Političen list za slovenski narod.
f• polti prejemali velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 jld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman velja: Za oelo leto 12 yld., za pol leta C gld., za četrt leta I (ld., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ?ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in e¿špedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inserati1_se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 277.
V Ljubljani, v ponedeljek 2. decembra 1889.
Letiiili XTVII.
Gabilo na narocbo.
>S' 1. decembrom se prične nova naročba na
„Slovenca", h kateri najidjudneje vabi
OPRAVNIITVO.
DOT Cena naročnini razvidi se na glavi lista.
Hiis iu Mlariočehi.
V	proračunski razpravi češkega deželnega zbora dne 25. novembra je pri točki „muzej" vstal Mla-dočeh Šil ter zagovarjal komisijski nasvet, naj se med spominske ploščo na pročelji muzejskega poslopja uvrsti tudi Husovo ime. Govornik je mej pritrjevalnimi klici mladočeških poslancev opisaval Husov pomen za slavo in življenje češke ter celega češkega naroda, naglašajoč, da je bil Hus reformator češčine, katero je povzdignil do pismenega jezika. Skušal je dokazati, da se niti duhovščina, niti zgodovinsko plemstvo ne smeta izjaviti zoper češčenje Husovega imena, ker se baje ravno iz spričeval Husovih plemičev-sovremenikov in spisov katoliških duhovnikov kažejo njegove odlične lastnosti značaja. Govoriti se ne smč več o napredku in prosveti češkega naroda, ako bo ta predlog odklonjen.
V	istem smislu je govoril tudi poslanec A d araek.
Poslanec kanonik dr. Borovy je pobijal nasvet
dr. Šila, rekoč: Gospodu Šilu prepuščam, če je katoličan, da spravi v soglasje s svojimi dolžnostmi nasproti katoliški cerkvi to, kar je ravnokar govoril. Dva razloga sta, zaradi katerih bom zoper napomi-nani predlog glasoval, formalen in meritoren; formalni pomislek moj je ta, da je deželnega zbora kraljevine češke nevredno, razpravljati o napravi 96 spominskih plošč, tembolj, ker s tem menda
tudi davkoplačevalci niso zadovoljni. (Hrup na levici) Moje mnenje je, naj se ta zadeva prepusti deželnemu odboru. Ker se pa stvar že razpravlja, dovolite mi, slavna gospoda, da izrazim o njem tudi svoje nazore, ki se pa nikakor ne vjemajo z onimi obeh gospodov predgovornikov. Priznavam, da si je Hus pridobil velike zasluge za češčino in češko slovstvo, da, celo za bogoslovje, kajti njegove pridige so še dandanes velike vrednosti. Hus je bil gotovo neustrašljiv človek, mož čistega in etiškega značaja, kakor je to tudi konstanški koncil priznal. Za to se pa tukaj ne gré. Dovolite mi, da odgovorim s stališča katoličana, katoliškega duhovnika na ono, kar se je čulo iz govora g. poslanca Šila. Vi smatrate za znak napredka, če se bije boj zoper dogme katoliške cerkve. Zatrjevati Vam smem, da tudi mi poznamo napredek v dogmah, sevéda le formalen napredek.
Vsako nasprotovanje dogmam Vam velja za napredek, mi pa je imenujemo upor zoper cerkev, upor, katerega cerkev ne more trpeti. (Tak jest! Vybornè! na desnici.) To je razlog, zakaj govorim v imenu plemstva, na kateri je kazal gospod dr. Šil, čeravno nisem v to dobil pooblastila od plemstva. Jaz sem zoper predlog dr. Šila, ker sem mnenja, da se Husu ne sme postaviti spominska plošča (nemir na levici); pri tem me pa nikakor ne vodi razlog, da Hus ni bii katoličan, saj po predlogu gospoda dr. Kvičale smo odločili spominski plošči tudi dvema nekatoličanoma, namreš Danielu Vele-slavini in Amosu Komenskemu. Tadva se pa nista takô žalostno odlikovala, kakor Hus. (Oho ! in ugovori na levici, velik nemir.) Janez Hus je učitelj krivih naukov. (Oho! in klici: Učil je iz prepričanja.) Bil je utelešeni upor (zopet nemir in ugovori) — to najdete v vsaki zgodovinski knjigi — učil in razširjal je krive nauke. Ne moremo tedaj trpeti, da bi se ime takega moža proslavljalo na muzejskem poslopji, katero se gradi večinoma z denarjem katoliškega naroda. (Velik vrišč in oho-klici na levici. Klici: Narod ravno hoče to imeti!j Ne, mi nočemo uevernika. (Z nova nemir.)
Nočem reči, da je Hus zakrivil vse, kar je v zvezi ž njegovim nesrečnim imenom, toda ime njegovo je postala baklja, ki je zapalila celo Češko. (Velik nemir na levici. Oho! Klici: To je grozno! Tako se govori v devetnajstem stoletji! To je učinil koncil, ne pa Hus!) Postalo je baklja, ki je napravila iz cerkva in samostanov razvaline. (Mladočeški poslanec zakliče: To Vam jeprijalo! Razburjenost.) Ko bi ne bil Hus nastopil, bili bi mi danes vse drugačni in mogočni. (Klici na levici: Nemci bi bili! Nemir in hanba-klici.)
(Deželni maršal pozvoni. Mladočeški poslanec zakriči: Tako se govori v češki zbornici!) Govornik nadaljuje: Ta malenkost napisa pač ni vredna tolikega hruma. (Poslanec Vašaty: Zakaj se ga pa tako bojite?) Vi niste moj spovednik! (Poslanec Perner zakliče: Ne damo si vzeti svojega Husa! Nemir v celi zbornici. Deželni maršal zvoni ter mej hrumom s težavo poživlja: Gospode poslance prosim, naj ne motijo govornika !) Vi, ki 6e hvalite za dobre katoličane, vendar ne bodete hoteli to cerkev žaliti. Glasoval bom zoper predlog. (Oho-klici na levici; odobravanje in ploskanje na veleposestniških klopeh.)
Rieger kliče Mladočehom: Vaše postopanje je nespodobno!
Gregr in Tilšer mu odgovarjata: Narod Vas bo učil, kaj se spodobi!	(Dalje sledi.)
Deželni zbor kranjski.
Sedemnajsta in zadnja seja dne 23. novembra.
(Dalje.)
Nadaljevanje seje se je pričelo po 4. uri. — Poslanec Klun je obširno poročal v imenu finančnega odseka o načrtu zakona glede vodovodne naklade za deželno stolno mesto Ljubljano. Po dolgi debati, katere so se udeležili poslanci bar. Schwege 1, Hribar, Luckmann, Grasselli in poročevalec Klun, je bil vsprejet načrt zakona, ki se glasi:
LISTEK.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Šentvidu nad Ljubljano.
