65. Iz rja ' sak uV;!t izvzemš! nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. CnWh»: t lira Sv. laač&n AsSkeg* ft. 20. L nadstr. — Vsi r i i »c t !;sta. Nefniikirana pisma se n« r ftjet jjo in v k pisi s€ re vračajo. jr r- ; -iMelan Codina. Lastnik konsorclj — Tisk li :.-rre .Fdinostl", vpisane zadruge * tnc c'i - \ -rit", iiica Sv. Frančižka As!?kega St 23. "iiklon i :; *::išt\2 in tprave Štev. 11-57. fz t c t n i o a 'riii' 2* leto . . • • ■ • . K 21'"" aa j d leta................» za tri mesece............... • • J r; /r i edel:"ko iiJajo ii telo Isto........ n | c I IcLi . . . .............. 2 50 živa i z V Trstu, v torek, dne 13. aprila 1915, Letni** 91« VEČERNA Posameme Številke se prodni}j po R vinarjev, zastarele Številke po 10 vin.irjev. Oglar t se računajo na mil i m etre v širokosti ene kobne Cene: Oglasi trgovcev in obrt likov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu Usta do pci vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .tdinosti*. — Plača in toži se v Trstu, t prava in Inseratni cddeiek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asilkega it 20. — Po«tnohranilnični račun St. SU.652. B&H^tlf mm »« v - • f ra .M DUNAJ. 12. (Ceoz.) Ruska oienziva preko Karpatov in v zapadnem frontnem oddelku, je v ozemlju med Zborom in Užo-kom ustav (jena. Nase ćete so morale sicer v pretečenem tednu zopet izprazniti več postojank, zato pa so se poizkus? sovražnika, da bi predrl našo glavno postojanko, ki se »e nahajala na ogrskih višinah glavnega grebena Karpatov, izjalovili ob najtežjih izgubah za nasprotnika. Ze osem dni ni izvršil sovražnik tu nobenih napa- dov. kako pametna je bila odredba avstrijskega armadnega vodstva. Ne samo, da so avstrijske čete zamogle ustaviti nadaljno rusko ofenzivo na novi obrambni liniji in da Rusi niso mogli doseči svojega namena. da bi prodrli do železniških linij Bart-feld - Eperies in Lupkow - Homona, ampak so z uspešnim protinapadom celo zasedle Kobilji vrh vzhodno od doline La-boreze in dobile s tem močno krilno postojanko. Iz Bukovine. ĆERNOVICE, 12. (Cenz.) Na vsej ironti v Bukovini se boji nadaljujejo. Mestoma ( so se razvili boji z neposredne bližine. V i Zaleszczykih je bil ujet neki ruski letalec. Na vzhodnem delu fronte so naše čete obdržale višine severno od Užoškega prelaza in to kljub blaznim sovražnim navc-\ in se nahajajo dalje vzhodno na višinah severno od Tucholke in Slavskega na gališi.ih tleh. Zveza s skupino, ki se. Avstrijski artiljerijski ogenj je zelo učin-li^.haja v jugovzhodni Galiciji, je -n?" kovit in napravlja v ruskih vrstah velike m a nedotakniena. Ta skupina se nahaja vrze!i na višinah se\ erno cd Nadv/orne do Otty-ttije v moćnih postojankah. Silovita ru^ka ofenziva je torej na zapadni polovici naše karpatske fronte pač zamogla doseči nekaj lokalnih uspehov, ki pa nikakor ne soglašajo z materijalnim! in moraličnimi žrtvami. Na enem delu te fronte so vrh tega Rusi vsled našega protinapada še izgubili sadove svojih večte-den^kih prizadevanj. Navali naših in nemških čet ob Viravi so jim iztrgati faktično in operativno važne postojanke. V vzhodni polovici karpatske fronte smo sovražne napade ne samo odbili, ampak tudi pridob-'i na ozemlju. Da imajo tu izvojevani uspehi posebno operativno vrednost, to razvidi lahko vsakdo na zemljevidu. UTagespost«.) Gradec, 12. (Cenz.l Vojni poročevalec »Ta^esposte« poroča iz vojnega časnikarskega stana: V Karpatih se kaže od predvčerajšnjem raprei vsled dosedanjih ruskih neuspehov, na vseh dolih fronte nekako poimanje ruske napadalne energije. Vendar pa se iz Boj Nemčije proti trosporozumu na morili LONDON, 12. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) Angleška potniška ladja »Waifa-rer«, obsegajoča 9000 ton, je bila včeraj na višini pri otokih Scilly torpedinirana. Ladjo so zavlekli v Kingstown. Odškodnina za potopljeno ameriško ladjo „Mam Frye". BEROLIN 12. (Kor.) „N^rddeutsche Allg. Zeitung" objavlja noti, ki sta ju izmenjali amerišKa in nemška vlada glede potopljenja jadernice ,Williain Frye". V noti veleposlanika Zjedinjenih držav državnemu tajniku urada za vnanje stvari je rečeno med d ugim : Po nalogu svoje vlade predlagam Vait eijceleud iv pU več pod zastavo Zjedinjenih drži-a zlomljena, toda trajno tudi največja ~ lVf l« pustih Seatfle u..e 4. novembra 1914, ..... najeta za M. H. Houser iz Poitlanda v državi Oregon, s tovorom, ki je obstajal izključno iz 186.980 buše'nov pšenice, last prej imenovanega Houserja, ki je bila kon- otcienja ne bi zamog'a nadomestiti Izgfb v zadnjih karpatskih bojih. Boj je počival včeraj na zapadnem krilu in je bil fJaboieu v centru. Le pri Viravi se ie vršil srdit, za Ruse neuspešen boj. Na desnem krilu nemških karpatskih čet se je učinek predvčerajšnjega uspeha pokazal v bistveno boljših postojankah. BERLIN. 12. (Ceuz.) Vojni poročevalec »Berliner Tagblatta* v avstrijskem vojnem časnikarskem stanu zavrača ruska izvajanja, ki opisujejo ruski dobiček nar kilometrov na ozemlju signi aia na od edbe ali napotilo za Que< n-stovvn, Falmouth ali FIymouth. To izhaja iz ladijnih papirjev, ki so bili odvzeti 5b po-topljenju, Častim se, staviti vprašanje, ali plača nemška vlada polno odškodnino za uničenje „William Frye- po nemški križarki „Prinz Eitel Friedrich". Nemški odgovor izvaja med drugim: Nemški poveljnik je postopal popolnoma v ga blaga v Nemčiji ni ničesar znano. Da so Zjedinjene države sedaj v resnici izključene od nemškega trga, to je pripisati angleškim odredbam, in zavrniti se mora kot pačenje dejstev, ako se za stanje, ki je je provzročila Anglija in ki je Zjedinjene države v resnici trpe, hoče zvračati odgovornost na pret,rezne nemške poizkuse bojkota. Gottz-paia v avdiKnci pri sultana. CARIGRAD. 12. (Kor.) Barona Goltz-pašo je včeraj sprejel sultan v avdijenci. Izročil je sultanu po cesarju Viljemu podeljeni mu železni križ prvega razreda. Koze. DUNAJ, 12. (Kor.) Od 4. do 10. aprila je bilo naznanjenih na Dunaju 74 slučajev koz. Vsega skupaj je obolelo od vzbruha vojne na Dunaju 1301 oseba za kozami, 274 jih je pa umrlo. Razven tega je bilo v avstrijskih kro-novinah od 1. do 10. aprila 96 slučajev koz. Žitni trg. DUNAJ, 12. (Kor.) Danes je bila kupčija zelo omejena. Iz tega razloga ni bilo opažati na nobeno stran kake tendence ali zvišanja cen. Vreme: lepo. i ....... i okvirju načel mednarodnega prava. Prista- Tritneseena ruska ofenziva je sedaj tako! nišča Queen5town, Falmouth in Plymouth r.ri Dukli kakor pri Lupkou u ustavljena j so močno utrjeni ang.ezki obrežni kraji, k. ob občutnih i/gubah. Do srede marca je 1 vrhu tega služijo angležkim bojnim silam na avstrijska armada obdržala gorske posto- morju v oporišče Tovor pšenice je bilo janke iii/no od linije Konieczna - Alsopa-|t rej smatrati kot živilo, namenjeno sovražni V . Fclsoviszkoz. zaprla severojužno bojni sili in je postopati ž njim kakor s ojačenja. prešli zopet v dobro zasnovano j škode za uspeh operacij spravila piizo v ofenzivo. Uvod so tvorili ponočni napadi, kako nemško pristanišče- V nemudoma uvedenem postopanju sodišča o pr z ih bi bila lastnikom ladje in tovora dsna prilika za dokaz, da ima tovor pšenice miroven namen in da nima značaja kontn. bande. Po posebnih dolot bah, \ eljavnih za odnošaje med Nemčijo in Zjedinjenimi državami severnoameriškimi, je pa pravni položaj v toliko drugačen, v kolikor se po prusko-ameriških in trgovinskih pogodbah in po prusko-ameriški plovbeni pogodbi kontrebanda ne odjemlje, ampak se more prevzeti le začasno, ali proti plačilu i rednosti. Potem- Prvi glavni napad je veljal zopet 6'*) m visokemu Kastelik vrhu, ki zapira tako j relazno cesto Alsopagony - Zboro kakor tudi prečno cesto Alsopagony - Kelsovi-szkoz in s tem tudi doimo Oudave. Gozdnati višinski greben je bil na severnem pobočju močno oborožen. Kakor poprej, so r>oskušali Rusi tudi sedaj naskok na strmo severno stran, pri čemer so naše strojne puške pokosile cele vrste. Toda ta napad je imel le namen, vezati glavne sile branitelja in kriti napad z druge stra- To se je Rusom vslcd neenakega raz- takem dobe ameriški lastniki ladje odškod- iii. merja sil tudi posrečilo. Plazeč se ponoči in v megli, so prišli Rusi avstrijskim četam za desno krilo, prodrli preko tamkajšnjih strelskih jarkov in se vgnezdili v kotu na vzhodnem višinskem robu. Nadaljno prodiranje so ustavili avstrijski deželni bram-bovci. ki so vztrajali na mestu toliko časa, da so dobili 5 bataljonov ojačenja, ki so takoj posegli v boj. Toda Rusi so izrabili noč s priznanja vredno energijo, napravili jarke in žične ovire in čakali na protinapad v treh vrstah. Do odločitve ni moglo priti in je morala jiriti zato od zunaj. Nov odločilen moment je prihaja! s skrajnega zapadnega krila karpatske fronte, kjer so Rusi ob jutranjem svitu prodrli zapadno od Bihara in prišli tako našim četam, ki so branile višinski greben nasproti prelazom Konieczna in Alsopagonyia. v krilo. Pri Biharu stoječe avstrijske čete so bile napadene istočasno spredaj, na levem krilu in zadaj. S pravočasno ostavljenimi strelskimi jarki, so postale nevzdržljive tudi sosednje ix>stojanke, vštevši Kastelik vrh. Armadno vodstvo je radi tega umalfliilo svoje čete za linijo Zboro - Stropko - La-borezrev. Sledeči dogf>dki dokazujejo. nino tudi tedaj, ako bi sodišče tovor pšenice proglasilo za kontrebando. Trgovski odnoioji med Hemfljo ia severno Ineriko. BEROLIN, 12. (Kor.) Direktorij nem- ško-ameriške gospodarske zveze je sklenil v svoji današnji seji nastopno izjavo: Po nekem sporočilu »I)aily Telegrapha« obstoji baje v Nemčiji prava vojna, da se ameriško blago spravi na slab glas. Direktorij nemško - ameriške gospodarske zveze zavrača odločno io trditev »Daily Telegrapha«. Da faktična ne možnost Zjedinjenih držav za vzdržanje nevtralne trgovine vzbuja v nemškem narodu močno začudenje, in dobavljanje orožja sovražnikom Nemčije vedno večje ogorčenje — to odgovarja dejstvom. Proti posameznim neinerodajnim poizkusom, da bi se to razpoloženje izrabljalo za podraženje gotovega ameriškega blaga, pa je nemško-ameriška gospodarska zveza nastopila že pred dlje časa ob splošnem odobravanju. Ni povoda, da bi nemško - ameriška go-spodrska zveza vnovič označila svoje stališče. ker o kakem bojkotiranju ameriške- Sedanji položaj velike volne. »Neue Freie Presse* poroča s posebne strani: V gričevju Lotaringije in v Karpatskem lesu skušajo Francozi in Rusi sedaj s skrajnimi silami prebiU nemške in avstrijske linije. Istočasnost teh srditih bojev seveda ni noben slučaj: Rusija hoče za vsako ceno izrabiti ugoden položa.% ki je nastal vsled padca Przeinysla in umreti iz zapadne Galicije v južni smeri preko Karpalov, da tako izsili glavno odločitev oziroma, da si najmanj vsaj ustvari potrebno svobodo gibanja. . . Čisto enake so razmere v Franciji. Čeprav tamkaj ni inogoča še nobena glavna odločitev, hoče vendar Joffre kljub izja-lovljenju zadnje ofenzive v Champagni, prikleniti kolikor mogoče dosti sil, da razbremeni ruske prijatelje. Dne 10. marca je menda armadno vodstvo že naznanilo uradno, da je takozvana »Pozimska bitka v Champagni« končana v toliko, da nobeno novo buknenje ne more ničesar izpremeniti na končnem rezultatu. To se je tudi zgodilo. Že v naslednji]] dneh so Francozi faktično obnovili svoje napade in jih nadaljevali z veliko srditostjo do 22. marca. Toda vsi napori in vse težke žrtve so bile popolnoma zaman. Izgube Francozov v tpj gigantski borbi je ceniti na 50.000 mož in porabljene so bile ogromne količine municije. Radi tega je bilo pričakovati, da nastane operacijski odmor, ki so ga Francozi po dozdevni Pirovi zmagi nujno potrebovali. Tu je — ravno zadnjega dn^ bitke v Champagni — padel Przemysl. Že davno zasnovani rufcki operativni sklepi so dozoreli in so prisilili tudi generala Joffra, da je moral kljub obstoječim zadržkom poseči tudi on vnovič v boi. Francozi so, kakor znano, približno 40 kilometrov od nemške drža\ ne meje oddaljeno fronto ob Mozi. nasproti velikemu nemškemu taborišču pri Metzu, istotako utrdili kar najmočnejše. Iz Verduna in To-ula so zgradili trdnjavi prve vrste in ju zvezali z zapornimi utrdbami ob vzhodnem bregu Moze. Tik ob tem vzhodnem bregu se razteza približno 15 kilometrov širok, zelo gozdnat in do 400 metrov visok višinski greben, ki se znižuje proti vzhodu v takozvano nižino Woewre in na kateri se nahajajo imenovane zaporne utrdbe, posebno na severni polovici (St. Mihel-Vcrdun), vnovič srditi boji, ki postajajo vedno bolj srditi. Posebno od 5. aprila naprej so bili francoski navali ob liniji severno od Pont-a-Moussona (Priesterwald) preko Regnie-ville-Flirey-Apreinont-Ainy do St. Mihie-la, potem pri Combresu in v nižini Woe-\vre silno srditi in nadaljevani podnevi in ponoči, ne glede na žrtve, ne da bi se posrečilo Francozom doseči tudi najmanjši trajen uspeh. Enako so se končali z negativnim rezultatom tudi v zadnjih dneh na severnem krilu v ozemlju Ysere izvršeni srditi napadi zaveznikov na nemške postojanke. Še težavnejše pa so razmere na vzhodu pri že uvodoma omenjenem ruskem predornem poskusu v Karpatih in sicer tako radi nenavadno težavnih terenskih razmer kakor tudi radi nastopanja močnih ruskih sil, tako da leži težišče odločitve še vedno v Karpatih, kjer se bojujejo nemške čete ramo ob rami z našimi proti ruski armadi. y V zapadnem oddelku — v vzhodmn Be-skidih — ki sega približno od Lupkowske-ga sedla (železnica Miskolcz-Przemysl), so ruske kolone totsran karpatskega grebena pač nekoliko pridobile na prostoru, vendar pa naše občudovanja vredne čete ne samo da vztrajajo na višinah linije Zboro-Stropko južno od Virave, ampak so dosegle