Šlev 157.
T UdMM v pelck dits 14. jolllo 1922.
Leio L.
š=r= Naročnina • »
za državo SHS: sa oelo leto naprej Dla.120-— za pol leta n »« n
60-—
za četrt leta „ • • „ 30-— za en mesec „ .. N 10*—
za inozemstvo:
celoletno.....Din. 2'6'—
mesečno . , , , , „ 18*—
= Sobotna izdaja: = t Jugoslaviji. . . Din. 15 — v inozemstvo ... „ 3S-—
Posodim Slev. 75 por.
« Cene lnseratom:s
Eaostolpna petltna vrat;: inali oglasi po K 4-— In KG—, veliki oglasi nad 45 mm višina po K 8 —, poslana itd.' po K 12 —.
Pri večjem naročilu popust«. Izhaja vsak dan izvzomš! ponedeljka in i nova po tuaz-nlkn ob 5. uri zjutraj.
Mesečna priloga: Vestnik SKSZ.
Poštnina Mm violini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 0/lU. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pismu se ne spre|emajo. Uredn. telet. štv. 50, oprava. štv. 32S.
Političen list za slovenski
Pašič je brzojavno podal demisijo celokupne vlade. Ne moremo dvomiti, da bo kralj sprejel demisijo, skoraj gotovo pa poveril začasno vodstvo vladnih poslov celokupnemu odstopajočemu kabinetu, dokler se ne sestavi nova vlada. Široka javnost po vsej državi bo to poročilo sprejela z veseljem in zadoščenjem. Saj odhaja s sedanjo vlado izmed koruptnih in nesposobnih vlad v naši državi najbolj ko-ruptna in najnesposobnejša, ki je na znotraj in zunaj spravila državo ob ves kredit!
Vesti o vladni krizi so prihajale druga za drugo, Pašičev kabinet se je neprestano lomil, toda resne krize že sedaj ni bilo pričakovati, ker v narodni skupščini še ni bilo izglašeno p r o v i z i j s k o posojilo. Verjetno pa je, da je glavni povod vladni ostavki ravno državno posojilo, od katerega so demokratje pričakovali glavni delež za volivni fond, ki naj bi propadajočo stranko rešil pri volitvah. To bo sedaj tihega joka in stoka v demokratski deželi. Koliko nad porušenih, koliko ^državotvornih« načrtov za izsesavanje ljudstva in okoriščanje posameznih priganja-čev demokratske stranke uničenih! Radikali demokratom te gcrtije niso privoščili in stari lisjak Pašič je podal ostavko v tre-notku, ko so se je demokratje najmanj nadejali.
Korupcija je to vladno koalicijo rodila, na korupciji bo umrla. Takšen konec smo svojčas prerokovali radikalno-demo-kratski koaliciji s samostojnim priveskom in tako se je tudi zgodilo. Še v nobenem kabinetu ni bilo toliko nesoglasij," toliko nasprotovanja, toliko medsebojnega intri-giranja in očitnega sovraštva kakor v tem koalicijskem kabinetu. Kriza za krizo se je pojavljala, toda vse je premagal pohlep po oblasti in hlepenje po koruptiv-nem okoriščanju, ki so mu bile duri na široko odprte, dokler se korupcija ni na evoji obilnosti sama zadavila.
Dedščina, ki jo zapušča odstopajoča vlada, je žalostna: V notranjosti države je nezadovoljstvo prikipelo do vrhunca, zunaj pa je ugled države padel pod ničlo. Najnespretnejši finančni minister, kar jih je bilo v naši državi — dasi mu nismo odrekali dobre volje — je delal same poizkuse; rečemo lahko, da se je igral finančnega ministra in da bi bil gospodarski polom v državi moral slediti, ako bi bil še dalje časa vodil krmilo državnih financ dr. Kumanudi, dober upravni jurist, pa slab finančnik.
Odkar se je večni minister Pribičevič preselil zadnjič iz notranjega v prosvetno ministrstvo, je nasilni režim nekoliko popustil, zato pa se je vselil zopet v prosvetno ministrstvo zli duh, ki je bunil ljudstvo s svojimi kulturnobojnimi načrti in ubijal humanistično prosveto.
Pa kdo bi našteval vse državne grehe, ki jih je zakrivila vladna koalicija! Kamor se ozreš, vidiš njene žalostne sadove, sledove brezzakonitih ukrepov, absolutističnega nasilstva, moralnega in materialnega propadanja in parlamentarne | ohromelosti. Šibka opozicija, ki se ima za lo svoje šibko stališče zahvaliti Radičcvi abstinenčni taktiki, ni mogla omajati nesrečne vladne politike, ker je vladna večina ponižala narodno skupščino na nivo glasovalnega stroja; skupščina ni vlade kontrolirala, ampak je bila slep, gluh in mrtev vladni instrument. Kar je vlada zahtevala, za to je vladna večina glasovala. Žalostna dedščinal
BREZUSPEŠNA KONFERENCA. Haag, 13. julija. (Izv.) V podkomisiji za proučavanje dolgov je izjavil ruski delegat Litvinov, odgovarjajoč na celo vrsto vprašanj delegata Alfanda, da bi bilo odveč, predložiti vprašanje moratorija mešanemu razsodišču, ker bi bilo zelo težko najti tako razsodišče, ki ne bi bilo pod uplivom lažnjivih informacij o Rusiji. Predsednik komisije je ugotovil, da se glede načina obnovitve dolgov ni dosegel noben uspeh.
ZNIŽANJE DISKONTA ANGLEŠKE BANKE.
London, 18. julija. (Izv.) Angleška bau-je znižala diskontno mero na 3%,
OSTAVKA OB ŠESTIH ZVEČER. - DEMOKRATJE POPARJENI.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Danes ob 6.15 popoldne je poslal ministrski predsednik Nikola Pašič med zasedanjem narodne skupščine kralju Aleksandru na Bled brzojavko, v kateri sporoča demisijo celokupnega kabineta, ker se ni mogel sporazumeti z demokrati glede imenovanja novega notranjega ministra in glede nekaterih oseb, ki naj bi se imenovale za državne svetnike. Vest o de-misiji je dospela v parlament ob 7. zvečer. Sam predsednik parlamenta, kakor tudi demokratski klub nista vedela, da bo min. predsednik Pašič podal demisijo. V demokratskem klubu je povzročila la vest pravo konsternacijo, ker demokrati niso pričakovali takega nastopa ministrskega predsednika Pašiča. Predigra de-misije se je odigrala na nastopen način: Včeraj zjutraj je Pašič obvestil na seji ministrskega sveta tovariše, da ne more pristati na kandidaturo posl. Dragutina Pečica za notranjega ministra in na kandidaturo Radoja Jovanoviča za državnega svetnika. Ob tej priliki je naglašal, da se koalicija med demokrati in radikalci ne sme razumevati tako, da odgovarja vsaka samo za polovico oblasti, ki jo ima v svojih rokah, temveč, da ima vsakdo odgovarjati za celo vlado. Danes dopoldne je poslal Pašič predsedniku demokratskega kluba pismo, v katerem sporoča sklepe radikalnega kluba. Ljuba Davidovič je odgovoril istotako pismeno ter je naglašal v svojem odgovoru, da demo-
krati nikakor nočejo odstopili od kandidature posl. Dragutina Pečiča za notranjega ministra. Ob 2. popoldne je po sprejemu tega pisma poslal Pašič na Bled brzojavko o demisiji kabineta, ne da bi obvestil o tem svoje ministrske tovariše. Dasi je po parlamentarnem sistemu ta stvar popolnoma razumljiva, je zadel demokrate ta dogodek nepričakovano. O volitvah za sedaj še ne more biti govora. V parlamentarnih kuloarjih so se zvečer raznesle vesti o novih kandidatih za ministrskega predsednika. Med drugimi se predvsem omenjajo dr. Momčilo Ninčič, Ljuba Jovanovič, Marko Trifkovic, pa tudi dr. Laza Markovič. Po današnji seji parlamenta je posetil predsednik skupščine dr. Ribar min. predsednika Nikolo Pašiča, s katerim je dalje časa konferiral o demisiji. Uspeh konference ni znan. Gotovo pa je, da radikalni klub noče odstopiti od svojih zahtev. Dr. Ribar. je hotel za vsako ceno popraviti položaj, ker je novaren ne samo za državni proračun, temveč .udi za državno posojilo. Kljub vsemu izgleda, da ni vprašanje kandidature Pečiča glavni vzrok demisije, temveč samo povod za njo. Kot glavni vzrok demisije se smatra to, da se radikalci ne strinjajo z državnim posojilom in proračunom. To se je očitno pokazalo povodom poslednjih sej parlamenta, na katerih se je debatiralo o proračunu in niso radikalci ob tej priliki samo odobravali opozicijo, temveč tudi sami opozicionalno nastopaii.
Debata e trboveljskem rudniku ¥ skup«*«.,.
GMOTNO STANJE RUDARJEV. - VPRAŠANJE DRUŽINSKIH DOKLAD IN »INDEKSA«. - BREZBRIŽNOST VLADNE VEČINE. - USPEH OPOZICIJE.
Belgrad, 13. julija, (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr, Ribar ob 9.40 dopoldne. Ves dan se je vršila razprava o interpelaciji posl. dr. Andreja G o s a r j a , člana Jugoslovanskega kluba, ma ministra za šume in rude radi gmotnega položaja delavccv v premogovniku v Trbovljah. V debati so govorili poslanci dr. G o s a r, dr. Šimrak, Jos. G o s t i č a r , socialist dr. K o -r u n in narodni socialist D e r ž i č. Zem-ljoradniški klub je podal kratko izjavo. Na dopoldanski seji je prvi govoril inter-pelant dr. G o s a r, ki je med drugim izjavil nastopno: Plače rudarjev v trboveljskem premogovniku so bile določene mc-seca januarja 1. 1921. Tedanji dogovor določa, da dobivajo kvalificirani delavci II kategorije, mojstri, profesionalni dclavci, kopači itd. po 35 K temeljne plače, delavci II. kategorije po 30 K dnevno, delavci III. kategorije po 24 kron dnevno in delavci VI. kategorije po 17 K dnevne temeljne plače. Poleg tega so dobivali osebne doklade po 27 K dnevno in vsake tri mesece nabavni prispevek 500 K za sebe, 200 K za ženo in 150 K za vsakega otroka. Družinska doklada za ženo je znašala 15 K dnevno, za vsakega otroka pa 13 K. Po pogodbi iz 1. 1921. se imajo delavske plače določevati z ozirom na ceno živil, toda tekom leta se ni to godilo niti v enein slučaju, dasi so cene življenjskih potrebščin narastle za 100%, plače pa so ostale iste.