Hvalevredna in srečna je bila misel, katera se je 18S3. leta v Šentvidu izprožila, da se tu ustanovi „katoliško društvo rokodelskih pomočnikov".
Redka je fara na Kranjskem, ki bi mogla našteti toliko rokodelcev, kakor ravno šentviška. Že v vasi Šentvidu dobiš obilico raznovrstnih rokodelcev, da ne omenjam Vižmarij, rekel bi „kolonije mizarjev" in pa drugih vasij z različnimi rokodelci. Toliko število rokodelcev je pokazalo potrebo, da 6e ustanovi društvo, katero naj bi združevalo rokodelce. Zato so se sklicali rokodelci v posvetovanje ter se je pri tem posvetovanji ustanovilo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Mojstrom se je toplo pri-poročevalo, da nagovarjajo svoje pomočnike za pristop k temu društvu. To ni bil „glas upijočega v puščavi". Mnogoštevilno so pristopali k novemu društvu pod predsedništvom gosp. župnika Andreja Volca.
Društvo je hitro napredovalo in ob prihodu cesarjevem v Ljubljano 1883. leta se je moglo že
v obilnem številu udeležiti slavnostnega vsprejema. — Da je moglo mlado društvo odgovarjati svoji nalogi, najelo si je stanovanje, kamor so se dru-štveniki zbirali k sejam in poduku. Ustanovila se je namreč tudi društvena šola.
Navdušeni vsled lepega napredka v društvenem življenji jeli so delati na to, da si društvo omisli svojo zastavo, Dve leti pozneje so že veselo sestavljali program za blagoslovljenje krasne društvene zastave, katero se je 31. maja istega leta tudi naj-veličastneje vršilo v prisotnosti samega knezoškofa ljubljanskega.
Ko je šentviška fara praznovala osemstoletnico svojega obstanka, je društvo rokodelskih pomočnikov mnogo pripomoglo k lepi slavnosti.
Ni mi treba mnogo navajati, kako očividuo je društvo nadalje napredovalo, dosti je, da omeuim zidanje društvenega doma.
Neumorni gosp. A. Belec, društveni tajnik, ni prej jenjal, dokler se mu ni izpolnila vroča želja, da dobi društvo svojo lastno hišo.
Žalostno je pri tej priliki omenjati zaprek, ki so se stavile od neke strani tej lepi misli, ali vendar slednjič je zmagala pravična in dobra stvar. In danes, kako ponosno se dviga „dom sv. Jožefa",
v ponos rokodelskemu društvu in čast šentviški fari! Presvetli cesar so podarili 200 gld. za zgradbo hiše. Ko je bil le-ta dom dozidan, dobila je v njem tudi čitalnica svoje prostore.
Ob priliki slavnosti „cesarjeve štiridesetletnice" odprlo se je tu kegljišče, vzidala spominska plošča in ustanovilo po velikem trudu g. A. Belca prostovoljno gasilno društvo, čegar udje so večinoma tudi udje katoliškega društva rokodelskih pomočnikov.
Da je v teku let društvo imelo tudi svoje žalostne dni, je jasno. Stavile so se mu ob raznih prilikah zapreke, pa, — hvala Bogu, — vse je bilo srečno premagano.
Neizprosna smrt je društvu v kratkem presledku vzela tri velike dobrotnike: L. Vodnika, F. Cirmana in V. Zakotnika, katerih zasluge so vsakemu dru-štveniku poznate.
H koncu izrekamo le še željo, da bi društvo tudi nadalje napredovalo ter hodilo isto pot, kot do sedaj, ne oziraje se ni na levo ni na desno, imajoč pred očmi lepi in vzvišeni cilj, kateri si je ob ustanovitvi postavilo: poduk in združevanje rokodelcev.
Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
A. P.
Zakon
z dna . ........ • * • n
o vodovodni	s*<jlft<>
mesti) ijul|fj|no.
Po nasvetu dejelnega zbor% S»ojq vojvodi»« Kranjske ukazujem t^o:
§ 1. Gospodarji posestev, mimo k%terih so oa*i za ljubljanski vodovod položene, da ja možnq i:| njih	«mecena posestva z joda, so
dolžni plačati waka let« »Mini IfttMkoatt
petih krajcarjev od vsakega goldinarja najemščine, napovedane od takih posestev, pridržana pa jim je pravica, od tistega časa, ko so vpeljali vodo v svoje hiše za uporabo gostačev, zahtevati od teh povračilo omenjene občinske naklade.
8 2. Pravica občine nobirati to naklado pre-
Strašno maščevanje.
(Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj.)
V.
„Kako dobro si storil, da si me vzbudil!" govori Katarina, otiraje oči s šitim rokavom svoje srajce in motrčč od nog do glave pred seboj stoječega moža; „Kako strašne sanje sem imela! Kako težko so dihale prsi moje! uh! . . . Zdelo se mi je, da umiram . . ."
„Kake sanje pa? ali ne te-le?" in Buruljbaš začne pripovedovati svojej ženi vse, kar je videl.
„Kako si ti to vedel, mož moj! vpraša Katarina: „toda ne, mnogo ne vem od tega, kar ti pripoveduješ. Ne, meni se ni sanjalo, da bi oče ubil mater mojo; ne mrtvecev, ničesa nesem vedela; ne, Danilo, ne pripoveduj tako. Ah, kako strašen je oče moj!
„Tudi ni čuda, da mnogo nisi videla; ti ne veš ni deseti del tega, kar ve duša; veš-li, da je oče tvoj antikrist? Še v preteklem letu, ko sem se pripravljal vkupe z Ljahi na Krimce (tedaj sem se še držal roke tega naroda), pravil mi je opat brat-
odredili c. kr. okrajni glavarstvi v Krškem In Celji na lici njesta, da ni nobenega zadržka glede zgradbe mojtu. Vale4 tqg« j»	uvažajač *d»vn«j
pripomnimo potrebo ter splošn« korist maatii če« S&v» pri Radečah z*r%4i važnosti »talna «vete med fr&njafto in Štajersko ravno ua tam mestu ter « ozirom na obatftjafe w»o>ere P™iqata popolnoma pritrdil projektovani zgradbi rnaatu.
Tej \zjwi pritrdila Sta tudi z««topnik občina in načafoik okrajnega zastopa v Laškem, zadnji še s pripomnjo, da mora le želeti, da se ta most kmalu zgradi, in s tem sta pripoznala, d» je projektovani mast tudi velike važnosti za laški okraj, ker ima tudi svoj promet v tem kraji, kjer se namerava zgraditi most.
