Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vala naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA S Telephone: CHelsea 3-1242 lisi slovenskih delavcev v AmerikL t64h. 1940 al the Port Office s* New V«*. N. under Art of Ceogreee ef Mwch 3rd, 187». u viee rot ha bah dobivati C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na svoj dom (iiiimm mm aeieU te pieirthiil i h Čitmjte, Icar Vas »animi VI No. 166 — Stev. 166 NEW YORK, MONDAY, AUGUST 25, 1941 — PONEDELJEK, 25. AVGUSTA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. HRVATJE VABIJO LAHE Po sporazumu bo Italija vzdrževala red ha Hrvatskem Kakor pravi neko poročilo iz Rima, je bil v Zagrebu med zastopniki "samostojne" Hrvatske in Italije podpisan sporazum, ki ima za cilj vojaško zavarovanje Jadrana in vzdrževati mir in red v krajih 4'za Jadranom". Li*t * * Giomale d'Italia" pravi, da je bil sklenjen sporazum, %ko je Italija obvestila Hrvatsko, da je treba poostriti vojaško kontrolo v pokrajini od Reke do Črnegore. Kot pravi laški uradni list, bo Hrvatska postavila v Dalmaciji svojega komisarja, katerega bo moral ubogati vsak uradnik v deželi. Komisar bo imel svoj urad v glavnem stanu laškega poveljnika 2. armade. V vseh zadevah glede javnega reda in varnosti bo moral komisar poslušati povelja ita-Jjanskega vojaškega poveljni- ka, tako da bo javni red v popolnem soglasju z vojaškimi odredbami in željami laškega vojaškega poveljnika. Železnica od Reke do Splita ter vse brzojavne in telefonske zveze bodo pod oblastjo krškega vojaškega poveljstva. "Tako sodelovanje", pravi poročilo v listu 44La Tribuna", 4 4 bo najboljše jamstvo za neodvisnost in teritorijalno nedotakljivost ''neodvisne" Hr-vu t*ke. Poglavnik dr. Ante Pavelič je razglasil, da je njegova dežela zelo srečna, da nudi vso potrebno pomoč, da brani svoje interese in obenem interese kraljevine Italije. Iz Zagreba prihaja poročilo, ki pravi, da je bilo usmrčenih več komunistov in drugih teroristov, ki so kalili mir na Hrvatskem. Rusi napadajo pri Gomelu Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da so Rusi pričeli s protinapadi na osrednji fronti pri Gomelu in da boji potekajo po načrtu. Nemci severno in juino od Gomela ▼ {"FttkTnt; Po radio in časopisju Dalje proti severu — v bližini iS m o len ska — so Rusi vrgli nazaj močno nemško mehanizirano armado. Rusi »o pričeli svojo veliko ofenzivo iz Solo veva okoli Sniolenska proti jugu. S tem hočejo Rifci očividuo olajšati nemški pritisk proti Dnjepru. Na južni fronti se bije vroč boj za Odeso. Kot pravi neko rusko poročilo, je bilo včeraj pn Odesi ubitih najmanj 25,000 Nemcev. ('etudi »o ruska poročila o bojih okoli Gomela in Srnolen-ska zelo kratka, vendar je jasno, da so v teku veliki boji, v katerih imajo Nemci zelo velike izgube. Na nekem kraju fronte blizu Smolenska je bila uničena cela nemška divizija. Nedaleč od tega kraja so Rusi obkolili močan sovražni oddelek ter vje-ii več tisoč vojakov, med njimi tudi dva generala. V okolici Gomela so boji v teku že od četrtka, ko je general 1 A. Konev pričel ofenzivo. Kentaldi vojvoda pri Rooseveltu Kentski vojvoda, najmlajši brat angleškega kralja Jurija, je obiskal predsednika Roosevelta na njegovem domu v Hyde Park, N. V. Včeraj se je predsednik v spremstvu Kentskega vojvode vrnil v Washington. Predsednik je včeraj tudi podpisal jK>sebno odredbo, po kateri bodo inozemski kapitani mogli poveljevati ameriškim pamikom, ki jih je ameriška vlada zaplenila. Francozi «o se pričeli upirati Navzlic strogim odredbam notranjega ministra Pierra Pu-cheau, Francozi povzročajo Nemi-em kakoi^nokli škodo, kadarkoli se jim liudi priložnost. Včeraj se je razbil nek avtomobil, v katerem so se vozili Nemci, v Puteauxu blizu P«riza, ko je zavozil v močno železno vrv, ki je 'bila raztegnjena čez cesto. Več Nemcev je bilo poškodovanih. TROCKUEVA VDOVA ZA SOVJETE Ozadje atentata na svoj eoasnega boljševiškega voditelja se vedno ni »pojasnjeno. Pred letom dni je bil vpri- *- zorjen v bližini glavnega me- J na, je je Jacques Mornard, ki sta Mehike atentat na v iz-j je še vedno za|prt v Mexico frnanstvu živečega Trockega, Citv usmrtil njenega moža po kateri je bil zaČasa Lenina, Stalinovem naročilu. Mornarica prevzela ladjedelnico Predsednik bo pooblastil mornariškega tajnika, prevzeti podjetje' pri katerem savkajo delavci že izza 7. avgusta. — Stavkar ji so s tem povsem zadovoljni, zahtevajo pa svoje pravice. Iz krvavega Harlan okraja Tekom hudega streljanja sta bila , tismrčena dva majnerja. •— Oblasti priznavajo, da je zavladal izredno kritičnega položaja. V znanem Harlan okraju v državi Kentucky, ki je po vsej pravici zaslužil ime "krvavi Predsednik Roosevelt je na-| j ročil mornariškemu tajniku |>ozval vse zvesta državljane v Knoxu prevzeti in obratovati vojni industriji, |taj dajo pred-ladjedelirioo Federal Ship- j nost potrebam naroda, da bo building and Drydock Compa-' za jamčen nadaljni obstoj vla-ny v Kearny, N. J. Dne 7. a v- dnemu sistemu, ki omogoča gusta je v ladjedelnici za stavkalo 17 tisoč delavcev. V Beli hiši so mnenja, da privatno podjetništvo. Koncem prejšnjega tedna sta se L. H. Korndorff, pred-stavka resuo ogroža gradnjo tednik Federal Shipbuilding ladij, ki so za deželno obrani- and Drvdock Co., in John bo bistvenega pomena. Ladjedelnica, ki