St. 238 MUH naiM gn cnmtitnu mtt
v Trstu, v šredo, 6. oktobra 192«.
Posamezna Številka 30 štoL
Letnik LI
pomdcijhi NaioCnlna: n 1 immc L tafta L 3A.—, dio leto L 75.—, v fnozarastvo meaačna •ovitke 80 stat. — O^laanlna a 1 mm pmtan (72 mm): n ImiidM In obrtna ogtua 75	u
peekmc vabita L 1.20, oglate denarnih uvodov L i— JO atol ta besedo, Mm—j L &
EDINOST
Uredništvo In npmmiitro: Trat (3), ulica S. Franeeaco đ'Aaalai 30 T«* Ufon 11-57. Dopiai oaf a« pojiljajo izključno ursdniitTU, oglaal, roklot maciie ia denar pa opravnlitru. Rokopisi m d« vreiafo. Nsfraakiraa* pisma m aa spre emajo. — List, založba in tisk TIskarna „Edinost1
Podnredniitvo t Ooricit ulica Glosui Oarducd it. 7, I. o._Telet, it 827
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Poric.
Proti prekllnlanlu
«Kdor preklinja, tali čut dostojnosti svojega bližnjega; stariši, ako hočete dobro vzgojiti svoje otroke, ne preklinjajte; kletvina je enak moralne pokvarjenosti tistega, ki jo izusti!« Tako in podobno sem čital pred časom na letakih, nalepljenih po zidov ju nekaterih krajev bolj v notranjosti države.
Znano je, da je po zakonu določeno sodno oziroma kazensko postopanje proti tistemu, kateri je obtožen javnega preklin je vanja. In čitali smo že tudi, kako je nekatere preklinjevalce že zadela zaslužena kazen.
Čemu navajam vse to? Kdorkoli si, ki to Čitaš, mi ne boš zameril, če ponavljam nekaj, kar je že obče znano. Delam to z namenom, da podkrepim uverjenje širše javnosti, ter obenem obračam pozornost iste na delovanje in s tem združeni trud, ki gre za tem, da se čim bolj omeji tako zelo razširjeno preklinjevanje. Če so se zavzela celo oblastva za to, je znak, da je ta razvada že daleč preveč razširjena, in mislim, da ne bo poštenega človeka, ki bi se ne zgražal, ko mu prepogostokrat prihajajo na uho besede, ki naj bi jih nikoli ne izustil človek. Težko je, a zapisati moramo grdo resnico, da moramo pogosto poslušati, kako celo matere cvzgajajo svojo deco ne s potrpežljivostjo in ljubeznijo, temveč je njih vzgojno orožje jeza in kletvina. Da na ta način vzraste rod preklinjevalce v, je gotovo; otrok, ki se celo v družini dnevno napaja s kletvicami, se ne bo oziral na nauke, katere sliši v šoli in cerkvi, ker je od doma drugače vajen. In ko odraste, bo mojster v preklinjevanju ter bo v tem daleč prekašal svoje učitelje.
Pri tej plemeniti borbi zoper kletvi-no, ki izgleda da jezavzela že precejšen obseg, ne smemo stati kar tako ob strani. Podprimo tudi to akcijo s svojimi močmi, da ne obstane sredi pota. Iztrebiti moramo predvsem tujo kletvi-no iz naše govorice. S tem deloma očistimo jezik tujih primeskov in je že to samo nekaj vredno. Potem pa imamo še pristnih domačih takih «molitvic». Tudi te naj se polagoma izgubljajo in enkrat docela izginejo. Ali ni lepše, da se med pogovorom in kjerkoli v občevanju z bližnjim posebno med moškimi, ne elišijo tiste nepotrebne (da bi bile samo nepotrebne!) besede? Delavec v tovarni bo ravno tako lahko oziroma težko opravil svoje delo tudi brez kletvine in tudi voznik na cesti ni izvzet. Samo volje je treba in razumeti namen akcije, ki hčoe povzdigniti moralo današnjega človeka.
In mi?! Mi glejmo, da se bomo gibali, kajti danes velja pravilo: kdor ne napreduje, nazaduje. Skrbimo predvsem, da misel očistiti iz naše srede kletvino, ne umre. Dajmo ji ognja, propagirajmo jo vsepovsod, da nas dvigne, da se radi nje in z njo povzpnemo više, visoko. Vsak posameznik, kateri sklene opustiti kletvino, naj se zaveda, da je storil korak naprej, da stoji nad tistim, kateri ni še tega storil, ker se mu zdi vse preinalenkostno, ker ni v njem volje, ni razumevanja. Čas bo prinesel tudi
svoje skrbi ln svoje sanje, ki so bile osredotočene ob morju, ki pljuska ob njene bregove. Dasi se svetovni tisk tekom današnjega dneva Se ni izrekel o današnjem predavanju ministrskega predsednika, vendar Je prav gotovo, da bo to predavanje našlo odmeva v svetovnem, zlasti pa francoskem tisku.
Mussolinijev govor
v Pftrugi
Povratek ministrskega predsednika
>	v Rim
PERUGIA, 5. Pred svojim odhodom iz Perugie je ministrski predsednik Mussolini imel pred zbrano množico daljši govor, v katerem je rekel med drugim: «Črne srajce! Že v drugič mi je dana prilika, da vam govorim na tem trgu. V očeh vam b^rem, da se niste prav nič izpremenili. Kakor smo bili pred štirimi leti, tako smo tudi danes pripravljeni na vse. Nič ni mogoče storiti proti meni, nič ni mogoče storiti proti nam. (Množica ploska in kriči: «Vešala! Ve-Šala za izseljence in za sovražnike!). Nič me ne more odvrniti od poti, ki sem si jo začrtal. Jaz iščem boja in ovir se ne izogibam. Opozicija me ne more ukloniti; bolj trdega in bolj nepopustljivega me dela. Prevzel sem nalogo, ki jo moram izvršiti; nalogo, da izvojujem italijanskemu narodu materijalno in moralno veličino. To nalogo mi je poveril ves italijanski narod, ki se je končno dvignil iz podrejenosti, v kateri so ga držale nedelavne in mev-žaste vlade. Morda smo mi nositelji novega političnega sistema, novega tipa civilizacije. Ni mogoče govoriti o tiran-stvu v Italiji, kajti 24 milijonov prebivalcev se je zreklo za fašizem. Če je ke-daj obstojala na svetu kaka demokratično urejena država, je to brez dvoma sedanja Italija. Na§a ^demokracija ni demokracija bojazljivcev. Zgodovina našega naroda nas uči: Kartagina je planet na nebeškem svodu zgodovine, Rim pa je še danes mogočna zvezda, ki sveti na našem obzorju.
PERUGIA. 5. Ob 17. je on. -Mussolini odpotoval proti Rimu. Ob svolem odhodu se je županu comm. Uccelliju zahvalil za veličastni sprejem.