0. kr. ministerstvo za notranje reči dovolilo je
skega samostana (on in žena sta sveta človeka), da ima antikrist oblast poklicati dušo vsakega človeka, a duša se zabava po svojej volji, kadar on zaspi, in leta vkupe z arhangelji okolo hiše božje. Meni se na prvo ni pokazalo obličje tvojega očeta; ko bi jaz vedel, da imaš takega očeta, ne bi se bil oženil s teboj; pustil bi te bil iu ne vzel na dušo greha, porodivšega se iz antikristovega rodu."
„Danilo!" reče Katarina, zakrivši obličje z rokama ihteč: ali sem jaz česa kriva pred teboj? ali sem se ti izneverila, ljubi moj mož? s čim sem navalila ni-se srd tvoj? kaj sem ti služila nezvesto? ali sem ti rekla žal besedo, ko si se vračal vesel z mladeniškega pirovanja? ali nimaš črnobrvega sina? . .
„Ne jokaj, Katarina, sedaj te poznam in te ne zapustim! vsi grehi leže na očetu tvojem."
„Ne, ne imenuj ga očeta mojega! On ni oče moj. Bog mi je priča, odrekam se mu, odrekam očetu! On je antikrist, bogotsjec! Naj propada, naj tone — ne podam mu roke za rešitev; suši naj se od skrivnega zelišča — ne podam mu vode, da se je napije. Ti si pri meni oče moj!" (Dalje sledi.)
bregu (Štajersko) . . .	19.250 gld.	_	kr.
S. Srednji steber pnfttn&tično			
Utrjen po ofert» W, Gikrtner			
M Punaji.....	M.650 m	_	p
8. Br%nik mostu na 4wnem			
bregu (Kranjsko) , . .	T»OO „	—	n
4. Od«r za montiranje . . .	8500 „		
5. ŽelaiBina pq ofertu Ig. Gridl			
»a Punaji .....	H.QQ0 m	_	n
6. Jtoatnic*	710 %	60	n
7. Mitnična hišica ....	989 „	40	
8. Razni troški in troški vodstva			
zgradbe ......	2000 „	—	n
skupaj . . 90.000 gld. — kr. Uzroki, katere je navedel zdelovalec načrta zoper zgradbo lesenega mostu, so sledeči:
Leseni most bi ne mogel take teže nositi, kakor železni ter bi se, ako se zgradi, zožil protoČni prodi, posebno če bi se napravili okolo pol (kobil) s kamenjem napolnjeni oboji. Utrditev bi bila nezanesljiva, vzdrževalni troški veliki, pole (kobile) trajale bi malo časa (pri litijskem mostu se morajo komaj čez 25 let, kar se je zgradil, vso pole nove narediti) in cene naglo rastočega lesa bodo čez dalje višje.
Res je, da tudi železni mostovi trajajo le gotov čas. Najstarejši neracijonalno narejeni železni mostovi trajali so 40 let, pri sedanjem načinu zgradeb mostov ter izdelovanja železnine računiti je najmanj na dvakrat toliko let.
Tudi deželni odbor pripozna prednosti železnega mostu ter se mora za zgradbo takega mostu izreči pod pridržkom pa, da bi se mogla pripraviti vsakako visoka stavbinska svota, ki bi se potrebovala za to zgradbo.
Ker stavbinski odbor, kakor znano, niti ni mogel preskrbeti potrebnih novcev za zgradbo lesenega mostu, bi se dala projektovana zgradba železnega mostu zvršiti pač le kot deželno podjetje.
Glede na to, da gre tu za zgradbo mejnega mostu, od katerega bi imela tudi sosednja dežela Štajerska bistvene koristi, se pač ue more zahtevati, da bi vse troške te zgradbe trpela kranjska dežela. Priznati se mora sicer, da bode ta most v svojem prometnem ozemlji se nahajajočim okrajem dežele Kranjske več koristil, kakor štajerskim, ker je že-leznična postaja pri Zidanem mostu na štajerski zemlji. Vendar pa je tudi promet iz štajerske strani v trg Radeče jako živahen, razven tega pa je medsebojno obiskavanje letnih sejmov na Kranjskem in Štajerskem tako velikega gospodarskega pomena, da o koristi napominanega mostu za deželo Štajersko ni nobenega dvoma. To korist priznajo v to poklicani faktorji dežele Štajerske, kakor je konsta* tovano v prej navedenem komisijskem zapisniku, kar naravnost.
Res da ni lahko koristi, ki jih imata obe sosednji deželi glede zgradbe tega mostu, z vso sigurnostjo po številkah označiti, vendar pa misli deželni odbor vsaj približno prav zadeti, ako vzame za deželo Kranjsko dve tretjini, za Štajersko pa eno tretjino.
Z ozirom na skupni interes, ki ga imata kranjska in štajerska dežela na zgradbi tega mostu, obrnil se je podpisani deželni odbor do deželnega odbora štajerskega s predlogom, da bi se zgradba mostu izvršila kot skupno podjetje obeh dežel, za katero bi kranjska dežela dala dve tretjini, štajerska pa jedno tretjino, za to bi pa tudi deleže pri mit-niških dohodkih imele po razmeri doneskov.
Naprava mitnice na mostu je popolnoma opravičena z ozirom na velike troške, ki bi jih provzro-čila zgradba tega mostu, in pa zaradi tega, ker bo ta zveza obeh savskih bregov za promet jako ugodna iu priležna.
Iz idealnega stališča popolnoma svobodnega prometa d& se zoper napravo mitnic ugovarjati. Ker bi pa slavni deželni zbor tako velike svote za zgradbo mostu morda ne dovolil, če bi ne bilo upanja, da bode stavbinski kapital dajal vsaj male obresti pri dohodkih mostarine ter da bi se v teku let vsaj deloma povrnil, gre torej zdaj za to vprašanje: „Ali most z mitnico, ali pa nobenega mostu?"
Če se pomisli, da se za prevožnjo po brodu pri Zidanem mostu mora plačati precej visoka bro-darina, ki se pri višjem stanji vode še za tretjino poviša, potem se sme pač pričakovati, da bodo vsi oni, ki občujejo med Radečami in Zidanim mostom, veliko rajši plačevali mostarino, kakor sedanjo bro-darino, posebno, ker bi bila tarifa mostarine povprek ' nižja, kakor tarifa brodarine.
neha koncem leta 1930.
§ 3. Vodo potrebno za domačo porabo (za pitje, kuhanje, pranje in snaženje) oddaja občina brez posebnega povračila; za vodo pa, oddano v druge namene, plačati je občini pristojbino po določenem, od deželnega odbora dogovorno s c. kr. političnim deželnim oblastvom potrjenem ceniku.