ima 493 milijonov Green, voditelj CIO delavcev, spet dve uri posvetovala, pa objavi predsednikovega izvršilnega povelja: ;— Predsednik je izvršil svojo dolžnost. Zdaj je konec vseh pogajanj in prerekanj. Dmge-a nam ne kaže kot vrniti se na delo in začeti gnaditi ladje. Governer je zato prosil zvezno vlado za odgoditev, ker spada po njegovem mnenju zadeva stake stavke v področje državnih, ne pa zveznih oblasti. Delavske vesti: V Detrotitu so v prejšnjo sredo zjutraj kar iznenada za-štrajkali uslužbenci cestne železnice in vozniki busov. Mno- jim bo sporočeno, kdaj se i-inajo vrniti. To je tekom sedanje vojne sovjetski vojni komisar, pozneje je pa spri z boljševi-škimi voditelji, pobegnil iz Rusije ter postal neizprosen sovražnik Josepha Stalina. Ob obletnici njegove tragične smrti je rekla njegova vdova : — Kar je storil Stalin mojemu možu, je stranskega pomena. Zdaj je naloga vsega civiliziranega sveta braniti do toadnje kaplje krvi Sovjeteko Rusijo ter rešiti človeštvo pred barbarstvom Adolf a Hitlerja. Vdova je iS« vedno prepriča- _ Mornard to odločno taji. —» Trocki in jaz sva bila velika prijatelja, — pravi, — toda tistega dne sva se nekaj sprla in sam ne vem, čemu sem ga usmrtil. iMehiške oblasti so prepričane, da so bili vzroki atentata dosti globlji in da Mornard se marsikaj prikriva, iZadevo preiskuje poseibno kriminalno sodišče pod predsedstvom sodnika Manuela Rivera Vaz-queza. eije, je obljubil mornariškemu departmentu sodelovanje delavstva, v povračilo za to sodelovanje je pa zahteval tudi zajamčenje delavskih pnavic, nega pogajanja. predvsem pa pravico Kolektivnega pogajanja. Mornariški department ni hotel razpravljati o tej zahtevi, pač bo pa stvar prepustil admiralu Bowenu, ki bo danes prevzel lad jelen ieo. Xewjerseyski governer C. Edison, ki je nedavno prosil vlado, naj odgodi prevzetje ladjedelnice v Kearny in naj da državnim oblastim priliko u-ravneti stavko, je izjavil po niso na delo. Stavko je povzročil spor med Ameriško delavsko federacijo in CIO. Obe organizaciji zatrjrajeta, da zastope|a večino uslužbencev. V New Haven, Conn., je izbruhnila stavka pri New Haven Clock Co., ki ima v normalnem času zaposlenih 1700 delavcev. Tovarna ima mnogo vladnih naročil. vladnih naročil, bo začela da- se nista mogla niti glede ene ne« zopet obratovati. I točke ■sporazumeti. Mornariški krc organiza-čaju je bila povzročila zastoj stavka CIO delavcev. V Kearny, N. J., so dne 7. a vgusta'zjutraj zastavkali dela vej, člani CIO 44 Industrial Union of Marine and Shipbuilding Workers.*' Vodstvo družbe namreč ni hotelo sprejeti priporočila obrambnega posredovalnega urada, da morajo delavci, ki se pridružijo uniji, ^ostati tudi vbodoče dobri unijski člani, v nasprotnem stučajn naj bodo pa odpuščeni. Predsednikova odredba 'je vsebovana v dolgem izvršilnem povelju, kateremu je dodano še naslednje pojasnilo: ■ — Predsednik je danes (v soboto) podpisal izvršilno povelje, s katerim pooblašča mornariškega tajnika, naj prevzame in obratuje ladjedelnico Federal Shipbuilding and Dry dock Company. «■— P*edzgodovina slučaja je v izvršilnem povelju natančno obrazložena. — Z ozirom na narodno nujnost ogroža stavka ladij, ki so bistvene važnosti za obrambo dežele. — Upati je, da bo obratovanje v-r ponedeljek obnovljeno. Ladjedelnica bo vrnjena privatnim lastnikom, kakorhi-tri se bo izkazalo, da odgovarja predpisom deželne obrambe. Mornariški tajnik ima skrbeti, da bo zadoščeno vsem določbam, vsebovanih v pogodbah, ki jih je sklenila družba z vlado Združenih držav. Dykptra je dobival dvojno plačo Okrajmi sodnik Hoppman v Madison, "Wis., je razsodil, da Clarence A. Dvkstra ni bil u-pravičen do dvojne plače, ki jo je dobival od novembra 1. 1940 do marca 1941 kot administrator narodne obrambne službe in kot vseučiliški profesor na "VViscbnski univerzi. Postava namreč določa, ' da ne sme bifi nihče istočasno plačan od zvezne in državne vlade. ' Harlan'', zopet ni miru. Premogarji so člani dveh organizacij in sicer United Mine Workers (CIO) ter Progressive Mine Workers (AFL) Unrji se že dolgo pričkata za prvenstvo. Nemiri so se začeli prejšnjo sredo v bližini Benham premogovnika, ki je last International Harvester Company. Neznanci so streljali na dva majnerja iz zasede ter ju precej nevarno ranili. V Benham je bilo takoj poslanih osemnajst državnih policistov, ki bodo pa kmalu morali dobiti znatno ojačenja. Državni industrijalni komisar Burrow, ki je že nekaj dni v Harlan okraju, je sporočil, da so začeli v četrtek dopoldne obstreljevati majnerji kompa-nijski urad. Oddanih je bilo nad 150 strelov. Pri tem je bil usmrčen 30 letni majner James Wood. V četrtek popoldne se je streljanje ponovilo. Prejcejš-n je'število oseb je bilo ranjenih, majner Tom Eldrige pa tako težko, da je podlegel poškodbam. Državni in kompanijski u-radniki so mnenja, da je položaj nevzdržen. Brenham premogovnik so pred petimi leti organizirali Progressive Mine Workers, člani Ameriške delavske federacije. CIO United Mine Workers so začeli pozneje za-t rja vati, da imajo med majnerji večino in so zahtevali, volitve v svrho dognanja, kdo ima pravico zastopati premoga rje pri kolektivnih pogajanjih. Pri volitvah so zmagali Progressive Mine Workers in sicer s pičlo večino 20 glasov. CIO unija je zatrjevala, da se volitve niso pravilno vršile ter je poverilo zadevo razsodišču, ki je pa potrdilo izid volitev. AFL KONVENCIJA ZA POMOČ RUSIJI Na konvenciji newyorske državne Delavske federacije je bil oddan en sam glas proti tozadevni resoluciji. — Konvencija je odobrila osem Rooseveltovih točk. 78. Ptedsednik se v izvršilnem povelju sklicuje na dejstvo, da je dne 27. maja proglasil neo-mejpo narodno njuno« t ter , ..v,., letna konvencija newvor-__ _A:.