Demokratska zajednica
BEOGRAD, 5. (Izv.) Muslimanski in demokratski klub narodnih poslancev sta podala skupen komunike, v katerem se izražata,, da se medsebojno strinjata o dosedanjem političnem delovanju vsake posamezne skupine. Sprejela sta skupen političen, gospodarski in socijalni program narodnega sporazumi jenja Nadalje soglašata v popolnem ju-goslovengkem edinstvu. V imenovanem komunikeju sta se izrazila za naj svobodnejšo gospodarsko, socijalno in kulturno samoupravo ožjih narodnih edi-nic, za dekoncentracijo državne uprave, da se na ta način uveljavi čim širše in globlje udejstvovanje in odločeva-nje najširših narodnih mas s posebnim ozirom na delo za ozdravljenje splošne gospodarske in politične krize. Komunike se nanaša na ustanovitev demokratske zajednice. Z ustvaritvijo te demokratske zajednice, v kateri se bi udružila v eno organizatorno politično edinico oba kluba, muslimanski in demokratski klub, bi se naj započelo zbližan je vseh demokratskih sil v jugoslo-venskem narodu.
Sprejela sta oba kluba ustanovitev te zajednice s skupnimi demokratskimi načeli. Zajednico tvorijo kot plenum vsi člani obeh klubov. Eksekutivni odbor te Demokratske zajednice pa 7 članov. V vodstvo zajednice, ki vodi skupne politične in parlamentarne akcije so bili izvoljeni kot predsednik Davldovič, podpredsednik Spaho, prvi tajnik Šu-menkovič, drugi tajnik Angjellnović, kot člani vodstva zajednice pa Marin-ković, Hadži Kadić in Hrasnica.
- i
Opozicijo o sovjetski Rusiji
Dolavstvo proti Ztnovjevu ta Troekomu
LONDON, 5. «Timesu» poročajo iz Ri-ge naslednje podrobnosti o opoziciji proti sovjetskim vodilnim krogom, ki jo vodi Trocki: V moskovskih boljševl-ških krogih je zavladalo veliko razburjenje, ker sta se v opozicijskem taboru .pojavila Trocki in Zinovjev obrnem. Opozicijonalci zbirajo ljudstvo na javnih zborovanjih, kjer nastopajo proti delovanju moskovskega političnega urada in osrednjega odbora komunistične stranke.
V zadnjem času sta se Trocki in Zinovjev držala precej v ozadju, ker sta hotela nastopiti šele na zborovanju stranke. Ker je pa bilo to zborovanje prenešeno na 25. t. m., sta skupno z drugimi opozicijonalci izpremenila svoje načrte. Že drugi dan po objavi sklepa osrednjega odbora stranke, s katerim je bil kongres prenešen na zadnje dni
Tansersko vprašanja
LONDON, 5. «Manchester Guardian* objavlja zanimiva pojasnila glede stali* šča, ki ga je zavzela Anglija v tanger-skem vprašnju. List pravi, da stol Chamberlain in Mussolini na sestanku v Livornu gotovo razpravljala tudi o tem vprašanju in da je Chamberlain v Parizu prepričeval Brianda, da bi bilo dobro, ko bi tudi Italija bila soudeležena pri upravi Tangerja. Francozi pa s tem stališčem Anglije ročividno niso zadovoljni. Pravijo, da se je Italija leta 1912 docela odpovedala Maroku in da je radi tega tudi Francija izjavila, da ne Jx> postavila nikakih zahtev glede Libije.
Francosko zunanje ministrstvo, pravi »Manchester Guardian», se prestrogo drži besedila pogodbe iz 1. 1912. Anglija pa pravi, da se je Italija odpovedala samo svojim teritorijalnim zahtevam glede Maroka, to pa nikakor ne izključuje njene pravice, da je kot velika sredo-
MrlVŠ'^i Sei?a ne Gm Zb°r*OV,anJU v | zemska vlast zastopana v tangerskem Moskvi pojavili povsein nepričakov^o u nem odboru List vi d» se ^
SK^T**' PJat0k0V' S+mllnRa-!lija nahaja napram Franciji v takem
Ž ifi Lr ' * 8 vZ o8^*^8^; položaju kaJt°r Anglija, kajti tudi sled-
^nL^rv MVO+ljn-i-°diedbe gT nJa se ie 1- 1904 odpovedala svojim te-spodujoče klike». Nastopili so pred-! ritoriia1nim	v m^J,,
vsem proti nameri pristašev Stalina, ki
hočejo ^opoziciji preprečiti udeležbo na
kongresu in ki so odločno proti temu,
Burov v Rimu
RIM, 5. (Izv.) Danes zvečer je prispel v Rim bolgarski zunanji minister Burov. Italijanski ministrski predsednik Mussolini ga je sprejel v palači Chigi.
Grško-italijanska trgovinska pogodba
RIM, 5. (Izv.) Istotako sta danes prispela v Rim dva zastopnika grške vlade, ki se nameravata pogajati z Italijo o grško- Italija isklh trgovinskih in pomorskih odno-šajih. Kot izgleda, bi si Italija hotela pridobiti posebnih pravic za obrežno plovbo ob grškj obali. ^
Češki dom v Beogradu
Svečanostna položitev temeljnega kamna - Smrt soproge dr. Vaclava Klolača
BEOGRAD, 5. (Izv.) Danes se je vršilo svečano polaganje temeljnega kamna Češkega Doma, v katerem se Jbo naha-to: Prodrlo bo razumevanje stvari in jaia dvorana in prostori češke šole, na-volja nebo izostala. Storimo svojo dolž- dalje tudi vseh v Beogradu se nahaja-
jočih Čeških kulturnih organizacij. Sve-
nost, bodimo delavni v tem oziru vsak v svojem krogu, da bo uspeh popolen in mi popolnejši.	K. K.
„Mare nostrum"
RIM, 5. (Izv.) Najvažnejši dogodek dneva, pred katerim so stopili vsi ostali dogodki v ozadje je tvorilo predavanje ministrskega predsednika on. Mus-solinija na univerzi za tujce v Perugiji. Stopili so drugi važni dnevni dogodki v ozadje v rimskem časopisju, ki je posvečalo predavanju oziroma političnemu govoru prvega ministra v Perugiji krajše in daljše uvodne članke z zelo značilnimi komentarji. Izredno značilna in pomembna je tudi sodba italijanskega pravosodnega ministra on. Roc-ca, ki pravi o predavanju, da je resnično in občudovanja vredno po svoji notranji sili in po enostavnosti izražanja, po zrelem političnem pomenu, ustvarjeno kot nalašč za sedanjo generacijo.