§ 4. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno zvršiti ta zakon.
Poslanec dr. Papež poroča v imenu finančnega odseka o zgradbi stalnega mostu čez reko Savo pri Radečah. Poročilo deželnega odbora o tem mostu se glasi:
Stanovalci kranjske in štajerske dežele živo čutijo, kako potrebno bi bilo, da se zgradi most preko Save pri Radečah, ki bi vezal Kranjsko in Štajersko. Da je zgradba tega mostú jako važna, razvidi se že iz tega, da od lesenega savskega mostú v Litiji do mostú v Sevnici, torej v daljavi 50 kilometrov, ni nobenega mostú čez Savo.
Brod čez Savo blizo južnoželeznične postaje pri Zidanem mostu je občilo, ki ne ustreza zahtevam novejšega časa, Pri porabi tega broda potrati se več časa, tudi je treba precej plačati, sémtertje pa je celó nevarno voziti se čez. Vrhu tega pa mora promet med Radečami in Zidanim mostom, kadar pride velika voda, za več dni prenehati, kar se pripeti večkrat na leto.
Zaradi teh nedostatkov delalo se je že več desetletij na to, da bi se med Radečami in Zidanim mostom napravil most. — S poročilom z dné 26. mar-cija 1. 1858., št. 3390, predlagala je namreč c. kr. deželna vlada v Ljubljani c. kr. trgovinskemu mi-nisterstvu, naj se zgradi most med Radečami in Zidanim mostom ob državnih troških.
C. kr. trgovinsko ministerstvo sicer ni pritrdilo temu predlogu, a obljubilo je pospeševati zgradbo tega mostú, če bi se oglasil privatni podjetnik, ki bi zgradil most proti temu, da se mu dovoli pobirati mostarino. Ker ni bilo takega podjetnika, obtičala je ta zadeva do tje, da se je 1. 1872. ustanovil odbor za zgradbo mostú, ki je dal izdelati načrt za napravo lesenega mostú med Radečami in Zidanim mostom, ter prosil dovoljenja za zgradbo napominanega mostú.
Po komisijskem zapisniku z dné 4. aprila leta 1872. konstatovalo se je pri ogledu, kateri sta
z razpisom z dne a. maja 1. 1872., št. 4byi, prej omenjenemu odboru zgraditi most, deželni zbor kranjski pa je v seji dne 20. decembra 1.1873. dovolil za to zgradbo podporo 4000 gld. iz deželnega zaklada ter storil sklep, ki je zadobil Najvišje po-trjenje, da se c. kr. deželna vlada pooblasti, podjetnikom zgradbe večkrat omenjenega mostu dovoliti, da smejo pobirati mostarino po tarifi, določeni po c. kr. deželni vladi in deželnem odboru na dobo 50 let.
Pri vsem tem, da se je zgradba tega mostu vže tako daleč dognala, vendar ni prišlo do zvršitve tega podjetja, ker dotični odbor ni mogel nabrati za zgradbo mostu potrebnih novcev.
Nedostatki zveze, ki se vzdržuje med Radečami in Zidanim mostom po prej omenjenem brodu, postajajo vedno bolj nestrpni vsled vedno večjega prometa, posebno pa zaradi zadnja leta čezdalje bolj ponavljajoče se povoduji reke Save, zaradi katere je zveza med prej imenovanima krajema večkrat v letu za 8 in tudi več dni pretrgana. Vsled tega obrnile so se vse občine radeškega okraja meseca decembra 1. 1887. do deželnega zbora kranjskega s prošnjo, da bi dovolil iz deželnega zaklada izdatno podporo za zgradbo mostu čez Savo pri Radečah, ter so predložile načrt lesenega mostu, kakoršen je nameraval zgraditi prej omenjeni odbor.
Z deželnozborskim sklepom z dne 17. januva-rija 1. 1888. se je dež. odboru naročilo, da predloženi načrt d& pregledati, ter da ukrene in dožene vse glede projektovane zgradbe mostu potrebne pozvedbe in da se obrne do državne uprave in do deželnega zastopa sosednje dežele Štajerske zaradi doneskov k zgradbi tega mejnega mostu.
Po deželnem stavbinskem uradu izvršeno pre-gledanje načrta lesenega mostu, čegar zgradba je bila leta 1872. na 36.000 gl. proračunjena, katera svota bi pa z ozirom na odsihmal močno povikšano ceno hrastovega lesa in plačilo delavcev zdaj izdatne poskočila, imelo je ta vspeh, da je deželni stavbinski urad odločno odsvetoval zgradbo lesenega mostu ter predložil načrt za zgradbo železnega mostu, ki ga je zdelal deželni inženir Hrasky.
Troški zgradbe tega mostu preračunili so se deloma na podlagi pozvedenih krajnih cen, deloma pa tudi iz dobljenih ofertov, ter se razvrste tako-le: 1. Branik mostu na levem
Po več let v različnih letnih časih opazovanem prometu na brodu med Radečami in Zidaoim mo-atom more se soditi, da bo znašal čisti dohodek mostarine vsako leto gotovo 3000 gld., temveč, ker bo promet vsled boljše zveze postal še bolj živahen. Za kapital, ki bi se porabil za zgradbo mostu, dobile se bodo iz dohodka mostarine po odbitku vzdrževalnih troškov mostu ter amortizacijskih zneskov vedno še 2'/» do 3°/o obresti tembolj gotovo, ker 8« bo deželni donesek k proračunjenim stavbinskim troškom 90.000 gld. bržkone precej znižal vsled cenejše oddaje zgradbe, potem vsled podpore, ki bi ee pričakovala od države, in vsled doneskov okrajnega cestnega odbora radeškega in okrajnega aa-stopa laškega.
Izvršitev zgradbe omenjenega mostu zavisna je od znatnega doneska dežele Kranjske. Ker pa je t» donesek, bodisi» iz stališča, da se pospešuje javni promet, bodisi iz stališča ne ravno neugodno naloženega kapitala popolnoma opravičen, bode pa slavni deželni zbor moral že priznati, da je naloga visokega deželnega zastopa to že nad trideset let obravnavano, toliko važno vprašanje o zgradbi mostu vendar enkrat konečno ter vspešno rešiti, in to tembolj, ker se pri tem podjetji sme računiti na sodelovanje deželnega zastopa štajerskega.