ške državne Delavske federacije v Syracuse, N. Y., je sprejela resolucijo naj Združene države takoj izdatno pomagajo Veliki Britaniji, Rusiji iti Kitajski v njihovem jui^aškim. boju proti nacizmu in fašizmu. Proti resoluciji je bil oddan en sam glas. Proti je glasoval H. B. 0"Connell, predsednik Centralnega delavskega odbora mesta Rochestra. O'Connell je tekom debate poudarjal, da ni med diktaturami noben razlike, dočim je o^ značil Thomas J. Lyons, predsednik državne strokovne zveze, podporo •sovjetom kot nekaj absolutno potrebnega ter da je vsak dan ruskega odpora velik pri.>pevek k rešitvi demokracije. Konvencija je tudi odobrila osem točk programa, ki ga je sestavil Roosevelt obenem z an gleškim ministrskim predsednikom ter predlaga k programu še deveto točko — naj ima pri mirovnih pogajanjih delavstvo pravico soodločevati glede delavskih pogojev. Za preprečenje krize po sedanji vojni priporoča konven-'cija obširen program javnih gradb, pri katerih bodo dobili delo ljudje, ki jih vojna industrija ne bo več potrebovala. RESNO POMANJKANJE GAZOLINA Vsekakor bo treba uvesti radikalnejše odredbe, kajti zaloge gazolina izelo omejena, a takratni tipj strojnic pretežki, tako da jih lrtala niso mogla vzeti s se-br>j. ' streljanja in streljanje brez zastoja; c) povečanje brzine stre- ljanja. Istočasno s^o že izboljševali nosilce orožja pa javile so se gibtiivt vrteče sc turete, 'ki so nudile l'niožiiest streljanja v ve smeri. Značaj in važnost zračne boi^bč stii zabt&vala (ufctvaritfev specialnih bort*. ji & letal z večjo. ihočnojšb fn z bo: jšo oborožitvijo. Tem nt vi m 'oWern naj bi bilo onfogrčeno v zračni borbi doseči absolutno premoč nad sovražnimi bomlbniki in z Jo a-ktivnimi izvidniki. Na koncu 1. 1914 so"se ti aeroplani že pojavili v večfem številu, v začetku leta J915 pa se je začela prava tekma v brzini in oborožitvi, ki se je nsdaljvala do konca svetovne vojne. . 1 "Lovski aeroplani so se formirali v speci ahu.'. borbene es-kadrile. Da je bilo mogoče doseči večjo brzino, je bi To treba zmanjšati obremenitev, kar pa tye bilo doseženo z redukcijo posadke od dveh na encjga samega člana. Tako se je pojavil lovski enosed. Problem streljanja pri teb letalih je bil sprva rešen tako, da je bila -trojnica postavljena na zgornje krilo in je torej delovala izven prcpc-lerjevoga rotacijskega kroga in kasneje ob ko*ci leta 1913, UurišftA KUHARICA NejnocejS« zUirkn navodil z a Knhinjo * ir dom. Cetia 50c ?(ere«ite prt: KNJIGARNI S t O V E>N l C PUBLISHING COMPANY W7^ ...-iii ____ Peter Požarna bramba. bo! , na še vedno za silo služila svo-' jemu namenu. Včasi se jim je res posrečilo tudi kakšen ogenj pogasiti, o iNa konci leta 1914 so bile te;Pa jo bila strojnica Že vgrajena tehnične tež k oče in ovire že obvladane z naglim, napredkom v konstrukciji letal in z uvedbo lažiih tipov strojnic, katerih količina municijc pa je bila o-mojna. Brzina streljanja teb prvih aeroplaroskib strojnic je znašala 350 do 400 strelov v ma-nuti. iPogoji zračne borbe so zahtevali izboljšanje in izpolnitev teira orožja v treh glav nib v trup, ati pa nanj postavljena in je streljala skozi propelerje-vo rotacijo, kar se j?: vifcilo s pomočjo takonivenovaiiega sin-hroniizatorja .ki j^ dopuščal strel le .v določenih časovnih razmakih, to je takrat- ko je bil propelerjev krak od strojnič-nega u-tja toliko odklonjen, da ni bilo nevarnosti, da bi ga projekti mogel poškodovati ali pa ga celo niccbiti. Pilot y:-viziral dalje so postale večje, ker je povečala začetna bizina pro jektila. Tudi točnost streljanja in zadevanje je bila znatno zviišana. Tvorite ofenzive letalske teo-j ije, italijanski general Giulia Danliet, je zamislil svojo "zračno križarko," ki naj bi bila s svojo siino oborožitvijo abso-j lutno zaščitena preoZarnc hrambe, F>ac so |>a od- ( slave' iu hvale vs'em junaškfm vračan od prebivalcev nevar-, j>ožjfrniin branlbovcem od na nost Ogiija prostovoljni gašfl-'čeluika do trobentača, ci, delavci, trgovci |ii obrtniki, i Disciplina v drustvu' Je bila organiziraut v društvo, ki 'je Stroga! Kdor sd lA idefežil ga-iijfielo* svoj dfotn, briz^alno, o- sil^ke vaje, je rnoi-al plačati r r>retiio in sploh vse, kar je ga- društveno blagajno kvoder ; silcu potrebno. j kdor ni prišel ognja gasit, je Od občine niso zahtevali no- moral plačati dolar, bene plače, ptič so jAt ob lepih j Vsako poletje so priredili ga-nedljskih pojioldneh zablokira- silci dva piknifea', vsako žimo ^'jli s staro brizgal no najbolj pa dve veselici, ki sta bili iz-prometno cesto in kolektali od vrstno obiskani. Pijače je bilo aVtoinobilistov z^i novo briz- kot vode v mestnem hid rant u, gal no. Vsak je rad dal dajiii določenem za gašenji, ali kvoder, samo da so ga spu- Nekega lepega dne je bila stili mimo. Tako jim je kaj kmalu narasla bagajna na par tisoč dolarjev,. dočipj je.slara brizgal- Prvi OGLAŠUJTE