Kot omenjeno posvečajo italijanski listi temu senzacionalnemu dogodku uvodne članke, med drugim pravi «Cor-riere Romano», da je zgodovina, kot je o njej govoril ministrski predsednik pripisovala Italiji veliko vlogo na sredozemskem morju, da je bilo to morje takorekoč italijansko, oziroma je spadalo
čanosti so prisostvovali čehoslovaški parlamentarci, prosvetni minister Tri-funovič v imenu jugoslovenske vlade, podpredsednik narodne skupščine, češki poslanik Šeba, jugoslovenski narodni poslanci, zastopniki oblasti ter vseh važnejših kulturnih in gospodarskih ustanov, češki podaniki v Beogradu, vojaški in mornariški zastopniki.
Čehoslovaški poslanik Seba je imel slavnostni govor, koncem katerega je po v daril, da bo ta temeljni kamen simbol trdnih bratskih vezi med češkim in jugoslovenskim narodom, da je to prvi začetek tesnih duševnih in političnih vezi med obema drŽavama
Nato so se čehoslovaški in jiijoslo-venski parlamentarci ter ostali rapre-zentanti v avtomobilih odpeljali na Avalo, kjer so Čehi položili venec na grob neznanega junaka.
Ob 13. uri je mestna občina v svoji dvorani priredila češkim parlamentarcem časten banket, katerega so se udeležili tudi zastopniki vlade, narodne skupščine, organizacij, poslaništev, sploh vsa beograjska izbrana, elitna družba.
Tedaj je predsednik češkega senata dr. Vaclav Klofač nenadoma dobil telegram, da mu je umrla soproga. Udarec, ki je zadel odličnega češkega predstavnika, je našel globok odmev v beograj-
k Italiji; zato je prav tako tudi danes možno, da Italija drugim enako odločuje na tem morju; in ne samo I skem javnem življenju. Dr. Vaclav Klo-možno, temveč njena pravica je toJfač Pa je moral takoj prekiniti svoje
«Kajti samo v tem morju dihamo!» Ker pa prebivajo ob tem morju različni nar rodi, ne išče Italija gospodarske preva-lence, marveč hoče biti na njem le svobodna in zato skuša le oslabiti hegemonijo * drugih narodov nad tem morjem ter upostaviti pravičnejše ravnotežje, ki jo zahteva enakopravna svoboda morja.
L. 1918. je pričela Italija svojo sredozemsko dobo, čim si je zagotovila, da bo mogla po vsej priliki uresničiti te
bivanje med Jugosloveni in se je s prvim brzovlakom odpeljal v Prago.
Glasilo čeSklh fašistov
PRAGA, 5. Znani fašistovski general Gaj da je pričel izdajati svoje glasilo «Novi 28 ryen». V časopisu se naznanja^ jo zborovanja fašistovske stranke, ki se bodo vršila v bližnjih tednih po Čehoslovaški. V pisavi lista se izraža ostra tendenca proti predsedniku Masaryku.
Izjava dr. KraVta
Nemci za sodelovanje z radikalsko stranko
BEOGRAD, 5. (Izv.) Predsednik nemškega poslanskega kluba dr. Kraft je podal v glavnem nemškem glasilu obširne izjave, ki so vzbudile veliko pozornost v vsem političnem življenju.
Izjave se tičejo velikih sprememb v nemški stranki in njenih sredstev ter taktike političnega, ude j stvo van j a. V »uvodu se dotakne dr. Kraft zlasti vprašanja Demokratske zajednice, ki naj pomeni velik preobrat v jugoslovenskem političnem življenju. Namigava pa tudi na to, da se bo tej zajednici pridružila najbrž še kaka manjša politična skupina. Nadalje se dotakne vprašanja reorganizacije radikalne stranke, ki, kot izgleda, ne nasprotuje programu nemškega poslanskega kluba. Dosedanji odnošaji nemškega kluba napram zemljoradnikom (do sedaj sta oba poslanska kluba skupno nastopala) so bili prehodne narave in so imeli le taktično ozadje brez politično načelnega ozadja in obveznosti. Kakor kaže sedanji politični položaj, bi prišlo eventuel-no v pošte v tudi manjšinsko vprašanje vojvodinskih Nemcev in, kot upa doktor Kraft, bi se dalo to vprašanje ugodno rešiti na podlagi kulturne gospodar sko-soci jalne in politične ravnopravnosti narodne manjšine. V ostalem so vprašanja, ki so tvorila velike zapreke v pogledu dobrih odnošajev med nemškim klubom in radikalno stranko, ugodno rešena z ublažitvijo notranjega položaja. Ako so točne vesti iz Ženeve je jugoslovenski zunanji minister Ninčić v nekem razgovoru izjavil, da sta v Jugoslaviji ostali nerešeni še dve veliki nalogi vlade in narodne skupščine, namreč splošna občinska samouprava in novi enakopravni davčni zakon, ki bi naj predvideval enako in pravično razdeljeno davčno obremenitev vseh narodnih slojev. Ti dve vprašanji je treba po izjavah Ninčićevih najprej rešiti. V tem slučaju bi to pomenilo zbližan je med Nemci in radikali.
Na taki bazi je dr. Kraft mogel ponuditi svoj klub radikalni stranki v sodelovanje, stranki, iz katere izhaja politično ravnovesje zadniih dveh let.
6eho-
ritorijalnim interesom v Maroku, ker je Francija v zameno obljubila svoj di-sinteressement glede Egipta.
da bi bili opozicijonalci izvoljeni na vodilna mesta.
Politični urad je včeraj pozval moskovski komunistični odbor, naj odločno nastopi proti. «fali ranim voditelj em» in proti «nevarnim rušiteljem discipline, ki skušajo zasejati razdor v strankine vrste».
Dočim stalinovci po svoje razlagajo Leninove nauke, so opozicijonalci pristaši «čistega» leninizma. Spor med obema skupinama ni nov, vendar pa se je v zadnjem času poostril ln je sedaj zavzel dokaj resno lice.
MOSKVA, 5. Agencija «Tass» javlja, da so se v vseh moskovskih delavnicah in tovarnah vršili včeraj veliki shodi, na katerih so bile sprejete resolucije^ obsojajoče postopanje opozicijske frakcije, ki jo vodita Zinovjev in Trocki.
Francosho-nemSKi odnoSojl
Za prijateljsko zvezo med Nemčijo In Francijo
BERLIN, 5 (Izv ) Jutri se povrneta nemški zunanji minister Stresemann in nemški državni kaceiar v Berlin. V četrtek se sestane plenum komisije ministrstva za zunanje zadeve, da preštudira poročilo v pogajanjih med irancoskim in nemškim državnikom v Thoirvju Razpravljala bo tudi o mednarodnem položaju, ki je nastal po zasedanju Družbe narodov. Ministrski svet pa to najbrž v kratkem Času razpravljal in S3 odločil o vprašanju, ali se naj nadalje vršijo pogajanja med Francjo in Nemčijo. Ti koraki nemškega zunanjega ministrstva ln remške vlade so v veliki meri odvisni od mednarodnega, predvsem pa od evropskega političnega položaja in medsebojne diplomatske iskrenosti.