Deželni odbor štajerski je namreč z dopisom z •dni 5. novembra 1.1., št. 19.601, semkaj naznanil, da je načelno pripravljen pospeševati to podjetje, da pa z ozirom na že določen proračun deželnega zaklada ne more več stopiti pred deželni zbor ter zahtevati novega in tako velikega kredita posebno, j ker bi pregledovanje ter prettesovanje načrtov in proračunov, na katerih podstavi bi se moralo narediti dotično poročilo do deželnega zbora, tudi več časa potrebovalo.
Omenjeni deželni odbor izrazil je torej pričakovanje, da se ne pozabi poslati mu dotične teh- j nične načrte, potem pa bode on naznanil, kar bo j sklenil.
Omeniti je tukaj treba, da je deželnemu inženirju IIrasky-u še le meseca septembra t. 1. bilo mogoče, obširen in jako skrbno zdelan načrt | o zgradbi tega mostu popolnoma zgotoviti, ker i izročilo se mu je zdelovanje načrta za zgradbo gledišča in bolnišnice in moral vsled tega odložiti o pravem času pričeto zdelovanje načrta o zgradbi napominanega mostu. Zaradi tega pa tudi deželnemu odboru, ki je moral vprašanje o zgradbi mostu na podstavi predloženega tehničnega operata | temeljito pretresovati in obravnavati, nij bilo mogoče, ■ omenjenega načrta poslati deželnemu odboru šta- j jerskemu v takem času, da bi bil on mogel operat vzeti v pretres še pred pričetkom letošnjega deželnega zbora.
Konečno usoja si deželni odbor omeniti prošnje, ki jo je predložilo več hišnih in zemljiških posest^ nikov slavnemu deželnemu zboru letos glede na* prave napominanega mostu, kot zopetni dokaz, kako* živo se čuti potreba tega mostu.
Na podstavi tega poročila se predlaga:
Vis. deželni zbor naj sklene: 1. Deželnemu odboru se naroča, oziroma da pooblastilo, da stori vse potrebne korake v ta namen, da se izvršitev zgradbe železnega ali lesenega mostu pri Radečah zagotovi kot skupno podjetje z deželo Štajersko, da v tem oziru nadaljuje obravnave z deželnim odborom štajerskim, ter prosi c. kr. deželno vlado, naj izposluje primerno državno podporo. 2. Da v prihodnjem zasedanji o tem poroča ter stavi primerne predloge.
Poslanec Žitnik toplo priporoča oba predloga: Deželni zbor je že sklenil, da se cesta Čez Brunek preloži; ta cesta pa bode imela pravi pomen, ako bode mogoče čez most, ne pa po brodu hoditi in voziti na štajersko stran. Zveza z Zidanim mostom in Kranjsko deželo je prepotrebna. Brod ne zadostuje, ker zaradi povodnji je večkrat promet pretrgan. Semnji bodo bolje obiskovani na obeh straneh. Most se bode splačal, ker veščaki trdijo, da bode čisti dohodek mostarine znašal na leto 3000 gold. Že 30 let je to vprašanje na dnevnem redu; naj se konečno reši, ker tudi štajerska dežela je obljubila primeren donesek. Ljudje radeškega in sosednih sodnih okrajev živo potrebujejo most, naj bo že lesen ali železen.
Nato sta bila predloga brez ugovora vsprejeta.
(Konec sledi)
Politični pregled.
? Ljubljani, 2. decembra. Kotran|« dežele.
V	petek zvečer se je vršil ministeraki aovet pod predsedstvom grofa Taaffeja o predlogah za državni zbor. Finačni minister je predložil finančno poročilo.
V	mani zadevi, vsled katere se sedaj vrši velika pravda v Vadovicih, je preiskavo vodil neki krakovski redarstveni uradnik. Temu možu je prišla ponudba 200.000 frankov, ko bi hotel pri svojem poslu nekoliko skozi prste gledati. Ta okoliščina „daje misliti", tembolj, ker je prišla ponudba od „alliance Israelite". Zadnji čas je že, da vlada obrne svojo pozornost na to društvo, ki hoče v svoje samopašne mreže zaplesti celo Evropo.
Cesar je generala Dodo, katerega je aradsko sodišče in contumaciam zaradi znane proklamacije do volilcev obsodilo na eno leto težke ječe, po predlogu ogerskega pravosodnjega ministerstva po-milostil.
Tnanje države.
Kakor pravijo „Fanfulla" in drugi italijanski isti, izdeluje papež Leon XIII okrožnico „o dolžnostih katoličanov v sedanji dobi". Izšla bo meseca februarija ter razpravljala udeležbo katoličanov pri političnem življenji. — Rimski dopisnik freiburške „Liberté" trdi, da bo še pred Božičem konzistorij, v katerem bodo novi ruski škofje proglašeni. Pri tej priliki bo imel sv. Oče važen nagovor zoper racijonalistiške teorije, katere je Crispí v Palermu razvijal, in zoper predrznost, s katero je Crispi naznanjal, da je rimsko vprašanje pokopano.
„Milnchener Fremdenblatt" piše: Nedvojno je, da je nalog angleškega pooblaščenca Simmonsa pri Vatikanu, naj obnovi diplomatske odnošaje mej Anglijo in sv. Stolom. Generala Simmonsa spremljata kronin odvetnik Carbon z Malte in vele-poslaniški tajnik Voss-Blaudenburg, ki sta bila tudi pri papeževi avdijenci prisotna. V prvi vrsti se gré za to, da se na Malti ustanovi nadškofija, od katere bo tudi Egipt odvisen. Obravnavalo se bo tudi o povrnitvi premoženja malteškemu redu. Anglija bo papežu odstopila državljansko suvereunost na Malti, sama pa obdržala vojaško oblast.
Govori se, da je irsko vprašanje tudi eden izmed onih predmetov, o katerih se vrše obravnave mej generalom Simmonson in sv. Stolom. Sv. Očeta je v Washingtonu pri otvorjenju katoliškega vseučilišča zastopal msgr. Satolli. Slednji je dobil nalog, naj na svojem povratku izstopi na Irskem in raziskuje irsLo vprašanje. Ker se je pa dve leti s to zadevo že bavil msgr. Pérsico, skušal se bo Satolli skoro gotovo le gledé nekaterih dopolnil in podrob-nostij podučiti. Mogoče je tudi, da bo Vatikan v tej zadevi kmalu izdal izjavo.
Kakor hitro se je raznesla vest, da sta Emin paša in Stanley došla v Mpvapvo, posvetoval se je takoj protisuženjski shod v Bruslji o tem, ali naj povabi napominana dva afriška potovalca v Bruselj. Vsled sklepa je predsednik, državni minister baron Labermont, poslal angleškemu generalnemu konzulu v Zanzibar brzojavko, naj ju v imenu shoda naprosi, da takoj odpotujeta v Bruselj. Tudi kralj Leopold je v tem smislu brzojavil v Zanzibar.