To je trajalo do 22. januarja t. 1., ko je bila šele na ponovno zahtevo rudarjev sklicana anketa, na kateri so se povišale osebne doklade delavcem I. kategorije za 17 K, II. kategorije za 15 K, III. kategorije za 13 K in delavcem IV. kategorije za 11 K dnevno. Plače in nabavni prispevki pa so ostali isti kakor prej. Razen tega je bila tudi ukinjena točka pogodbe iz leta 1921., po kateri se imajo plače regulirati z ozirom na cene živil. Iz teh podatkov je razvidno, da so plače rudarjev, kakor tudi družinske doklade tako majhne, da delavci ne morejo živeti, zlasti ne s svojimi družinami.
Nato je odgovarjal minister za šume fn rude R a f a j 1 o v i č, ki je naglašal, da je premogovnik v Trbovljah privatna last in da se ne more vmešavati v notranje zadeve premogovnika, ker ni nobene zakonite podlage, da bi se vtikal v vprašanje ureditve delavskih plač. On je samo tu kot arbiter in se bo moral inter-
pelant zadovoljiti z njegovo več ali manj negativno akcijo... Glede delavskih zastopnikov pri poslednjih pogajanjih je priznal, da niso vsi izvoljeni od rudarjev, vendar pa trdi, da so kljub temu bili zakoniti zastopniki. Nadalje je izjavil, da se je medtem glede vprašanja rudarskih plač
v Trbovljah osnovala anketa, ki ima ponovno uveljaviti 8. točko pogodbe iz leta 1921. — Nato je ponovno govoril posl. dr. G o s a r, ki je naglašal z ozirom na stališče ministra za šume in rude, da so trboveljski rudniki priv. last, da potem ni imel minister pravice zahtevati, naj se uvede v rudnike akordni sistem in da naj se reducirajo družinske doklade na minimum. Ako se je v tem slučaju postavil na stališče, da ima pravico določevali delavske plače, potem je njegova dolžnost, da se vmešava tudi v to stvar. Glede osebnih in družinskih doklad, ki so se uvedle pri nas ne samo pri delavstvu, temveč tudi pri uradništvu, je naglašal govornik, da je postopanje popolnoma zgrešeno.
Družinske doklade je pričela uvajati država in šele za njo privatna podjetja, ker so uvidela, da so plače nameščencev tako nizke, da delavci ž njimi ne morejo živeti, ako imajo mnogoštevilno družino. Čim slabši je položaj delavcev, tem večjo vlogo igrajo družinske doklade. Ako se želi to stanje likvidirati, je treba delavske plače dovesti na efektivno predvojno stanje in šele potem bo mogoče v gotovi meri znižati družinske doklade. Z ozirom na odgovor ministra, da so organizacije delavskih zbornic zakonite zastopnice delavcev, je govornik odgovoril, da so bile delavske zbornice sestavljene od vlade, da jih niso volili delavci, vsled česar niso zastopale delavcev, temveč so vršile samo funkcijo vladnih organov. Minister za socialno politiko bi moral izdati naredbo o delavskih poverjenikih v podjetjih in ker tega ni storil, nimamo danes zakonitih delavskih zastopnikov, temveč delegate delavskih organizacij. Zato bi moral minister pozvati na anketo delegate organizacij, ki bi ugotovili delavske plače. Potreba, da se uveljavi poseben zakon o delavskih poverjenikih, je danes tem večja, ker morejo podjetja kontrolirati samo organi, ki stalno delajo v njih. Sedanje za-konodajstvo ne daje podlage za postavljanje takih kontrolnih organov, zato je potrebno, da se predvidi nov zakon. Da se enkrat regulirajo plače, je potrebno, da se tudi pri nas pokliče v življenje tako-
zvani indeks življenjskih polrebščin, šde potem se bodo mogle delavcem povišati oziroma znižati plače z ozirom na povišanje oziro.na znižanje cen življenjskih potrebščin. Vse moderne države imajo lak indeks, samo pri nas ga nimamo.
Zatem je govoril ..ar. soc. posl. Dar-žič, ki je nr.vajal za vlado porazna dejstva glede gospodarstva v rudnik': in glede de-lavskh plač. Naglašal je, da ministrstvo ni vzelo konsumenta v zaščito napram Trboveljski družbi. — Nato bi imel v dopoldanski seji govoriti soc. dem. dr. Korun. Ker je medtem postalo že zelo pozno in so bili v dvorani samo opozicionalni poslanci, je zahtevala opozicija, naj se seja prekine in nadaljuje popoldne. Podpredsednik Vuji-čič ni hotel seje prekiniti, vsled česar so nastali med opozicijo živahni protesti. Posl. E. Kristan je nato govoril k poslovniku in stavil predlog, naj se seja prekine. Pri glasovanju so glasovali vsi poslanci za odgo-ditev seje, ki se je nato prekinila in nadaljevala ob 4. popoldne.
Na popoldanski se ji je prvi govoril poslanec dr. Korun, ki je v obširnem govoru obrazložil razmere rudarjev v Sloveniji. Nadalje je govoril o gospodarskem stanja v rudnikih in o odnošajih države napram njim. — Za njim je govoril republikanec Gjonovič, ki je naglašal, kako se iz opisanih razmer zopet samo vidi, da ščiti vlada močne in. pritiska slabe.
Nato je govoril v imneu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Janko Šimrak, ki je izjavil, da ne pomenja odgovor ministra za šume in rude ničesar. Iz tega odgovora je samo razvideti, da je ponovno hotel priskočiti na pomoč kapilnlizmu, ter tako dokazati, da podpira naša država samo kapitalistični raaced ter izkorišča siromake. Pri reševanju najvitalnejših delavskih vprašanj ne sodelujejo odposlanci delavskih organizacij, temveč delegati delavskih zbornic, ki jih je vlada sama imenovala. Zatem je govoril o rudnikih v Bosni in zlasti o rudniku v Varešu. Glede eksploatacije teh rudnikov je izjavil, da jc vlada napravila samo velik kaos. Plača rudarja z dvema otrokoma znaša samo 86 kron dnevno za strokovnega delavca. V Trbovljah dobivajo strokovni delavci 115 kron dnevno. Koii-sum, ki se daje rudarjem v Bosni, je tako nedostaten, da zadošča samo za 8 dni, dasi je preračunan za mesec dni. V Trbovljah dobivajo rudarji za ženo po 15 kron in za otroka po 13 kron dnevno družinske doklade. V Varešu pa so znašale družinske; doklade 50 par, sedaj pa znašajo 1 dinar. Sramota je z;i državo, da ni znala ukazati privatnim podjetjem, da daje svojim delavcem plače, ki bi jim mogle zagotoviti vsaj eksistenčni minimum. Zahteval je, naj se izenačijo plače v državnih rudnikih, s plačami v trboveljskih premogovnikih, dokler se ne unificirajo plače po vsej državi. Ker to vprašanje ni strankarsko, upa, da ga bodo podpirale tudi vladne stranke.
Nato je zopet govoril posl. dr. Go-s a r, ki jc v jasnih slikah očrtal bedno stanje rudarjev v Trbovljah, kakor tudi ostalih rudarjev v Sloveniji. Povdarjal je, kako podjetja premogovnikov neprestano povišujejo cene premogu, s čimer so največ prizadeti revnejši sloji, medtem ko ostajajo plače rudarjev iste. Končno je izjavil, da se pri nas rešujejo socialni problemi v zinaku obznane.
Minister za šume in rude R a f a j 1 o -v i č je sprejel nato predlog opozicije za prehod na dnevni red. Po predlogu opozicije se ima izvoliti interministerialna anketa, ki naj prouči vprašanje rudarskih plač v trboveljskem premogovniku do 1. avgusta. Nadalje se ima sestaviti parlamentarna anketa, ki naj prouči položaj rudarjev v vseh rudnikih v državi ter predloži v tej zadevi zakonski predlog in sestavi poseben zakon o rudarjih.
Prih. seja narodne skupščine bo jutri ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje glavne razprave o proračunu. Radi demisije vlade je verjetno, da sc seja ne bo vršila in da bo predsednik skupščine samo prečital izjavo, da je vlada podala ostavko.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA IRSKEM.
London, 13. julija. (Izv.) Listi javljajo, da so ustaške čete proglasile v Corku republiko. Poročajo tudi, da se Dovalcra nahaja pri njih.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račnn noštna hran. llubljaar.ke št. 053 za naročnino )n ŠL 340 za oglase, zagreb 29.011, sersjev. 7563, prasko in dnua). 24.797
to med vrstami celo »Temps«, ki so zagovarjali tezo, da se mora Francija odločiti, da ne bo odbijala in globo cele Nemčije. Podpirajmo one, ki so dostopni! Nobenemu ne zaupati je v političnem in se bolj v mednarodnem življenju večja napaka, kakor prezaupljiv biti.
Zadnje dni je »Excelsior« zopet bil pri dr. Wirthu. Vsa pozornost gre sedaj tja. Z nemško marko vred pada rapidno francoski frank, ker je med tema dvema denarjema nastala vsled križajočih se dolgov organična zveza. Francija bo samo takrat mogla plačati svojih 30 milijard zlatih frankov v Ameriko, ako bo njena aktiva na Nemčijo uresničena. Nemški polom — francoski polom, piše današnja »L'In-formation« v svojem finančnem pregledniku. Zato je »Excelsior« poslal poročevalca k dr. Wirthu, ki se je izrazil: »Jaz sem bil vedno pripravljen in sem tudi pripravljen, pobotati se s Francijo, toda, za božjo voljo, razumite vendar enkrat, da mi mečete polena pod noge! Kar vstva-rim z veliko težavo in rizikom svojega življenja, mi en Poincarejcv govor razde-re. Jaz nisem maral nanj odgovarjati!« Ta razgovor z nemškim kanclerjem je šel zopet po vseh listih in našel najbolj zanimiv komentar v »Excelsiorju« samem pod naslovom: Tri Nemčije. »Prva je stara reakcionarna, plemenitaška, junkerska. Ta ubija Rathenaue in manifestira v Pots-damu ter v Monakovem. S to nimamo mi opraviti. Druga je komunistična. Ta išče sporazuma z nami a na razvalinah narodnega gospodarstva. Tretja Nemčija, republikanska, država srednjih slojev in discipliniranih delavskih mas, to je Nemčija dr. Wirtha in Erzbergerja, to podpi-rajmo. Iz srednjih stanov bodo izšli tudi bodoči gospodarski veljaki Nemčije, ki bodo nadomestili v mednarodnem življenju staro imperialistično diplomacijo. Pomagajmo nemškim srednjim stanovom!«
Resumiramo. Za sporazum bomo našli v Franciji najprej pripravljene delavske kroge in malo meščanstvo, ki živijo od danes do jutri in od svojih rok. Kmečko ljudstvo, po večini premožno, bo sledilo polagoma, ker seljak ne mara bliskovitih sprememb. Ko bo čutil gospodarske posledice političnega položaja potom davčnega vijaka, bo sčasoma izbrisal sledove sovraštva. Trgovski krogi in industrija, ki sta internacionalni in brez domovine, bosta sledili sporazumnemu gibanju. Veliko posestvo, vojaštvo, visoko uradništvo in visoke šole bodo pa še nadalje ostale ognjišča nespravliivosti, katerih se bodo roja-listi posluževali, da vzdržijo sovražno ozračje na meji. Danes nacionalisti vodijo deželo. Pustimo času, da ozdravi to bolezen.