PARIZ, 5. Publicist Sauerwein se v «Matinu» zavzema za prijateljsko zvezo z Nemčijo. Utemeljuje jo sledeče: «Francosko-angleška zveza na evropskem kontinentu ni imela tistih uspehov, ki smo jih od nje pričakovali. Nemčija si je finančno opomogla in nihče več ji ne more braniti, da ne bi igrala poleg Francije in Italije vloge velesile. Politika večnega afronta proti Nemčiji ni več mogoča, tembolj, ker je Francija finančno slabotna, Italija nemirna, Rusija pa vznemirjujoča. Težkoče spora- imel nalogo, da se peča z vprašanji na-zuma med Francijo in Nemčijo so pač i rodnih manjšin. Glavno je, da se narod-nujno zvezane s stvarjo, vendar lahko nim manjšinam zagotovi samostojno
Bombni atentat
na list «Gioraale Italo-Americano»
NEW YORK, 5. (Izv.) Podravnatelj lista «Italo-Americano» je bil poklican od neke osebe potom telefona in mu je dotična anonimna oseba javila, da je bila postavljena v poslopje dotičnoga lista bomba, ki naj bi vrgla v zrak celo poslopje z uredništvom, tiskarno in upravniŠtvom vred.
Podravnatelj se je takoj podal na zaznamovano mesto ter v resnici našel bombo, pri kateri je že gorel vžigalnik. Še o pravem času se mu je posrečilo ugasniti vžigalno vrvico in tako preprečiti bombni atentat na tiskarno omenjenega italijanskega tista, ki izhaja v Ameriki. S tem je bila preprečena ne le ogromna materijalna škoda, temveč preprečene so bile tudi številne Človeške žrtve.
Je to že drugi tak poskus bombnega atentata na italijanski list v Ameriki. Prvi, ki se je ravno tako izjalovil, sc jo izvršil 1. 1920. Ravnokar preprečeni atentat so, kot se doznava z gotove strani, pripravili neznani prevratni ele-.menti.	_
Panevropski kongres
Vprašanje narodnih manjšin
DUNAJ, 5. Prvi panevropski kongres je včeraj nadaljeval svoje delo. Kongres stoji pod protektoratom najodiič-nejših državnikov Evrope. Pozdrave so med drugim poslali kongresu Briand po franc. poslaniku na Dunaju, ki obenem zastopa francoskega zunanjega ministra na kongresu, Masaryk in Be-neš. Na kongresu so ob splošnem zanimanju vseh zborujočih govorili Chou-denhove-Callergi, prvi in glavni propagator panevropske ideje. Nato so še v duhu Panevrope govorili dr. Seipel, dr. Lowe (zastopnik nemškega panev-ropskega društva), Lukacz (ogrski zastopnik), Sihmarov (bolgarski zastopnik), Schuster (čehoslovaški zastopnik).
Včeraj so se referati nadaljevali. Posebne važnosti pa je brez dvoma predlog dr. Mittelmanna, ki predvideva ustanovitev posebnega odseka, ki bi
Pred
ztova&kemT
PRAGA, 5. V tukajšnjih političnih krogih se vzdržujejo vesti o predstoječi sestavi nove parlamentarne vlade na Čehoslovaškem, ki naj bi sestojala iz šestorice strokovnjakov in devetorice parlamentarcev. Dve ministrski mesti lod onih, ki bi pripadli strokovnjakom, bi naj bili rezervirani za nemške parla-jnentarce. Navzlic še neoficijelnim popa čilom se trdovratno vzdržujejo vesti, da je za bodočega ministrskega predsednika designiran Šef agrarne stranke Svehla.
TEHERAN, 5. Tukaj je bila odkrita zarota proti šahu. Ustreljena sta 2 višja oficirja, ki sta bila pri nameravani zaroti soudeleSena. Po načrtu zarotnikov bi se imel usmrtiti šah, prestolonaslednik ter veliko število višjih častnikov. Zarota je bila odkrita ravno v zadnjem trenutku, ko je imelo priti do krvavega, obračuna s predstavniki sedanjega režima v Perziji.
pričakujemo ugodnih uspehov. Vprašanje zavezniških dolgov je mogoče rešiti samo skupno z reparacijskim vprašanjem, to se pravi, da ga reši le skupna akcija Francije in Nemčije.
Vojaški krogi, ki sporazumu nasprotujejo, naj ne mislijo — ker ti so vedno za eno vojsko prepočasni — da pripravljajo zopet vojsko iz leta 1914 in naj puste svoboden razvoj novim idejam«. Sauerwein zaključuje: «Brez Anglije ni mogoča stabilizacija valute in restavracija financ, brez Nemčije ni evropskega miru».
Poplava v Ameriki
Obširna ravan poplavljena
LONDON, 5. «Timesu» poročajo iz New Yorka: Po hudih nalivih je voda poplavila v Oklohami in v Kansasu obširno ravan, ki meri v širini 90 do 170 kilometrov, v dolžini pa kakih 200 kilometrov. Polja so pod vodo, pridelek je uničen. Na tisoče družin se je moralo zateči na griče, v višje ležeče kraje, kajti voda jim je poplavila domovja.
Radi silnih nalivov so vse manjše reke zelo narasle. Tudi v Missouriju in v Illinoisu se je voda dvignila nad nor-malo.
V Beardstownu je voda poplavila ves nižji del mesta. Reke še naraščajo, čeprav je deževje deloma ponehalo, in ljudje se bojijo novih poplav. V Qklo-hami so utonile tri osebe, mnogo ljudi pa pogrešajo.
kulturno življenje. Brez zadovoljive rešitve vprašanja narodnih manjšin ne more imeti panevropska ideja nobenega uspeha. _
Nov Incident v nemškem zasedenem ozemlju
PARIZ, 5. Agenciji «Havas» poročajo iz Mainza: V noči od 3. na 4. oktobra je neki Nemec napadel nekega francoskega podčastnika 12. letalskega polka z nožem. Podrobnosti o zločinu manjkajo. "Zločinec je baje neki trgovec, nemški rezervni častnik, odlikovan z železnim križcem prvega reda
«Petit Parisien» pojasnjuje, da je bil zločin izvršen v neki gostilni v Neu-stadtu. List ugotavlja, da je zločinec po izvršenem činu nemoteno zapustil gostilno in se odpeljal z motornim kolesom. Zločin je bil baje preračunan in naj bi služil kot odgovor na dogodke v Germersheimu._
Grozna nesreča v železniškem prodoru
BERN, 5. V predoru med Kaltbrun-nom in Vattvillom v švicarskem kantonu St. Gall je radi posebnih vremenskih prilik obtičaval dim, katerega je delala lokomotiva tovornega vlaka, ki Je včeraj vozil skozi omenjeni predor. Strupeni plini, ki jih je dim' vseboval, so kmalu omamili železničarje, ki so se nahajali na vlaku. Tudi strojevodja je padel v nezavest in vlak se je radi tega ustavil v predoru. 2 moža prve rešilne ekspedicije sta tudi podlegla strupenim plinom. V predoru so našli deset mrli-čev.
TL
•EDINOST*
V Trstu, dne 6. oktobra 1926.
DNEVNE VESTI
Po trgatvi
Od Sv. M. M. nam pišejo:
Pretekli teden se je pri nas vršila trgatev in se z malimi izjemami tudi završila. Slabo vreme je močno oviralo tn z drug-e strani sililo, da se podviza s tem delom. Nič kaj prijetno nI bilo prve dni v mokrem, pozneje v burji in precejšnjem hladu trgati. Človek se v takem vremenu kmalu naveliča tega, drugače tako prijetnega in veselega opravila. No hiteli smo, da smo se ugreli in prej končali. Sedaj so prazni latniki in brajde in izgleda vse bol i golo. Ko stopa človek po končani trgatvi po vinogradu, dobi vtis, kakor da se je izvršil tu nasilen preobrat, kakor da se je izvršil nad trto zločin, da je oropana. Saj je bilo v resnici tako; izvršilo se je, ker se vrši tako leto za letom.
Po Šestih tednih je vendar prišel dež, čeprav ne ravno pohleven. Mnogi so vsaj prišli do vode, ker je prej ni bilo niti za najnujnejšo porabo. Samo škoda, da za dežjem vedno burja piha in zasuši zemljo, ki je tako steptana sedaj po teh zadnjih nalivih. PH nas ni napravilo zadnje neurje posebne škode v primeri s tako težko prizadetimi nekaterimi okraji naše dežele. Največ je trpela, kjer je je kaj bilo, letna solata In kaka setev.
Konec je sedaj s poletno zelenjavo Kumare in buče, melancane in paradižniki, potr zelena paprika in drug drobiž, vse t poletelo z lastavicami na jug. Ostaja nam še šelen, radič, endivi-ja, špinaČa, kaka vrzota in pozneje bro-koli. To bo naša Mra sedaj,- dokler prihodnja vigred ne pride v deželo. Z nastopajočo jesenjo se bomo mogli malo oddahniti od res trudapolnega poletnega dela. Ni da bi človek vedno trdo garal, mora včasih malo odstopiti, da prehitro ne obnemore. No, kakor vidite, nam narava sama v tem oziru pomaga, da spravimo v ravnovesje svoje moči. — Ml. Magdalenčan.
Sklepi Moškega iprneia eftura
Pokrajinski upravni odbor je rešil na svoji seji od 30. septembra sledeče zadeve:
Trst: podaljšanje izredne draginjske doklade občinskim nameščencem — odobreno.
Trst (pokrajina): dovolitev izrednega liela.
Toma): likvidacija vojne škode — odobrena.
Milje: likvidacija vojne škode — odobrena.
Trst: nagrada za učni tečaj za mestne stražnike — odobrena.
Trst: začasna podpora nekemu učitelju — odobrena.
Trst: plače za prepisovanje seznamov davka na premično bogastvo — odobrene.
Trst: upokojitev ljudskošolskega učitelja — odobrena.
' Trst: podpora L. Godina — odobrena.
Trst: ekvivalent od bivše nemške šole v Skednju — se odobri.
Trst: podpore 9 obč. delavcem — odobrene.
Trst: nagrade kustosem muzejev — odobrene.
Trst (pokrajina): dodatni davek na zemljišča in stavbe za 1. 1927. — odobren.
Št. Peter na Krasu: medalja potešta-tu — odobrena.
Avber: stroški za izlet šolarjev — odobreni
Postojna: naročba revije — odobrena.
S. Canzian đ'lumco: posojilo za grad-bo šole — odobreno.
dan ob 14.30; odhod iz Aten dragi dan v petek ob 7. uri in prihod v Carigrad isti dan ob 14.90.
Iz Carigrada se bodo letala vračala ob torkih ob 8. uri in prihajali v Atene iste dneve ob 15.39; odhod iz Aten drugi dan v sredo ob 7. uri in prihod v Brindisi isti dan ob 11.96.
Iz Trsta se lahko pošljejo pisma najkasneje z vlakom št. 49, ki odhaja ob torkih ob 19.30.	_
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRS 5. 10. 1S2S.
Trg zopet pada v prejšnjo monotonost. Današnji je bil do pičice enak včerajšnjemu razen malenkostne razlike v nekaterih cenah in morda malega količini: a na-rastka v krompirju.
Tržni dan srednji. Cene na današnjim trg«:
Zelenjava: Radič 200—400; pesa rudeča 80—100; korenje 90—100; malancane 180 do 250; buče 150—250; paprika 160—300; krompir 50—60;. fižol v stročju 300—300; fižol v stročju za luščenje 180—250; fižol nov 220—250; zelje belo 90—120; karfijoli 80—100; vrzote 80—600; čebula 40—80; česen 200—250.
Sadje: Cešplje 70—100; breskve 200—600; grozdje 160—320; fige 80—120; hruške 100 do 450; jabolka 60—200; limone 32—45 lir za zaboj.
Seno, katerega je bilo na trgu malo, je bilo skrajno nestalno. Cena se je sukala od 30—43 lir za stot in kale lahko tendenco navzgor. Otave ni na trgu.
Orvitvtm vmti
—	M. D. Prosveta - Trst - Lahkontletskl pododsek. Danes ob 19. url (7 zv.) sestanek v prostorih stare policije. UdeleŽha članov in članic strogo obvezna. — Načelnik.
—	S. D. A drla. Danes redna odborova seja v navadnih prostorih.
V petek običajni članski sestanek.
«Cuka na palci», Francetu Bevku. Omenjeni je bil namreč zakrivil maja meseca lanskega leta prestopek s tem, da je priobčil v svojem liBtu karikaturo z besedilom, ki sta bili baj6 žaljivi za orožništvo. Bevka ta čas ni bilo v Gorici in je bil obsojen v nenavzočnosti na L 500.— globe, nakar je vložil priziv; rasprava za ta priziv je bila razpisana po poldrugem letu, ko je urednik dobil in prestal že novo kazen. Na podlagi amnestije, ki je bila objavljena
RENČE
Ustoličenje poteši a ta — Obisk prefekta
V nedeljo se je vršilo pri nas ustoličenje novega poteStata gosp. Graziani Viktorja. Županstvo je dalo napraviti slavolok, pri katerem so ga sprejeli župan z odborom in povabljeno občinstvo ter ga spremili v obč. dvorano, kjer so se vršile običajne cerimonije. Želimo in nadejamo se, da bo novi gospod poteštat deloval nepristran-
Precfino prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarno
STERMIN Via Mazzlitl it. 43
kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice.	98^
Iz trialkegn iivUonJa
Tatovi v vttL
V	noči od pondeljka na torek so se prikradli neznani tatovi skozi neko okno v stanovanje, oziroma v shrambo trgovca s papirjem Gastone Dollinarja v vili v ulici Domenico Rossetti St. 73. Tam so si na ti-bem med staro Saro izbrali nekaj ponesenih oblek, jopičev, čevljev in klobukov ter jo popihali, ne da bi jih bil kdo slišal.
Zgodaj je začel.
14-letni Josip B., stanujoč v ulici Molino a vento, je bil uslužben v bufetu Marcela Antonopula na montebelekem dirkališču in je tam vsak dan spravil na varno po par kovina9tih ftličk. Na ta način sijih je nabral 16 po številu. Včeraj mu je pa prišel gospodar na sled, mu zaplenil blago, katero je imel skrito v nekem kotu, in ga naznanil policiji.
Pretep v gostilni.
V	neki gostilni na Vrdeli sta popivala včeraj ves popoldne Franc Dal Zotto, star 26 let, delavec, stanujoč v ulici Gaspare Gozzi št. 5, in Jakob Pader, star 46 let, kuhar, stanujoč v ulici Torre Bianca št. 22. Oba sta se sprva del j časa pogovarjala o raznih stvareh. Ko jima je vino zmešalo glavo, sta se začela prepirati in končno
lansko leto, je bil Bevk v soboto oproščen' ?*°1hv JEfmJiSf °*čine' **** r»™> J. vsf> p krivde	'	točih razmerah. Vsepovsod dolg, občinske
~ ' "	." . 4	ceste pa, da se Bog usmili. Treba je prijeti
rroeesifa v čast sv. Raneukn. te zadeve energično v roke in tudi kaj na- j Cerkvene >slavnosti v čast sv. Frančišku praviti. Besed &mo že zadosti slišali. Asiškemu ob sedemstoletnici njegove smr- V pondeljek je našo občino nenanoveda-ti so se v tpondeljek popoldne dokončale s no obiskal gospod p. n. videmski prefekt' svečanostno procesijo po goriških ulicah, kom. Spadavecchia s spremstvom. Dodel ki se je je udeležilo veliko število verni- je ob 9. uri pred obč. urad ter se pri na-kov. Procesijo je vodil prevz. nadškof dr. vzočih informiral o stanju ebčine z različ-Sedej ob asistenci kapitela in vse goriške nlh vidikov, o zadnji povodnji in škodi, duhovščin«. Kip sv. Frančiška so nosili o šoli in dr. štirje frančiškani. V sprevodu so bili za- Napravil je zelo prijazen vti« stopniki vseh oblasti. Izredno velikoštevil-; pr, d jc darovaI za 0£Cingke rG_
na množica je stala v ulicah in g edala že 1000 L zaJ k	d prav hv£
sprevod. Visoko v zraku so krožila letala. ležlli Cez p'ol m.e ge je odpeljal	vol-
Sklepi soriškega komUarfJata.	čjidragi.
Goriški komisarijat je ob sopomoči sve-|	OPATJE SELO
tovalstvene komisije sklenil v zadnji seji: {	Sprejem poteštata
1) Mestnemu gle4ališču Verdi se naka-J Po prisegi na goriški podpreiekturi je žeta 2000 L, da se omogočita dve predstavif takoj zasedel svoje mesto novoimenovani s sodelovanjem znamenitega igralca Rug- poteštat g. FrandoliČ Josip. Pri sprejemu gero Ruggeri. 2) Odobril je strošek v zne-fv Opatjem selu je svirala godba iz Dola. sku 15.000 L za ureditev kirargičnega od-! Novi poteštat jo domačin in bivši župan.
delka na mestni bolnici 3) Odobril je tro-1	--■
Šek za naznanjevanje dvanajste ure s stre-	DAROVI
lom na goriškem gradu (6 strelanjem sej
je pričelo že v nedeljo 3. t, m.) 4) Odobrilo; v pomoč poplavijencem daruje Anton se je vzorec pogodbe med občino in onimi MikuŽ, Sv. Lucija ob Soči, L 100.— Vuga njenimi uradniki in uslužbenci, ki bi si Anton, Sv. Lucija L 100.— Denar hrani
radi sezidali stanovanjske hišice. 5) Komi-; upravništvo._
sar je naznanil, da se je udeležil seje v	~	~
Vidmu dne 30. septembra, na kateri se je !	BORZNA POROČILA,
razpravljalo, kako pomagati nesrečnim Trst, 5. oktobra 192G. poplavljencem, in da je sledeč vzgledu Amsterdam 1030, Belgija 72, Francija drugih oblasti daroval L 5000 v ta namen.' 74.50, London 128, New York 26.S0, Špani-6) Razpravljalo se je ponovno o zidavi in ja 390, Švica 505, Atene 31, Berlin 625, Bu-gradnji mostu, ki naj veže pri Stračicah karešt 13, Praga 77.50, Ogrska 0.0365, Du-goržško mesto in Podgoro. Tvrdka Brunner naj 370, Zagreb 46.50. bo s svoje strani gotovo tudi prispevala, i
Vsposobljenostnl izpiti za oiftnlnske oilužbeoce (da carje).
Prošnje za sprejem z usposobi j enostnim 1 izpitom za dacarje morajo Mti predložene do 15. oktobra na predsednika izpraševal-ne komisije pri videmski prefekturi na kolkovani poli za dve liri in opremljene s sledečimi listinami, napisanimi tudi na kolkovanem papirju in pravilno legaliziranim!.
1) rojstni list, 2) državljanski list, 3) zdravniško spričevalo o dobri konstituciji, 4) potrdilo o dobrem obnašanju, 5) kazenski list, 6) poštna, denarna ali pa bančna nakaznica za L 20.16 nastavljena na predsednika komisije kot izpraševalna taksa.
VOJSKO
Tudi nas, dasiravno smo precej visoko
Vojnoodškodninske obveznice 05.70.
MALI

BE811T2-5CH88LV"F,bio M pouk ln
prevodi v vseh jezikih. (1518
PIANINO, luksuzen, s križanimi strunami, trif« pedali, moderator, sa proda. Največie jamstvo. Plačevanje na obroke. Via Solitario 25, III. 1547
HARMONIJ, popoln, štiri oktave, premakljiva klaviatura, več registrov, se proda za 500. Via Solitario 25, III.	1548
SMILAJOD iTrpoški sok), Izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašiju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deirtstria). (1524)
KRONE PO L 2.Z0
fcriljanti. platio. Mm&i zlila imii
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povfi — urarna
Trsti Via Man i nI 46 10:3
SEB
NASMEH VESELJE ZDRAVJE
Kadar so vaša {reva In val želodec res čisli ln urejeni, tedaj le teiko obollte. Za očiSčenje želodca 1n črev j« še najboljSl čistilni Čokoladni bonbon ARRIBA.
le le odvajalno sredstvo, ki učinkuje x vso gotovostjo prt starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje in zdravje.
J2ABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adelc Emerschitz-Sbaizcro, Farneto 10 (po-- -	-	1428
je doletela zadnja nevihta, kakršne še ne pomnimo. Vojsko je bilo središče neurja
med Idrijo in Tribušo in je bilo najhujše ; daljšana Ginnastica), lastna viia, tel. 20-64.
v pondeljek, ko je lilo od 6. zjutraj do 12: ' . Bfr.-;—r:---r-----
» neprenebou« kakor W iz ikala zlival.	'sl^V*. IK.^''
voda je lila tz vseh strani po hribih, plani-nah in grapah in tako rekoč uničila ves j : poljski pridelek. Vse rupe in doline so po- špa ć*«*****«*«^!!««* stala jezera in voda je kar vrela iz tal in; Jj. yBi BiSCŽll^lCo 0000003 dež je spremljal blisk in grom. Ves les na	**	.
grapah od cerkve do Dol. TrihuŠe je od-ipani£e» menjalnice kakor tudi zasebniki
L 0 50 komad
Govori Telefon 33-19.
1517
DOBIVA SE V VSEH LEKARNA*
sta se še udarila. Tako j? dobil Dal Zotto; Plavil°- Pot do™r\}eJe »aprta za najmanj £
_	' . „	___ .... hai> n: aaiic^.i: 1 ki K iVOVCa nrntl I rt TI 11 lf» Ji!
i ki imajo zakladne liste
avstro-ogrskih
marsikatero po hrbtu, največ pa jih je bil dobil po glavi, kajti imel jo £e vso krvavo. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji. lNerafa pri delu. 18-letni Lim? Boegan je topil včeraj v Stabiltmento Tecnico Triestino pri Sv. Andreju železo in s« pri tem opari 1 obe nogi. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Aretacije.
Včeraj po nofti so policisti napravili po mestu pregledbo in pri tej priliki polovift 40 oseb ni
P
različnih poklicev, ki imajo na vesti različne pregrehe.
kakih
Šolske vesti Iz Istre
«Edinost» ima skoro vsak dan kafeo šolsko vest o odpustnem postopanju proti temu ali onemu učitelju ali učiteljici Slovencu. Takšno postopanje je uvedel prosvetni minister Fedele tudi proti mnogim hrvatskim učiteljem Istre. Toda Istra šteje še malo učiteljev naše narodnosti. Istra tostran Učke šteje jedva še 20-22učiteljev in učiteljic, a vzhodna (Liburnija) 25.
Odpustno postopanje je uvedel prosvetni minister Fedele proti učiteljici Vukosavi Finderle v Buzetu in proti učitelju Metodu Sironiću v Poljanah (Opatija). Učiteljica Marija Kinkela iz Rukavca (Matulje) je premeščena ▼ Slum na čičariji.
UREDBA URADNIH GEN ZDRAVIL.
Tukajšnja kr. prefektura sporoča:
«Glasom brzojavne okrožnice št. 23482 od 29. p. m., ki jo je raposlalo glavno cdravstveno ravnateljstvo pri notranjem ministrstvu, stopijo s 1. novembra v veljavo uradne tarife za prodajo zdravil, o katerih govori čl. 17. zakona o lekarnah od E2. maja 1913, št. 468. Z oziram na to se naznanja občinstvu,
Padel i
50-letni Viktor Sanzin, stanujoč na Greti št. 221, je padel včeraj zjutraj z lestve, na kateri je popravljal streho, in se močno pobil, tako da so ga morali prepeljati v mestno bolnišnico.
Tfttvtoa kolesa.
Neki Julij Zigoi ie bil včeraj tako ne-
fireviden, da je pustil v veti na glavni po-. ti svoje kolo brez nadzorstva ter se podal v zgornje prostore. To priliko je lepo uporabil neznan uzmovič ter se odpeljal z ukradenim kolesom. Zigolu ni kazalo seveda drugo nego naznaniti dogodek policiji
No&rt obisk v trgovini.
Včeraj po noči so odprli vedno neznani tatovi s pomočjo ponarejenih ključev trgovino Tomaža Sancina v Skednju in posegli po raznem blagu v vrednosti 500 lir.
Mol, ki grize.
Premogarju Mihaelu Rago, staremu 39 let, stanujocemu v ulici Vitelli, je prišlo včeraj na ulici slabo in je padel na tla. Na pomoč mu je prišel med drugimi tudi orožnik Carmelo Cardella in ga pomaga) vzdigniti. Tedaj pa ga je premogar, ki ni prišel še k sebi, vgriznil v roke, tako da je moral iskat pomoči na rešilni postaji
par mesecev. Od Kočevsa proti Idriji je Kion, stavljene v zameno po santgerman-
__________________^_______^	3 po
uad 10 usadov in cesta je v'nekaterih kra-. pogodbi 22. marca 1922, so naprošeni, jih popolnoma zginila. Na Planini ne po- da se zglasijo najkasneje do 31. oktobra pri
mnijo niti najstarejši ljudje kakega pla zu, ker je svet kamenit, a s to povodnijo je napravil plaz čez celo senofcet tako, da je sedaj uničena. Veliko škodo je napravila voda tudi pri žagi Magajna, kjer je odneslo ves les. Vsi mostovi nad Nikovo so
a>
R. Ptacentini-ju, Ccrso Vlit. Em. m. 45 Gorica, Slaščičarna F.ili Piacentlnl
Via Seratnario št. 8.	(1026)
l€ ^ d^
izginili, tako da je vozovni promet izkiju- piačuje Vedno par cent. več kot drugi ir:
čen.
HujSih nesreč pa pri nas ni bilo.
IDRIJA
Slovo. Tenente fašist, milice Ivan Kalin je predstavljen v Vipavo. Poslovil se je od svojih Ijudf T oto zvečer na poslovilnem večeru. . . . jV namestnik je že dospel. Vest beležimo kakor kronisti in mu želimo srečno pot.
Od novega tenente ja si ne moremo ' u-stvariti že danes sodbe. Cas in dejanja bodo govorila.
U F ODE---- GRAHOVEGA
Pzikod poteštata
Pretekli teden se je priredil sprejemni' večer na čast g. De Toni-ja, imenovanega za «poteštata» v naši občini. Slavnosti so se udeležili zastopniki vseh frakcij. Rav-notako tudi. predstavitelji tukajšnjih o-blasti kakor tudi drugo občinstvo. Ljudje so zadovoljni s tem imenovanjem in pričakujejo, da bo g. poteštat mož na svojem mestu ter da bo delal v dobrobit občine.
alojzij psoe, pi&zza mmm z
prvo nadstropje
Javljamo gg. trgovcem in drugim cenj. odjemalcem, da je pričel vaiJgnS nttSsn v Ajdovščini
(prej W. Jochmann)
z rednim obratovanjem
in da nudi najboljše mlevske izdelke po ugodnih cenah.
Za obilna naročila se priporoča |ćr. •JfiiiČfU MLIN v fiJDCViČINi j;^
(101 S)	O. z o. x.	!
.1012
Pazite n« naslov!
Pazit« ita naslov
lnssriralfe u „Edinosti" lil
THO0WSHil
u
z. o. z.
družba
TSSST* Via Carducd 22 (vogal Vl& Chiezza)
Velika. Izbera železnin in drugih kovin
Specijaliteta: Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo i. t. d.
HlsliraSI^IESIlgSlIl
za
Vesli s OorISkega
Goriške mestne vesti
GORIŠKO GLEDIŠČE Kot ie javljena^ m bo r soboto 9. L m. ob 20.34 otfoiila ploiiikfl sezona s Cankarjevim cHlapoem Jernejem* ▼ Skr-
či a mora v smislu kr. odloka od 7. okto-< Mnškovi đramatiradJL «Hla bra 1023, št. 2388, ki spreminja gori ome- je ena Cankarjevih najbolj(ih fcuMlL njeni člen, imeti vsaka lekarna uraden	:
člnstvu. Kdor želi imeti tak prepis, lahko naroČi eden ali več izvodov izključno le indirektno pri glavnem skrbstvu finančnega ministrstva (Provveditorato Generale del Ministero delle Finanze). Naročuje »e z nakaznico ca IS lir, kateri znesek vsebuje ceno tarif in poštne stro5ke».
ERA0NA POSTA BRINDISI - ATENE -CARIGRAD.
Hidroplani proge Brindisi-Atene-Cari-grad bodo odhajali v tekočem mesecu vsak četrtek ob 8 in bodo prihajali v Atene isti
apee Jerne j v ftlh knjig, In dramatiziran Je bil nprlaorjen ie na obeh slovenskih gledOfilh a Izrednim uspehom. Za Gorico bo ta npHacortter dogodek« kl ga bo znalo naie občinstvo pozdraviti z največjim zadoiftenjem. Ponovitev uprizoritve Jo v nedeljo dno lit. m. ob 1131. Refijo vodi g. Kotnta.
France Bevk
vlfien zs flenek prloMcn lansko leto
V soboto dne 2. oktobra se je vršila pred vzklicnim sodiSčem v Trstu vzklicna razprava tudi proti odgovornemu uredniku sa po!

LISTEK
JULES VERNE:
Skrivnostni otok
da.
poglavje.
Tudi je bilo treba poslati Ayrtona k staji, ker domače tivali so potrebovale oskrbe. Sklenili so, naj gre tja za dva dni, in [ko napolni hleve s krmo, naj se povrne v jgranitno hiio.
Največja skrb naseljencev je bila sedaj! Ko »e je Ayrton pripravljal na odhod, izvršiti sklenjeno raziskovanje otoka in'ga je Cir Emith vpraSal, če hoče, da ga to iz dveh razlogov. Prvič so hoteli odkriti' kdo spremlja, ker je otok manj varen ka-skrivnostno bitje, o katerega prisotnosti kor prej.
ni bilo dvoma, drugič pa razvldeti, k&j je Ayrton ni smatral to za potrebno, ker nastalo Iz razbojnikov, kakšen brlog so si more potrebno delo sam izvršiti in se niče-izbrali, kako so Uveli in česa te jim je od 8ar ne boji. Ce bi se v staji ali v njeni bli-njihove strani bati.	fclni pripetilo kaj (posebnega, bo obvestil
Cir Smith fe rekel takoj odriniti; ker naseljence z brzojavom v granitni hiSi. pa je imela cKspedlelja trajati več dni, je 9. ob prvem svitu dneva se je podal bilo potrebno nalotiti na voz rasne pripra- Ayrton na pot; vzel je s seboj voz, v kate-ve za Aatorenje na postaj allldih. Eden iz- rem je bila vpreiena samo ena o nag a, in med onih se je ranil v noge in ni bil Se za1 po dveh urah je naznanil z električnim
rego; potreboval le nekaj dni nege, zato prenesli potovanje za teden dni. t. j. na
odgo
uprego;
S. 'novembra. November, ki odgovarja maju severne poloble, je bil najlepfil mesec. Solnce se je bliialo kazorogovemu povratniku in dnevi so bUl dolgi Cas za ek-spedlcijo je bil torej izredno ugoden, ln Četudi bi ne dosegli resničnega namena ekspedicije, bi vendar odkrili rasne naravne proizvode. Cir 8mith je trdno sklenil, da
preiščejo takrat goedovje Daljnega zabada, ki se je raztegalo do odrastkov Kačje-
| V teku devetih dni, ki so jih imeli do od-{kala v Glicerinovo in Slapno reko, za rav-1 hoda še na razpolago, je bilo treba dokon- no toliko čevljev. Tega dela so se udeležili (129>; Cati nujna dela na planoti Lepega razgle- vsi. Jerova sta bila široka sedem do osem ! ""	čevljev, a visoka po tri, svišali so ju že za
tri in delo je bilo končano.
Po tem delu ne bi nihče slutil, da se nahaja pod vodo podzemski hodnik, ki je prei služil za odtok.
Malo odprtino, ki je zalagala granitno hi5o z vodo in gonila dvigalo, so seveda spustili. Z dvignjenim dvigalom je bilo stanovanje zavarovano pred katerimkoli napadom.
Ko so vse to uredili, so se Pencroff, Ge-deon, -Spilett in H&rbert podali k zrakoplovnomu pristanu. Mornar je silno želel videti, če so morski roparji obiskali mali zaliv, v katerem je bila zasidrana Bona-ventura.
«rPomisliti moramo, je dejal, da so tisti gospodiči stopili na Južnem obrežju na euho, in če so $li dalje ob obrežju, so gotovo našli pristan; če se je to zgodilo, potem ne dam za nado Bonaventuro niti pol dolarja».
Pencroff ova skrb je bila končno utemeljena in uvideli so, da je potrebno obiskati zrakoplovni pristan.
Mornar ln njegova spremljevalca so se torej podali 10. novembra dobro oboroženi na pot. Ko je Pencroff basal v vsako cev puške po eno kroglo, je pomembno majal 9 glavo. To je bila grožnja vsem, «bodisi človeku bodisi Hvalic je dejal, 4« mu pride preblizu.
signalom, da je dospel tja ln našel vse v redu.
V	teh dveh dneh je Cir Smith Izvršil neko delo* ki ga je imel le davno v načrtu. Da bi zavaroval granitno hišo pred vsakim napadom, je popolnoma zadelal le popre! zazidano ln z grmovjem zakrito zgornjo odprtino prejšnjega odtoka. Treba je bilo zvišati vodno površje jezera sa dva do tri Čevlje, nakar bi bila luknja popolnoma pod vodo.
V	ta namen je bilo treba zvišati jezove na obeh straneh, odkoder se je voda izte-