Švicarski zavezni sovet se posvetuje o reviziji ustave. Zaveza bo odslej imela postavodajalno pravico v treh zadevah, in sicer: 1. gledé obrtnosti,
2.	gledé zavarovanja delavcev zoper nezgode in
3.	gledé bolniškega zavarovanja. Zavarovanje zoper nezgode bo državno in teritorijalno po kantonih osnovano, bolniško zavarovanje pa ne bo državno-obli-gatno.
Pruska in belgijska vlada sta se dogovorili, da si bodete razdelili mej obojestransko mejo ležečo državico Moresnet. V načelu sta obe vladi že jedini, le gledé razdelitve se vrSé nadrobne razprave. Moresnet je najmanjša republika na celem svetu, broji 500 prebivalcev; cela njena vojaška sila so le nekateri korenjaški orožniki.
Italijanski minister državnega zaklada je zbornici izročil proračun za leto 1889/90 in proračun za leto 1890/91. Primanjkljej prvega znaša 47Vj milijona, primanjkliej drugega pa 321/» milijona frankov. Menda je to oni gospodarstveni razvoj, kateri uaglaša zadnji prestolni govor. — Novi napoljski župan knez Torella se je z dvema svetovalcema dné 27. m. m. v imenu mestnega soveta poklonil kardinalu-nadškofu Sanfelice-ju. Ta navidezno neznatna vest je v istini važna, kajti ta obisk dokazuje, da Napolj obsoja proticerkveno politiko, in to je tem znameniteje, ker je ravno Napolj poslal Crispija v zbornico.
Miuoli torek je imel angleški ministerski predsednik govor, v katerem je nekako odgovarjal na znani socijalno-politični program, kateri je Morley v imenu liberalcev razvil. Salisbury se je odločno izjavil zoper osemurni delavski dan; taka postava, ki bi zabranjevala delati več nego osem ur na dan, bila bi neodpustljiv napad na delavsko prostost. | Mnogo zahtevano obdačenje zemljiške lastnine je I imenoval jako nevarno in težavno. V Irski namerava < vlada vse mogoče z nakupom zemljišč storiti, da j pomnoži število najemnikov. Konečno je minister . izrekel prepričanje, da so „separatistični predlogi" ( Gladstone ovi nemogoči.
V Španiji republikansko gibanje vedno bolj narašča. Prvomestnik republikanskega izvrševalnega odbora, marquis Santa Maria, je izdal poziv do vseh republikancev v Španiji in naselbinah, naj do dné 30. januarija v vseh, tudi najmanjših krajih ustanové odbore. Dné 30. januarija bo vsako mesto, vsaka vds odposlala po enega pooblaščenca v pro-vincijalno glavno mesto, kjer bodo trije odposlanci izvoljeni za glavni zbor v Madridu, ki se bo sešel 11. dan februarija 1890. Ta dan so bo tedaj v španjski prestolnici zbralo 147 takih mož, ki bodo ustanovili nekak republikanski protiparlament. Samo ob sebi je umevno, da vlada dobro vé, kako nevaren bi jej mogel ta republikanski zbor postati in da bo storila vse korake, ki se jej bodo zdeli primerni v zabranitev nemirov ali celo državnega prevrata.
Brazilijski vzgled je našel posnemovalce poleg v Španiji tudi na Portugiškem. Republikanci v Oportu in Lisabonu pripravljajo izjavo na korist brazilijski republiki ter bodo posebne pooblaščence poslali v Rio Janeiro, da sporoče ondotni vladi čestitke portugiških somišljenikov.
Naglašali smo že večkrat, da so prostozidarji oni, ki so uprizorili vstajo in prevrat v Braziliji. To potrjuje tudi najnovejša vest, da je v Braziliji izbruhnil vihar zoper jezuite. Več redovnih hiš so razrušili ter je vlada zaukazala, da se morajo vsi ostali samostani zapreti. Očetje se bodo v Belgijo izselili. — Brazilijski pravosodnji minister je vsem škofom razposlal okrožnico, s katero jim naznanja prevrat in jih pozivlje, naj se odslej v molitvah na-mestu cesarja spominjajo le domovine. Tudi so „mnogi škofje s prvo pošto poslali kot odgovor svoj blagoslov vladi". Slednja trditev ni samo neverojetna, marveč tudi zaradi slabih prometnih sredstev naravnost nemogoča. Cesar Dom Pedro je v soboto do-šel s parnikom „Alagoax" v San Vincent, danes pa v Lisabon, kjer se je kakor prejšnja leta nastanil v hotelu „Braganza". Ponudbo gledé stanovanja v kraljevem gradu je hvaležno odklonil.
Dnevne novice.
(Shod slovenskih poslancev.) V tukajšnjih listih čitamo, da so narodni poslanci deželnega zbora kranjskega sklenili, da se naj o božičnih praznikih ali po novem letu skliče v Ljubljano shod vseh slovenskih deželnih in državnih posancev, da se dogovore o jednotnem postopanji in skupnem programu glede delovanja v raznih deželnih zborih in državnem zboru. Kolikor nam je znano, v tem oziru ni bilo nobenega sklepa, ker bi bil nemogoč glede poslancev iz sosednih kronovin. Pač pa tudi mi poudarjamo neobhodno potrebo skupnega postopanja in torej tudi skupnega dogovora, ki pa bi se ne mogel vršiti o božičnih praznikih, ampak morda o Veliki noči, ko se nam bode razjasnil tudi splošni avstrijski položaj. Z veseljem se pridružujemo tej želji, o katere povodih bodemo še izpregovorili.
(Včerajšnja beseda v čitalnici) je bila društve-nikom lep, nenavaden vžitek. Vspored nam je obetal cene točke, izvrševanje pa je popolnem zadostilo našim zahtevam. Začetek je otvoril Sattnerjev v lahkem zlogu pisani pa prijeteni mešani zbor „Na planine". Sledil je v krepkem rhytmu Vilharjev moški zbor „Guslam". Eleganco poljske godbe je po teh jugoslovanskih zvokih pokazala gospica B. Sumanova — igrala je Chopinovo „Polonezo v cs duru". Hvaliti moramo izredno jasnost in čistost izborne njene igre ter fini občutek za nežnost v kompoziciji, kakoršen je kazala pri izvajanji Škroup-Pivodove fantazije o divni pesni „Kje dom je moj". Abtov „Cuj glas zvonov" za ženski tercet nam je dal avtorju lastno melodijozuost. Vendar ta skladba nas ne bo nikoli trajno zanimala, ker so nam prirojene globoke žarne melodije slovanske. Poslušalci sami so to čutili, ko je sledil mešan čveterospev, Foer-sterjev uajnovejši umotvor „Kitica" (besede S. Gregorčiča), kompozicija polna naravnega, srčnega čuta, polna ljubkih, milih melodij pristno slovanskega značaja. Občinstvo je burno iu neprisiljeno zahtevalo, da se točka ponavlja. S tem je odlikovalo tudi izvrstno petje gospe Gerbiceve, gdč. D a-n e š e v e in gg. P i* i b i 1 a in D e č m a n a. Zadnja točka je bila III. mešani zbor iz monumentalnega Dvofakovega oratorija „Stabat mater". Visoki duh, ki veje v tej kompoziciji, krasota polnih, v nabožno navdušenje zibajočih se harmonij uvel nas je v čisto vzdušje v resnici lepega in umetnega. Bil je to krasen zaključek besedi.