V Nemčiji ista prikazen. Delavec, sredn;i stanovi, ti bi bili za spravo, a za sedaj jih drži še stara reakcija plemstva, vojaštva in veleposestva. Tretja Nemčija in tretja Francija, obe demokratični, si bosta dali roke v spravo! Naša dolžnost je pa, da tu in tam vstajanje naše generacije pozdravljamo in jima pomagamo po svojih močeh do veljave. Krivično se mi pa zdi stališče nekaterih, ki vse, kar je francoskega in globo zavržejo in vse, kar je nemškega in globo prevzamejo. Historična resnica je, da je bilo na eni strani več krivice v svetovni vojski, kot na drugi, zato se pa ne čudimo, ako moralna reparacija tako počasi napreduje. Želimo, da bi bodoča generacija našla formulo, ki ho bolj ščitila mir nego podpisane pogodbe.
Najhujši odpor opozicije proti provizijskemu posojilu.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Razprava o državnem posojilu bi se imela nadaljevati v soboto dopoldne. Radi tega posojila vlada v političnih krogih velika negotovost.
V imenu Jugoslov. kluba bo govoril v soboto na seji skupščine posl. dr. D u 1 i b i č. Od strani opozicije se napoveduje proti najetju ameriškega posojila najhujši odpor.
KONEC MEZDNEGA GIBANJA V ČEŠKI PREDILNIŠKI INDUSTRIJI.
Praga, 13. julija. (Izv.) Kakor poroča »Prager Presse« iz Moravske Ostrove, so včeraj delavci sprejeli kolektivno pogodbo v tekstilni industriji in znižanje mezd za 10%, ki so ga predlagali delodajalci, ki so se tudi obvezali, da bodo dali vsakemu delavcu brezplačno 5 metrov sukna.
RUDARSKA KOALICIJA NA ČEŠKEM.
Praga, 13. julij. (Izv.) Na današnji državni konferenci rudarjev so razpravljali o prošnji češkoslovaških krščansko-socialnih strokovnih organizacij za sprejem v koalicijo treh rudarskih zvez. Soglasno so sklenili, da se krščansko-soci-alno organizirani delavci lahko sprejmejo v vsako teh treh zvez, vendar le kot posamezne osebe, odklonili pa so predlog, da se sprejme v eno teh treh zvez krščan-sko-socialna ali kaka druga rudarska zveza, ki se utegne še ustanoviti.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V U.S.O.A.
Washington, 13. julija. (Izv.) Iz Chi-caga poročajo, da postaja položaj, ki je nastal vsled stavke železničarjev, vedno bolj resen. V New Jerseyu se boje, da utegne priti do nemirov, ker so tam zamenjali stavkajoče železničarje z zamorci in Indijci. Vrhovni državni pravdnik je pooblastil oblasti, da smejo v slučaju potrebe nastopati tudi z nasilnimi sredstvi, da se tako prepreči nadaljnja omejitev prometa.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠPANSKEM.
Pariš, 12. julija. (Izv.) »Journal« poroča iz Madrida: Pri Paragosu se je pripetila velika železniška nesreča, pri kateri je bilo okoli trideset oseb ubitib in petdeset ranjenih, večinoma težko. Doslej so potegnili izpod ruševin vagonov 23 trupel.
Madrid, 13. julija. (Izv.) Pri železniški nesreči pri Paragosu je spalni voz, ki se je razbil, tako stisnil vse potnike, da so bili na mestu mrtvi. Doslej so izpod ruševin potggnili 32 trupel. Število ranjencev je zelo veliko, zlasti hudo poškodovanih. Od neke rodbine šestih oseb sta ostala le oče in najmlajši otrok.
Zapostavljanj
(Iz govora narodnega poslanca Karla Skulja v narodni skupščini 4. julija.)
(Dalje.)
Kulturnobojni program vlade.
Po ugotovitvi teh načelnih točk prehajam k posameznim dejstvom, ki naj govore, v koliko so moje dosedanje trditve opravičene.
Kulturni program naše vlade je ta, da kolikor mogoče odbije in razbije krščanski značaj šole. Šola je za nas in za vsakega prva celica vsakega kulturnega razvoja. (Medklici: »Šolo bi vi hoteli dobiti v svoje roke! Vi imate cerkev, da vzgajate ljudstvo. Ne vmešavajte se v državne posle!« Ugovori.) Dovolite, da podprem to vsojo trditev z dejstvi! V Banatu in v Vojvodini sploh je pričela vlada s takimi dejanji, s katerimi hoče s silo ubiti vsak krščanski značaj šole. Kaj bodete rekli, gospod kolega Tokan k temu, da je obstojala v Somboru šola, ki so jo imele katoliške redovnice, pa je — prišla vlada in jih je izgnala — kakor pravi poročilo — z bičem iz njihovega poslopja? Vzela jim je pohištvo in je ustanovila v zavodu državno šolo. (Dolgotrajen nemir. Klici: »Tamo su se odgajali madžarski agenti.« Dr. Šimrak: »Nije isti-na! I Bunjevci su posečali ovo školu.« Poslanec Mihaldžič: »To je bila državna po-
Francosko - nemšlčl spor.
Pariz, 12. julija 1922.
Ne more se več zanikavati, da se med francoskim javnim mnenjem širi polagoma sicer in previdno, prepričanje, da se mora franko-nemški spor poravnati in da mora med tema narodoma zavladati atmosfera ako ne ravno prisrčnega prijateljstva, vsaj lepega sporazumljenja.
Sprva so bili komunisti edini nositelji ideje sporazuma, seveda so pri tem imeli svoje lastne nagibe. Ne s stališča krščanstva, ampak iz principov, ki jih narekuje rdeči internacionalizem, ki zanikava dom in domovino. Kakor drugi, tako so tudi francoski komunisti po svoji lastni izjavi brezdomovinci, katere patriotični argumenti pustijo hladne. Zanje torej franko-nemški spor ni več problem, zanje je to rešeno vprašanje.
Za njimi, časovno samo, a sicer popolnoma neodvisno od komunistov, se je pojavilo gibanje Marc Sagnierove skupine. Napačno je, ako vnanji svet gleda v M. Sagnieru avtoriziranega govornika francoskih katoličanov. Odkar je pod papežem Pijem dobil očetovski ukor vsled svojih preveč interkonfesionalnih idej, ki jih je hotel zanesti med mladino, je M. Sagnier bil osamljen in talcorekoč v javnem mnenju ni eksistiral. Zadnje leto je zopet stopil na površje in sicer tako, da ga vidijo in slišijo in celo poslušajo, vendar bi bilo neresnično, ako bi kdo sodil, da govori on v imenu kake impozantne skupine. Njegovi pristaši so redko posejani po Franciji in se nahajajo med nižjo buržuazijo, uradniki in učitelji. M. Sagnier je vzel za podlago krščansko etiko in s tega visokega vidika zahteva »demobiliza-cijo sovraštva«, ki mora biti dovršena, predno bo mogoča materielna razorožitev. On je v zelo intimnih zvezah s tukajšnjo nunciaturo in je bil v Rimu pri sv. očetu Benediktu tik pred smrtjo ter tudi pri sedanjem papežu, zato se smatra, da je izražal zadnji mesec v svojem tako opljuva-nem govoru v zbornici nazore Sv. stolice. Govoril je 2 uri o papeštvu in pacifizmu Rima ter kot katolik rotil katoličane, da se približajo programu vladarja kat. cerkve. Uspeh, ki ga je imel, je znan, in je tem žalostnejši, ker so ga najbolj izžviž-gavali rojalisti, ki so v pretežni večini katoličani. Med navadnim klerom je njegov govor pa našel mnogo simpatije, ki se razširja tudi na kršč. delavske sindikate.
Ob priliki genovske konference se je oglasil tudi voditelj radikalnih socialistov Herriat s serijo člankov v »L'Informa-tion«, kjer previdno ugotavlja, »da ne moremo pol stoletja z orožjem stati na nemški meji ter da se more najti modus, ki nam bo dovolil, da obrnemo svojo pozornost na gospodarsko polje.« Ta pojav pomeni mogočen napredek, akoravno ga ni treba ne precenjevati, ne posplošiti.
Po umoru Rathenaua pa so veliki pariški dnevniki nanovo načeli ta problem s podvojeno silo. Kako se naj^ reši franko-nemški nesporazum, ki je očividno »največja ovira za konsolidacijo narodnega gospodarstva v Evropi«, kakor se je izrazil bankir Pierpont Morgan na konferenci bančnih zavodov v Parizu! »Pobotajte se najprej, potem bodo pa prišli krediti iz Amerike. Nam je silno težko dajati posojila tja v noč!« izločitev 70 milijonskega naroda iz svetovne ekonomije je nemogoča in bi vplivala kakor avstralski bumerang, katerega Avstralec vrže v daljavo in ki se v loku vrne in zadene osebo poleg njega, piše »Excelsior« v uvodniku. Na večer umora je kriknil kancler dr. ;Wirth dopisniku Excelsiora v obraz: »Zakaj nas ne podpirate? Tu vidite posledice i« Ta v najvišji razburjenosti nastala fraza je šla po listih in izzvala različne komentarje. Konstatirati pa moramo, da se jih je našlo precej, tudi »Matin« in prikri-
Andre Theuriet:
Pravična b&tra.