y "GLAS NABSRA IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS? V teta kritičnih tesib ie rukmo čiUtelju dne v nib vesti potreben tM priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite p fee danes! Velikost Stt z MH lačev 48 TeiUUli strani; 82 banranlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držat in zastav vodilnih dr- \ žav; 40 svetovnih sUk popolnoma o-ana(*enlb; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaše Celi svet to tudi: RAZDELITEV POUSKE MEO NEMČIJO IN RUŠIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PJUJCLJTJČITEV CEHOSLOVA- fiKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA smereh: a) zmanjšanje nje-oveJCl1 J ? pomočjo preproste ciljne te/e in povečan ie množine mu-ln?Prav(/ Prav tako- M ^ rikrije; b) povečanje sigurnosti^ ^opa del v smeri svoje podol-jsne osi to se pravi s "celim, letalom. Že t začetku k.ta 1916 so začeli lovske ateaplane oborože-y a ti z l>orožena že š tremi štrojnrčami': vse te strojnice eo b ile puškinega kalibra 7.0 do 7.8 nilm in j: zna5alo število strelov v minuti 000 do 700. Način ctborcžitve bo i nib letal - ! , -« . - - • po svetovni vojni se ni^preme- nil, vsaj (bistveno ne. toda oro-' ž je ^e je postopoma izboljševalo iri izpolnjevalo, prav tako pa tudi na«čin njeisrovepn uporabljanja. Brzina streljanja je bi-la povedana do 1800 strelov v minuti. Pojavile so se strojnice vitjih kalibrov od 8, 11 do 13 mfnt Število orožja na vsakem aeroiplano se je zvišalo na 5 do 8 strojnic in na 1 ali 2 aero-planska topa kalibra 20 do 22 m)mf. Izboljšane in i^potlnjeaie so bile ciljne in merilne (priprave, prav tako pa tudi specialni nosilci za orbzje. Borbene raz- p a prosAovoljba požarna brkmba uradno razpuščona. V mestece se je preselilo več tovarn, ki se jim ni zdela prostovoljna požarna bramba dovolj zanesljiva. Kratkomalo, prostovoljci so nadomoBttfi iz-'vežbani ift izšolani profesijo-nalni gasilci. , To je bil straseii udarce za v 'e t e ir a napadajo v glavnem cilje v zra-kir, to je letala in balone; rmnne vojšČake gi pa so idol oceni za nisSki na-1 Florjana. Potrti so hodili na- vi •»'• i "/\4yi>na* in Sft-fft l-imeri na-praj, pri teh letalih v voeini slučajev n« oipazimo, kajti čelni napad je zaradi velikih 'brzin modernih vojnih letal skoraj o-nemogočen, bcin(l>niki sami pa ze!o redko napadajo druga letala v zraku. Za "ognjeni napad" ,to je napad v strojnicami, in topovi, so predvideni speteialni lovski žena V množini iz^trel^nih pro-' Kedavno je izbruhnil. požar jcktilov v neki.-časovni enoti j v ogromnifi skladiščih postaje na primer v 1 sekundi. To je j Erie Železnice v Jersey City, mogoče do-seči s povečanjem Gasilo je par tišoč profesi- jonalnih ognjegascev iz New Yorka in iz raznih newjerse^*-1 škili mest. Baje že dolgo let nI bilo takega požara. Nad tridc- števiea orožja na eni -trani in s povečanjem kMibi a to^ga orožja na drugi strani. Razne države j^o to vprašanje različno resile. Tako je jia prniier čina ang!cskHi lovskih enose-dev oborožena -z 8 strojnicami, ki so (postavljeno v krila. Tak iprimcr dborbžitvc -o znana lov-rika letala ^Pitfire" in "FCuri-cane'*. Prlnl nedavnim smoči-tali, da so Angleži letfllo "ttbr-r ion ne" s]>et izbol>ali in izpet polni'i ter ga oborožili celo 12 strojnicami, kar je doslej edini primer take močne oboro-1 žit ve lor^ke^a aeroplana. ITak razportsd orožja dovoljuje večjo brzino streljanja, ker streljanje v tem slučaju ni za-visno od trenutnega števila obratov motorja, kot na primer pri s inlironic^i ranili strojnici h. Bizina streljanja trcjnice j navadnim kalibrom 7.8 mm se je povečala do 2000 .strelov v eni minuti. Z drugimi besedami: sila ognjii je izražena > številom »266 strelov v 1 sekundi po sledečem računu r 8 strojnic da 166,000 strelov -v minuti. Vseli 8 strojnic da torej v eiji sekundi 16.000 : 60 — 266 strelov. To je seveda čisto teoretično. . Xemci oborožujejo svoje lov-s ke »parate z 2 topoma kalib- (Xadaljevanje na 4. str.) set ognjegascev se je skoro ■smrtno ponesrečilo. Gorelo je 'lienehoma pet dni in pet noči, predno je bil spravljen ofeenj deloma pod kontrolo. Povzročena škoda je znašala trideset milijonov dolarjev. Tudi načelnika naše razpu-■sčene prostovoljne požarne brambe je prignala radovednost v bližino. Star mož je že, blizu sedemdesetih, pa Še vedno pokoren in samozavesten. Ko se je zvečer vrnil, so ga vprašali: — No, kako gori* Kako gase? — Gori dobro, hvala Za vprašanje, — je možato odvrriil, — ampak gasiti pa ne znajo, in naj jih je še toliko. \Ne znajo in foe žnajb. Če bi imel s seboj le deset mojih fantov, bi jim hftro pokazal, kaj se pravi gasiti . . . * . Ljubezen do zemlje: V.'wvV 2ENITNA PRILIKA Slovenec, vdovec ima svoje posestvo in stalno delo; potrebuje žensko, bodisi vdova ali svobodna in brez otrok. 'Mora biti dobrega in poštenega zaiaeaja. Prednost ima tista, katera im^. Več prihrankov. Tajnost je jamčena. Slika dobrodošla in jo vrnem na feahtevo. — Oglasi naj se pri TJpr. "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Šifro "Slovenec". 1 KUHARSKA KNJIGA: Recipes % All Nations ■ • , (V. angleškem jeziku) : - -t . » . -i I I*, i 4 RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^^ \š ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani1^!^ I' | Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so i|, |, i tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadil , i i li Ta knjigi je nekaj posebneži, ža one, ki se zanimajo za 1 > i kuhanje in 36 hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in i ># izpopolniti. " i % % Naročite pri ^ KNJIGARNI SLOVENTC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street ; ; New York, p—. ... Naj bo pa še ena o ognju. Nekoliko drugačnem ognju, seveda. Štarem skopuh se je približala zadnja ura. Zapekla ga je vest in je sklenil popraviti kri-vioo, kolikor bi ae je še dalo. K sebi poklice tina, ki je bil še večji skopuh nego oče. — Sin moj, — mu reče, — marsikaj boš moral popraviti, kar sem zagrešil. Najbolj me skrbi tista njiva za našo hišo. ,Sam dobro veš, da je bila last stare bajta rice, ki je morala iti beračiti, ko sem ji njivo vzel. Osleparil sem staro revo, po krivici sem se polastil iijJne zemlje. Vrni ji njivo, ker še nočem vso večnost peči in cmariti v peklenskem ognju. Obljubi mi šin, da ji boš vrnil njivo. Peklenskega ognja se bojim. Sin se globoko zamisli in naposled odvrne: — Kaj bo njiva babi, ki tako ali tako ne bo več dolgo. "Peklenski ogenj pa tudi ne more biti taka stvar. Mialo boste jpotrpeli, oče, in se mu boste sčasoma privadili, njiva bo pa le-, |m iiiši.jSštat^-C'j.-^' m L a 8 mrn vav* - jr®> to* - MondayAAtt£usf 2% 1941 SKLJLKV "Sun A" ill v Seelmok," se je predstavil mladenič d rama t u-iga. Mislim, da vam je lord Penecc k o meni že telefoniral." Dramaturg Coward je tctžko zastokal. Dramaturgi \-sega sveta stukajo-, kadar zagledajo neznanega u v terja, a če le avtor priporočan po vplivnem in bogatom možu, zastojako težko. "Veseli me," je dejal in-napravil kisel obraz, kakor da je pce da Sfle- Tajna uspehft če bi set t ; dramaturško predelavo dva Ivi vi.rfuntov. biti eni, vzvišeni motivi, če bi set tisočakov, jaz pa daan za se jih lotil bedak." j dramaturško predelavo dva ti- ; ^Te luilo^i* ste se lotiv je vprašal draurnturg strupe-j Po dramaturški pridelavi !•»• prišla tragikomed ija "Salej a ""Da, jaz setu se lotil naloge lejkuan" na gledališki, ode:, dokazati, kakodomišijavi ste vi Premiera je 'bika elab^ obiska uinetnrki in tudi takoavaari u-%na, kakor vse premiere. Kaaa-iustniki. Junak Utelčok, dan-( lo je, da delo ne h i pred rle. To ški kraljevič ima ugrenaen nos da nova repriza, ki jo je rezer-i,„i— rt,....._ — .. viral zase Športni klub igralcev kakor Cyrano. Zaljubil ise je v Ofe i jo Kapujotovo', hčerko beneškega zamorca, ki posoja denar proti oderuškim, obrestim. Ofelija je zelo vrtoglava in treba bi jo'bilo ukrotiti kakcl* Ka-trico. Toda zaradi njenega o-groninoga (premlcBcnja -i toga nihr-e n/ upa. Otelrek pripelje k Knpujetovmf »dVnžino igralcev, da1>i « klasično igro uspavali vso družbo, on 'bi lahko ta čas urjrrab i I Of o I i jo. Gospa Dat, svojimi lastnimi dramam je 72iliehetaf Seeback. Co bi mi fra ne bil priporočil lord Ptacock — je pomislil- dni-mat.uiie, — bi ga zgrabil za vrat in treščil .skozi vrata. 'Gotovo ste ugjinili, 'da prinašam dramo, gledališko delo, ki skuša Jloriti se proti dolgr: časjn v prledališkili i»rah. kakor ste izvolili napisati v gleda-Ii^kem I i-tu, da bi bilo potrebno." Dr amaturg. se jo pohvalno z smegal. Rad je slišal, če so ^a di-Utfi citirali. "Dočim skuišajo druge ifgre, potrebna nam je originalnosct — predr ti s svojo kakovostjo gledališko in idejno — se loteva moje delo te naloge od nasprotne stra.ni. Toda vi mi morate ponmgati. Stvar jo takale: "Tragikomedija "Salem a-le.ikum" je tako odkrito in o-tipljivo 'bedasta, da p i: •soneti to strokovnjaka in laika Polke na je v tem, da prinaša izvleček iz nekaterih svetovhiih dram in kaže, kakšni bi mogli ril pisatelj delo ;>rizakujoičc Kcfs dobe, drugi so govori Ji, da sta bila brozgLavoct in neumno-1 redkokdaj tako prikazani mesa. ko'ikor tisoč funtov mu na kakpr v tej porogljivi para-s dolguje. Tenia prevalila jo sta- frazi. Pojavilo, se jo tudi mne- dali^ka kriza od.-traniti sam,« jjo pa doi-žni-ca starega zamorca tako, dajvprizorimo njihova de- .Kapuleta in zavezala se mu je, I'*1 • • ■" Ida mu bo dala toliko funtov "In vi ste vse odklonili V okušali odstraniti kri7/> gofa- je odločila o uspehu. Obči I »št Vo >se je zabavalo, kali or še nikoli poprej. Sni Ji se je razlegal po gledališču, da te oslejpje kar tres'tc:. Iz gledališča obhajajoči Ijqdje so govorili nted seboj "Np, to je biro zares bedasto, to delo moram priporočiti znancem.*' •Mit Ulja o drami -so bila delje-; na. Kot so trdili, da i.c. ustva- rega zamorca, kajti kot d« bolu-liasta daniH, si je dala v sanatc-rijn izr.oati odvisno n>aiščdbo in fimt nie«a je poslala z računom za plastično operacijo vred zamorcu." "Dovolj, do vetij,' kriči dramaturg; "to zadostuje. Smo n-sen umetnostni zavod."-. i W/ionistično on.ska iz male. slabotne državice po-s tala vodijna država v vizhodni Aziji. Preti pol stoletjem se je /Ai nekaj krajev francoske Indo kine. Ko je Jiipoiiska pristopila k kor dandanes — napadli rusko1 trcjneiiiu paktu, k Neinčiji in br od L v je v Port Artrurju ter' ^tsaliji, je s tem že nakazala, da mnogo iu,kih ladij potopili, s W*1 v°Jni Poht,,] n1 končan, čiiner st: je začela za Rusijo ti-J tean-eč da hoče do kraja izvesti sta nesrečna vojska. Rusija jo «V0Je vehke ter Azi' voje izključno nad-1^'0 sljravLti Pcd ^ -vPllv* k A PRODAJA p6 zmerni cefoi stara srednjeveška Japomkaj iizgilbila _ _ - ( začela poirflajati in preurejati.}zorstvo nase i*ran P4 ni P re- senetilo. Vi no poznate mogoč- ker so 53311,0 z 0,1)U'a3-lio privlačnosti g'.uiposti. Kriti-ln? . f^^tio,. ^goveda p( ino-. ka bo seveda zagnala velik [zenMvo za drasr denar kupova- vrrsč vi odgovorite: »brali smA I'0 , : izredno bedasto igro. da bi cen-! '^dujem vasoji^drost, jeni strokovnjaki videli Icak^'f T^'^amatur^ lojdu Peacockn, ko ga je srečal na Ibank.tu. 'I>a ste nam poslali svojeiga knščenča s tra-gikoiiiedrjo "Saloni alejkiun." "Kakfsnega krščen ca, igro, kakršne še svoji živ dan ni-ste vidc.li. — JanK'hn vam, da bodo ljudie kar ^iava-li'i na irk*?dišče. ^'e bi pa strokovnjaki izjaviil, da gre za novo smer v gledališki umetnosti, za takozvano "plura'itais stupid i tat is" ni treiba ničesar re S. Moj boter lord .Peacock "bo pri-p :val za reklamo nekaj de- VA2NO ZA NAROČNIKE Poles uuU>*i m n«vk4«ia <1«> kdnj linage i>1h6m>o «aroč»lno, Prt* Številka jhhucu. tu^eev. Uruga (ijto ia tretja {>« leotreboega tlela lu atroOtov. prvelOMi, da *^u«at«.tiaroCal-oo praročasao poravnati. Pošljite Daro^Aiao .napo aU, Jo p« piaCaiite nagemu aaatopuiac t Vašeic, kraJn ali pa kateremu lsu*d ■astopatW*^ kojib Imeaa «o tUkana s debeliori frkanii, ;ker to uprav I-CeQl oblBkati tu«u druge ussclblne, kjer Je kaj ««i!b rojakov «a«a-ijentb. z«sufpotk bo vam t»rofu potrdilo sa plačano naročnino. caijifounia : Ban Francisco, Jacob Lausbin jOLUJiAiiUj . Pueblo. Peier JOullg, , v Wclaecborg. M. J. Bajak INDIANA; H. -v-. JjjdlBuapolla: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bera« v Cicero, J. Faklaa (Chicago. O^ro .. , - lo Illlnolal jloliet, Jennie Bambkb la Salle, j. Spettcb . - i . .. liaaeoatan. Frank ingqidi . Nortb Chicago In Wankegan, WarM MARYLAND: KliamlJler, JEr.. Vadopivw MICHIGAN : Detroit. l Plaahai minnesota: C^labolin,. J. Luka Blob Ely, Jpa. J. Peebel Bveletb, Louis Goala ..Gilbert. Louie Veeael Bibbing, John Porla MQNTA^A: . , »onudup. m m.'a Paalan Wasboe. L. Chaaapa NEBRASKA: Omaha, p. Broderiek Oowaoda. .Mrtl* Fa 11a Frantr Maala Worcester, Peter Ifefe OHIO: 3art»rtoo, Q^xeiaml, As too JBptoek. t*—. fLmr linger. .Jae^b Beaaik. J®*" Siapai« Gtrgrd, Anton Naxode Lorajn, Louis Balant, Jobs Komie Towigatoira. Anton (lkall OHJSQO«: .. . ^tfepon City, J. *oW*r PENNJiX L VAJU ai p- . z* , Beasemer, John J>votkar Cooezaaugb, 4. Bresarec Ooverdale ln okolica. Mrs. Itaaa 'zMM Farreli, Jerry Okura <-Foreat City, Matk.HwlP H r. .iBlodnlhar Or^enahurg, rr/ink Nor|k Homer City. F*. F^rencbAk ' Imperial^ .Vence Palcicb Jobaatown, Jaha. Pol ants Krayo, Ant. T^felJ . l+ui^fne, Fxynk .Ralloch . MJdjraj, Juuji Žust , Pittjrhurjth ln okolioa, Philip Progar 8teelton» A- Hren i Turtle qreek. Fjr. firhifrar -Went Newton, Joaepb Jowaa •• . WISCQ^WN. ' SlUwaukee, Wi beboygan, WTOklMQ;,: . t a°ck Springs, JUm4» Diamond yllle, Joe KoUon J* liilipallfi «0141 * WPl" jemali vs-;, kar so pri Evropcib dobrega in koristnega vkioL-j. Tako so je v kratkgiu lazdrcb.iu preuredilo jajwnsko ži\-1je-nje. Pred 80 k ti sta jaiponska armi'da in japoiiska mornarica se tako iibki, da -ta inora-]r kloniti pred j>*-s('ico amerSš-krn vojnih ladij, ki so priphile pred ja(poirske hiko in nanje na-pei'i le svoje topove. Zka dobila tudi jwlotok Kvan- iponska vojna nvoraarica, ki so hoče kosati t n*^m#gočntrjši«n UK>rnariicanii iia svetu." v (Ko >e je mlada Japonska zavedla svoje nalogo in je pripravila svojo mornarico in armado se je najprej spopada z mogočnim kitajskim sosedom, ki ie bil mogočen po svojem številu, nato pa po svoji organizaciji. Tako je Japonska v kitajsko-japonski vojni leta 1895 premagala kitajsko annado, katera . . . , . , , . i .ie bila docela staromiodno obo- fiKgiran. Gotovo je liotel neki i - . , . . , . -d , i r , rožena. Kitajski vojjiki so ta- Peaeockov nasprotnik v parla- krat ^ nosili\5te. v boj pa so mentu lorda onemogočit., m iz-,tarih indi noi-zosriibne de^niko. Tako je loriije. To pa ni lo Nizozemska, Piancija fn Anglija, teiurveč tu in Zk For-n>oza, ki 'lezi sevenio-vzhoezoni največji lisp^li. Viprizorjeno je bilo sedjenustokrat.. avtorsko pravice sta kupili Amerika in Avstralija. Anglija proaucira dovolj sladkorja Poljedelski minister j"e objavil v. angleškem .parlamentu, da Anglija prodtucJ ra dovolj sladkorja za domačo porabo. Temu je dal povod lanski .poziv, naj kmetje pridelujejo v večjili množinah sladkorno peso.t Prej je Anglija inipor-tVrala Iz inozemstva precej1 šhje množine sladkorja, ždaj jI pa tega 'ni vleč treba. Joaepfc Bak«f Rojake prosimo. I o ppil^jo za nkročnino, da s« tosltižffiefb — UNIT ^Ala ako je vam le priročno Nato je 10 let kasneje; Japonska poskrbel«. o s tem, da bo te točke za-I vrgel, povabil Hitlerja, da se ' polasti ameriške celine. Med drugim pravi predsednik, da je neobhodno potrebno J.zalagati Rusijo z vsem vojaškim materjalom v njeni vojni z nacijsko Nemčijo. Riavno tako pravi, da sta se s Churchillom domenila, da bosta poslala svoje zastopnike v Moskvo, da se z ruskimi voditelji dogovore o skupnem načrtu, kako bi bilo- mogoče poraziti Nemčijo, ki je največja napadlka modernega časa. x Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pane morete razum-qo zasledovati brez velikega in tanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, » so sedaj Izdani, ne bodo več dobri. V Toda vse .drugo je res, kot ta tr= ditev, ako vpoŠtevamo ta atlas, bi tukaj pride poglavitna Stvar. Z atlasom boste ^prejeli Izkaznico, s ^atero boste proti * lačilu 25 centov dobili dod*t-e zebljevile, 1d kažejo pre-ipenjene meje vsefc k) bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.), Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili ^aš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred Vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Ždmžene države in«$3.— Za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA 216 West 18tb St., New York. Preganjanje slovenskih redovnikov Cim so Nemci zasedli severne dele Jugoslavije, izgnaili so vse, do zadnjega redovnika iz več samostanov slovenskih , Po 50c žvežek ' AiM/«r>Mjn«ve pripovedke za Njavenslio mladitui ^ ^ Kelt ijeit niaU ionak. J^Do^o^vitkij) mejniki XJLv»n ftredj), Filozofska- zgodba .(Alojz Jiranek) (jumpari in KomarašalU (Jul Zejer) Gospod Iridoliu Žolna,in ajdova -družina tfT^JUliinriv«) tr.i K^uuiu, vuljčii pes (J. O. Curuood) Kaj »e je Makaru sanjaJo (V, Koro-lenko) <'(, , - . \» različnih. jM»tib (h*wt. Fri^ . I'4rr Tavel Cla,var JL 1'rrRrlj) 1'ravie^ Kladiva (Vladimir Lepr^tik) Sveta aoe (Rudolf Vrabl) Slika Ooriane Gray (Oscar- WUdc^ Verne.du^e v v i cab (Prosper Hirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Do-stojeukl) ' Po 70c zvezek" Do Ohrida in Bitolja (Ivan.Melik) Po 75c zvezek Belferof (Artur Bernede) . Onstran pragozda (James Oliver Cur-a Wood); > Zr - 1 . - • - Uo strani klobuk (Opplr Fejgel) Romantične duše (Ivaa Cankar> Seriant Iliavoio LMarrei Priollet) . Železna cesta (Za«e. Gctfk . ~r 2lati. Panter (Sinclair Gluek) Gusar f oblakih (Boinj^ KejbM) Gospodarica sveta (Kad Fidorj Rektorjev Me€ (Rene La Bruyere) Rdeča Megla (O. R. Friebl Po $1 zveZek (Igrabljenl milijoni (E. G. Sellger) Vend i r us (Pater Kajetan) v . -SJvko (E. JS. Thompson) . Rsdandta balada (Marija Majerjeva) Ptigodbe čebelice Maje (Waldrmar BwwekO „ Pingvinski otok (Anatole Frane«) Pisane zgodbe (Janko Kae) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan) Po $1,-25 zvezek Zadnji Mohikanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $ 1 .,50 zvezek Zločin in kazen (F. M. DostojVvskij) T i pro vi zobje (Mavrice LaHanc) Krištof Dimac (Jack London) Misterija (Gustave ke Rouge) Lucifer (Jean de U Hire) Izpod Golice (Slavko Savinsek) Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zVezfck Višnjeva repatica (VI. Levstik) Naročite'pri: KNJIGARNA SLGVENIC • PUftUSHINC CO. 216 West 18th Street, New York, N. Yv frančiškanov — eez mejo v i-talijahsko zono. Sedaj so italijanske oblasti, kot čuvarice vere* in krščanstva, internirale te izgnane redovnike v napol podrti grad knezov Tliurh in Taxisa, neprikkiden človeškega življenja, v Vrtojhlci pri Gorici ter jim nili ne dovolijo, da bi pismeno občevali s svojimi predik)stavljenimi iz istega reda, čeprav to tudi oni brezuspešno prosijo. (JK) Lepa knjiga je kulturna poslanka; odprimo JI vrata v nafte vtamve.. _Odprnno ji srce . . . (Finžgar) ŽIVI VIftI Spisal IVAN MATlClČ Knjiga je sredevrstea pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda, od davnih početkov - v starem slovanstvm do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega življenja in' trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. je ZEMLJO otrebil, soral .OCE - jo je posejal in gledal bujno njena j rast Š IN- jo zorel afted težkim klasjem VNUK — w ]e dvfpnll prati besu novega 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena s2. Poštnina plačana Avtor knjige je IVAN HATlČlC, ki J je spisal sploSno znano knjigo t — ______NA-KRVAVIH POLJANAH KNJIGARNA. "Glas Naroda" 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. •'OtAl IIIDDI"-Hew Yorf OSPOD iz KONOPISTA Moiwiay. August 25," 1 941 Napisal: I. WINDER. —72— Moderno vojno letalo (Nadaljevanje s 2. str.) Ko je bil spet v Camiesu, si je Franc Ferdinand očital, zakaj ni dovolj odločno zastopal svoje stvari. Cesar je bil raz-ioano odbil politični razgovor s prestolonaslednikom- °> "A kljub temu," je mislil Franc Ferdinand, "kljuib temu bi bil moral povedati vse, kar irii je na srcu. V Petro-gnadu ne imenujejo Gokronowskega (drugače kakor "ce coh-ohon de Kolu" to je nedavno Maraivjov povedal. Poljak ne more nikoli zastopati koristi, prav tako kakor Madžar. Go-ittohowciki bi najrajtši dane» ali jutri začel vojno z Rusijo. Za nas Habsburžane je pa zveza z Rusijo silno važna, ker moramo (pomagati drug dlruigettuu. Ali naj se morda opremo na angleško demokracijo ali celo na francosko republiko! To bi bilo blazno. Cesar menda ne razume tega. Goluchowski ga preplahtava. Jaz pa ne bom mlirno gledal, kako spravljajo državo na nič. Samo nekaj leta zdravja mi dajte, pa bodo Goluchowski in njentu podobni videli, koliko je ura!" Zdaj >i je moral še {ft-izamalsati. Tako slab je bil še. da je moral po dni ležati v počivalniku. A moč njegove volje je že rasla, že nuu je bilo težko krotiti svojo željo po dejanjih. Pisma je pisal Še s svinčnikom, ker mju je bilo drža nje peresnika prenaporno, toda njegov svinčnik je že snoval široke načrte, ki naj bi vsaj pripravljali veliki načrt, ko ga pred zastidbo prestola ni mogel