(G. dr. Josip Vošnjak) se je odpovedal upravnemu odborništvu „Narodne Tiskarne".
(Umrl) je v soboto v Gradci baron Leopold L i 1 i e n t h a 1, rimski grof in imejitel j mnogih redov, znan dobrotnik za dobre namene, v 78. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes popoludne. V svojem
volilu želi: Sto revežev naj spremlja moje truplo k pogrebu; vsak dobi 2 gld. Vencev ne želim, ker sem nasprotnik tej modi. Glavni dedič je prevzvi-šeni gospod knezoškof sekovski, ki naj dedščino porabi za dobrodelne namene. Vsa volila znašajo 200.000 gld. Vsa zapuščina znaša do 7 milijonov. N. v m. p.!
(Posvečuj nedeljo!) Poroča se nam: Včeraj prvo adventno nedeljo so tesarji delali pri novem mostu za železnico čez Savo pri Črnučah. Ako so tako dolgo ugibali železnico v Kamnik, vendar ni sedaj tolika nujnost, da bi morali delati ob nedeljah. Danes le konstatujemo faktum.
(Kranjska deželna zaveza gasilnih društev) je te dni izročila državnemu poslancu g. dr. Fer-jančiču peticijo, kojo naj izvoli izročiti na pristojnem mestu v odseku za kazenski zakon glede § 123, da postane i ta paragraf veljaven tudi za gasilna društva, kedar so v službi na pogoriščih. Ta paragraf določa namreč, kakor smo že omenili, kazen za nasilstva ali grožnje zoper osebe v javnih službah.
(Gosp. S. Kočonda iz Zagreba) je te dni v Ljubljani ter razkazuje krasno sliko Val. Vodnika, katero je slikal po spomeniku gosp. Naglič na Du-naji. Slika v pozlačenem okviru velja 25 gld.
(Nanki o varstva živalij za mladino.) Z dovoljenjem graškega društva za varstvo živalij v slovenskem jeziku na svetlo dal in založil V. Blanke, tiskar in knjigotržec v Ptuji. Cena 15 kr. komadu (po pošti 5 kr. več). Ti nauki, ki bi naj v nobeni šoli na Slovenskem ne manjkali, tiskani so na velikem, okrašenem in močnem papirji ter se lahko spravijo v okvir ali prilepijo na desko in razobesijo v šolskih ali javnih sobah. Dobe se pri založniku v Ptuji. Priredil jih je gosp. Anton Porekar, nad-učitelj na Humu. Služile bi tudi kmetijskim podružnicam v razdeljevanje med narod.
(Slovenski katekizmi.) Lavantinski knezo-škotij-ski ordiuarijat je odločil na podlagi odredbe c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. septembra 1889, št. 5680, in vis. odloka c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z dne 7. julija 1887, štev. 13.074, in 19. julija 1889, štev. 14.036, da se rabijo v lavant. škofiji za prihodnje leto ti-le katekizmi po ljudskih šolah: Mali, srednji in veliki katekizem s pristavkom, da se mora pri vsakem zahtevati novi popravljeni natis iz 1. 1889. Dobivajo se v „Katoliški bukvami" v Ljubljani: „Mali" po 8 kr., „Srednji" po 28 kr., „Veliki" po 50 kr.	_
Raznoterosti.
—	Rodoljubno darilo. Poslanec Hlavka, ki je kot „nepoznani rodoljub" daroval za češko akademijo 200.000 gld., podaril jej je sedaj zopet novo zasobno hišo.
—	Borzni davek je na Pruskem meseca oktobra znašal 1,932.675 mark. Borzejinci tega bremena tudi preveč niso občutili, saj so povprek veliki bogatini. In pa v naši ljubi Avstriji ?
—	O nemški repetirki poročajo „Ham-burger Nachrichten": Puška ima kaliber 7 8 mm, dvoje cevk, da se preveč ena ne razgreje in ma-gazin za pet patronov. Repetirka je en kilogram lažja in tako lična, da bi človek sodil, to je otroška puška.
—	Hvaležen pijanček. V Leedsu na Angleškem sta več let v neko krčmo vsak dan zahajala star mož in pa izvošček z imenom Jurij Chapman. Starec se je večinoma upijanil, izvošček pa ga je potem domov spravil. Zadnja tri leta se ta dva prijatelja nista več videla, ker je bil starec bolan. Minole dni je Ghapmanu naznanil notar, da mu je stari prijatelj iz hvaležnosti za „prijazne usluge" volil 70.000 gld.
—	Najvišji dimnik na svetu je v Paisley-ju na Škotskem; visok je 500 črevljev. Minole dni so najvišji dimnik v Ameriki zgradili, in sicer v Tall-Riversu, ki meri 340 črevljev.
—	Hud mraz je bil minole dni na severnem Ruskem. V Arhangelskem je danes teden opoludne kazal stostopni toplomer 32 stopinj pod ničlo.
—	Stavbeni polom v Berolinu. Minolo soboto teden so v Berolinu 150 stavb vstavili, ker niso imeli dotični podjetniki zadosti denarja.
—	Izseljevanje „črnih vojnikov". Minister domobrsnstva je izdal ukaz, da se člauom „črne vojske", ki so izpolnili triintrideseto leto, n6 sme zabranjevati izseljevanje v mirovnem času. Ta naredba pa ne velja za dobo mobilizacije.
Telegrami.
Dunaj, 1. decembra. Desničarskega posvetovanja so udeležujejo: dr. Kieger in dr. Aleznik za češki klub, vitez Javorski in knez Ozartoryski za poljski klub, grof Brandis in
Doblhammer za centrumski klub, grof Hohenwart in dr. Katbrein za desničarsko-centrum-ski klub.