Prevel A. Debeljak.
(Konec.l
Nekoč je Smrt dejala vraču:
»Vsikdar te posetim, kadar me zanese noga v ta kraj, tebe pa še ni bilo k meni... Pa vendar si mi dolžan obiska.« v »Saj se ne mudi,« je odgovoril Dudu, smeje sc prisiljeno; »še prezgodaj vas obi-ščem. Kadar človek stopi k vam, ponavadi nikogar več ne izpustite.«
»Pomiri se, ne poberem te pred tvojim časom ... Saj veš kako sem pravična!... Ne boj se torej in pridi k meni na večerjo.«
Nekoliko dni za tem se je bivši čebrar Dudu odločil, iti v vas k botri svojega fanta. Šel jo je čakat na rob goščave, odkoder je vedel, da mora priti, in odrinila sta skupaj. Smrt je vodila svojega gosta čez zapuščene ledino, skozi molčeče šume, preko kame-nitih hribov in globeli, skratka po svetu, koder Dudu še ni nikdar potoval. Zato pa,
ko sta dospela na golo pustino vrhu gore, so se zdravniku šibile noge in ni mogel nikamor več. Končno sta zagledala konec go-Ijave nekakšen jako črn grad, obdan od starega, z bršljanom obraslega zidovja.
»Tu sva doma,« je rekla Smrt in potrkala na vrata.
»Saj je že čas,« je zaječal Dudu, »zakaj moje noge me ne morejo več držati po-koncu.«
Cim sta bila notri, je gospodinja po-krepčala svojega gosta z obilo večerjo, pri kateri ni manjkalo ničesar; ko pa sta se dobro najedla, ga je odvedla na konec dolge dvorane, katere okno se je odpiralo na prostorno ogrado; tu je bilo na tisoče in tisoče prižganih sveč zasajenih v tla. In ker se je bilo znočilo, so te mirijade voščenic plamenele, se rdečkasto svetile in čudno mrlele v temi. Nekatere so bile dolge, druge srednje, pa tudi prav majhne; posamezne so zelo slabotno brlele, druge pa živo žarele. Dudu je ob tem prizoru za trenotek ostrmel, potlej pa je vprašal svojo gostiteljico in vzkliknil:
»Za pet ran božjih! Kaj pa so vsi oni-le utrinki?«
»Življenjske luči so,< je odvrnila Smrt.
»Življenjske luči?... Kaj si pri tem mislite?«
»Razumel boš... Vsak božji krst, ki živi zdaj na zemlji, ima tukaj svojo svečo, na katero je navezano njegovo življenje.«
»Šmentana reč!« je vzkliknil Dudu zbegan; »ampak vse te luči so različne med seboj: velike so in majhne; ene so žive in svetle, drugim je videti, da bodo vsak čas ugasnile.«
»I kako pa, je že taka v človeškem življenju: eden začenja rasti, drugi je v najlepših letih, tretji bo zdaj zdaj izdihnil. Vsak dan so rode otroci in umirajo starci.«
»Raca na vodi!« je zamomljal Dudu, ki je začutil kurjo polt po plečihj »tamle pa vidim voščenico, ki je lepe rasti!«
»Ta je novorojenčeva.«
»Kaj pa le-ta, ki se sveti za trideset drugih.«
»To je sveča dvajsetletnika«.
»Slišite, botra,« je nadaljeval nekdanji škafar in se praskal po glavi, »jaz bi pa rad videl svojo... Kje je?«
»Glej jo tu doli pod seboj.«
»Al Nemogoče!« je zajecljal Dudu in
treba.« Dr. Šimrak: »Goepodine poslanice, od Vas za ista nišam očekivao, da čete se postaviti na tako nepravedno Btanovište.«
Proti takemu nasilju — in vsak izmed Vas mora to definirati kot nasilje — je protestiral katol. episkopat, dobil je pa za odgovor, da se je razširil na Vojvodino ta-kozvani srbski šol. zakon, po katerem take privatne šole niso dovoljene. V koliko je trditev opravičena od strani ministrstva prosvete, pa kaže sledeči slučaj: V Velikem Bečkereku so imeli prav tako katoliško šolo; katoličanov je tam 17.000. To šolo so imele katol. redovnice že 48 let. Prosili so, da bi jo smeli ohraniti tudi v novi državi, in so izjavili, da voljno sprejmejo vse pogoje, ki jih zahteva država. Toda kaj se je zgodilo? Ministrstvo prosvete je odgovorilo, da ne dovoli takih šol, ne narodnih in ne konfesionalnih. (Klic: »Država svobode!«) Toda glejte nekaj drugega! V Velikem Bečkereku je tudi nekaj Židov. Tam je pa vlada v istem času, ko je prepovedala katoliško šolo, dovolila židovsko konfesionalno šolo. In Židov je v Velikem Bečkereku samo 1200. (Velik nemir) Vi Iahko^ zavzamete proti veri kakršnokoli stališče, ki bo odgovarjalo Vašemu svetovnemu nazoru, toda s stališča pravičnosti in enakopravnosti vladnega postopanja ne morete odobravati. (Ivan Tokan: »Kdor je brez konfesije, temu ni treba nikake verske šole.« — Etbin Kristan: »Nam je v tem pogledu lahko.«)Saj Vam koncediram, da imate lahko glede religije svoje nazore, toda s stališča enakopravnosti je vlada — na-glašam: vlada, ne prebivalstvo — zagrešila nasilje proti katoliškim institutom. (Tako je!)
Vemo in čutimo, da so vsa ta fakta, od katerih sem jih navedel samo par, samo nekaka uvertura, samo nekak preludij za šolski zakon, ki se pripravlja in o katerem semtertja kaj malega transpirira v javnost Iz tega, kar čujemo o nameravanem šoL zakonu, sklepamo, da bo novi šolski zakon izgledal slično temu, kakor je vlada nastopila proti katolicizmu v omenjenih slučajih, (Dr. Šimrak: »Novi školski zakon uperen je i protiv pravoslavja, ne samo protiv katolicizma.« (Medklic: »Onda nemate prava, da se žalite.« Živahni ugovori.)
Gospodje! Novi zakon hoče monopoli-zirati šolstvo za državo. Dokler je verouk še fakultativen, naj bi ga v šolah poučevali posvetni učitelji. Učne knjige za verouk naj bi potrdilo ministrstvo vere; isto ministrstvo naj bi sploh v vsakem oziru odločalo o pouku veronauka v šoli. Sedaj pa_ vzemimo slučaj, da sedi v ministrstvu vere svobodomislec ali framason! Kako moremo njemu zaupati odločitev v vprašanju, kakšne učne knjige naj se rabijo v šoli pri vero-nauku in kako naj se sploh verouk poučuje?! Naj vzamejo odgovorni faktorji v vednost, da se bo dvignil proti takemu šolskemu zakonu, kakor ga vlada pripravlja, v. katoliških vrstah tak vihar, da mu vlada nc bo kos, ampak bo morala sama kapitulirati, kakor so morali kapitulirati vsi, ki so hoteli katolicizem s silo uničiti. (Ivan Tokan: »Ne bo tako grozno.«) Gospod kolega, bodete že videli, kako grozno bo. (Ivan Tokan: »Če bodete ljudi šuntali in hujskali, potem bo seveda grozno.«) Kaj mislite, da bomo mi ta zakon podpisali ali ga celo podpirali? Naša dolžnost bo, da bomo proti njemu nastopali. Mi bomo korakali v prvih vrstah proti takemu nasilju. Jaz danes izjavim, da smatram za dolžnost započeti naj-jačji boj proti takim poskusom.
Vemo, da sedi v naši vladi neka oseba, ki hoče igrati v naši državi vlogo Bismar-cka in dr. Falka v Nemčiji v letih 1870 in 1873. Toda kakor so kulturnobojniki v Nemčiji sami koncedirali, da so s takim postopanjem grešili proti nemškim katoliča-čanom in več škodili državi nego koristili, tako bodo tudi ti gospodje v naši državi šli prej ali slej v Canosso. (Živahni ugovori. Kosta Timotijevič: »Crkva propoveda lju-bav i bratstvo, a ne mržnju.« Stepan Barič:
prebledel, »ampak stenj je domala dogorel... Saj bo ugasnila!«
»I seveda, ubogi pajdaš, samo še tri dni imaš živeti.«
»Kako! kako!... Le tri dni še!... Kaj takega se ne sme zgoditi!... Čujte, gosp« Smrt, dobra prijatelja sva, ali se ne bi dal! ta-le zadeva spet uravnati? Ker ste gospo; dinja, bi lahko podaljšali mojo svečo: vzeli bi malo voska oni drugi, ki je tako dolga in ga pridejali moji, ali ne?«
»Nemogoče! Ta, ki je tako dolga, j« ravno tvojega sina, in če bi storila, kakor me prosiš, to ne bi bilo pravično... Ti p8 veš, da sem jaz poosebljena pravičnost.«
»To je res,« je vzdihnil nesrečni Dud" in povesil nos.
»Drugega ne morem napraviti zate/ je povzela Smrt, »kakor da te še malo po-staram, da boš lažje umiral.«
In res, ko se je Dudu vrnil domov, j* bil tolikanj postaran in piškav, da se je sto-prav zadel ob prag svoje hiše in se je zgru dil na stopnice kot kup pepela in prah« natanko v trenotku, ko je ugašal njcg<>v ogorek na gradu Smrti, pravične botre.
»Je 11 Vaša Narodna Obrana ljubav?!« Predsednik dr. Ivan Ribar: >Gospodine Bariču, Vi čete sutra iraat priliku, da govorite.«)
Gospodje! Morebiti bo imenovana nasilja nad katoličani liotel kdo opravičevati na ta način, češ, da to zahteva »kulturno stališče«, kakor pravijo. Toda kako naj imeni.jom nastopno dejstvo?
(Dalje.)
Politične novice.
+ Novi zmagi SLS. V Loki pri Zidanem mostu so sc vršile zadnjo nedeljo, 9 julija, dopolnilne občinske volitve za razveljavljenih 8 komunističnih mandatov. Kandidatno listo so postavile: SLS, NSS in JSDS. Izmed 169 glasov je bilo oddanih: SLS 130 glasov, NSS 19 glasov, JSDS 20 glasov in dobi: SLS 6 občinskih odbornikov, NSS 1, JSDS 1. Samostojna kmetijska stranka sploh ni mogla postaviti kandidatne liste. — V Dolu pri Hrastniku so se dne 9. julija t, 1. vršile nadomestne volitve v občinski odbor za 5 razveljavljenih komunističnih mandatov. Vseh oddanih glasov je bilo 155. Dobili so: JDS 50 glasov (1 odbornika), JSDS 27 glasov (1 odbornika), SLS 78 glasov (3 odbornike).
-4- Nepotreben strah. Kakor znano, je dr. Kukovec na zboru mladinov preteklo nedeljo priporočal »preokret demokracije na levo proti vsaki reakciji.« Tega se je nadkonservativni »Slovenski Narod« hudo ustrašil in poživlja Kukovca, naj obvarje demokratsko stranko vsaj boljševizma in odprave zasebne lastnine. »Zato se naš list ni nikoli ogreval in nikdar nikakor ne more ogrevati.« — »Slovenski Narod« naj se pomiri; mi mu garantiramo, da dr. Kukovec ne bo šel tako daleč. Dr. Kukovec je gransenjer, ki ima kar dve veliki stanovanji, eno v Mariboru, drugo v Celju in se ne bo odpovedal svoji zasebni lastnini niti drugim kaj takega priporočal. On je le originalen in je hotel s svojim »preobratom na levo« oddati strel s slepo patrono v starinski liberalni tabor, kjer so se gospodje res ustrašili, kakor se vidi. On sploh ljubi bleščeča gesla in presunljive parole: n. pr. »koncentracijo naprednih sil« si je on izmislil, zdaj ::preokret na levo«, črez nekaj časa kaj drugega, vedno pa brez resne podlage.
'4- »Prednostno stališče« uživa po izjavi dr. Žerjava na zboru mladinov katoliška cerkev v Jugoslaviji. Iz nepristranskega ruskega pravoslavnega vira, Rus-kulte, pa izvemo, kakšne proglase izdaja ruski škof Antonij, ki v Sremskih Karlov-r.ih nima drugega opravka nego da napada poglavarja katoliške cerkve. Ta bivši intimni prijatelj Nikolaja II. in organizator »črnih stotnij« vodi pri nas tudi propagando za nasilno popravoslavljenje gr-ko-katolikov kakor jje to svojčas izvajal s pomočjo kozakov pod rusko okupacijo v Galiciji. In ta mož, ki v tem oziru uživa žalosten sloves po vsem omikanem svetu, vleče apanažo od naše vlade namesto da ga kot nevarnega rovarja proti verskemu miru in carističnega agitatorja odpošljejo črez mejo. To vse zato, ker vlada pri nas »demokratski« režim s «svobodomislece-ma« Pribičevičem in Žerjavom v prvi fronti.
'-f' Pravilna sodba. »Slob. Tribuna« je označila koterijo dr. Žerjava, ki nosi oficielni naslov JDS v Sloveniji, tako-le: Oni preko Žerjava obečaju da ce biti oklop i štit državi na zapadnoj strani, a država treba njima da bude oklop i štit, a ne oni državi — ker so v ogromni manjšini proti strankam, ki so protivne centralizmu. Srb bi dejal: Tačnol
f-f Brez laži ne gre. Vladni pressbiro razširja pred odhodom delegatov naše kraljevine na sejo Zveze narodov v Londonu, vest, da je »bolgarska vlada organizirala 21 čet po 530 četnikov, ki imajo namen napadati naše obmejne kraje in kajih glavna naloga je, da diskreditirajo našo državo pred mednarodnim forumom.« — Pašičev režim se torej ne more vzdržati, da ne bi še v zadnjem trenotku lagal. Znano je, da je bolgarska vlada pripravila obširen material, da dokaže ko-ruptnost Pašičevega režima v Makedoniji in svojo popolno neudeleženost pri on-dotni anarhiji. Zato je naravnost absurdna misel, da bo baš sedaj, ko se podajo prizadete države pred mednarodni forum, organizirala vpade. Pač pa hoče vlada s takimi bedastimi izmišljotinami rešiti položaj, v katerega je zašla s svojo ponesrečeno protibolgarsko kampanjo, ki je bila povod, da so srbski listi začeli metati bombe v korupcionizem režima. Sicer pa je splošno znano, da so se zastopniki velesil v svetu društva narodov že opetovano prepričali o lažnivosti našega pressbiroja in da je vlada zaradi tega imela že več neprijetnih afer.
Seja sveta društva narodov 17. t. m. bo, kakor nam poroča ugledni politik, imela, če ne takoj, pa v dogledni bodočnosti dalekosežne posledice. Izvemo namreč, da bo bolgarska vlnda predlagala mednarodno komisijo, ki naj ,v, Makedo-
niji preišče vzroke ondotne anarhijo. Vlada Nikole Pašica, ki za to namero dobro ve, je v zelo prekernem položaju. Če namreč, kakor jo to na prvi pogled jasno, ta predlog odbije, ker se protivi suvere-niteti države, bodo delegati velesil prepričani, da razkritja srbskih listov, v prvi vrsti »Vremena« in »Tribune«, o nasil-stvih in korupciji režima v Makedoniji temeljijo na resnici.. Vrhtega pa pripravljajo ugledni evropski politiki in učenjaki celo knjigo o Pašičevem režimu v Makedoniji slično oni," ki jo je izdala svojčas Carnogiejeva ustanova. Na ta način se hoče spraviti pred mednarodni forum vprašanje plebiscita in avtonomije Makedonije. Za to akcijo stoje zlasti angleški in amerikanski politiki! Za Pašičeve delegate se torej pripravljajo v Londonu vroči dnovi in morebiti bo to kaj pripomoglo k padcu režima, ki se ie moralično onemogočil pred celim svetom.
-f- Iz nemškega parlamenta. V razpravo o zakonu za varstvo države, ki je danes v Nemčiji na dnevnem redu, je posegel tudi nemški nacionalni posl. Gr8f, ki je v svojem govoru strastno napadel soc. demokrate ter jim očital, da so oni sami že zdavno zagovarjali in branili politično umore. Govornik je tu navedel slučaj Friderika Adlerja (Stiirgkhovega morilca), katerega je »Vonvarts« svoj čas branil z okolnostjo, da je Friderik Adler bil blazen. »Jaz verujem tej trditvi še danes,« je končal Graf svoj govor, »kajti Friderik Adler je še danes socialni demokrat.«
-f, Litovska republika je priznana de
iure.
Dnevne novice.
—	Dr. Niko Zupanič — državni svetnik! Kakor poroča belgrajska »Tribuna«, nameravajo radikali kot svojega slovenskega zastopnika predlagati za državnega svetnika g. dr, Nika Zupaniča. — Odkod ima »Tribuna« to vest, nam ni znano; mogoče naj bi bila migljaj od strani samega
.....? Vemo pa, da bo bodoči državni
svet predstavljal naše najvišje upravno sodišče, kamor spadajo pač izborni in odlični poznavalci uprave in visoki sod-nijski funkcionarji, nikakor pa ne dobri ali slabi pozinavalci človeških lobanj in narodopisnih zbirk. Tega dejstva prav nič nc more izpremeniti okolnost, da jc gospod dr. Zupanič pristaš vladajoče radikalne stranke in tudi ne okolnost, da ',e bil član Jugoslovanskega odbora. Če si je tam res stekel takih nevenljivih zaslug za novo kraljevino SHS, naj ga državna uprava primerno nagradi na drug način, ne pa da mu podeli sinekuro v korporaciji, kamor spadajo samo prvovrstni upravni in sod-nijski strokovnjaki. Kaj pa naj dela g. dr. Zupanič v državnem svetu? Ali naj s pomočjo antropologije odloča, da je n. pr. finančna oblast predpisala g. X. preveč davka? Končno pa: pri nas je vse mogoče.
—	Zaslužena brca. Po nekem poročilu »Slob. Tribune« bodo demokrati in radikali revidirali svoje kandidatske liste za državne svetnike, ker je kralj izrazil željo, naj bi se gospodje pri sestavi teh list prvič bolj ozirali na to, da bodo v državnem svetu pravično zastopana vsa tri plemena, drugič pa naj ne prezro, da morajo kan-didatje imeti tudi nekaj kvalifikacije za tako odlična mesta, kajti sama strankarska pripadnost še ni dovoljna kvalifikacija. — Pri nas je vse narobe kakor drugod. Drugod morajo parlamenti braniti demokratične zahteve pred absolutističnimi poskusi vladarjev, pri nas pa brani vladar naj-primitivnejše zahteve moderne dobe pred naskoki in samovoljo parlamentarne večine. Kraljeve lekcije si seveda vladni de-belokožci ne bodo za dolgo zapomnili.
—	Jugciašisti pol na kolenih, pol v pozi. Poročali smo že o napadu jugofaši-stov na dobrega prijatelja ministra Puclja nadebudnega Rado Pašiča. Skrbni oče Nikola je nameraval vsled tega razpustiti jugofašistovsko organizacijo in ji odtegniti podporo. Ker bi Orjunci prišli ob udobno življenje, so takoj sestavili spomenico, v kateri grozijo, da bodo razkrinkali vladne člane in obetajo zelo umazane senzacije. V tej spomenici imenujejo Pašičevega sina: junaka platinske afere v Franciji, junaka afere z volovi iz Nemčije, protektorja Omnium Serbe, zloglasnega koruptnega človeka itd., na drugi strani pa se hočejo prilizniti Nikoli Pašiču, ki ga imenujejo slavnega in velikega našega državnika. Končno se zgražajo nad novosadskim velikim županom im drugimi visokimi funkcionarji, ki so se ob priliki njihovega napada hiteli vsi prestrašeni in odkritih glav opravičevat pri Pašičevem sinu. — Pri Pašiču s to spomenico najbrž ne bodo veliko opravilL
—	Kitajski časnikar o Bleda. Kitajski časnikar Unio Wang, sedaj legacijski tajnik na Dunaju, je poslal našemu uredniku razglednico z Bleda s sledečo vsebino: »Prepotoval sem Ameriko, ^severno in južno, Evropo itd., pa nikjer nisem našel div-nejšega jezera od Blejskega razen »Si Hu« (zapadno jezero) v moji domovini.«
—	Omejenost obmejnih straž. Neprestano se množe pritožbe proti Wrangloyim
obmejnim četam; seveda je vse brez uspeha. Tako se nam sedaj poroča, da niso Wranglovci te dni pustili na Jezerskem vrhu v Jugoslavijo nekega jugoslovanskega državnega uradnika kljub pravilnemu potnemu li-' ker ga poveljnik straže sploh ni znal ati. Jugoslovanski državni uradnik radi tega sedaj sploh ne more nazaj v svojo domovino. Koliko časa bodo še trajalo te škandalozne razmere na naših mejah, ki nas sramote pred vsem svetom?!
—	Za italijansko srednjo šolo v Postojni se baje zavzemajo nekateri tamkaj-šnij Slovenci. Pravijo, da bi jim bila ljubša italijanska srednja šola v Postojni, nego slovenska v Idriji. Tako poroča te dni tržaški »Piccolo«. Očividno bi Italijani radi opeharili Slovence še za edino slovensko srednjo šolo v Idriji.
—	Propadanje tržaškega prometa. Od januarja do konca aprila 1921. je znašal vsesplošni promet v Trstu (uvoz in izvoz po železnici in po morju) 10,280.844 q, v istem času tekočega leta pa samo 8 milijonov 470.157 q, torej 1,810.687 q manj.
—	Zadnja inštanca v Italji. Tržaški »Era Nuora« priobčuje dopis iz Kopra, v katerem poroča, da je bil neki duhovnik, ki je bil 1. 1918. zaradi avstrijakantstva odpuščen, sedaj zopet upostavljen na svoje mesto s priznanjem vseh prejemkov od
I.	1918. Duhovnik bo poučeval v zavodu /Nazario Sauro-. Dopisnik pravi, da bi bil vsak komentar tega odloka oblasti odveč, namesto tega navaja dnevni red, ki ga je sklenila skupina mladih mož, ki se ne šalijo. Ta odlok se glasi: »V pogledu odloka z dne itd. si za dan otvoritve šol pridržujemo svobodo akcije.« Tako si fašisti pri-svaj p oblast zadnje inštance.
—	Argentinski predsednik v Rimu.
II.	t. m. zjutraj je dospel v Rim predsednik Argentinske republike de Alvear. Na kolodvoru ga je sprejel kralj s celokupno vlado. Nastanil se je v kvirinalu. Takoj nato se je de Alveara odpeljal na argentinsko legacijo pri sv. stolici in odtod v Vatikan. Sv. oče ga je sprejel v posebni avdijenci, nakar je de Alveara obiskal državnega tajnika Gsparrija. — Predsednika je spremljala tudi njegova soproga, kateri je sv. oče podaril dragocen rožni venec.
—	Dobrotniki novinarstva. Ljubljanski sekciji Jugoslovanskega novinarskega udruženja je poslala tvrdka Peter Kozina 500 Din, predilnica in tkalnica Glanzmann & Gassner v Tržiču pa 250 Din. Iskrena hvala!
—	Loža gradi hiše. Iz Belgrada se nam poroča: Dne 12. t. m. so tukaj na slovesen način položili temeljni kamen za petnadstropno poslopje prostozidarske lože.
—	Novo poslopje narodne skupščine. Belgrajski »Novi list« od 9. t. m. poroča, da je ministrstvo za javna dela votlralo 900.000 dinarjev za nadaljna dela pri zgradbi novega parlamenta, ki se zida na Batal Džamiji že 15 let. V gotovih krogih mislijo, da bi bilo primernejše, ako bi se t« zgradba pravočasno pretvorila v kak glasbeni kon-zervatorij ali opero, ker je zato najpripravnejša, a drugod naj bi se zidalo novo večje poslopje za narodno skupščino. — Tudi mi smo mnenja, da bi imeli od opere v novi skupščini več koristi, kakor pa od tingl - tangla v sedanji stari skupščini.
—	Suša. Po Sorskem polju se oglaša zopet suša. Otave nc bo. Fižolu žo suša prede. Krompir in proso kaže še lepo. Jabolka, hruške, čcšpljc in orehi kažejo bogato letino. Draginja tudi pri nas l.itro raste — kot konopljal Kaj bo?!
—	Mavčiče. 6 komatov so ukradli neznane dolgoroke tatinske srake trem gospodarjem v Mavčičah in v Podrcči v noči od nedelje na ponedeljek 9. julija t. 1. Orožniki tatove zasledujejo. Gospodarji ob cestah, pozorl Komate pod ključi
—	Odbor češkoslovaško-jugoslovanske lige v Bratislavi bo dajal v svojem oddelku na II. ori-entalnem velesejmu v Bratislavi jugoslovanskim obiskovalcem splošne informacijo in prevzame brezplačno razširjevanje reklamnih in informačnih tiskovin. Na veletržni borzi brezplačno naznani ponudbe in vprašanja jugoslovanskih tvrdk, ki se veletrga nc udeleže. Interesovane češkoslovaške tvrdke naj pošljejo svoje reklamne tiskovine, projekte, želje itd. na naslov: Čcškoslovaškn-jugoslo-venska liga, Bratislava, Oricntalni trg.
—	Vpoklic odvetniških kandidatov v vojaško službovanje. Belgrajski listi poročajo, da je dobil vojni minister pooblastilo, da vpokliče na šesttedenske orožne vaje potrebno število odvetniških kandidatov, da bodo vojaškim sodiščem pomagali reševati akte, ki se jih je pri teh sodiščih nabrala velika množina.
•—• Vojaška uprava in narodni poslanci. O izzivanju in napadih na mirne državljane, ki jih izvršuje po Hercegovini major Tunguz, smo žc poročali. Nedavno je nekega mirnega občana napadel celo s sabljo in ga precej ranil. Poslanec Jankovič je vsled tega vložil pri armadnem poveljstvu v Sarajevu nujni poziv, da ne zadeva tega vročekrvnega majorja malo preišče. Na svojo popolnoma pravilno vlogo je dobil poslanec od vojaškega poveljstva kot odgovor vse skupaj nazaj, češ, da naj svojo vlogo kolkuje kakor se morajo kolkovati vse druge navadne prošnje-
—	Grški konzulat v Zagrebu. V Zagrebu se je ustanovil generalni konzulat kraljevine Grške. Konzulat jo začel poslovati dne 15. t m. Uradni prostori se nahajajo na Jolačičevem trgu št. 24. Delokrog konzulata obsega Slovenijo, Hrvaško in Slavonijo,
—	Likvidacija oddelka za prehrano pri pokrajinski upravi v Sarajevu se je popolnoma izvršila in je vse posle tega oddelka prevzelo po-verjoni&tvo za socialno skrb.
—	Zn poučevanje otrok v materinem jeziku. Minister zn prosveto je izdal odlok, da morajo vsi otroci, ki so srbsko-hrvatske narodnosti in so doseduj obiskovati nemške ali mažarske šolo, odslej hoditi v narodno šole.
—	Posterjev zavod za Sarajevo. Radi izredno veliko slučujev pasje stekline v Bosni in Hercegovini nameravajo v Sarajevu osnovati l'a-sterjev zavod. Pokrajinska vlada jo odposlala v inozemstvo - iskoga bakteriologa dr. T jebinskega, da nabavi vso potrebno prod:;, te.
—	20 dijakov v Vojvodini obolelo na tra-hotnu. Glasom poročil šolskih zdravnikov je v Vojvodini obolelo na nevarni in nalezljivi očesni bolezni nad 20 % vseh učencev in dijakov. Zdravniki so se vsled tega obrnili na ministrstvo za narodno zdravje, da ukrene vse potrebno. Odgovora še niso dobili.
—	Radlčevo demagoštvo. Znano je, kako je svoje čase Radič povsod pobiral milodare za otroke svojega umrlega agitatorja in poslanca Janeč-ka. Kam so šli nabrani darovi, ni Radič nikjer objavil, pač p- poroča sedaj »SI. Tribuna«, da je bilo te dni prodano posestvo Janečka za štiri milijone kron.
—	Prijeti razbojniki. Svoječasno smo poročali o velketn napadu razbojnikov na poštni voa Kotor—Cotinje. Razbojniki so takrat odnesli velikansko vsoto denarja. Orožnikom se je po.srečilo to razbojnike izslediti. Pri njih so našli še večinoma ves denar in dragovenasti.
—	Pretepen kavarniški vajenec. V 1;::variti »Zvezda< je bil topen kavarniški vajenec Karel Trafsnik in na glavi poškodovan. Zdravnik, kateri je vajenca preiskal, jo ogorčen izjavil: >Sra-mota je, da se kavarniški vajenci še danes pretepajo in je nujno potrebno, da pristojna oblast stori primerne korake.
—	Nagle smrti umrl je 341etni Franc Omer-za iz Štude doma iz Krškega, ki jo prišel 16. maja 1922 z Ameriko in poročil pred 5. tedni Ivanko Mavcer iz Štude.
—	Gostilničarji, osobito ljubljanski, sc opozarjajo. da postavi uprava ljubljanskega velesejma velik restavracijski paviljon 350 kvadratnih metrov notranjosti z verando in predvrtom. Kdor se zanima prevzeti ta edini gostilniški obrat, ki se bo ondi dovolil, naj se zglasi pri gostilničarskl Zvezi, Gosposvctska ccsta 16.	(k)
—	Oj ta valuta! Od 15. t. m. bo znašala v avstrijski republiki brzojavna pristojbina za vsako besedo v inozemstvo 100 kron — Sovjetski poročevalec >Agenee llavasc poroča, da se dobi za angleški funt deset in pol milijona sovjetskih rubljev.
—	Varnost v Tržičn je slaba Vedno se pojavljajo tatvine. Te dni jo hilo Antonu Polanšku v Tržiču št. 114 ukradeno važnega blaga in denarja v vrednosti 920 kron.
Gospodarstvo. Padec nemške marke.
M o n a k o v o , 12. julija.
Veliki dogodek, ki zanima ne le Nemčijo, ampak pri sedanji zvezanosti držav ves svet, je katostrofalni padec nemške marke. Medtem ko je koncem maja noti-ral dolar še 260 mark, se je dvignil zadnje dni na 528 mark.
Vzrok temu jc poleg nejasnega notranjega političnega položaja zlasti vprašanje reparacij. Mesečno mora plačati Nemčija 50 oziroma 60 milijonov zlatih' mark ententi. Zato mora nakupiti tuje valute in vreči marke na trg, kjer seveda njihova vrednost pade.
Vesti o rapidnem padanju marke so v Parizu, Londonu in Washingtonu izzvale največji vtis. Dočim uradna Francija še vedno vztraja na popolnem plačilu odškodnine, prevladuje že precej splošno mnenje, da se bo tudi pri vojni odškodnini treba zadovoljiti s tem, kar se pač doseči more. V nedeljskih pariških listih svarijo Pertinax, senator Henry de Jou-venel vlado, naj ne tira položaja do brez-upnosti.
Značilno za postopanje francoskih1 kapitalistov je zavlačevanje vviesbaden-skega dogovora, ki ga je sklenil rajni Ra-thenau z Loucheurjem. Na podlagi tega naj bi Nemčija vse potrebne dajatve za obnovo Francije izvršila »in natura« in neposredno. Skozi celo leto so zavlačevali frameoski industrialci potrditev tega sporazuma in šele zadnje dni ga je vlada sama ratificirala brez parlamenta.
Tudi Anglija zre z največjo skrbjo na gospodarsko propadanje Nemčije. Angleško časopisje pripisuje krivdo na nevzdržnem položaju Franciji. Lloyd George vztraja na tem, da se skliče vrhovni svet zaveznikov, ki se bo bavil z vprašanjem reparacij, in zato mu Francija odločno nasprotuje.
• • *
g 'Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 14.50 K, oves 12.30 K, koruza 12.20 kron, pšenična moka (št. 0) 21.80. — Tendenca se je ustalila.
g Žilni trg na Malarskem. Kljub vestem o ugodni žetvi so se pričele na Ogrskem cene žitu dvigati. Posebno vlada veliko povpraševanje po pSenici in ovsu, glede katerih nI v ceni veliko razlike. Pšenica notira na budimpešlanski borzi 4950-5100 a K, oves pa 4500- 4600 o. K. — Vzrok dviganja cen iitu je iskati v padcu ogrsko .valuta,
g Žrtep 1022. Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu javlja sledečo prognozo o žetvi 1922: Površine je zasejano približno toliko kot lani. V večini evropskih držav, kakor tudi v severni Ameriki je v prvi polovici maja — takoj po hladnih dneh nastopla suša, ki je slabo vplivala na setev v Nemčiji Holandiji, Češkoslovaški, Mažarski in Aavstriji. V Italiji, Franciji in na Angleškem se mora računati z ugodno žetvijo. V Jugoslaviji in Bolgariji je letos sicer nekoliko manj posejanega, toda prognoza na žetev je izredno dobra. Isto velja za Ameriko, Kanado in Japonsko.
g Ribe iz Jugoslavije in Mažarske na Češko.
»Č. D.« piše: Tako iz Jugoslavije kakor tudi iz Mažarske nam ponujajo poceni sladkovodne ribe in je toliko kakor gotovo, da bomo imeli za božične praznike dosti cenejši in obilnejši ribji trg kakor lansko leto.
g Padec češkoslovaške krone. Na zagrebški borzi jo češkoslovaška krona padla včeraj za 1.00 do 1.40 našili kron.
g Kurs češkoslovaške krone — Rašinova zmaga. Vzrok, zakaj se je češkoslovaška krona tako dvignila, ni samo posledica naših (čeških) -vlad, ampak tudi posledica napak naših sosedov, piše narodnogospodarski urednik »Nar. ■L.«, dr. Fousek. A predvsem je to zasluga prvega finančnega ministra naše (češke) republike dr. Rabina. O tem ne more biti spora in samo strankarsko strastno zaslepljeni sovražnik bi mogel tajiti Snjegove zasluge. Njegovi finančni zakoni so naril omogočili današnjo gospodarsko samostalnost. Njegova naredba, da bi se s hitrim okolkovanjem bankovcev izločila čs. krona iz mažarske in avstrijske krone in s tem, da je država zadržala v .cirkulaciji polovico novčanic, potem njegov energični in trdovratni odpor proti tiskanju bankov-,cev, njegov varčevalni sistem, to vse je napravilo našo republiko v gospodarskem oziru najbolje urejeno državo v srednji in vzhodni Evropi. — Razumni in pravični ljudje že danes cenijo vse zasluge dr. Rašina, ali prav po zaslugi ga bo cenila šele bodočnost. — Škoda, da nima tudi Jugoslavija tako zmožnega finančnega ministra!
g Nova tovarna za topove in strelivo na Češkoslovaškem. Češka komercijalna banka in Banka češkoslovaških legij osnujejo delniško družbo pod imenom: Tovarna za topove, municijo in kovinske izdelke.
g Novi avstrijski stokronski bankovci. Avstrijska republika bo potegnila iz prometa stare 100 kronske žigosane bankovce z datumom 2. junija 1912 ter jih zamenja za 100 kronske bankovce z datumom 2. junija 1922.
g Stanje papirnatega denarja v Avstriji. Po stanju z dne 30. junija je bilo v Avstriji za 519 milijard n. a. kron papirnatega denarja v prometu. Tekom osem dni je Avstrija vrgla v promet -papirja za 80-7 milijard n. a. kron.
g Mažari ln avstrijska valuta. Mažari opazujejo z največjo skrbjo katastrofalno situacijo avstrijske republike. Boje se enake usode. Mažarski finančni minister jc razglasil, da jc treba uvesti nove davke. Pokazal je na Češkoslovaško, kjer je s primernim obdačenjem omejena nepokrita izdaja bankovcev in s tem osamosvojena češkoslovaška krona. Tudi Čehi so imeli težkoče, ampak so jih znali energično premagati. Za zgled naj si vzamejo Mažari Češkoslovaško. Danes bi bil v Čehih vsakdo linčan, kdor bi hotel spraviti v tir tiskarno za bankovce.
BORZA.
Zagreb, 13. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.29—0.305, Berlin 21—23, Budimpešta 6.90— 7, London 0—372, New York (ček) 81.30— 82, Pariz 673—680. Praga 175—180.50, Švica 1600—1620. — Valute: Ameriški dolarji 81.50 —82.50, češkoslov. krone 173—175.50, napo-leondori 300—0, nemške marke 19.50—23, italijanske lire 375—376.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Devize: Berlin 19.50, Pariz 675, Bukarešta 49, Milan 378, Praga 176, Dunaj 0.32, New York 84, London 375. — Valute: Nemške marke 21, romunski leji 48.25, francoski franki 660.
Curih, 13. jul. (Izv.) Berlin 1.25, New York 522.25, London 23.19, Pariz 43.10, Milan 23.60, Praga 11, Budimpešta 0.40- Zagreb 1.55, Bukarešta 3.35, Varšava 0.095, Dunaj 0.02, avstrijske krone 0.02375.
Berlin. 13. jul. (Izv.) Dunaj 1.535, Budimpešta 33.95, Milan 1985, Praga 868.90, Pariz 3615.45, London 1935.05, New York 439.45, Curih 8439.40.
Praga. 13. julija. (Izv.) Dunaj 0.1575, Berlin 11.80, Rim 213, avstrijske krone 0.18, italijanske lire 210, Budimpešta 3.825, Pariz 394, London 210, New York 46.45, Curih 908.
Sokolski zvezi.
Škandalozen zastopnik sokolstva je akademik-Sokol Vilko Rupnik.
On se je v dunajski jugoslovanski menzi brez vzroka, glasno in jasno izrazil vpričo družbe svojih somišljenikov in enega nesomišljenika, da so člani Jug. kat. akad. društva »Jug« ter člani akad. orlovskega odseka na Dunaju — »svinje«, ker so priredili v »Pax Romana« kulturno predavanje.
Nadalje je bil isti član Sokola tako nesokolsko strahopeten, da nam kljub pozivu ni dal akademskega zadoščenja.
Tega nedostojnega gospoda Sokola bi izročili sodišču, da se ni dogodilo sramo-tenje na avstrijskih tleh.
Dolžnost Sokolske zveze v Ljubljani je, da takšnega svojega člana po svojih
ia.1 IBMgaMMMMMM———
pravilih kaznuje in mu postavi inštruktorja za pouk o sokolskem vedenju.
Slovenski javnosti pa na tem mostu brez pridržka izjavljamo, da je naše katoliško dijaštvo najbolj delavna jugoslovanska akademska če.ta na Dunaju, ki nastopa sicer brez pompa, toda dosledno.
DuDaj, dne 10. julija 1922.
Jug. kat. akad. društvo »Jug«. Jug. akad. Orel.
Ljubljanske novice.
lj Osebna vest. Enomesečni dopust je nastopil predsednik ljubljanskega deželnega sodišča dr. Papež, nadomestuje ga višji sodni svetnik R e k a r.
lj Zadnje češnje. Na ljubljanskem trgu prodajajo sedaj zadnje češnje. Včeraj so jih prodajali po 24 kron kilogram, koliko bodo veljale danes, pa ne vemo. Vemo pa, da so bile češnje v resnici že včeraj mnogo dražje. Med njimi je bilo namreč toliko črvivih, da je veljala ena dobra, snažna in užitna češnja skoraj krona Ali gospod tržni nadzornik nikdar ne pride z Bleda v Ljubljano z avtomobilom po češnje?
lj Zakaj ni vodnjaka? Kdor gre proti večeru po Martinovi cesti proti pokopališču, srečuje dolge vrste žensk, ki nosijo s seboj mlekarske posode, steklenice, lončke itd. Te ženske prihajajo s pokopališča pri Sv. Križu, kamor hodijo ob tej silni vročini zalivat rože na grobovih svojih dragih. Vodo pa morajo prinesti s seboj, ker na pokopališču ni vodnjaka. Uprava pokopališča bi vzpričo prav znatnih taks za grobove pač lahko poskrbela, da se napravi vsaj kje v bližini vodnjak, da ne bo treba ženskam nositi vode iz mesta do pokopališča.
lj Stenograiske tekme, ki se je vršila pretečem četrtek na Chiistofovem zavodu v Ljubljani, se je udeležilo 36 gojenk in gojencev imenovanega zavoda, katerim se je narekovalo 100 besed v minuti skozi 4 minute o »Solnih jamah v Velički«, Prva je bila ^dč. Marija Habič iz Ljubljane, druga gdč. Miroslava Dobršek iz Laškega, tretja jjdč. Anica Bavdek iz Kamnika, četrta gdč. Albina Repič iz Ajdovščine in peta gdč. Marjeta Zajec iz Pueble, Amerika.
lj Kdo je utopljenka? Dva ljubljanska dnevnika sta poročala, da je bila utopljenka, katero je 9. t. m. potegnil iz Ljubljanice pri Mostah brodar Matevž Jankovič, neka Marija Prepeluh iz Ljubljane. Ti poročili nista bili resnični, ker je policija ugotovila, da Prepeluh še živi in do brez dvoma še dolgo živela. Pri utopljenki, ki je ležala 14 do 21 dni aa——Kn—a———— iiiiii.iiiiii iibihaigm
v rodi, niso našli nobenih »pisov. Utopljenka, katero so pokopali na pokopališču v Stepanji vasi, je bila 160 cm visoka, stara 20 do 25 let, širokega, močnega života, širokega obraza in črnih, pristriženih las. Kdor o neznani utopljenki kaj ve, naj to naznani policijski direkciji v Ljubljani.
lj Vlom. V noči od 11, na 12, t. m. je bilo vlomljeno v pisarno tvrdke A. Kremsier v Kolodvorski ulici. Vlomilec je vlomil v zaklenjeno ameriško mizo in odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo 2096-69 Din in dve pobotnici Slov. eskomptne banke, in sicer ena na 230.000 in druga na 110.000 kron._
Prosveta.
pr V. F. Jelene: »1914—1918. Spomini jugoslovanskega dobrovoljca.« Ljubljana 1922. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 286; cena vezani knjigi 24 Din. — ' Pravkar je izšlo pod gornjim naslovom zadnje že posmrtno delo prerano umrlega časnikarja in feljtonista V. F. Jelenca, ki je doslej edino te vrste v naši literaturi.
pr Nova knjiga za pouk v francoščini: Potočnik, Enseignement du franijais des jeu-nes filles. V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga: »Premier livre pour 1'enseignement du francais des jeunes filles«. Cena mehko vez. knjigi 5 Din, poltrdo vezani 6 Din. Ta knjiga vsebuje prvo stopnjo pouka v francoščini, in sicer oblikoslovje, razdeljeno na 18 lekcij ter 22 beril. Temu berilu odgovarja slovnica, razdeljena na 16 paragrafov in slovarček.
Radovljiško okrožje ljubljanske Pevske zveze priredi dne 16. julija v grajskem vrtu v Radovljici ob 4. uri popoldne koncert, pri katerem nastopijo pevski zbori iz Radovljice, Breznice, Jesenic, Gorij, Bleda, Koroške Bele in Kamne gorice, skupaj in posamezno. Nastopi do 200 pevcev. Po koncertu se vrši istotam prijateljska zabava. Za okrepčila jc preskrbljeno. Prijatelji in ljubitelji lepega petja, udeležite se te prireditve polnoštevilno!
MeteorologSčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m, viš.
išče primerne službe v lesni industriji, najraje na deželi. Nastop takoj. Naslov pri upravništvu pod št. 2840.
(Jas opazovani a	Bar o-mote i v mm	Tornio-meter v C	1'aiiiroia. 'litoioncn v 0	Nebo, vetrov	Padavin« v mm
12 7. 21 h	732-9	25-6	35	d. obl. jzah.	
13./7. 7 b	734-5	22-8	3-2	jasno	0
13.,7. 14 h	732-4	26	4-6 CBBtfETl-RiT	d. obl. jzah. B—1	
Sprejmem takoj
izvežfcano KUHAR500
v večjo hišo. Ravno tam tudi SOBARICO proti dobri plači. Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2838.
Sprejmem takoj spretnega, zanesljivega
sposobnega tudi za druga dela. — Kje, pove upravništvo lista pod štev. 2832.
Gospodično
dobrimi spričevali, sprejme za svojo podružnico. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — IVAN ŠKRLJ, trg. z meš. blagom in dež. pridelki. Dol Logatec. 2824
^ Služba lovca!
■Za večje lovišče na Dolenjskem (Kranjsko) se išče v vseh panogah lova izvežban logar, ki je že služil pri kaki graščini. — Prosto stanovanje, potrebna obleka in obutev, strelnina in 600 Din. mesečne
£lače. — Odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, jubljana.
Knitoristisij®
•z. večletno prakso sprejmemo v lesno trgovino v Ljubljani. Ponudbe s priloženimi izpričevali, zahtevki plače in čas nastopa jc poslati na poštni predal 153, Ljubljana.
VABILO na
Produktivne zadruge ključavn. in sorodnih strok »Ježica«, r- z. z o. z. na Ježici
pri Ljubljani, k>. se vrši v nedeljo, dne 16. julija 1922 ob pol 9. uri zjutraj v gostilni »Pri zlati ribi« v Stritarjevi ulici v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Poročila načelstva in nadzorstva.
2.	Slučajnosti.
3.	Volitev.
NAČELNIK NADZORSTVA.
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10.
Kupim elektromotor ali dinamo
30—40 HP. — Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod: »DINAMO«.
PoSepšavajoča sredstva:
Amerikanski Hair Petrol in turški bal
zam za rast brk in las. Flc.cken Schampon proti prhljaju. Bloudin D'Or, temni lasje postanejo po njem zlatosvetli. Barva za jase vseh nians. Brilantin za sijaj in mehkobo las. Rožni sok za blede osebe. Daje licu naravno rdečo barvo. Zoraida krema za lice. Odstranjuje mozole, lišaje, maščobnost s polti, gubančenje čela. Po mladi stare osebe za 20 let. Alabaster krema proti rdečilu nosa in lica. Krema in prašek za zobe, da bodo beli ko biseri. Novela veda za izpiranje ust in grla. Zoraida pasta - milo za osebe lepe polti, daje licu večno mladost. Milo in pasta za briti itd. Pudri celega sveta, —	seveda samo najboljši.
Razpošilja po pošti:
Oamsko KOLO dnf ° k°iP7:;
— Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 2829.
Prodam posestvo 'JSSff
skem. - Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 2826.
OTROŠKI VOZIČEK
popolnoma nov, na prodaj. — Več povedo v trgovini Elsner v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev. 1.
cnonad-stropna,
v sredi mesta, na prometnem kraju, lep razgled, naprodaj po zelo ugodni ceni. Zamenja se tudi s hišo ali vilo v mestu ali izven mesta. — Ponudbe pod šifro »HIŠA« na anončno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 2798
Priporočajo se sEedeče domače tvrdke:
LJUBLJANA
f
Mestni trg 11.
_________ 0
srbske, hrvatske, slovenske se prodado.
Več pove uprava lista pod št. 2831
Prodaja MRVE.
V nedeljo, dne 16. ftilija ob 5. uri popoldne se bo prodajala MRVA na travniku Šmarnogorske cerkve v Klečah.
Poravnajte naročnino!
....................................
12 stavbenih parcel
v velikosti po 300 do 500 m5, se proda v Zg. Šiški. — Dopisi pod šifro: K 120'—« na anončno družbo: Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.	2819
Stavbene parcele
v najlepši legi na Glincah na prodaj. — Več se izve pri lastniku J. TRIBUČ, Glince štev. 37.
(Objava F0T0-LIT0GRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenab. Jugoslov. tiskarna r Ljubljani.
FOTOGRASKI ATEI.IJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesla št 6. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA
PISARNAi Ing. Alojz Hrovat in ing. Albin černe, Ljubljana, Krekov trg št. 10/1. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDIJSTRIJALNA DIUJŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol. Florijanska uL 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterje*, kotlarjev in krovcev t Ljubljani, Kolodvorska ulira štev. 28. Korn T, Poljanska cesta štev. 8. KLISEJE:
za eno- aH večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jngoslovanuca tiskarna t Ljubljani.
MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari trg štev. 10.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.

prvovrsten, med v satovju, čisti vosek, jamčeno in zdravo blago, razpošilja Ivan Krašovec, čebelar, Črna pri Prevaljah.
ippifllipi sprejmem po dogovoru UCWijC» v razprodajo.— Naslov pove uprava lista pod št. 2816.
Kupim MLIN
na stalni vodi. Vzamem tudi večji umetni mlin v najem ▼ Sloveniji. - Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2837.
kraste, lišaje odstraniuje pri Človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TRNKOCl, lekarna Ljubljana, Slovenija.
Večje množine prvovrstnega
si	na razpolago pri tvrdki:	;:
H. PETRIČ,
LJUBLJANA :: skladišče »Balkan«,
4 Din.)
PARNA PEKARNA: Joan Sckreya nasl. Jakob KavčiS, Gradišče štev. 5.
PLESKARJI, SOBO- IN čRKOSLIKARJIi Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z.,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 4.
SOBNO SLIKARSTVO: Žnran Martin, Mestni trg štev. 12.
SPEDICI.ISKA PODJETJA: »Orieoi« d. d.. Sodna ulica 3, Tel. 463. Raniinger R-, Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Vižintin Iran, Ljubljana. Vodmatski trg 7.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Furhs, Ljubljana, Mlrje 6t 2.
SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne ln negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna ,v Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš Lt, Mestni trg 15.
TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7.
URARSKA POPRAV1LNA DELAVNICA! Seliškar ban, Pot v Rožno dolino St. 10, (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Proda se
obstoječe iz dveh hiš z lepimi stanovanji in vsemi pritiklinami, je tudi nekaj vrta in konjski hlev, zelo pripravno za vsako vi stno obrt. Trgovina in skladišče takoj na razpolago. Oddaljeno 10 minut od Ljubljane. — Poizve se v upravi »Slovenca«.
Pozorl	Potniki in tujcll	Pozor!
Grand hotel PETROGRAD
Belgrad, Wllsonov trg 11S, Tel. St. 23—13.
(preko železniške postaje) Odprt S. junija t. 1. Hotel je moderno urejen, opremljen s 120 sobami, elegantno meblovan, v vsako sobo je napeljana gorka in mrzla voda. Hotel razpolaga s kopališči, saloni, separeji in z vsem komiortom, z lastno parno kurjavo in električno razsvetljavo. Restavracija in kavarna z izborno kuhinjo in pijačo, prvo-razredna francoska in srbska kuhinja. Cene solidne. Postrežba hitra in točna.
RAVNATELJSTVO HOTELA.
Kupim tračno ŽAGO
(Bandsage). Ponudbe s ccno na upravništvo SLOVENCA pod Stev. 2822.
Najboljši skril j jugoslovanskega proizvoda
..SALONIT"
izdelan iz znanega cementa znamke SALONA od tvrdke SPLIT, dion. društvo za cement portland. — Najboljše in najcenejše sredstvo za pokrivanje streh.
Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
izdaja konzorcij >Slovencac
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LJubljani,
Jugoslovanska tiskarna v, LJubljani-