DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT ROREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 72 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MARCH 26TII, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Mftm 9 mPQ(Ptf»PV ip camfi nrt tank 1M ženske, ki redijo dru-Najvišja sodnija države lenum l mesecev je samo pel oanK ^ frniift v Aljlhamft nfttrHiljl smrt zaprlo vrata. Finančni položaj ugoden Washington, 25. marca. Og-den Mills, zvezni zakladničar, je 0,000,000 Pride te dni v promet, To je poglavitni vzrok, da so banke prenehale zapirati vrata in da zopet normalno poslujejo. Banke so danes bolj varne kot kdaj Prej, ko imajo za seboj polurad-11 c zvezno garancijo. Mills naznanja, da je od 1. januarja do januarja, 1932, zaprlo 95 bank vrata, in od teh jih je zo-Pet odprlo sedem bank, toda od 19. januarja', do 19. marca', 1932 Je zaprlo Vrata samo 5 bank, in tri izmed teh zopet poslujejo'. ; Da banke zopet'normalno po- žine, težko trpijo v teh časih krize Wa°hnigton, 25.5 marca. Zvez-slujejo je prvo znamenje, da se ni urad za žensko zaposelnost je bližamo boljšim časom. Poleg upeljal preiskavo, ki naj dožene Alabame potrdila smrtno obsodbo zamorcev Montgomery, Alabama, 25. marca. Najvišja sodnija države!za predsednika nemške republi-Alabame je danes potrdila pr-!ke, ki se vršijo 10. aprila, bo zo- V Nemčiji imajo zopet pet kandidatov na glasovnici za predsednika Berlin, 25. marca. Pri volitvah Pet dolarjev za "mrtveca na mostu" Včeraj smo naznanili, da smo razpisali tri nagrade v zvezi z rešitvijo uganke našega novega romana "Mrtvec na mostu." Naj naznanimo danes nekoliko na- tega znači normalno poslovanje \v e 1 i k o odgovornost, naloženo votno razsodbo nižje sodni jc, ki (pet pet kandidatov. Sicer pre- tančneje pogoje natečaja za na i j; — ----------•------- -----x--------JJ------'je obsodila osem mladih črncev jvladuje splošno prepričanje, da grade,'ki jih dobe oni,'ki ugane- bank tudi večje zaupanje naroda. Amerikancci vedo, da bo vlada šla do skrajnosti, da stabilizira banke in omogoči njih redno poslovanje, kajti prva dolžnost vlade je, braniti koristi ameriškim ženam radi gospodarske depresije. .Urad podaje javnosti nekaj statistike, kakor jo je nabral med delavskimi ženami v državi Indiani, ki je značilna tudi za vse druge države. jo, kdo je bi mrtvec, katerega je našla policija na \yaterlooškem v smrt, ker so kriminalno napad- bo stari Hindenburg dobil ogrom li dvoje mladih deklet na nekem ,no večino, pa je tudi gotovo, da tovornem vlaku. Edino izjemo'se bodo glasovi precej razdelili, '^"ofštu v Londonu dne 5. novem-je naredila najvišja sodnija z ker je pet kandidatov v ožji vo-'bra 192. . Kot smo omenili, so enim izmed obtoženih, katerega litvi. Poleg Hindenburga bo kan- raKpjH.ane tozadevno tri enih, ki imajo vložene svoje pri-: 3,245 gospodinj je bilo vprašanih obsedbo je zavrgla, rekoč, da jVdidiral kandidat fašistov, Adolf j ^ nagra- hranke v ameriških bankah. In da prihaja denar, ki je bi! doslej skrit, v javnost, je znamenje in dokaz, ker zvezna rezervna banka ne daje več toliko denarja v cirkulacijo. Ako ni denarja v prometu, mora priti iz federalne zvezne banke, in ta naznanja, da je za $157,000,000 manj denarja poslala v kroženje tekom zadnjih tednov. To pomeni, da prihaja skriti denar v javnost, kar je najbolj ugodno znamenje za nastop boljših časov. Drugo ugodno znamenje za normalne čase je zvišanje zlate narodne zaklade, ki se je zadnji teden zvišala za $7,000,000. Vsa zlata zaloga denarja v Ze-dinjenih državah znaša danes $5,480,000,000, kar je sicer $300,000,000 manj kot v istem času lansko leto, toda za $31,-000,000 več v prvih treh mesecih letošnjega,leta. V splošnem, pravi Ogden Mills, ki .kontroli-, ra'denar v Zedinjenih državah, sm'emo biiji,zadovoljni s tem do-brirp začetkom, in notyenfega povoda ni, da bi se obrnilo na slab-i 1 še, pač pa lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost. glede današnjih razmer. Dogna- bil ob času zločina še mladoleten. | Hitler. Kandidat Theodor Dues-lo se je, da v 36-8 družinah, kjer Za drugih sedem je pa najvišja terberg, ki zastopa nemško na-i je mož brez dela, je danes žena edina, ki zasluži kak dolar za prehrano družine. 53 poročenih žen se je moralo z možem in otroci preseliti k sorodnikom, ker sami niso mogli več shajati. Sko-ro polovica 2,700 družin, pri katerih se je vpraševalo, ni imelo L nagrada: $5.00, dobi jo do- te zagonetke. 2. nagrada: $3.00, prejme oni, sodnija odločila dan 13. maja, rodno stranko, je sicer odstopil tični, ki vpošlje najboljšo rešitev da morajo v smrt. Pričevanje na |in povedal svojim pristašem, da sodni j i je prineslo na dan, da sel lahko volijo, kogar hočejo, toda je nahajalo marca meseca, lan- na glasovnici bodo še sledeča'kdor vsaj približno ugane, kdo je sitega leta, dvoje belih deklet, imena: Ernst Thaelman, kandi- bil dc^ični mrtvec na mostu. Ruby Bates in Victoria Price, na dat komunistov, Gustav Winter, j nagVa(ja• §2 00 prejme do-pohajkovalni poti iz Chattaono- ki pri zadnjih volitvah ni dobil | tični, ki se bo sicer potrudil, da ga, Tennessee, v Huntsville, Ala-1 niti milijon glasov, pa ------- , , , , _ ,, , . „ i...........•'— ?------- vseeno jčimbclje ugane, a mu bo spodle- mkogar, ki bi hodil stalno na de-|bama. Dekleta so bila v družbi vztraja pri kandidaturi, in sedaj Uej0 |ajl0 (ja jj0 "vistrelil največ- lo. Izmed neporočenih žensk jih kakih sedem belih fantov v vozu se je oglasil še eden, Klaus Heim, [ je„a j^ja*' Razpjpane so* v ce- je pa več kot polovica, ki nimajo :tovornega vlaka, ko je udrlo v ; vodja nemških kmetov. Sicer sej _J_ nobenega zaslužka in so odvisne isti voz kakih 12 zamorskih fan- nahaja ta kandidat v zaporih, ali cd javne podpore ali pa od .tov. Med belimi in črnimi fanti kamor je moral iti v zvezi z ne- sorodnikov. Poleg tega se je. pa i se je takoj pričel boj. Zamorci ko bombno afero, kar pa ni pre- onim ženskam, ki so zaposljene, j so pometali bele fante iz voza, prečilo njegovim pristašem, da skrajšala delovna doba in skrči-lenega za drugim, potem so pa i ga ne bi postavili za kandidata. la tudi plača. 1,100 žensk poro- zamorski fanti eden za drugim,V svoji domačiji je že dobil po- ča, da so se skrčile delovne ure,: posilili bela dekleta. Devet teh j t rebnih 20,000 podpisov, da po- šil {ia se prepreči izda j ui je Sod in 1,700 žensk poroča, da so jim .fantov je bilo prijetih kmalu po- 'stane kandidat. Seveda nihče ne znižali plačo. Dočim je bila še, tem, ko se je vast o tem raznesla vzame njegove kandidature res-leta 1929 povprečna plača za med ljudi. Fantje bi bili na me- nim, kot tudi ne kandidature loti samo tri nagrade. Eni in isti osebi se ne more podeliti več kot ena nagrada. V slučaju, da bi moralo biti deležnih ene nagrade po več oseb, odloči žreb. Nagrade se bodo izplačale dan po objavi 28. poglavja romana "Mrtvec na mostu." Rešitve zagonetke pa, morajo dospeti v uredništvo našega lista najkasneje dva dni po objavi 20. poglavja, Po tem roku se ne sprejemajo nobene rešitve več pod nobenim pogojem. Vsi udeleženci natečaja mora-ja biti naročniki "Ameriške Do-mvcine." Od natečaja so pa izključeni prevajalec, njegova družina ter vsi uslužbenci "Ameriške Domovine" njih družine in sorodniki. Čitajta roman "Mrtvec na mostu," priliko imate ne samo do izrednega vžitka pri či-tanju, pač pa da dobite tudi čedno nagrado. Hoover podpisal postavo Zbornica poslancev neče za omejitev sodne oblasti ^^ ^ davek ^ piv() Washington, 25. marca. Dol- goletni lavstva boj organiziranega Ameriki, ki se je de-vr- ženske delavke $18.00 na teden, jstu linčani, da ni prihitelo voja-se je ta svota tekom leta 1931 |štvo, ki je bilo v naglici sklicano, znižala na $13.00 na teden pov-j Ostali so pobegnili prečnega Zaslužka. ( Winterja, ki se tudi nahaja v zaporih. Medtem so pa nemški socialisti že izdali parolo glede Duhoven in admiral iščeta otroka Lindbergha Washington, 25. marca. Policija v tem mestu je danes z Mrzlično naglico začela iskati nekega Harry Fleischerja, voditelja banditov v Detroitu, o katerem se trdi, da je v zvezi z od-Peljavo otroka Lindbergha. Sleherni policist je dobil povelje držati se gotovih navodil pri iskanju. Policija je dobila tajno sporočilo, da je Fleischer dospel v Washington, z enim pomočnikom, eno žensko in otrokom. Fleischer, katerega so pozneje stiri osebe spoznale po fotcigra fiji, je iskal stanovanje. Prišel je s svojim pomočnikom pred neko hišp, dqčim je ženska z otrokom čakala v avtomobilu. Medeni pa f^e je .izjavil pastor Peacock v Norfolk, Virginia, da je v nekaki zvezi z banditi, ki iso otroka odpeljali, zaeno z nekim upokojenim admiralom. Pastor je gotov, da bo Lindbergh baby kmalu zopet izročen staršem. To-('a Policija ne veruje dosti temu sporočilu Grožnje vdovi bivšega predsednika kongresa Washington, 25. marca. Mrs. Alice Longworth, hči bivšega predsednika Roosevelta, in vdova po predsedniku poslanske zbornice k o n g.r els a, Nicholas Longworthu, je dobila več grozilnih pisem, da mora plačati gotovoi svoto, sicer bo trpela velike muke, kot naznanjajo banditi v pismih. Oblasti se tudi boje, da namerajavo banditi odpeljati 7 letno hčerko Pavlino. Hiša družine Longworth je močno zastražena. V Farrellu odprejo tovar-1 ne zla delo t Farrell, P&nna., 25. marca. — American Sheet & Tin Plate Co. začne s poslovanjem 4. aprila. Tovarna je bila zaprta dva meseca. Kot se poroča, bo poklicanih začasno 2000 na delo, dočim se novih delavcev ne bo sprejemalo, pač pa se vrnejo le stari na delo. Ruski kmetje se baje upirajo boljševikom Prvotna sod- jnija je spoznala osem zamorskih ! volitev, ki se vršijo 10. aprila, in 1 i,„:„!„ ta se glasi: Hindenburg. Ravno tako, kot so socialisti leta ,1914 glasovali za Y0jn°, ravno tako banditov krivim, enega pa opro stila. Obravnava se je vršila v Scottsbero, pod vojaškim nadzorstvom. Več kompanij milice je z nasajenimi bajoneti držalo množico proč Od sodnije. Najmanj 10,000 ljudi je prišlo v mesto na.dan sodbe. Za te obsojene zamorske fante se zadnje čase poganjpjo zlasti komunisti, kar [ja politiko miru je položaj črnih še poslabšalo -o- bodo sedaj glasovali za patrioti-čnega Hindenburga. Komunistični kandidat Thaelman pa hodi okoli in trdi, da če bo Hitler izvoljen, bo nemški narod zapleten v vojno, tločim 011 sam zagovar- 0- Kako so izposojevali! Obtožnica proti okrajnemu Bukarest, 25. marca. Poroči- blagajniku v Clevelandu, repu- blikancu Collistru, izkazuje, da je njegov pomočnik in prva glava za njim v uradu okrajnega blagajnika, Max Goodman, si "izposodil!' iz javne blagajne la. ki jih prinašajo ruski kmečki begunci, ki so dospeli na romunska tla, pravijo, da so se kmetje V provinci Moldaviji uprli boljševikom, in da je več kompanij rdeče armade dezertiralo. Poročila prihajajo iz romunskih |daj upeijanaj je dognala, da'ima . virov, ki niso zanesljivi. i^, , , , • • , Kve. Premajhna kazen za zlob Boljševiki protestirajo glede grozodejstev Moskva, 24. marca. Sovjetsko časopisje piše, da so romunska poročila o boljševiških. izgredih in grozodejstvih v Ukrajini preveč absurdna, da bi jih bilo treba zanikati. Romunci trdijo, da so ruski vojaki streljali na ulicah žene in otroke, ki so se upi Mrs. Mooney nevarno zbolela Detroit,. Michigan, 25. marca. Mrs. Mary Mooney, mati zaprtega Tom Mooneya, je tu nevarno zbolela, ko je hotela govoriti v Prid svojega sina pred zbrano Množico 3,000 ljudi. Zdravniki 80 ji prepovedali nastop. Mati je stara 84 let in se boje najhujšega za njo. svoto $5,836.84. Preiskava, ■ se-! ^ ko g(> bolj.ževUd rušili cer_ nijskih prepovedi v delavskih sporih, in se tako omeji oblasti zveznih sodni j, je prišel danes na konec, ko jp Hoover podpisal tozadevno postavo, katero sta predlagala senator Norris in kengresman La Guardia. Hoover sicer ni nič kaj rad podpisal tozadeVno novo postavo, a se je vzdržal vsake kritike, boječ se zameriti organiziranim delavcem, priobčil pa je pismo generalnega zveznega pravdnika, ki pravi, da je tozadevna nova postava v vseh točkah pomanjkljiva in nejasna, kar bo povzročilo spletke na sodniji. Sicer s0 pa delavci s to postavo končno dobili garantirano pravico, da se smejo organizirati in skupno se pogajati za svoje pravice z delodajalci ,in je takbzvani "yellow dog" kontrakt za vedno odpravljen. Sodniki ne morejo več po svoji volji izdajati prepovedi v času •štrajkov, in vsak delavec ima pravico zahtevati porotno obravnavo, dočim je bilo sedaj vse odvisno od volje sodnika. Medvedi crkajo Radi slabih časov in depre-S)je crkajo medvedi v zoologiČ-nem vrtu v Clevelandu. Te dni sta poginila, dva medveda, do-Clm sta dva nadaljna bolna. Dva odstavljena Pomožni šerif Alber je začasno Odpustil od dela dva deputya, ki sta. obdolžena, da Sta ob 10. uri ponoči pripeljala dve ženski v celico,1 kjer se nahaja Hyinie Mill-tin, ki je bil obšojen radi umora bivšega couricilmana Pot-terja v dosmrtno ječo. Alber je bil silno razsrjen, ko je zvedel za to in. je izjavil, da se je prvič zgodilo kaj enakega, odkar je Sulzmann šerif. Oba deputija sta bila tudi pijana. "Deseti brat'* Dramsko društvo Ivan Cankar priredi na velikonočno nedeljo v S. N. Domu prelepo narodno igro "Deseti brat," ki je bila že mnogokrat uprizorjena na našem odru, pa ima še vedno privlačno silo. Slovito delo Jurčiča bo gotovo privabilo občinstvo. Igralo se bo dvakrat, popoldne in zvečer, in je cena vstopnicam 50 centov. Korakanje v cerkev članice podružnice št. 10 S. ž. Zveze so prošene, da se zberejo v nedeljo, 27. marca, pred 10. uro pred Slovenskim Domom na Holmes Ave., nakar se vrši skupno korakanje k sv. maši, ki se vrši ob 10. uri zjutraj. ; Goodman posestvo, ki je vredno samo $8,000.00. Kako si je mogel izposoditi tako visoko svoto, je neumevno. Goodman ima tri prazne lote v Parma, Ohio, in od teh lotov ni plačal davkov že dolga leta. Svota zaostalih davkov presega vrednost vsega njegovega zemljišča.. Tako ima je dobirGild"aya~zelo~pijanegaj^posojenih skoro $6,-na cesti ležati, in mu je hotel po- j000-00' veliko vec je pa dolžan magati na noge, ko je Gilday davklh' m kako bodo to vse potegnil revolver in ustrelil. ; fkuPa-' spravili, da bo red, o tem 1 boi seveda govorila sodnija. Ampak kdor zna, ta pa zna! nega reformatorja Chicago, 24. marca. Tu je bil obsojen 65 letni suhač in pridigar za prohibicijo, Daniel Gil-day na zapor od enega do 14 let, ker je nevarno obstrelil nekega 17 letnega boy scouta. Dečko V Kanadi so odkrili mno- go novega zlata Megantic, Quebec, 24. marca. V bližini Great Bear Lake, v Northwestern teritoriju, so odkrili nove in bogate žile zlata. Prostor je oddaljen od tega mesta 2000 milj. V dotičnem okraju se nahaja zlato v nenavadni količini, poleg tega pa tudi srebro in radij. Odpotovali v domovino Potniška tvrdka August Kol-lander, ki ima svoj urad v S. N. Domu, nam naznanja, da je te dni odposlala tri1 rojake v staro domovino. Marion Kolenc je odpotoval te dni s parnikom Vul-cania, Mat Medvedič in Steve Kolmanič sta pa odpotovala z lie de France. Vsem želimo prav srečno pot. Prijetno petje Jutri bodo peli tekom hrvatske radio ure, od 4. do 5. popoldne na radio postaji WJAY pevci cerkve sv. Pavla, ki so znani po svojem izvrstnem nastopu. In tamburaški orkester "Hrvatski Sinovi" bo proizvajal več izvrstnih komadov. * Nemška vlada je prepovedala zborovanje fašistov. Depresija se pozna po znižanih davkih Washington, 24. marca. Doslej je dobila zvezna blagajna tekom fiskalnega leta od dohodninskega davka vsega skupaj $836,688,455. Eno leto prej je pa dobila vlada od istega davka $1,484,477,317. Odvetniki in morilci imajo enako kri Berlin, 24. marca. Profesor Fritz Sheff, poznani nemški bakteriolog, je v Berlinu naznanil, da so krvna telesca v truplih odvetnikov in morilcev v mnogih ozirih slična. Profesor, ki se peča s študijami krvi, je izračunal, da imamo 36 različnih vrst krvi. Metropolitan Opera bo prenehala New York, 25. marca. Načelnik družbe, ki garantira poslovanje Metropolitan Opera Co. naznanja, da je imela opera toliko zgube v pretekli sezoni, da s^ ne more garantirati) obstoj prir hodnje- sezone. Pravkar zakijur čena sezona izkazuje $550,000 deficita. Kapital kot rezerva družbe je s tem izčrpana. Sedanji odborniki set sicer sami milijonarji, ki lahko pokrijejo zgu-bo, toda nečejo več prevzeti od- Washington, 26. marca. Zbornica poslancev je danes ponovno glasovala glede prohibicije v zvezi z novimi davki. Demokratični kengresman Cullen iz New Yorka je predlagal, da kongres legalizira 2.75 procentno pivo in pobira od tega davek, ki bi prinesel na leto najmanj $350,000,-000. Toda ko je prišlo do glasovanja," je bil predlog zavržen, in sicer je 216 kongresmanov glasovalo zoper in samo 132 za. Tako je očividno, da kongres ob. tem času ne samo da ne želi nobenega denarja od pijače, pač pa neče slišati o prodaji sploh kake opojne pijače. Takoj po glasovanju glede piva, pa je zbornica od-glascvala, da se naloži davek en cont od galone importiranega ga-solina, kar zna prinesti zvezni vladi nekako $5,000,000 do $50,-000,000 dohodkov na leto.' 12 kongresmanov iz države Ohio je glasovalo- proti pivi in le 9 za, dočim, je bil eden odsoten. Mokri so trdili, da dobi en milijon delavcev takoj delo, ako se dovoli prodaja dobre pive, da bo vlada dobila $350,000,000, in da bo farmarjem, mnogo pomaganega. Toda vse je bilo zaman. Kongres je šer vedno suh. Aretirani Italijani Policija je včeraj aretirala 12 italijanskih raketirjev, katere je m , . , ,., . dobila zbrane v "importni trgo- Spornosti. Tako je tudi to umetnost porušila gospodarska kriza. Lindbergh še vedno upa, da dobi otroka Hopewell, New Jersey, 24. marca. Col'. Lindbergh in žena Š£ vedno upata, da jima bo vrnjen ugrabljeni Otrok, in da zločinci le čakajo, da se zadeva nekoliko pomiri, nakar bodo prišli na dan s svojo zahtevo. Policija naznanja, da ni dobila zadnje dneve nobenega novega sledu o otroku. vini" Polizzi & Milano na May-field Rd. Vsi) imajo kriminalne rekorde in so bili že prej kaznovani. V bližini te trgovine se je pripetilo že več umorov. Demokratska seja Miller gre v Columbus župan Miller odpotuje v pon-deljek v Columbus, da se posvetuje z governerjem in gleda, da Slov"n7k"TmXaS klub dcbi mef° Cleveland čimprej in V rani mladosti V petek zjutraj je umrl mladi rojak Joseph lic, star šele 21 let, stanujoč na 1074 Addison Rd. Tu zapušča očeta, tri brate in. eno sestro. Ranjki je bil rojen v Clevelandu. Bil je član mladinskega društva Spartans, št. 198 S.S.P.Z. Pogreb ranjke- v 28. vardi, y Newburgu, ima svojo sejo, ki je jako važna, v torek ob 7:30 zvečer v starih Pclončičevih prostorih na 80. cesti. Prošeni so vsi člani Kluba, da so prav gotovo navzoči. * Fašistom na Finskem je bilo prepovedano vsako aktivno gibanje v javnosti. * V Detroitu je 5000 učiteljev dobilo zaostale plače. !čimveč državne podpore za brez-ga se vrši v pondeljekzjutraj pod poselne. "Bolj kot kaj druzega," ivcdstvom Jos. žele in Sinovi, se je izjavil Miller, "je potrebna i Prizadetim naše sožalje, ranj- kemu pa bodi ohranjen blag spomin. podpora onim, ki ne morejo sami se preživljati." Požigalci Tekom enega tedna so porotniki v Clevelandu spoznali krivim požiga že devet oseb. Imena so: Feldman, Bernstein, Li-catto, Ledvsman, Tedesco, Luci-cero, Braunstein in Silberstein. Težka kazen Stanley Sulkowski, 25 let star, oče) dveh otrok, je bil včeraj obsojen na zvezni sodniji na 7 let ječe in $8,000 kazni, ker je tekom par let odnesel banki, kjer je bil zaposljen nekako $50,000. « AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26TH, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 - Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 61X7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 72, Sat., March 26th, 1932 Poslovanje v kongresu Mr. LINTHICUM: "Toda ni ta zguba denarja ki je tako hudo prizadela našo deželo radi prohibicije, pao pa je ta postava degradirala moralo našega naroda in naredila hinavce iz naših najboljših državljanov. Z našim predlogom ne iščemo, kako bi kršili ameriško ustavo, pač pa želimo 18. amendment tako spremeniti, da ga ljudje naše dežele ne bo-jdo mogli več kršiti. "Sprejmite moj predlog, in depresija bo zginila iz dežele kakor megla, ko zasine toplo solnce opoldne. Nemoral-nost Zedinjenih držav, raketirstvo in butlegarstvo naše de žele bo zginilo brez sledu." PREDSEDNIK: "Čas kongresmana iz Marylanda je potekel." Mr. LINTHICUM: "Gospod predsednik, jaz rezerviram ostali del svojega časa." Tu je prišel k besedi kongresman Sumners, ki je načelnik justičnega odseka poslanske zbornice, ki se je neugodno izjavil o predlogu kongresmana Linthicum. Kot smo povedali, ima predlagatelj deset minut časa govoriti, načelnik odseka pa 10 minut. Mr. SUMNERS: "Gospod predsednik, tri minute mojega časa dovolim kongresmanu iz države Ohio, Mr. Moore, Mr. MOORE: "Gospod predsednik, kongresman i.z Marylanda, (Mr. Linthicum), je priznal v začetku, da je njegov predlog pomanjkljiv in bi sprejel dodatek, ki bi izključil saloone. Vendar, potem ko smo se posvetovali z našimi mokrimi prijatelji, so izjavili, da bodo enoglasno glasovali za njegov predlog. ^Predlog Mr. Linthicuma dovoljuje povra-tek saloono-v. Govoril sem privatno z najbolj aktivnimi mokrimi člani te zbornice, ki so mi priznali, da saloon ni prepovedan, in da pričakujejo povratek saloonov, ako bo predlog Linthicum sprejet. Ameriški narod pa ne želi povratka saloonov." Mr. SCHAFER: "Gospod predsednik, ali mi govornik dovoli?" Mr. MOORE: "Ne, jaz ne dovolim. Poleg tega, ako sprejmemo Linthicum predlog, tedaj ne bi samo imeli vprašanje prohibicije v Vsaki državi vsake dve leti pri volitvah, pač pa tudi pri narodnih volitvah. Enkrat se bo od nas zahtevalo, da izberemo kongres, ki je ža prohibicijo, drugič pa zopet, da volimo kongres, ki je za saloone. Ako sprejmemo ta predlog, tedaj bomo imeli razdeljeno vlado, tako da bodo posamezne države delale postave glede opojne pijače, za druge države jih bo pa zopet delal kongres, kar je nekaj ne zaslišanega v analih postavodajalstva. "Pravite, da bi to vprašanje dali narodu na glasovanje, toda povem vam, bodite pošteni z ljudmi. Mi vemo, da nobene .določbe ni v ustavi Zedinjenih držav, da bi se vršilo narodno glasovanje. Pri tem pa bi tudi prišlo do neprestanih zmešnjav, kot se je to že zgodilo v mnogih državah. Linthicum predlog nasvetuje nekaj povsem starinskega, nekaj, kar smo imeli v posameznih državah nad sto let, in kar se je izkazalo kot jako nepraktično. Ko ameriški narod do-žene, kaj namerava Linthicum predlog, tedaj bo nasprotoval dotičnemu predlogu in bo glasoval, da se nadaljuje pro-hibicija." Mr. LINTHICUM: "Gospod predsednik, eno minuto časa dajem kongresmanu iz New Yorka, Mr. Boylanu." Mr. BOYLAN: "Gospod predsednik, mi, narodni zastopniki, imamo danes priliko z našimi glasovi začeti gibanje, ki bo naredilo konec nečastni zvezi, ki obstoji med bo-gaboječimi ljudmi naše dežele in med butlegerji, hi-jackerji, izkoriščevalci in drugimi banditi. Jaz le želim, da odlični poslanci te zbornice pridejo ponovno v ta kongres. Toda po mojem mnenju je to odvisno le od tega, kakor bodo glasovali o predlogu, ki je sedaj pred nami. ''Prohibicijska ustava se ne bo nikdar pustila vsiliti. Poskus narediti iz prohibicije postavo, potem, ko smo imeli tako strašne skušnje z njo, ni poskus uveljaviti postavo ,pač : pa je zločinski poskus ustrahovati ameriški narod, upeljati tiranijo nad deželo, ki je bila svoje dni svobodna," poskus uničiti neodvisnost ameriškega naroda z grožnjami, s slepoto, z ječo in smrtjo. Povsem mirno zapirajo in mučijo mlade in nedolžne z drugimi. Več kot 10 let že protestira milijone ljudi, da bi bili prisiljeni poslušati to tiransko vlado. Več denarja se je potrošlo vsiliti prohibicijsko postavo, kot se ga je potrošilo za vse druge postave. In več moških in žensk je bilo poslanih v ječe radi prohibicijske postave, kot pa za kršitev vseh drugih postav, kar jih imamo. Več življenj se je > brezobzirno in fanatično žrtvovalo v blaznem poskusu vsiliti to postavo, kot pa pri vseh drugih statutih Zedinjenih držav. "Prohibicijska postava je vzgojila več vohunov, špijo-nov, hinavcev in zločincev, ko.t vse druge postave skupaj. Tokom dvanajstih let smo morali prenašati ogromne davke, samo, da jc suhačem to ugajalo, in danes, po dvanajstih letih neusmiljenega preganjanja, je protest napram temu bi-gotstvi! silnejši kot kdaj prej. Ta protest postaja tako silen m mogočen, da ogroža mir in varnost dežele. "Prohibicijonisti se ne brigajo za človeško naravo, za vladne teorije, za zgodovinske nauke. Pravi državnik dobro 1 ve, da mora biti postava enaka obleki, da mora biti prikrojena državljanu posamezne države. Pravi državnik mora znati da kadar je protest trajajoč in zahtevajoč, da se mora postava odpraviti. Le tiran veruje, da če postava ni prikrojena za državljana, da se mora državljana prikrojiti za postavo in se ga prisiliti, da je poslušen. Barberton, O.—Pomlad je tu in ni ga bitja, da je ne bi z veseljem pozdravilo. Toda letošnja pomlad ne obeta nič dobrega. Brezposelnost nas tare vsepovsod, dela od nikoder. Mnogo družin je, ki trpe lakoto in ubo-štvo. Naša dolžnost je, da se pobrigamo in pomagamo tukajšnjim slovenskim družinam. Zato je sklenilo dramsko društvo "Slovenija," da uprizori dne 2. aprila ob sedmih zvečer v dvorani društva "Domovina" na 14. cesti lepo igro "Španska muha," Preostanek od vstopnine bo društvo uporabilo za nakup živeža za revne družine v tukajšnji naselbini. Igra je polna humorja, tako da bo imel vsak užitek in se bo lahko nasmejal iz srca. Vsebina je nekako taka: Bogat tovarnar v Ljubljani je imel razmerje v svoji mladosti z neko damo senorito Rosito ali špansko muho. Posledica njune ljubezni je bil sinček. Toda senorita Rosita je imela razmerje tudi z drugimi gospodi, kar tri naenkrat si je izbrala za očete svojega sina, tako da so vsi trije plačevali skozi 24 let za otroka. Gospodje so molčali in plačevali, samo da ne pride skrivnost na dan. Tovarnarje-va žena se je na neki seji spoznala z gospo Rosito, ne vedoč, da je bila ta v mladosti ljubica njenega moža. Sprijaznita se in končno skleneta, da sin španske mu he poroči tovarnarjevo hčer. Ko sin Rosite pride, da si ogle da tovarnarjevo hčerko, naleti na mladega od'vetnika, ki je tudi prišel, da vpraša tovarnarjevo hčerko za roko. Med pogovorom fant pove odvetniku, da ne ve, kako bi ^i pridobil srce mlade gospodične. Odvetnik se ponudi, da ga bo on naučil in ga je toda kako — boste pa videli, ako pridete na igro. Videli boste kako' se je vse to izšlo in garan tiram vam, da se boste nasmeja li iz srca. Vstopnina je za odrasle' 35c. Po igri bo ples, godba Tomšičev orkester iz Kenmore, O. Ker je ta igra res nekaj, kar ni vsak dan na odru in ker bo šel čisti preostanek vstopnic za brezpo selne, se prosi občinstvo iz Bar bertona in bližnjih naselbin, da posetite to prireditev, ker vam ne bo žal. Naročnik. veseli klub, da bo vsaj ime veselo, čeravno morda člani ne bodo veseli V tej krizi. Namen tega kluba bi bil v prvi vrsti zbiranje ob prostih večerih v Slov. društvenem domu. S čim in kako se bomo zabavali in kratkočasili, bomo zaključili na seji 31. marca. Vem pa, da bo zabave za vse dovolj, za člane in članice. Prav gotovo se še spominjate, da so v stari domovini vaščanje imeli tudi gotove prostore, kjer so se zbirali in razgovarjali o tem in onem, kar je bilo dobro in koristno zanje. Tem sestan-com smo rekli "pogovor pod lipo," katere so stale tam po vaseh. Ker pa tukaj nimamo ta-rih ponosnih dreves, zatorej bomo nadomestili "pogovor pod lipo" z "pogovor pri sladki pipi-ci," katera je tudi slovensko drevo, v kleti Slov. društvenega doma. Zatorej apeliram še enkrat na vse cenjeno občinstvo, da se ude-ežite prve seje, katera se vrši dne 31. marca in postanite člani in članice "Veselega kluba." Pozdrav ! Matthew Debevec, tajnik S. D. D Euclid, O.—Naznanjam cenje nemu občinstvu v Euclidu, da je direktorij Slov. društvenega doma na zadnji redni seji zaključil da se ustanovi tukaj v Euclidu "Veseli klub" pod okriljem Slov društvenega doma. Zato se prijazno vabi rojake in rojakinje, da se odzovete prvemu sestanku, ki se vrši 31. marca zvečer v Slovenskem društvenem domu, kjer se bo volilo tudi odbornike gori imenovanega kluba in ukrenilo druge ^tvari, kar bo potrebno za klub. Morda bo kdo rekel, zakaj smo izbrali tako ime klubu sedaj v teh mizernih in poparjenih časih, ko je vse nekako otožno in klaverno. Zato smo se pa odločili, dase se vsaj klub imenuje Cleveland, O.—Ker je to moj prvi dopis, upam, da mi urednik ne bo odrekel prostora v listu. Rad bi povedal svoje mnenje in izjavljam, da ima urednik Ameriške Domovine prav z ozirom na zahvalo socialistom dan po volitvah. Storil je, kar bi stori vsak gentleman. (V. J. Grill bi tega gotovo ne bil storil). Da, socialisti so volili za Mil- s lerja in ne bi se čudil, da je polovica socialistov tukaj volila za Millerja. Ako Mr. Barbič in drugi mislijo in pišejo, da niso volili za Millerja, potem jih vpra šam, po kaj so pa šli socialisti v volivne koče na volivni dan? Prepričan sem,da niso šli tje samo na obisk. Ne razumemo, čemu bi se napadalo urednika Ameriške Domovine in kaj tako pregrešnega, je zakrivil, če se je so cialistom zahvalil. Kako pa. naj ta ali ona politična stranka na pr-eduje, če bo rabila Napoleona Barbiča taktiko? Mislim, da bi morala stranka vzeti zahvalo tonu, kot je bila napisana, ker dokaze je vedno lahko dobiti, da je socialistična stranka pomaga la do izvolitve Millerja. Na; sto tine prošenj je prišlo od sociali Etov, ki prosijo za delo. Ako Mil ler ni zanič, zakaj pa ga potem prositi dela? Mr. Millerjevo delo do sedaj je pokazalo, da je bilo na mestu ker pošilja velike graftarje v vr sto brezposelnih. Res je,da bo vzelo precej časa, predno bo iz čistil hišo, toda lahko se zanese mo na Millerja, da jo bo izčistil Mnogo zabave smo imeli s tr ditvijo urednika "E" glede dopi sa s podpisom "Oko," za katere ga je Mr. Grill obdolžil Mr. Si škoviča da ga je spisal. In ke vidimo, da ima Mr. Grill-tako velik dar, da ugane ime vsakega dopisovalca, mu dam priliko, naj si še s tem-le beli glavo in na pove avtorja tega dopisa, ki je podpisan z, "Leva noga.' pogoj svojim organizacijam. Naj omenim, kaj se sliši od tega ali onega člana. Slišal sem rojaka, ki je rekel: "Osemnajst let sem bil član organizacije in danes sem črtan iz nje." Današnji krivični sistem ga je pahnil na ulico. Pobral mu je mlada eta, imetje in zdravje. Ali naj se vrže tiste ven, ki so najbolj revni? Saj ravno radi tega smo ustanovili organizacije, da bomo podpirali revne sobrate. Drugi član mi je rekel: "Kaj 3om plačeval društvo? Ko sem bil zadnjič bolan, mi je zdravnik vse pobral, ker je vedel, da vlečem podporo." In še tretji slučaj. Pridem v neko hišo, par mesecev po go spodarjevi smrti, pa vidim vse drugače, kot je bilo poprej Otroci v pomanjkanju in raztrgani. Vdova mi reče: "Vidiš, kako je sedaj pri nas, ko ni več očeta." Rekel sem ji: "Saj je 3il nekaj zavarovan, kaj nisi do bila posmrtnine?" Odgovori mi, da je šlo vse za pogreb. Rekel sem ji,da je sama kriva, ker ni zahtevala cenejšega pogreba, pa mi odvrne, da je pogrebnik kar sam komandiral. Povedal sem ji, da je v starem kraju pogreb veljal samo par dolarjev, pa je vseeno vsak dobrodošel na drugi svet. Pa mi vdova potoži: "Oh, saj veš, kako je, kadar je smrt hiši!" Tukaj so tragični problemi nad katerimi bi morale imeti naše organizacije več kontrole Našega članstva v Clevelandu je približno 17,000 in bi lahko ime-svoj pogrebni zavod ter bi se člane lahko pokopavalo po najnižji ceni. Lahko bi imeli svojega lastnega vestnega zdravnika, ki bi za toliko ljudi tudi lahko ceneje delal. In če sam ne bi bil kos bolezni, bi bolnika po- MI IN NAŠE PODPORNE ORGANIZACIJE Cleveland, O.—Prišli smo v to dežele; kot tujci, večinoma vsi za kruhom, ne poznavajoč jezika in ne razmer v novi deželi. Poleg tega smo bili v pretežni večini samo kmečki fantje in .dekleta, brez posebne izobrazbe. Prvi korak, ki smo ga takrat na- močnejše in članstvo ni bilo tu ko natančno kot je danes. In danes naše organizacije po slujejo z istimi pogoji kot ta krat. Toda gremo skozi preiz kušnje in popraviti bo treba zmote in organizacije napraviti stoprocentne. Novega članstva pravili je bil ta da smo se pri-1se ne dobi, starega se črta in tu družili tej ali oni podporni organizaciji, ki so jih ustanovili naši predniki. Po svojih skromnih razmerah smo smatrali, da je to velik korak napredka in se nismo brigali, da bi izpopolnili organizacijo in jo spravili na vrhunec. Naši ljudje so prihajali trumoma, razmere so bile še deloma dobre in ni se bilo treba ubijati do skrajnosti, ker jed-note so postajale z vsakim dnem di samo -odstopa. Radi ali ne radi, pripoznati moramo, da so naše jugoslovanske organizaci je izgubile v zadnjih par leti čez 10,000včlanstva. Tega ne tr dim kar tje v en dan, ker do te ga prepričanja pride lahko vsak kedor zasleduje statistična poro čila organizacij, čim spozna mo svoje slabosti in šibkosti, ter smo jih pripravljeni popraviti bomo s tem dali fundamentalni slal k drugemu zdravniku ne da bi bil bolnik izkoriščevan. Pri tem zdravniku bi tudi simulan-;i ne imeli zaslombe. če bi se združili, bi lahko imeli svojo bolnišnico ali vsaj dispenzarij, kjer bi se člane zdravilo, ne da bi am znesli vse svoje žulje. Zdravje je delavčevo bogastvo in vsaka akcija rabi zdrave moči. Slovensko delavstvo, članstvo naših organizacij je danes potisnjeno v kritični položaj. Danes ni več vprašanje, kako ustanoviti novo organizacijo. Glavno vprašanje je, kako izboljšati to, kar imamo, da se nas ne bo izkoriščalo in da bi vlekli dobičke mogoče taki, ki še člani niso naših organizacij. Kar bomo izboljšali, bomo sebi v korist in pokojnikovim dedičem, največ pa organizacijam. Zelo priporočljivo in koristno bi bilo, da bi si vse naše organizacije ustanovile centralo, katera bi naj se pečala z mislijo, kako izboljšati vse naše organizacije. Ker če se ne bo podvzelo kakih drastičnih korakov v prihodnjem letu, se bo izgublo še nadaljnih 10,000 članov. Popolnoma se strinjam z dopisom v Prosveti, št. 53, v kate rem se je dopisnik dotaknil problema zdravniških in pogrebnih stroškov, ki v mnogih slučajih vzamejo bolniku vso podporo, dedičem pa. vso posmrtnino. Pač imamo tudi poštene in za vedne zdravnike in pogrebnike, ki se zavedajo našega položaja. Imamo tudi poštene in zavedne člane, ki neutrudno delajo za nas in naše organizacije. Ti člani so korenina našega naroda, ki nas drži pokonci. Bratski pozdrav vsemu članstvu jugoslovanskih organizacij, Anton Skapin. y Ce verjamete aP pa ne. HRABRI LOVEC Pa vasi se je hitro razvedelo, da je stari Matija zopet dobil lov. Govorjenja in smeha ni bilo konca. Domislili so se namreč ^aš-čani, da. je dobri Matija pred leti lov že imel, toda oni nesrečni slučaj ga je prisilil, da je obesil puško za vrata. Nekoč je' na preži tako sladko zaspal, da mu je puška padla iz rok. Močno hrustanje v zelniku ga je zbudilo. Matija je planil, toda joj, v naglici je pomeril s palico namesto s puško. Seveda je dolgouhec srečno odnesel pete. Bog vedi kako je prišlo vaščanom na ušesa, da je Matija streljal zajca s palico. Naj bo kakorkoli, resnica je, da se Matija od onega dne ni upal pokazati s puško na cesti. "Od takrat je preteklo že nekaj dolgih let, in ljudje so že zdavnaj vse pozabili," se je tet-lažil stari Matija in vzel zopet lov, da bi zatrl zajčji rod, ki mu je napravil toliko škode. Nekega dne proti večeru je stari Matija vrgel puško čez ramo in šel na prežo. Sedel je v travi na robu gozdiča ob svojem zelniku. Napenjal je oči in ušesa ter čakal dolgo čakal, toda dolgouhca ni hotelo biti. čim bclj se je zgoščeval mrak, tem bolj nestrpen je postajal. "še nekaj časa bom počakal, naj pride ali ne," se je odločil. Gori V grmovju je nekaj za-šumelo, kakor da je veter dvignil šep suhega listja s tal. "Ga že imam!" se je vzrado-stil Matija in zapičil oči v grmovje. Ob grmu se je nekaj premaknilo kakor črna" senca. M'atija je dvignil puško, pdmeril in čakal, kot bi ne Videl razločno. Poleg grma je zopet zašu-štelo. — Dvoje strelov je jeknilo po dobravi. V trenutku je bil stari Matija na nogah, da bi pobral svoj plen . . . toda nekaj groznega, pošastnega ga je vrglo nazaj v travo. , Naglo je vstal in bežal, bežal, da še nikoli v življenju tako. x * * * Upehan in razoglav je planil s puško v rokah v prvo hišo v vasi. Ljudje so zmedeni bežali na vse strani kakor pred blaznežem. Matija pa se je onemogel zgrudil na klop in z divjo grozo na obrazu gledal po hiši. Na usta so mu silile pene. Dihal je hlastno, hropeče. Spregovoriti ni mogel, le čudna znamenja je dajal. Ljudje ga niso umeli, preplašeni so se gnetli v veži. Sosede so pritekle spraševat, kaj je, če ga je božje vrglo? Polagoma so, doumeli da se je nekaj strašnega zgodilo, toda kaj, niso razumeli. Matija je prihajal počasi do sape. Obraz mu je bil čudno epačen od groze. Pretrgano je pripovedoval: "Hu-hu-dobca sem ustrelil!" Možakarji so se široko zasme-jali, ženske so se še bolj zavzele. Matija je nadaljeval: "čakal sem v lazu zajca, ki mi v zelje zahaja. Ravno domov sem mislil, kar zaslišim šum v grmovju. Pomeril sem in pognal oba naboja. / Potem pa se je nekaj visoko vzpelo kakor se konj postavi na zadnje noge in strahotno zatulilo, da me je zazeblo. Na nebu sem prav jasno, razločneje nego na sliki, videl glavo in dvoje rogov. Sam hudobec je bil, prav razločno sem ga videl, verjemite mi, glavo in rogova,!" Možje so si belili glave, kaj bi moglo biti; zatulilo je, rogove ima; ženske sp radovedno čakale, kaj bodo možje uganili, da gredo pogledat v Laz-.' * * * Kako uro pozneje je skozi temo stopalo pet mož proti kraju hudobčeve smrti. Dolge korake so merili. Dvoje luči jim je razsvetljevalo pot. Molčali so. Vsak je napeto čakal trenutka, ko bodo našli mrtvega — . Nekaterih se je že dotikal strah: "Kaj pa če je . . . ?" Toda pokazati ga ni hotel nobeden, nasprotno še bolj odločnoi so stopali. Mokri in upehani so prisopihali k grmovju. Matija je dvignil svetiljko, cla bi se videlo okoli. !" se je "Nič nisi ustrelil pošalil Jerneje. "Kri!" ga je prekinil Matija. Iskali so za krvjo. Kakih dvajset korakov proč od grma je v okrvavljeni travi ležal mrtev — mlad srnjak. * * * Stari Matija je krepko pljunil v roke in veselo naložil na rame ustreljenega "hudobca." Drugega ne slišim te dni, kot: Vso noč sem raj tal . .. Tako sem štel, da ne vidim že dva dni pred seboj kot zajce, piščance in pir-he. . . Aha, jaz sem bil pa bolj pameten in sem takoj prvi večer vse skupaj pustil, ker nisem hotel, da bi se mi ne zmešalo, ker se mi že tako malo vrti, kakor nekateri pravijo. Ampak na svojo roko sem nekaj pogruntal glede tega štetja zajcev in piščancev, kar se mi zdi potreba, da, dam v javnost, dokler ni prepozno. Namreč urednik Ameriške Domovine piše, da se mora prešteti vse zajce in piščance ii\pirhe. Ampak tukaj mora biti nekaj za fencom. Vsak človek ve, ki je star pet let in več, da niso na svetu samo zajci, ampak so tudi zajkle. In zakaj ni nič omenjenega, da se mora šteti tudi zajkle, to vprašam urednika A. D. Meni ne gre v glavo, da ne bi bilo med tistimi tisoči zajci niti ene same zajkle vmes. Tega meni, kot staremu in izkušenemu jagru ne bo noben povedal in ne prepričal. Toda to je samo moja pripomba, ker se mi je zdelo, ,da je moja sveta dolžnost ,da ljudi opomnim na to pravočasno. Torej ne pozabite šteti tudi zajkel! A če se meni ne bo zmešalo., se ne bo nikomur! Komaj sem se odločil, da ne bom štel zajcev, zajkel, piščancev in pirhov in da ne reflektiram na nobeno nagrado, dasi bi jo prav krvavo potre-hoval, pa že pride urednik Ameriške Domovine z drugo, če bo šlo tako naprej, se bojim, da bo dal urednik za prihodnjo nagrado mene, z dušo in telesom. Ampak to mu pa povem, da takrat bo pa moja Johanca prišla do besede ! Ampak jezi me pa vseeno, da je za vsako stvar nagrada in nagrada, samo za tole kolono ni nobene. To me pa tako gifta, da se tole kolono tako zapostavlja in se hoče ljudi odvrniti proč od nje, da bi vse drugo brali, samo te kolone ne. Pa ne bo šlo tako, o ne! Bom dal pa še jaz eno nagrado! Da bo urednik Ameriške Domovine videl, da moja kolona se ne bo kar tako v nič devala in prezirala. Torej jaz razpisujem nagrado in sicer bo nagrada samo za ženske. Le poslušajte. Ker ravno govorimo in pišemo te dni samo o pirhih, piščancih, kokljah in zajcih, mi je padlo v glavo nekaj, kar me sedaj strašno badra in stvari ne morem sam razrešiti. Zato sem sklenil* da pokličem na pomoč naše (moje) cenjene čitateljice, da mi jo pomagajo rešiti. Za mujo in Če bo katera pri tem vsled skrbi znorela, bom dal eno nagrado. Sinoči sem se ukvarjal z enim kvortom ohajčana, pa mi pridejo na misel jajci in piščanci, s katerimi bomo imeli toliko opraviti danes in jutri. In ker imam jaz navado, da hočem priti vsaki stvari do- dna, začnem premišljevati, kaj je bilo prej na svetu : kokoš ali jajce. Saj veste, če ni jajca, ni kokoši in če ni kokoši tudi jajca ni. Ampak oboje kmalu ni prišlo na svet. Sedaj pride pa vprašanje to: če je bilo jajce prvo, kdo ga je izlegel? če je bila pa kokoš prva, kako se j* mogla izleči, če jajca ni bilo? Torej to je uganka, ki je ne morem rešiti in tista, ki jo reši pravilno, dobi nagrado: par najlepših svilenih nogavic. Ker sem revež, nogavic ne bom kupil sam> ampak jih bom izprosil pri enem slovenskih trgovcev in jih botn gotovo dobil, ker sem pri njih dobro zapisan. Pogoj je samo ta, da nogavic jaz ne bom osebilo vlačil na noge, ker sem preveč sramežljiv. Punce, sedaj si pa belite glavo, če hočete imeti lepe nogavice. Delo išče ženska za hišna opravila. Vprašajte na 1376 E. 40th St. | DR. J. V. ŽUPNIK I m ' '' 1 zanesljiv zobozdravnik « Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. p2. eeste. Vhod samo iz (>1. ccslc. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure oil 0. ij- du *v ti pri sebi svojo ženo in svojo hčer. Toda gospa Fedorovna, ki je bila zelo slaba, ni mogla zapustiti Rige. Dvajset mesecev po moževem odhodu je umrla v rokah svoje hčere, ki jo je zapustilk samo in skoro brez vseh sredstev. Teda je Nadja Fedorovna prosila za dovoljenje da sme iti k svojemu očetu v Irkutsk. Ruska vlada je njeni prošnji rada ustregla. Pisala je očetu, da hoče odpotovati Komaj je spravila skupaj toliko, kolikor je bilo treba za tako dolgo pot, in vendar se ni pomiš-ljala, da odpotuje. Storila je, kar je mogla . . . Drugol bo storil Bog! Medtem je plul "Kavkaz" po reki navzgor. Prišla je noč in zrak se je blagodejno ohladil. Jezero isker se je utrinjalo iz parnika, ki so ga kurili s smre-kovino. S šumenjem valov, ki jih je rezal parnik, se je mešalo tuljenje volkov, ki so se potikali po desnem bregu Kame. DEVETO POGLAVJE Noč in dan v taratajlci Drugi dan, 18. julija, se je "Kavkaz" ustavil v permskem pristanišču, zadnji postaji na Kami. Pokrajina z glavnim mestom Permom je izmed naj obširnejših v ruskem carstvu in se razteza čez uralsko pogorje tja do sibirskega ozemlja. Marmor, sol platina, zlato in premog se v tej pokrajini pridobivajo v velikih množinah Vsled svoje lege bo Perm skoro gotovo postal kedaj mesto prve vrste, sedaj pa je le malo prikupljiv, zelo umazan in blaten ter ne nudi nikakršnih udobnosti. Za tiste, ki potujejo iz Rusije v Sibirijo, je ta nedostatek brez pomena, ker prihajajo iz notranjščine in so preskrbljeni z vsem. Oni pa, ki prihajajo iz pokrajin srednje Azije, bi po dolgem potovanju gotovo želeli, da bi bilo prvo evropsko mesto carstva ob azijski meji bolje opremljeno. V Permu prodajajo potniki iz srednje Azije vozove, ki so se na dolgem potu po sibirskih plan j a vah več ali manj poškodovali. Prav tam kupujejo tudi oni, ki potujejo iz Evrope v Azijo ,po leti vozove, pozimi pa sani, preden se za več mesecev odpravijo v stepe. (Dalje prihodnjič) -o- Roosevelt je zmagal v državi Georgia Washington, 24. marca. Governor Franklin D. Roosevelt, governer države New York, je dobil zmago pri predsedniških primarnih volitvah, ko je dosegel, da je bilo vseh 28 demokratičnih delegatov za predsedniško konvencijo izvoljenih v njego-1 vem imenu. * Stalin, glavar boljševiške Rusije, je nevarno zbolel. * Graf Zeppelin je precej po škodovan dospel v Brazilijo. "MALI oglasi Naprodaj je zidana hiša za 6 družin, na 757 E. 82nd St. Cena je $10,500. Vprašajte pri Mr. Burmanu na 13419 Shaw Ave. telefon GLen-ville 5621. (73) Odda se j opremljena soba, prost vhod in porč. Dobi se tudi garaža, i Vprašajte na 1086 E. 71st St. | (74) Dobra prilika da vložite svoj denar na prvo vknjižbo na novi hiši. Hiša ima sedem sob, dvoje toiletov. Rabi se $2500.00, za šest mesecev po 10% obresti. Pokličite KEn- j more 2508, in vprašajte za Math 'Intihar, (73) IHdoIM ™wo(i[.....1 (g) Točna postrežba! © ® The Hill Coal C«. (Š) lili I MAIUKUSTTE Hl>. W St»>i Cirapeininnovi prostori /g\ IlEiulerson 5788 ^ JI FRANK ARKO, zastopnik @ NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o veliki izgubi zveste žene in blage matere MARY KOMIN rojena STERLE ki je po mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti v Gospodu zaspala dne 25. februarja, 1932, v starosti 41 let. K preranemu počitku je bila položena dne 29. februarja, 1932 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo lepo se zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali ob času njene bolezni, vsem ki so mi stali ob strani v času prevelike žalosti ter vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ob času bolezni in smrti in sicer sledeči: Mrs. Mary Komin, Miss Kristina Komin, Mrs. Mary Koprivec, Mrs. Mary Sterle, Mrs. Fanny Klančar. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so ji tako lepo okrasili krsto in ji s tem izkazali zadnjo čast, in sicer: Frank Sterle in družina, družina Koren, družina John Klančar iz E. 64th St., družina Anton Koprivec, družina John Komin, družina Frank Komin, družina Ignac Komin, Miss Christine Komin, družina BiH Mott, Mr. in Mrs. Nick Secolič, družina John Boldan, družina Mrs. Anna Klančar, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Rudy Smerke, družina Mr, in Mrs. Susnik, družina Ignac Zaletel Sr., družina John Ladiha, družina Polončič, družina John Smerke iz Collinwooda, družina Jim Walter, družina Anton Pevec, družina Anton Slamnik, družina Frank Zgonc iz E. 76th St., Mr. Henry Krainz, Mr. in Mrs. Kresse iz Newburga, družina Rudy Zupančič iz E. 72d St., družina Grgetič, sosedom in prijateljem iz E. 76th St., Employees of the E. 26th St. Engine House, New York Central, društvo Danica, št. 11 SDZ. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za svete maše za pokojno, in ,Družina Pucel iz Chisholm, Minn., družina Anton Koprivec, družina John Klančar iz E. 64th St., Mr. in Mrs. Vidic, družina Frank Komin, družina John Boldan, družina Ignac Zaletel Sr., Mr. in Mrs. Ignac Zaletel Jr., družina Mrs. Ana Klančar, družina Roynick iz Forest City, Pa., družina Matt Komin iz Forest City, Pa., Anna Komin iz Forest City, Pa., Mrs. Elizabeth Komin iz E. 72d St., družina John Ladiha, Miss Josephine Ladiha, družina Martin Smerke, družina Mrs. Agne^ Perko, družina John Widigoj, družina Anton Pevec, družina John Žužek, družina Hegler, Mr. in Mrs. Anton Mak iz Perry, O., družina Joe Mlakar, družina Jerry Homer, družina Joe Zupančič, družina Anton Tomšič, Mrs. Makovec, družina Frank Lovko iz Standard Ave., družina Zigavec, družina Anton Peterlin, Mr. in Mrs. George Kalčič, družina Frank Ark o iz. E. 77th St., družina Anton Seršen, družina John Jalen, družina Anton Amigoni, Mr. in Mrs. Ignac Trebeč, družina Hribar, Mrs. Mary Nossan, družina Mike Setnikar, Mrs. Emma Ferjančič, Mr. in Mrs. Frank Gramc, Mr. in Mrs. Joe Cebular, Mrs. Mary Glicker, družina Cermelj, družina Gliha iz Collinwooda, Mrs. Johana Pelan, Misses Mary and Martha Secolič, Miss Mary Miholič, Mrs. J. Pelan, Mr. Louis Mayer, Mr. in Mrs. Frank Ko-vach od Collinwwod Dry Cleaning. Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobjle brezplačno na razpolago pri pogrebu. Prav prisrčno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za njih obisk in tolažbo ob času bolezni in za podeljene svete zakramente. Ravno tako lepa hvala Rev. Andrew Andreju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede. Lepo se zahvaljujemo vssm, ki so prišli ranjko-pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem ki so pri njej čuli in vsem, ki so jo spremili na tej zadnji zemeljski poti na pokopališče. Posebna hvala Mr. John žužek iz St. Clair Ave. za njegovo postrežbo ob času, ko je ranjlai ležala na mrtvaškem odru. Lepa. hvala Mrs. Julia Tomšič in navzočim, ki so se udeleževali molitve ob večerih ob krsti ranjke. Lepa hvala sledečim, ki so nosili krsto in jo spremili do groba: Anton Klančar. Rudy Smerke, Rudy Zupančič, Anton Pevec, John U r baneič, Jack Fajdiga. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za pomoč v vseh ozirih ob času žalosti in za tako lepo vodstvo pogreba. Torej vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Ako smo pomotoma izpustili kako ime, prosimo da nam oprostite, ter se ravno tako lepo zahvaljujemo. Ti, preblaga in nepozabna soproga in draga mati, ki si se moraja tako naglo ločiti od nas veseli se v večni slavi za plačilo svojega zemeljskega, trpljenja. 1'rerano si nas zapustila, na drugi-boljši-svet se preselila in dom nam spremenila v hišo žalo-' sti. Edino nas tolaži za,vest in sladko upanje, da Se zopet enkrat snidemo nad zvezdami. žalujoči ostali: Joseph Komin, soprog; Mary, hči. Tukaj zapušča brata Frank Sterle in sestro Polda Pucel v Minnesoti. V starem kraju pa zapušča mater. Cleveland, Ohio, 25. marca, 1932, PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! TRE« KOSOV SET1 ZA SPREJEMNO SOBO RASTAVNI VZORCI PREVLEČENI Z NAJBOLJŠIM JACQUARD VALORJ EM $39.75 Vprašajte ju* Mr. Perušto The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. Leopold Kushlan SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez don: 513 ULMER BUILDING Zvečer od 6. do 8. em ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HEnd. 5195 Oh urediih -/.večar ua 837 E. 237th St., Euclid, O. Tel. KEnmtir« 4458 Tel. CHecry 3082 SLOVENSKA BRIVNIKA Z OOBKq POSTREŽBO F. A CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Uro pozneje se je oglasil zvonec na sprednjem delu "Kavkaza" ter klical stare in nove potnike na krov. Bilo je ob sedmih zjutraj. Kurivo je bilo že naloženo. Parnik je bil pripravljen za odhod. Potniki, ki so se vozili iz Ka-zana v Perm,, so bili že na krovu, vsak na svojem mestu. » Tedaj je Mihael Strogov opazil. da se je od| obeh časnikarjev vrnil na parnik samo Harry Blount. Ali bo Alcide Jolivet zamudil? Vprav v trenutku, ko so odvezali vrv, pa je pritekel Alcide Jolivet.' Parnik se je .bil že nekoliko' odmaknil in most je bil že potegnjen na breg. Toda Alcide Jolivet se za to ni zmenil. Lahkotno kot glumec je skočil "a parnik in padel na krov skoraj v naročje svojega tovariša. "Mislil sem že, da "Kavkaz" odrine brez Vas," je rekel presenečeni Harry Blount. "Kaj to!" je odgovoril Alcide Jolivet. "Dohitel bi Vas bil, četudi bi moral na stroške svoje sestrične najeti poseben parnik ali pa se voziti s pošto in plačati za vsako vrsto in vsakega konja po dvajset kopejk. Kaj hočete? Iz pristanišča do brzojavne postaje je daleč." "Šli ste na brzojavno postajo?" je vprašal Harry Blount in stisnil ustnice. "Da," je odgovoril Alcide Jolivet s kar najbolj ljubeznivim nasmehom. "Ali še redno posluje do Koli- vana?" "Tega ne vem. Lahko pa Vas zagotovim, da je 'v najlepšem redu zveza med Kazanom in Parizom." "Brzojavili ste . . . svoji se-, strični?" "V največji naglici." "Zvedeli ste torej ...?"' "Dovolite, dragi očka, da govorim po rusko," je odgovoril Alcide Jolivet. "Sem v resnici dober človek in nočem imeti skrivnosti pred Vami. Tatari Pod vodstvom kana Feofarja so že preko Semipalatinska in prodirajo ob reki Irtišu. To novico lahko izrabite, ako Vam je drago." Kako? Tako važne novice ni vedel Harry Blount in njegov tekmec, ki jo je najbrže izvedel od kakega kazanca, jo je takoj brzojavil v Pai'iz! Angleški dnevnik je zaostal. Harry Blount je prekrižal roke na hrbtu, šel na zadnji del parnika, se : Usedel in ni črhnil besedice. Proti deseti uri zjutraj je mlada Livonka zapustila svojo izbico in šla na krov. Mihael Strogov ji je šel naproti in ji ponudil roko. "Poglej,: sestra!" ji je dejal, kp sta prišla na sprednji del. Okolica je bila v resnici vred,-na, da si jo Človek pazljivo ogleda.' / 1 ^ "(;; i: "Kavkaz" je dospel vprav do sotočja Volge in Kame.' Ko je Preplul več kot 400 vrst po Volgi navzdol, se je tu obrnil v Ka-nio,' da prevozi po tej znameniti reki 460 vrst (490 km) navzgor. Tu sta se mešali po barvi nekoliko različni vodi obeh rek, •Kakor je v Nižnjem Novgorodu °ka izboljševala vodo Volge ob desnem bregu, tako jo je izboljševala tu ob levem bregu Kama s svojo čisto vodo. Izliv Kame je bil širok in nje- j na gozdnata bregova sta bila ' divna. Nekaj belih jader se je j zibalo- po čisti vodi, ki so jo ob- | sevali solnčni žarki. S topoli,; jelšami! in velikimi hrasti poras-! li griči so zapirali obzorje v skladni črti, ^i se je tu in tam vsled bleščeče opoldanske svetlobe izgubljala v globine neba. In, vendar se jb zdelo, da vsa tu naravna lepota ni mogla niti j trenutek- obrniti misli mlade Ivanke v drugo smer. Videla je eno samo stvar: da doseže svoj cilj! Kama je bila zanjo samoj lažja pot, da pride do njega. čudovito so se ji iskrile oči, ko je gledala proti vzhodu, kakor da bi hotela s svojim pogledom prodreti daljno obzorje. Rada je pustila roko v roki svojega spremljevalca, se obrnila k njemu in ga vprašala: "Kako daleč smo že od Moskve?" , "Devet sto vrst," je odgovoril Mihael Strogov. "Devet sto od sedem tisoč!" je vzdihnila mladenka. Bil je čas za zajtrk; naznanilo ga je nekoliko udarcev zvonca. Nadja je šla z Mihaelom Strogovim v obednico parnika. Na stranski mizi so bile pripravljene predjedi, kakor kavijar, na majhne kose zrezani slaniki, rženo žganje itd. V navadi so v vseh severnih deželah, v Rusiji, na švedskem in Norveškem, ker pospešujejo tek. Nadja se jih ni niti dotaknila. Jedla je le malo, morda zato, ker je bila revna in je imela le pičla sredstva. Mihael Strogov je mislil, da mora biti tudi on zadovoljen s tem, kar je zadostovalo njegovi spremljevalki, t. j. s "kulba-tom," neko vrsto paštete, napravljene iz rumenjakoy, z ri-žem, s stolčenim mesom, rdečim zeljem, pomešanim s kavijar-jem, in čašo čaja. Zajtrk ni bil ne dolg ne drag in prej kot v dvajsetih minutah sta Mihael Strogov in Nadja že vstala od mize in šla skupaj na krov. Usedla sta se na zadnjem delu in Nadja je brez uvoda dejala s tihim glasom, da jo je mogel slišati samo on: "Brat, hči prognančeva sem, Imenujem se Nadja Fedorovna. Moja mati je komaj pred enim mesecem umrla v Rigi in sedaj grem k svojemu očetu v Irkutsk v prognanstvo." "Tudi ^az greiw v Irkutsk," je odgovoril -Mihael Strogov, "in zame bo posebna milost iz nebes da bom mogel Nadjo Fedorovno zdravo in čilo iztočiti v roke njenega očeta." "Lepa hvala, beat," je odgovorila Nadja. Mihael Strogov je nato pri- pomnil, da ima poseben potni list za Sibirijo in da mu ruske oblasti ne bodo delale nikakih sitnosti na potu. Nadja ni vprašala dalje. V tem,, da je slučajno srečala tega preprostega in dobrega mladega moža, je videla samo sredstvo, da pride do svojega cilja. "Imela sem dovoljenje," je dejala, "da potujem v Irkutsk. Toda naredba nižnjenovgorod-skega namestnika gaje razveljavila in brez tebe, brat, ne bi mogla zapustiti mesta, kjer si me našel, in bi me bilo gotovo konec." "In sama, Nadja," je odgovoril Mihael Strogov, "sama si hotela potovati po sibrskih stepah?" "Bila jq moja dolžnost, brat." "Ali pa nisi vedela, da po po-bunjeni in od sovražnikov preplavljeni deželi skoro ni mogoče potovati?" "O tatarskem vpadu se še ni nič vedelo, ko sem zapustila Ri-go," je odgovorila mlada Livonka. "šele v Moskvi sem izvedela to novico." "In vkljub temu si potovala dalje?" "Bila je moja dolžnost." V tej besedi je odseval ves značaj pogumne mladenke. Nadja se ni nikoli obotavljala storiti to, kar je bila njena dolžnist. Potem je govorila o svojem očetu Vasiliju Fedoru. Bil je čislan zdravnik v Rigi. Uspešno je izvrševal svoj posel in je srečno živel v domačem krogu. Ko pa je vstopil v neko.inozemsko tajno društvo, je dobil povelje, da odpotuje v Irkutsk. Orožniki, ki so mu povelje dostavili, so ga brez odloga odgnali onstran meje. Vasilij Fedor je imel komaj toliko časa, da je objel svojo že tedaj zelo bolno ženo in svojo »hčer, ki je ostala brez opore. Bridko se je razjokal, ko se je poslovil od teh dveh ljubljenih bitij. Dve leti je že prebival v glavnem mestu'"vžhodiie Sibirije in tu izvrševal zdravniški poklic, toda skoraj brez vsakega zaslužka. Vkljub temu bi bil morda srečen, kolikor more biti srečen pregnanec, ako bi bil mogel ime- LUCREZIA BORI AJND BEJNIAMUNO GICLI IN "MANON " Ta velika ljubljencu opere, Lucrezia Bori in lleniamino Giijli, bosta mstopila v najbolj popularni operi "Manon," v petek 22. aprila, to je petelc večer v mestnem avditoriju v Clevclundu. Znjvtm bo nastopil tudi mladi ameriški burito-nist Laivrence Tibbett, in famozni francoski basist, Leon Iiothier. Operna sezona se odpre v.četrtek večer, 21. aprila z novo opero "Lahne," z (jlavno vlogo Lily Pons. Vstopnice za Chavasse se je nekako raztreseno poigraval s svojim pastirskim križcem ter dejal-"Kaj nam je tedaj storiti?" "Vsekakor, bi vas prosil, prevzvišeni, da mi čim natančneje popišete okolnosti, ki so v Mri znane." "Menim, da \;am lahko še bolje postrežem, namreč z zapisnikom. Z očetom prijorjem in sub-prijorjem smo takoj uvedli pr.e-iskayQ ter, zapisali vsakršno iz-javp, tikajoče se početja bratov, predno so izginili." Opat se je na te besede odstranil za trenutek ter pozval brata-laika, ki je pospremil Gilmartina v samostansko sprejemnico. "Brat," je . zapovedal, "pojdi v celico k očetu prijorju ter ga naprosi za listine, katere sva brala zjutraj." Okren.il se je nato k detektivu: "Ne vem sicer, Če docela zapopa-date delikatnost zadeve, vendar —-"' "Menim, da, prevzvišeni —," je uljudno prekinil Gilmartin. "Katoličan sem namreč in tudi precej natanko poznam cerkve ne ustanove." "Vrlo dobro, tedaj! Gotovo uvidevate, v kakem položaju se nahajamo. Morebiti da so nas bratje na tak neobičajen način zapustili .svojevoljno. Ako je temu tako, tedaj bi s preiskava-njem vsekakor vzbudili v svetu kaj Čudne govorice -r- in priznavam, da, bi nam bile j ako neprijetne —, ker sem prepričan, da žive v dvajsetem stoletju še ljudje, ki mislijo, da mora vsakdo iz samostana uteči le preko zidu, mesto da mirno odide pri glavnih vratih. Zopet pa, "je nadaljeval opat, "ne smem prezreti mož-nosti — čeravno to skoro osebno, izključujem —, da so se odpravili. bratje-laiki na kako posebno eskapado, ki bi vsekakor naši samostan in celo red diskre-ditirala, Gotovo se tudi najdejo ljudje, ki vržejo vsled pregrehe kakega) meniha blato na cel red. V tem slučaju bi vsekakor rad našel brate, da jih javno izklju čimo iz svoje srede. Tretja možnost je, da se je zgodil nad njimi kak zločin, kar bii seveda spadalo v področje oblasti. Izjaviti moram, da si nikakor ne morem misliti vzroka, zakaj bi se jim storilo kako zlo, bodisi posamič ali kolektivno. Zelo sem razburjen in v skrbeh in ravno razmi-sljevanje o tej tretji možnosti, me je napotilo, da sem se zaupal gospodu Brisnley-Sealeju. Kakor ste se lahko prepričali, sem tujec In ne poznam običajev angleških oblasti." , Gilmartin je le ,od časa do časa, prikimal v.znak odobravanja opatovih zaključkov. Tedaj pa je dejal: "Prevzvišeni — pripravljen sem vam pomagati — da, v resnici, ukazano mi je tako — pa najsi bodo vzroki izginotja kakršnikoli. Skoro da bi mislil, da je tretji —" Umolknil je, ker je opat dvignil roko. Vstopil je namreč brat-laik z velikim zavitkom papirjev ter jih izročil opatu. Baš ta trenutek je zadonel glas težkega zvona. Brat-laik se je molče priklonil ter odstranil. Tudi opat je vstal ter izročil zavitek Gilmartinu. "Moram vas zapustiti, ker imamo nocoj večernice. Vsekakor ostanete pri nas. Očetu-gostitelju sem že naročil, naj pripravi sobo za vas. Gotovo je tam že zakurjeno in tudi pisalne mize ne boste pogrešali." "Nisem nameraval —je skušal ugovarjati Gilmartin. "Kasneje, gospod inšpektor," ga je prekinil opat, "ako se vam bo zdelo umestneje, da bi stanovali drugje, ne bom ugovarjal — za sedaj pa vas moram prositi, da ostanete naš gost. Nihče — niti oče prijor — ne ve, da sem vas jaz pozval semkaj. Vsled tega tudi nihče ne ve, kdo ste." "Hvala vam, prevzvišeni! Vsekakor pa moram na kolodvor po svojo prtljago. Ko se vrnem pre-čitam spise, ki ste mi jih izrO' čili." "Po prtljago pošljemo kakega brata-laika. Le oddajte listek očetu-gostitelju. Večerjali bomo čez uro. Pa pridite, izročim vas očetu-gostitelju, ki bo skrbel za vas." " V klavzuri so srečali meniha, ki se je mirno sprehajal po hodniku." Na znamenje opata se je približal. "To je Don Massey," naš oče-gcstitelj, je dejal opat smehljaje se, "in zdi se mi, cla vaš rojak, gospod Gilmartin. Izvolite pokazati gospodu Gilmartinu sobo, oče Massey — a pozneje pridite k molitvi." Oče Massey, ki je bil enako krepko postave kakor Gilmartin sam, je podal gostu roko ter ga odvedel po stopnicah v sobo, v kateri je bilo prijetno zakurjeno. "Tu je tvoja celica, sinko," je dejal zvito. "Malo gorje je tu nego v moji, pa saj1 si si izvolil lonce polne mesa, mesto da bi nadaljeval z bogoslovnimi študijami." Gilmartin je obstal in pogledal meniha. "Menda me, vi, oče, poznate, a jaz se vas ne spominjam." A Oče gostitelj se je prijazno na-smehljal: "Nikakor nisem mislil, da me spoznaš, a jaz sem te, čim je oče opat imenoval tvoje ime. Bil sem nafti reč posvečen v masnika, ko si ti končal prvo leto novici jata" "Mar v Maynoothu?" "I, kje neki pa! — Sedaj pa moram iti. Prišel bom po vas pred večerjo — a da ne pozabim, kje je vaša prtljaga? Na kole-, dvoru ? Gilmartin. je prikimal ter mu izročil prtljažni listek, čim se je oče Massey odstranil, je Gilmartin sedel k peči ter začel či-tati listine, ki mu jih je izročil opat. Vsebovale pa niso nobenega važnejšega podatka, ki bi ga ne bil že župnik sporočil podko-misarju Rocheju. Povdarjeno je bilo le dejstvo, da sta vsaj dva brata, ki sta izginila, imela na vado izprehajati se ob večerih po samostanskih vrtovih, čim je Gilmartin končal s čitanjem, je sklenil, da si mora vrtove takoj ogledati. Vendar je takoj uvidel, da tega ne bo mogel danes, ker se je že začelo temniti. Vrnil se je tedaj k listinam." "Prava pravcata vojaška preiskava," se je nasmehnil. "Stavim, da je opat nekdaj služil v armadi." Baš ta trenutek se je zopet oglasil veliki zvon. "Najbrže večer- ja. V resnici sem tudi lačen!" še ni pospravil listin, ko je že potrkal na vrata oče-gostitel j. "Mislim," je dejal prečastiti, medtem, ko si je Gilmartin pred zrcalom, vihal brke, "da ste prišli radi izginotja naših bratov-laikov. Zdi se mi tudi, da so mi dejali, da ste jako ugleden policijski uradnik." "Preveč veste, oče Massey" se je smejal Gilmartin; "Oče opat mi je baš prej zatrdil, da nihče tu ne ve, kdo sem." "O, oprostite! Razumem! Tajnost tedaj?," je vzkliknil oče Massey. "Bodite prepričani, da tega nihče ne izve iz mojih ust. — Ali ste gotovi?" „ Gilmartin je prikimal ter sle- „„ ' dil menihu v obednico. Tu so menihi stali s prekrižanimi rokami, čimi pa je oče-gostitelj pospremil gosta k mizi, so odmo-lili zahvalo ter posedli za mize. Gilmartin je s svojega sedeža lahko opazoval vse Opat je sedel na vzvišenem prostoru sam zase. Miza za goste je bila tik opatove. Pri stenah je sedelo kakih trideset očetov-benedik-tincev, a na drugem koncu sobane pa kakih dvanajst novincev. Da so to novinci, se je Gilmartin prepričal, ker so nosili škapulirje, ki so segali le do kolen. V sredini sobane pa so sedeli pri mizi bratje-laiki, ki so bili oblečeni v rjave kute. Stregla sta, pri mizah vsem dva brata, ki sta imela preko črne obleke, še bele predpasnike. Gilmartin je zapazil, da je bila njegova večerja bolj obila in finejša nego ona, ki so jo dobili samo-stanci. In tudi oče gostitelj je sam vstal izza mize, da je gostu postregel. Samostanci so pili med obedom vodo. Gilmartinu pa so postregli z vinom. Gilmartin je le napol poslušal očeta, ki je med obedom glasno molil, zato pa je posvetil ves čas, da čim natančneje prouči obraze samostancev. Prišel je do sklepa, da so kaj 'različnih narodnosti. čim je bil obed končan in so menihi odpeli običajne molitve, je Gilmartin takoj sledil opatu iz o bed nice. Za njima so šli tudi drugi. Don Chavasse je odvedel Gilmartina v klavzuro ter vprašal: "Ali ste prečrtali listine?" "Da," je odvrnil Gilmartin. "Vendar pa nisem mogel najti nikakih novih okolnosti. Uporabil bi rad priliko, da vam stavim par, vprašanj." "Izprehajajva se tod i," je predlagal opat. "Vprašajte me karkoli. Ako vam lahko dam pojasnila, sem vam drage volje na razpolago. In če ne bova končala d6 ure rnolka, se ne bom obotavljal kršiti samostanskega "Predvsem bi vas prosil," je dejal Irec, "da pogledate tole." Pri tem je Gilmartin izvlekel iz žepa fotografijo ter jo dal opatu. "In ?" vpraša opat. "Prevzvišeni, tedaj ne poznate osebe na sliki?" "Ne. Zdi se mi, da je obfaz mrtveca, vendar pa ga jaz ne poznam." (Dalje prihodnjič) Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmor-ske parnike; POŠILJA denar v staro domovino tpčno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. POSLUŽITE SE 1»EGA SLOVENSKEGA PODJETJA A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg.,— Main 8OSS Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J Udobnost bolnikov je gotovo v prvi vrsti vsakemu v mislih, kadar se pokliče za invalidni voz. V tem oziru po" mi storili vse v naši moči, da smo napravili naš invalidni voz kar naj udobnejši. Najsi smo poklicani v vsak okraj mesta ali predmestja, naše cene so tako nizke kot vsake druge. AUGUST F. SVETE K FUNERAL DIRECTOR 478 EAST 152 ti2 ST. KFnmore 20I6 Naznanilo in Zahvala Potrtega srca v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, žalostno vest, da je po mukapolni boležni, previdena z svetimi zakramenti za umirajoče v Bogu za vedno zaspala naša ljubljena soproga, hči, mati in sestra Antonija Jerele ROJENA KRAJšEK Rojena je bila dne 10. decembra leta 1885. v Moravski gori, Sv. Križ pri Litiji. Poleg tukaj žalujoče družine zapušča v stari domovini mater, sestro in dva brata. V Ameriki pa enega brata in sestro. Umrla je 10. marca ob 9 uri zvečer, ter bila pokopana po cerkvenem obredu, dne 14. marca ob 10 uri dopoldne na pokopališče Sv. Pavla. Pokojnica je bila članica društva "Maccabees Col-linwcod Hive št. 283," društva "Blejsko jezero št. 27 S. D. Ž." in "Slovenske ženske Zveze, podružnica št. 10. "V Ameriki je bivala 22. let. V dožnost si štejemo na temu mestu se najlepša zahvaliti obilnim darovalcem cvetja, ki so ga položili na lnrtvaški oder rajne, ter stettl flbkazali veliko sočutje ob bridki izgubi nenadomestljivega bitja. Izraz iskrene zahvale naj prejmejo za poklonjene vence sledeča društva, družine in posamezniki: Društva: Maccabees Collin-wood Hive št. 283, Blejsko ježero št. 27 S. D. Z. in Slovenska ženska Zveza podružnica št. 10. Družine: Urban Praznik;, Anton Krajšek, Anton Praznik, Vinko Peskar, Joseph Ulle, John Omer-za, Anton Kolenc, Frank Marinčič, Joseph Hribar, Anton Kordon, Frank Božič, Andrej Možina, Agnes Beck, Frank Jelerčič, John Struna in Rudolf Orel. Posamezniki: Mr. in Mrs. C. G. Podjed, Mr. Anton IJerak in Mr. in Mrs. Joseph Miklavčič. Naš izraz najlepše zahvale naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo brale po pokojnici po raznih cerkvah. Prijateljski darovi namenjeni za dušo rajne so nam bili v dokaz, kako je bila pokojnica, priljubljena in visoko cenjena. Obilni darovi so nam bili ob času bridke izgube v veliko tolažbo in sočutje. Našo zahvalo naj prejmejo sledeče družine in posamezniki: Družine: John Struna, Anton Krištof, Frank Kovačič, Mrs. Trentel, Louis šuštar, Ernest Vodnik, John Lukanc, Anton Kordon, Jos. Hribar, Blaž Pirnat in Mr. D'Amato. Posamezniki: Mr. Frank Hren, Mr. Peter Bukovnik, Mr. Anton Beck, Mr. in Mrs. Joseph Vene, Mr. Joseph Brunna, Mrs. Mary Urbas, Mr. John Beck, Mrs. Emalija Podjed, Mr. in Mrs. Joseph Mertel, Mr. in Mrs. Louis Gliha, Miss Louise Možina, Mr. in Mrs. Frank Ulle, Mr., Anton Tomle, Mr. Anton Mastek, Mrs. Josephine živoder, Mrs. Frances Modec, Mr. in Mrs. Ladiha, Mr. Louis štrukel, Mr. George Turek, Mrs. Mary Bukovnik, Mrs. Vera Champa, The Richman Girls Coat Shop No. 2. in The Richman Girls Vest Shop No. 2. i Našo zahvalo naj v veliki hvaležnosti prejme Mrs. Marija Praznik za izdatno veliko in brezplačno pomoč v hiši žalosti ob težkih dnevih nenadomestljive izgube. Dolžnost nas veže; da se iskreno zahvalimo Rev. M. Šlajetu za opravljene cerkvene obrede in pogrebnemu zavodu August F. Svetku za lepo urejen pogreb in vso postrežbo. V globoki hvaležnosti naj bo na tem mestu izrečena najlepša hvala vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago in vsem tistim, ki so rajno prišli kropiti, ter jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno iskrena hvala vsem za vse, ki so nam kaj dobrega storili in nas tolažili ob času žalostnih dni v hiši. Nepozabna žena, naša dobra in nenadomestljiva mama, odšla si od nas v prezgodnji grob, kjer te krije tuja zemlja. Pustila si nas v solzah tavati za Tvojimi spomini. Naše stopinje iščejo Tvoje dobro srce — in mi Tvoji otročiči iščemo Tvoje sence. Komaj smo pričeli spoznavati, kaj si nam bila, — že smo občutili, gorje — in zgubili to, kar smo na svetu najbolj ljubili. Naša srca so polna žalosti in tuge. Draga žena in ljubljena mamica, kličemo Ti ob svežem prezgodnjem grobu: Spavaj spanje pravičnega in mati zemlja naj Ti bo lahka odeja do svidenja nad zvezdami. žalujoči ostali IGNACIJ JERELE, soprog; ANTONIJA, hčerka; ALBERT in JIM, sinova. Cleveland, Ohio, 25. marca, 1932. ''MM,- 010253485348480001020101020101020102015348489101010100000201010002020000022300000101 5555555555555558555555