Trst, 1. decembra. Brzojavka iz Benetk pravi, da bo sultan nemškemu cesarju vrnil obisk. Od Oarjigrada do Benetk so bo peljal z ladijo, odtod do Berolina pa po železnici.
Napolj, 2. decembra. Brzojavka tukajšnjega lista „Piccolo" poroča iz Masave: Ras Alula in Mangaša sta dne 26. novembra Aduo napadla. Ras Alula jo botel svojega brata maščevati, katerega je Seyum na čelu posadke v Adui pustil in ki je pri branitvi mesta padel. Posadka je po devet-urnem uporu zbežala. Vojna rasa Alule in Mangaše je mesto oropala ter tudi ranjence pomorila. Seyum, ki je iz Makala z 2000 mož hitel na pomoč, je na potu zvedel o porazu.
Kajiro, 2. decembra. Emin paša je vladi svoj prihod v Zanzibar naznanil.
Listnica opravništva:
G. J. K. v G.: Vaš poslani list se nam !je vrnil, ker se ne ve, kedo Vam ga pošilta; mi ne. Naj bi se sploh v našom imenu drugod ne pošiljalo, ali Se kedo že pošilja, pošilja naj prav, da se nam ]ne naklada nepotrebno delo, ker imamo s svojim pasla dovolj.
Umrli so:
28.	novembra. Marija Kavčič, zasebnica, 72 let, Stari trg št. 15, marasmus.
29.	novembra. Martin Zupančič, prisiljenee, 37 let, Poljanski nasip 50, morbus brigthii. — Gvido pl. Haumeder, c. in kr. topničarski nadporočnik, 36 let, Turjaški trg 8, krvavenje možgan. — Jožefa Bostič, krojačeva žena, 46 let, Rožne ulice 33, jetika.
Vremensko sporočilo.
a ca o	Gas	Stanje		Veter	Vreme	® u lil o « B S a c
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
30	7. u. zjut. 2. u. pop 9. u. zvec.	735-1 733 2 733-2	-4 Ž —1-8 -2-2	si. zap si. svzh.	oblačno n	o-oo
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	734-4 735 2 7381	-70 -2-6 -60	si. svzh. n brezv.	oblačno megla oblačno	000
Srednja temperatura obeh dni —2-7° in 5-2° za 4 3° in 5-6° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 86	gld. 20	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 86 „	35	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	75	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	05	„
Akcije avstr.-ogerske banke......919	„	—	„
Kreditne akcije ..........317	„	50	„
London.............117	„	95	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	39	„
Cesarski cekini...........5	„	62	„
Nemške marke ..........57	„	92'/s„
Zalivala.
Prijateljem in znancem, ki so javili ob bolezni in o smrti naše iskreno ljubljene tašče, oziroma matere, babice, sestre in tete, gospe
Marije Kavčič
toli tolažilno sočutje, dalje darovatel jem krasnih vencev ter udeležencem pogreba drage pokojniee izrekajo najtoplejšo zahvalo
(i)	žalujoči ostali.
V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1889.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
8 Brata Eberl, g
izdelovalca oljnatih barv, firuežcv, lakov In napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X	J^J ■ili ljsna s»,
X " Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. t
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. X Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barv« ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ft lanenem oljnatem firneži najflneje naribane in boliše X ne80 vse te vr8te v prodajalnah.	(17)
Cenilce nn znhtovunjo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Trgovskega pomočnika
v prodajalnico z meSanim blagom, z dobrimi svedočbami, veščega slovenščine in nemščine, zraven pa tudi jednega učencu vsprejme takoj
M. Goridek.
t1)	P. Itaka. Dolenjsko.
Kašelj, hripavost, KJt
pljuč ozdravljajo katranove pastile lekarja Pieeoli-ja v Ljubljani.
Škatljica "¿5 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(1)
Št. 8881.
Razglas,
(o
Dne 2. jami arija 1S90. 1. ob
10. uri dopoludne vršilo se bode v deželnem dvorci
II. izžrebanje 4°|0 obveznic
kranjskega deželnega posojila.
0(1 deželnega odbora kranjskega,
V Ljubljani, dne BO. nov." 1889.
priporoia raznovrstne
v iziti» i e e
po nizki ceni.
23J=5HSH5H5HH5E5SHSH5H5H5Hi
Wim
kap
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
Schutzmarke.
Varstvena z namka.
Izkušeno pri pomanjkanji toka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prehlajcnjll želodca, Iforočici, zlatenici, gnjusu in bruhanju, glavobolu (čo izvira iz žolodca). krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjcnju želodca z jedili in pijačami. Cona eno steklcnicc z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpošiljatclj: Lckarner KAROL BRADV, Kromeriž (Moravija). Svarilo! Pristne raarijaceljsko želodčno kapljico se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica T rudocem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajšnja varstvena znamka, polog tega mora biti pa na vsnkem navodilu rabe zaznamovano, da ie bili tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriii.
(10)
Zo več let z najboljšim vspehom pri zaprtju In za pokanju rabljeno Itrogljico so sedaj mnogo ponarejajo. Paziti jo tedaj treba „„.i-:. 1.1.	,, ,, 5-"	,la zgorajšnjo varstveno znamko iit
podpis lekarnarja C. Ilradjja, Kromeriž. - Cena škatljici 30 kr., G skat-
y.'*ra-Ttl. * K'®-,— Ce,sc de'mr naPn'j	stane « skatljic s prosto dopo-
šiljatvijo I gld. JO kr., 12 fkatljic 2 gld.ao kr.
, A . "»rijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis jo pri vsaki steklenici in škatljici naveden v navodilu rabe. ,)lW„.:„ Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristno dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarja Piccoliju; - lekarnarju Svobodi: - v Poitojini: pri lekarnarju F. Baccnrcicliu; - v Skofji Loki: pri lokarnarjui Karolu labinniju; _ v Radovljici: pri lekarnarja Aloks. llobloku; - v Novem Mestu: pri lekarnarja Dominiku Iiizzoliju: — lekarnarju Itorgmannu: - v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku; - v Črnomiji: pri lekarnarju
Marijaeeljske čistilne krogljice.
t»«ww««uoo0000000000000001
Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. 2 • M	Nova ameriška	-
Lepota zob.
zobna glicerin-creme
(preskuSena od zdravstvene oblnstnlje)
AIAHANT F- A- Sarg-ov sil in drogovi,
nliui/Uli 1 * ^TiuNtFt"'
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfuincrljali itd. 1 komad 35 kr.	a
V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Biršchltzu, Vilj. Maverju. Gabrijelu	v Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnk6czyju. dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordlnu, Petru 0
Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju. (52 — 17)	a
►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOB