izročeni, ampak katoliškim škofom, kateri edini imajo pravico, v katoliški cerkvi vero razlagati, zapovedi dajati in dane izpre-minjati." (Past. 1. 142.) St. is Spovednik — mucenik. (Priobčil P. P.) II. Drugo jutro napoči. Župnik vatane na vse zgodaj in hiti v cerkev. Cerkovnik še ni bil prišel domov, pač pa je njegov sin odprl cerkev in povedal župniku, da čaka nekdo na izpoved. To se je prigodilo župniku večkrat, da je moral zjutraj izpovedovati, zato ker ljudje po dnevi niso imeli časa. Zato se ne čudi temu in gre, da bi ga izpovedal Le to se zdi duhovniku čudno, gredočcmu v izpovednico, ko vidi. da dotični mož stoji v najbolj skritem cerkvenem kotu za stebrom zakrivajoč »i obraz. .. No, dalje gospod ne utegne premišljevati o tem. Mož pride in se začne izpovedovati. Izpoved je bila grozna. Krvava slika nekega uboja, ki pa tudi g. župniku ni bil neznan. Imel je pred seboj morivia od pretekle noči — da — bil je to Ivan — sin Mag-dalenin. Izpovodnik ga opominja k pokori in poboljšan ju : »Pojdi in naznani se sodniji, potem Selc bofi dobil mir vesti, potem šele bo poravnano tvoje dejanje !« A zločinec izpove naravnost: »Da ne pridem sodniji v pest — zato seru prišel semkaj, samo zato! Nihče me ni videl pri uboju, samo vi! A vi o tem govoriti ne ametc, ker sem vam zločin zaupal pri izpovedi. . .« Župnika stresne! Zave sc svete spovedne molčečnosti, ker je gotovost o tem umoru dobil šele iz izpovedi. »Ivan — 1 Kako se boš zagovarjal pred večnim Hodnikom — sam glej ! Toda povem ti: miru nc boš našel poprej, dokler ne poravnaš zločina !« Morivec že ne posluša več opominov izpoved nikovih. Še predno se popolnoma zdani, zapusti izpovednico in cerkev ter izgine v gozdu. Gez dan je prišel cerkovnik domov. Noga se mu je zacelila za silo. Zato je bil visel in ko sc srečata z župnikom, mu po svoji navadi zgovorno pripoveduje, kako je stražil po noči, kako je hodil domov i. t. d. Župnik, ki je bil tudi sicer vedno zgovoren in vesel, je bil ta dan nekam tih in pobit. Na licu se mu je poznala bledica. »Upam, da se niste prehladih gospod župnik«, skrbno povprašuje cerkovnik. Župnik molči in gre v svojo sobo. Hotel jc tam opraviti svoje vsakdanjo molitve. A ko heče moliti iz brevirja, tedaj šele zapazi, da ga nima v ž opravičeval, boječ sc, da ne izda pred županom si-nočne skrivnosti. Prav ta zmedenost ^upnikova pa so je zdela županu takoj prvi hip, če že nc sumljiva, pa vna| čudna. Ni si je mogel razlagati na noben način. In ker je videl, da zabava ne gre kakor poprej, sc je kmalu poslovil. Župnik pa je zopet iskal v molitvi tolažbe in pomoči, sluteč kako zelo jo bo najbrž potreben prihodnje dni... Nekaj težkega mu jc ležalo na duši. Slutil je, da bo vihar poskušnje še. divjal in da bo treba še piti kelih trpljenja. III. Popoldne tistega dne 80 šli drvarji v gozd sme-reke sekat. Delali so blizu skupaj injpeli so in veseli so bili. Kar zauptje eden izmed njih, odskoči in prebledi, kot bi bil stopil na kačo. »Mrtev človek!« Truplo je bilo grozno razmesarjeno, črepinja v prebita in možgani so gledali ven. »Kdo je to ?« Na prvi pogled tega ni mogel nihče uganiti, kajti obraz je bil ves s krvjo zalit. Ko so mu zmili obraz, so spoznali šele, da je nesrečnež tujec, ki jc še včeraj hodil po vasi živ in zdrav in kupoval sadje od kmetov. t »Tudi k našemu gospodu župniku je hotel«, je rekel eden izmed delavcev. — »Jaz sem mu šel pokazat župnišče in ker župnika ni bilo doma, je odšel in pustil svojo karto tamkaj, čeS da mora go voriti z župnikom.« »Tu je neka knjiga,« pravi drugi drvar in po bere župnikov brevir. — »Latinska je! Župnikova je; poglejte, tu stoji njegovo imela Kako prideta župnikova knjiga in ubiti tujec skupaj, tega si drvarji niso mogli ra7lagati. Tudi ugibali niso dolgo Sklenili so, da jih polovica ostane pri ubitem, Hrugi pa naj gredo in naj naznanijo dogodek županu. £upan se je takoj napotil v gozd in videl, da je vse res tako, kot so mu naznanili drvarji. Ko je videl tudi župnikovo knjigo, izpreletelo ga je in zoper voljo mu je prišla na misel župniki va zadrega dopoldne in pa krvave srage na njegovi obleki. . . »Ali no ve nihče, kako se tujec piše?« »Ktviker!« pravi eden izmed delavcev; »sam ini je povedal svoje ime, ko sem ga spremljal v župnišče; pustil je tam tudi svojo karto z enakim imenom.« Zupanu jc bilo dosti Hitro se je napotil v dolino in šel naravnost v župnišče »CSospocl župnik, ali \as je včeraj kdo obiskal na domu V« »Ne.« »Jaz pa vendar minlim, da je moral nek tujec biti tukaj in da je celo svojo karto pustil pri \as« • Mogoče da tedaj, ko me ni bilo doma.« Župan stopi k oknu, kjer je na polici ležalo več kart. Vzame eno v roke. In takoj prva je bila prava. Na nje j stoji ime Ktviker. Vtakne jo v žep. »Ali ste bili zadnjo celo noč doma, gospod župnik ?« »Ne 1 Bil sem na svetem obhajilu pri Magdaleni v gorah.« Župan je bil vedno bolj in bolj potrjen v svoji sumnji. »Ali vam je morebiti vzel kdo vaš brevir?« »To ne more biti«, pravi župnik, »jaz sem ga nosil vedno seboj. Najbrž sem ga pustil in pozabil v Magdalenini koči. - Toda prosim, zakaj me iz-prašujete o tem tako natanko?« Še predno more župan odgovoriti na vprašanje potrka nekdo na vrata. Bil je vrtnar, ki je prinesel v rokah usnjat pas za denar - prazen in ga položil na mizo, češ: »Tole sem našel na vrtu« /> Župan vzame pas in ga ogleda. In glej 1 Na zadnji strani stoji prav razločno napisano ime-Ktviker. Tudi pas vzame in shrani župan in reče gospodu župniku: »Nocoj ponoči se je izvršil v gozdu blizu Mag-dalenine koče umor. Ali kaj veste o tem, gospod župnik ?« »Dobro vem! Kako bi ne vedel, ko sem bil sam zraven!« Friprosti odgovor osupne župana. Moral si je reči: »Motil sem se, tako ne odgovarja morivec.« Vendar, ko je imel toliko dokazov pred seboj, ki so pričali proti župniku, si ni vedel kaj. »In kdo je morivec, gospod župnik?« »Jaz ga poznam!« odgovori župnik, »toda izjavljam vam slovesno, da ga ne izdam niti z eno besedico.« »To ni pametno, gospod župnik. Če molčite, potem krivdo navalitie nase'!« »Kako to?« »Hočem vam povedati. Vaš tal»r je okrvavljen, vašo knjigo smo našli pri umorjenem, njegovo karto in denarni pas smo dobili pri vas.« »Vse to je ros! reče župnik mirno — »vse to je res! Vendar jaz nisem morivec. Prosim vas, gospod župan, ne dajte se preslepiti od videza. Kaj je rcsnica, to bo pokazala prihodnjost, ako Bog da, če ne — potem sem pripravljen nositi križ tudi po Krivici. Prosim gospod župan, pojdite in storite svojo dolžnost!« Župan jo odšel. Vznemirjen je bil in ni vedel, ali bi imel župnika za morivca, ali ne. Za svojo osebo je bil prepričan, da je župnik nedolžen. Vendar — naznaniti jo treba vso stvar sodniji. Ta naj razsodi. Še tisti dan se je odpeljal župan v mesto k sodniji. (Dalje pride.) Slovenski novičar. Kranjsko Naši shodi. V prvi polovici t. m. se je vršilo na Kranjskem več dobro obiskanih shodov. Tako je bilo v nedeljo 2. sept. kar četvero shodov, in sicer v Selcih sta poročala gg. posl. P o v š e in dr. Krek, v Košani posl. dr. Žitnik ing. Zelen, v Idriji gg. dr. Gruden, dr. Lampc in Go s ti n čar, v Vevčah pa gg. Moškerc in Štefe. V Št. Jerneju je poročal isto nedeljo svojim volivcem g. posl. V. Pfeifer. V nedeljo dne 16. t. m. pa je imel dobro uspeli shod g. posl. dr. Krek v Kranjski gori. Osebne vesti. Dne 6. t. m. jc prišel v Ljubljano premil. škof v St. Cloudu v Minesoti, Jakob Trobec, s svojim stričnikom gospodom Ivanom Trobcem. Odpeljala sta se v svoj rojstveni kraj, v Polhov Gradec, kjer je g. Ivan Trobec 16. sept. pel novo mašo. Uirmauih je bilo v času od 19. avgusta do 3. septembra v kočevski dekaniji: v Gotenici 81, v Borovcu 135, v Keki 2i)3, v Kari pri Kostclu 269, v Osilnici 143, v Banjiloki 161, na Zdihovem 63, v Mozelju 314, v Spodnjem Logu 90, v Starem Trgu pri Poljanah ^dekanije semiške) 289, v Nemški Loki 115, v Koprivniku 223, v Starem Logu 259, v Polomu 87, v Stariccrkvi 563; skupno jc bilo torej 3045 birmanccv. Umrl je umirovljeni župnik Ant. Lcnasi v Kamniku na Mali Šmaren zadet od mrtvouda. Služboval je nazadnje kot župnik v Ihanu. Kanjki je bil rojen 17. septembra 1841. v Hrenovieah in v mašnika posvečen 1865. leta. K zadnjemu počitku ga je 10. t. m. spremilo lepo število gg. tovarišev. Naj v miru počiva! Tržaški romarji v Ljnbjani. Dne 6. sept popo-ludnc je prišlo v Ljubljano okolu 1500 romarjev iz Trsta pod vodstvom č. g. Štcmbergerja, kate-heta na šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Komarji so se vračali z Brezja. Poroka na Kredarici 2500 m. visoko Dne 11. t. m. ob 5. uri zjutraj se je vršila poroka gospodičine Hr o vato ve iz Ljubljane z gospodom Iv. Korcn-čanom, trgovskim potnikom tvrdkc Souvanove, v kapeli pri koči vrh Kredarice. Očak Triglav je v teku tisočletij žc marsikaj videl ali poroka komaj 200 m pod njegovim vrhom mu je nekaj nenavadnega. Kot priče je prisostovalo več ljubljanskih turistov, poročal pa jc župnik Aljaž z Dovjcga. Dižavna podpora. Za zgradbo nove cerkve v Lučinah jc dovolilo naučno ministerstvo 800 K podpore. Injavr. Podpisana društva v Št. Vidu nad Ljubljano so sc dne 17. avgusta 1900. /. največjo navdušenostjo >delcžila slavnostnega obhoda in bakljadc o priliki 70. rojstnega dne Njegovega Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa I. — Neki dopisun iz Št. Vida je s svojim dopisom iz dne 18. avg. t. 1. v „Slov. Narodu" na najpodlejši način žalil naš pa-trijotični čut. — Podpisana društva najodločneje in z največjim zgražanjem obsojajo tako vse meje dostojnosti presegajoče pisanje in obžalujemo, da je v naši občini ^človek, ki še patrijotičnega čuta svojih občanov ne spoštuje. Zato ga pozivljemo, če ga je kaj moža, naj pove svoje ime. A tega najbržc ne bo storil iz strahu pred zasluženim zaničevanjem; zakaj norčevati se iz patrijotičnega čuta svojih soobčanov je tudi neke vrste efljaltstvo. Bohinjska železnica. Iz Gorij se nam piše: Pri zadnji komisiji so določili kolodvore na Dobravi, v Medu in v Štengah. Dovolite, da izrazimo svoje pomisleke. dokler jc še čas. Dobrava sc nam nc zdi primeren kraj za kolodvor. Vas šteje le nekaj hiš in je bolj v skritem kraju Tudi nima nobenega posebnega prometa. Nasprotno pa so prezrli Gorje z lepo okolico, ki ima jako veliko prometa. Žc sedaj imajo Gorje nad 800 vagonov prometa. V gorjanski občini je precej rude, krede za cement, šote in veliko vodne moči. Drugi kolodvor hočejo graditi v takoz-vani Zaki, kjer bi preje slišal divjega nego domačega petelina in kjer ni nobene prave poti. Zakaj ne bi bil kolodvor na Rečici, kjer jc sreda mej Gori-jami in Bledom in sc križajo že lepe okrajne ceste? Tretji kolodvor bo menda v Štengah. kjer jc sicer precej tovornega, a malo osebnega prometa. Četrti kolodvor menda nameravajo na vrhu Bačc. Premovanje konj na Vrhniki sc jc vršilo 6. septembra za politične okraje ljubljanska okolica, Logatec in Postojna. Prignali so 13 kobil z žrebeti, 9 mladih kobil in 8 žrebet. Premije so dobili: Za kobile z žrebeti prvo državno darilo (70 kron) Franc Mrak s Plešivce, drugo (40) Jernej Jeraj s Sinje goricc, tretje (30 in srebrno svetinjo V. Bolafio iz Ljubljane, četrto (30) B. Semrajcc s Tomačcvcga, peto (30) M. Ogrin s Stare Vrhnike; po 20 kron so dobili Josip Rovtar iz Podsmrckc, Fr. Novak s Plc-šivice, Jos. Pcršin iz Prcvalj, A. Rovtar iz Podsmrckc; srebrno svetinjo je dobil J. Marinko iz Zunanje gorice. —■ Za mlade kobile: Prvo darilo (50 kron i Ana Sfcrlc iz Matenj, drugo (40) J. Logar iz Vrz-denca, tretje (30) M. Šemcrl s Sinje goricc, srebrno svetinjo J. Jeraj s Sinje gorice. — Za žrebeta: Prvo darilo (20 kroni Fr. Mrak s Plešivice, drugo (10) Ig. Češenj iz Št. Vida, srebrne svetinje J. Pcr s Sapa. J. Jeraj s Sinje goricc, J. Kane iz Podsmrckc. — Dne 7. septembra jc bilo premovanje v Ribnici. Prignali so 12 kobil z žrebeti, 5 mladih kobil in 5 žrebet. Premije so dobili: Za kobile z žrebeti: Prvo državno darilo (70 kron) Fr. Grebene iz Vel. Lašč, drugo (40) Fr. Marolt s Pustega hriba, tretje (30) J. Češarek iz Dolcnjevasi, četrto (30) J. Drobnič iz Pugleda, peto (20) J. Riegler iz Praprcč. Za mlade kobile: 50 kron J. Pele iz Ribnice, za žrebeta dr. T. Rudcž iz Ribnice: ker sc je odpovedal darilu, dobil jc srebrno svetinjo; 30 kron je dobil J Levstek iz Bukovce, po 20 kron Fr. Prijatelj iz Gor. vasi in J. Cešarek iz Dol. vasi, srebrno svetinjo je dobil Jos. Konig. Požari, h Komende sc nam piše: Tekom treh mescccv smo v tukajšnji okolici imeli že četrti požar. Prvi jc bil 9. jun. v Kaplji vasi, kjer je deloma pogorelo gospodarsko poslopje Janeza Lukanca. Drugi je bil v noči 15. julija pri Fr. Pogačarju na Klancu, kjer so zgoreli skednji. Tretji jc bil 2. avg. pri Mariji Petrič na Bregu. Zgoreli so skednji, svisli in mnogo sena. Najvcči ogenj pa je bil v nedeljo večer, dne 2. sept. Požigalec je najprvo zažgal pri Janezu Grintalu v Kaplji vasi pri hlevu slamnato streho, ki pa jc bila na srečo tako mokra in z mahom prc-raščena, da se plamen ni razširil. Najemnica hiše je ogenj hitro zapazila in poklicala goste, da so ogenj udušili. Culi so, kako je požigalec tekel po bregu med grmovjem proti gradu g. Smita v Komendi. Deset minut pozneje se že posveti na vrhu komen-skega griča; zažgal je graščinske pode. Ogenj je bil jako nevaren, ker komaj 25 korakov v stran so graščinski hlevi, dvoje visokih poslopij, kriti s slamo in polnih sena. Komensko gasilno društvo je bilo, kakor preje, tudi pri tem požaru takoj na mestu. Branili so gasilci najprvo hleve in polno naložene kozolce. Sreča, da je bil večer miren, ker sicer bi bila nevarnost velika. Pogorelec g. šmit ima obilo škode, ker zgorelo mu je mnogo neomlačenega žita, slame, desk, nova mlatilnica in slamoreznica. Zavarovan je bil pogorelec pri družbi „Adriatica", a skoraj gotovo je škoda mnogo večja, nego zavarovana svota. — Iz Smarjetc se nam piše: Dne 3. septembra ob pol 11. uri dop. je v Gorenji vasi blizo Smarjetc nastal velik požar, ki je v eni uri osmim gospodarjem upepelil prav vsa njih poslopja, že spravljeno žito, vso krmo za živino; zgorelo je tudi nekaj prašičev in en pol leta star otrok. Ker je vlekla sapa in ljudi ni bilo doma, se je ogenj tako hitro razširil po slamnatih strehah, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Škode je gotovo nad 60.000 kron. Beda jc velika, ker nimajo ne strehe, ne živeža ne zase ne za živino. Zavarovani so bili le za male svote, zadolženi pa že do zdaj skoraj vsi. — Prve dni t. m. so M. Ccpudru v Žvaruljah občina Kandršc, zgorela gospodarska poslopja z orodjem in krmo. Škode je do 1200 kron. — Dne 31. m. m. je pogorela hiša Marije Goršc v Hrastu pri Vinici; škode jc » II. » » . III. » » Telečje meso . » Prašičje » sveže » » < prek. » Koštrunovo meso » Maslo..... Surovo maslo . » Mast praSičja . » Slanina sveža . » > prekajena » Salo...... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . • Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» PižCanec .... Golob..... Raca..... Gos...... K J_h l| 28 1 —i 96 1 1 1 1 1 5 1 100 kg Pšenična m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter Grah, » . Leča, » . Kaša, » Ričet, » . Pšenica Rž . . . » Ječmen . » Oves . . » Ajda . . * Proso, belo, » > navadno» Koruza . . » Krompir . » Drva, trda, » mehka, Seno, 100 kg Slama, » » Stelja. » » K hI 28! 20 17 —■ 36 — 16 — 20 - 22 16 13 60 12 40 12 60 17 _1 19 _ 14 _ 15 60 5 40 6 50 4 7C 3 20 3 20 - — Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 4 oktobra 1900 zvečer. 25 51 3 7fi 2 fiO 10 9 5 i IS 3« 5 26 74 40 8 9 50 4« 6 Loterijske ► reiUe. Da naj. 6. septembra Trst, 7. Feptemhra Gradec, 15 septembra Llae, 7. septembra ..Poskusi vie, obdrii najboljie". Vsakdo po/na ta pregovor, a kako redko se ravna po njem! Sicer bi ne bilo mogoče, da so tolikim družinam Se nepoznane prednosti in vrline, katere daje kavi Kathreiner Ki.e ppova slad a kava, ako se jo primera k navadni bobovi kavi. IzkuSnja jc dokazala v neStevili.ib slučajih, da se more le na ta način pripravljati najboljša, najuvrstnejga kava. ki ima izboren okus in ki pripomore k zdravju Nobena gospodinja naj se vič ne obotavlja, ako Se ni f.oskusila te najceneje in ).e v slotisočerih rodbinah udomačene kave; stori naj to na korist svoje gospodinjske blagajne in na korist svojih dcmačih. o . . f lffM»v*n« H; 121 fi—2 v Ljubljani, ^ledene ulice, zraven loterije prodaja se na drobno po kramarskih conah manu-lakturno blago, kakor: bela. rujava in pisana kotenina, parhat višnjev in pisan, caig sa moike, ogrinjalke volnene in pavolnate rute, nogavice, jagerske srajce in hlače i. t. d. Popolnoma zadnja cena in prijazna pr strežba. Vzamem takoj 12fi 1—1 pridnega krepkega dečka starega 14-18 let za učenca za mesarsko obrt, ljubo bi mi bilo. ako bi imel f.e kaj pojma o tej ohrli. — Ponudbe naj se glasijo na upravnijtvo .Domoljuba«, ali pa naj dotifni tamkaj po;zvo moj naslov ter se osebno do mene obrne. YVVVVYYVVVYVYVYYYVV TTTTTTTTT TTTTTTTT"T'T JPJ- I»riporočiio. Firma J. C. Bernard, tovarna za razne stroje v Karlinu na CeSkem (pri Pragi), mi je za mojo vedno f.ago poslala je,Ino pat Haag ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodn* sila pri moji žagi je zelo slaba. Dosednj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tebn Skim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za devet in pol konjskih sil in i^ne pri isti vodni sili zlahka dve iagl ter en eirkular za it dno. brez prejšnjega Suma in ropota, ker teče prav mirno lzgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar precizno in tako lahko, da se mi dosedaj tudi pri najmanjši vodi Se ni uitavila. Radi tega priporočam firmo J. C Bornird vsem onim, ki so mislijo nabaviti moderni gonilni stioj, t< mbolj, ker cene n so visoke, plačilni pogoji pa |ako ugodni. Turbino ai more tsikdo pri moni ogledati, kjer dobi lahka vsa potrebna natančna po jasnila • velikosti, moči In cenah 115 8—2 Na Bregu pri Borovnici, dr.e 22. avgusta 19t0. Fran Švigelj, posestnik in trgovec z letom. Yožnje karte 10 tOTorni listi A9IEKIKO. Kraljevi belgijski pottni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Kooceoijonovana od visoke c. kr. avitrijske vlade 17 Pojasnila daje : Dunaj, IV., WiedenergUrtel 20. ali pa 17 26-25 ANTON REBEK t LJubljul, lolodionke ollce M. 114 Učenec 2-2 se sprejme z« čevljarski obrt pri Ivanu Rozman, čevljarskem mojstru v Ljubljani, sv. Florijana ulice st. 32. 2 krepka dečka dobrih stariiev, katera imata veselje do kovaškega učenji, sprejme lakoj po dogovoru Fran Belič, kovač. Ljubljana. — Ti fcaška cesta 2:i. '(/ Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške R. MIRLADC H Ljubljana Spitalske ulice M. ti suknena pošiljateljska## * Pr. . ______________________o___________ jf in ženske obleke — V zalogi se nahaja domače loiko, brnsko in jegerndorfsko sukno, zanesljivo dobro in trpežno blago, vsakovrstne hlačevine, vsa podlaga in potrebščine za gospode krojače i. t, d. prav lepo nove vrste blago sa ženske obleke v vseh barvah in cenah: ogrinjalke, volnene rute, parht višnjev in pisan za obleke, cvilh za postelje, kovtre, koče i. t. d. Uzorce na zahtevanje poštnino prosto. Najcenejši nakup suknenega blaga. prodaja se na d e b e 1 o in na drobno. 122 6—2 HERBABN^ -jev podfosfornasto-kisli 608 2°-ir> ftp&mo-ftctfM&i stmp. Ta 30 let z najTečjim uspehom rabljeni prani alrun raztaplja »j®«, upokojuje kaielj, pomanjiuje pdt daJ! VV . ,.Jedl Poapeinje prebavljanje in redil nost. telo Jadl »n krepi. Železo, ki je r sirupu v lahko ai prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foafomo - apnene soli, ki so v njem, pa po sebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. 107 rao-io) Osna steklenlol 1. »Id 25 kr.. po poitl 80 kr. ved u zavijanje. _ Prosimo, da se vedno ržrggffliTi^M^Iht 1$ 'rečno zahteva Herbabny-Jev qI apneno - telesni alrnp. Kot inak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, ,,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno snamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladiiče Duna, lekarna „zur Barmherzlgkeit" ▼n. l, Kal sera traase 78 in 78. V zalefl »ker« v vsak lekaraak aa Duaaju. v Ljubljani la druged. Posojilnica v Radovljici obrestuje hranilne vloge po 47//» brez odbitka rentnega davka, kojega ista sam za vložnike plačuje. Dne 30. aprila t. I. znašajo hranilne vloge ......K 924.76983 Dana posojila......... 789.304-88 Pri denarnih zavodih naloženo . . „ 155.28683 Garancijski fond čez....... 60.000 — Hranilne knjižice tujih zavodov sprejemajo se kot gotovina, ne da bi se obrestovan je pretrgalo. 57 8-5 Kovačnica g. Lenče-ta na Laverci pri Ljubljani dale se takoj v Izvrševanje kovaškega obrta treznemu, spretnemu in samostojnemu kovaču zorod-iem ne da bi se kaka najemnina plačala. , m 03 U O -I < a 3 v < a CL e s je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških m civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, «li če si zvinijo nogo, če jim odreveni kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredte uspehe pri dirkah. -Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicahdiSavv Avstio-Ogerski. Glavna zaloga Franc Jnn. Kvvizda, c in k avst-oa. in kr. rumun In knežji bulg dvorni "loinik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. 7o (8-.!) i. mu.................................................................."H.........................................u.............................................................................i I .....................................................................................................................................................................................................................I = Kathreiner jo samo pravi v znanih Kathreinerjevich zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih. gSt Kathreiner Kneippova sladna kava *je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v etotisoč družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek. M ! i U IuUjatolj: dr. I. Jurili.