uresničiti. Od dne do dne je bil odločnejši in podjetnejši. Do seigel je, da je bil nje-igov višji dvornik grof Thun velikaš, ki je znal samo ukazovati, ne ubogati, odipoklican, ustrežljiv plemenitaš. ki je spo-števal sleherno, nadvojvodovo željo, giof Thun je postal višji dvornik. Z nadaljaimi željami Franc Ferdinand za zdaj cesarja ni hotel nadlegovati zdaj, ko je bil zdrav, je hotel po načrtu utrditi svoj položaj in zgraditi proti cesarjevi moči svojo laistno moč, ki si jo bo polagoma osvojil. Hotel je biti neprijeten prestolonaslednik. ' Staremiu birokratu, ki je sedel na prestolu, je bcitefc polagoma izviti oblast iz rok. Prišel je teden velike preiskave- ki jo je hotel dr. Eiisen-rnenger izfvnšiti skupno z več drugimi zdravniki, da bi dal nadvojvodi gotovost popolnega, ozdravljenja. Pieiskava je obrodila uspeh,, ki sta ga oba, Franc Ferdinand in njegov telesni zdravnik, s tesnobo v >rcu pričakovala. Zdravniki so spoznali, da je Frane Ferdinand zdrav. Priporočili so mfu, naj iz previdnosti še nekajkrat preživi mrzli letni čas na jugu, toda ugotovili so, da ni fristila .bolezen niti sledu kaike nevarnosti. Zdravniško nadaofffctvo je bilo poslej odveč. . Franc Ferdinand je bil odslovil 7>dravnika. ki mu je bil» rešil življenje. Nato je pisal Zofiji. Prepričan je bil, da mu je rešila življenje ona, ne zdravnik. Pisal ji je, da je o-zdravel in da mora zdaj izpolniti dano besedo in biti vsa njegova. ČRTRTH HEL. Boj za steno. Franc Ferdinand čenjal to zapopadati. je bil vrnjen življenju. Počasi je za-Pocaisi, okorno se je začenjal veseliti. Počasi je začenjal verovati'v svojo srečo.. Nič več ga ni, kakor v minulih letih, miičen kaišelj budil iz spanja Mirno so-peč se je predrantfjal ter zavest, vžfaičem viode!ovanje, kot so na primer izvidniki, fotografi, zvezni aeroplani in drugi, so o-boroženi v glavnem samo za obrambo pred napadi sovražnih lovskih a eropl a nove, to je — imajo orožje, ki je izključno obramlbnega značaja in ki deluje samo v zadnjem sektorju. Samo nekateri tipi bombnih letal imajo obrambni artilerijski položaj v samem repu letala, s čimer je dosežena idealna obranrfba v smeri nazaj, ker ni nobenih mrtvih kotov. Taki tipi eo na pr. angleški bombniki za dolge proge in letalo za prenos čet cd pomorskih letal in nekateri ameriški 'bombniki. Strojnice večjega kalibra se uporabljajo na lovskih enose-dih in večsedrh kakor tudi na bonibnikih samo zaradi povečanja učinkovite borbene razdalje. Tako more na pr. strojnica kalibra 11 n«n učinkovito streljati na razdaljo 800 m. strojnica kalibra 13 men pa celo na 1200 m. ~ Vse, kar smo povedali o napadalni in obram|bni oborožitvi modernega vojnega letala, daje nam jaisno sliko »n pojem o sili in učinkovitosti aerojflan-skega ognja kakor proti sovražnim letalom v zraku, tako tudi pri zemeljskim ciljem. Treba je podčrtati dejstvo, da je v sedanji vojni ogromna večina letal "bila sestreljena in uničena v medsebojnih borbah, kjer sta prav učinkovitost in sila aeropla/rc-koga orožja o-pravljala svoje veliko delo, medtem'ko je en sam majhen odstotek izgub zasluga protiletalske artilerije, pa čeprav ne moremo in ne smemo zanikati dejstva, da sta tudi tehnika zemeljskih protiletalskih orožij in način streljanja z njimi napredovala naglo in temeljito. Ofenlzivni orodji, ki stojita na prvem mestu, sta aeroplan-ska strojnica in aeroplanski top in šele potem zemeljsko protiletalsko topništvo. Z drugimi besedami: najprej borbeno letalo, potem šele protiletalski top. Strašne razmere na tobačifih poljih Delavski komisar za državo Connecticut, Cornelius J. Da-naher, je odločno obsodil razmere, ki vladajo po bogatih tobačnih >krajih. Pri pospravljanju tobačne letine, predstav 'jajoče vrednosti 12 milijonov dolarjev, je zaposlenih mnogo otrok, med njimi tudi takih, ki še niso stari osem let. Morala teh otrok je do skrajnosti o-grozena, poleg morale pa tudi njihovo zdravje in varnost. Poročal je o nekem predde-lavcu, ki je stavil mladim fantom nemoralne ponudbe, o neki 12 letni deklici, ki je bila zaposlena v skupini 60 fantov ter o mladih fantih in dekletih, ki morajo piti vodo iz iste posode kot jo pijejo sifilitične zamorke. Delavski komisar je pozval Ralpha C. Lasburva, predsednika poljedelskega obrambnega sveta, naj uvede preiskavo. Diplomatski zastopniki 'Neodvisne in Svobodne' Hrvatske "Svobodna in neodvisna" vlada tMussolinijevega "hrvatskega kraljestva" poslala je v Berlin kot svojega "diplomatskega zastopnika" drja. Benzona, a v isto svrho je poslala v Rim drja. Stijepa Perica, iz Stona na Pelješcu, pri Dubrovniku. — Policije nekolikih držav v Evropi, uvljuču-joči italijansko in nemško, za-i mogle bi podati krasno sliko V delovanja" teh novih "diplomatskih poslancev", posebno še o prvih fazah njihovega rodoljubnega dela, ko so začeli kot mednarodni tihotapci, ia zatem iz zadnjih, ko so hoteli, da v isti čas prodajo &*oje usluge, —več kakor samb eni "prijateljski" vladi! — Obadva sta rodom iz Dalmacije, in to nav-no iz krajev, katere je, kljub temu da so 99.99% čisto hrvatski—vzela sebi zaščitnica "neodvisne", prijateljska soseda Italija. V&led svojih zgodnjih aktivnosti, se je drju. Sti-jepu Periču posrečilo, da si je nakopičil lepo vsoto denarja. Za čas skrivanja izdajalca Paveliqa po Italiji, mu je Peric posojeval denar m <