vrh tega na velikonočne dni s protiofenzivo še krasne uspehe, ki so stali Ruse obilnega vojnega materijala, še za tamkajšnje razmere kolosalno svoto 10 tisoč ujetnikov, tako da so Rusi po zadnjih poročilih tamkaj prenehali s svojimi napadi. V sosednjem ozemlju, ki sega približno do Užoškega prelaza (železnica Ungvar-Sambor), kjer so Rusi nastopili istotako z izredno močnimi silami, smo bili sicer prisiljeni, da smo preko karpatskega grebena se nahajajoče postojanke umaknili, vendar pa Rusi kljub brezprimernemu izrabljanju človeškega materijala in kljub ogromnim izgubam niso mogli izvojevati nobenih imenovanja vrednih uspehov in so pustili vrh tega v naših rokah več ti- kar more nositi orožje. In tu si ni možno niti misliti, da bi se ti ljudje, ki iz ljubezni do svoiega naroda ali v svoji dolžnosti žrtvujejo svoje življenje, ne povrnili iz vojne drugačni in preporojeni v svoji notranjosti. Življenje evropskih narodov postaja zopet jako moško in resnično, in ta duh moške resničnosti ni zavladal saino v politiki in gospodarskem življenju, marveč tudi v kulturnem in nravstvenem življenju, v najvišjih manifestacijah človeške duše, v mišljenju in v umetnosti. Hitro bogatenje buržoazije z vsemi njega posledicami v življenju, literaturi in umetnosti ne bo več karakteristična poteza človeške kulture. Ne preneha popolnoma, ali ne bo imelo več vrednosti za razvoj rafinirane kulture. Kar je v človeštvu zdravega in velikega, se postavi v službo novih nad, v novo življenje, v vstajenje v duhu idealov, ki so jih evropski narodi izpoznali v krvavem boju. Vera v pravico do svobodnega življenja in svobodne samoodločbe narodov, to bo temeljni akord duševnega življenja vseh, ki so s čistim srcem in svetim oduševljenjem šli v smrtni boj. To se že danes javlja iz manifestacij najboljših duhov vseh narodov. Patrijotizem vseh brez razlike socijalnih slojev postane neka vreJ; svetovne pobožnosti. Uveljavi se ljubezen do lastnega naroda, pripravljenost, žrtvovati vse za njega bodočnost, brez mržnje iu zavisti nasproti drugim. Ne bo več povratka k tistemu kozmopolitizmu, ki je mislil, da je ljubezen do svojega naroda manje vreden egoizem. To niso idelaistične fantazije, ampak je vzvišena zaobljuba vseh teh milijonov, ki so žrtvovali življenje vseli narodov. Nikoli ni bila ljubezen do svojega naroda in do domovine tako velika, kakor je sedaj v strelskih jarkih. Tam nehujejo socijalna nasprotstva. To ne more ostati brez posledic za vse bodoče življenje narodov. Pobratimstvo v ljubezni združenega naroda, posvečeno s krvjo tisočev in tisočev njega sinov vseh razredov in nijans socijalnih vrst mora roditi zavest o dolžnosti vseh za reševanje težkih socijalnih vpra- soč neranjenih ujetnikov sinolšanj v duhu splošnih interesov vsesa na- p r (xfi ra nhi on s t r a 11 Pruta in smo tako pri Drugače bomo gledal, na življenje m nje- Otiniji kakor tudi ob Dnjestru na besarab- Sove probleme. , ski meji odbili uspešno vse ruske napade. Po vojni bodo potrebovali narodi veo m stilih trrmtiih v viivuini fn razmaha za vse svoje sile, da bodo lecih hem Tna P^ kem0vradaV Snen ^e -f-ke ,ane. ki so jih zadah medsebojno, indiji m * ...___Po krvavem boju pride nekrvavi — go- mestoma po artiljeriji prekinjeni mir. Kljub vsem ogromnim težkočam je torej naš položaj — v kolikor ga zamoremo presojati mi odsotui — popolnoma zadovoljiv in je bilo nervozno vznemirjenje, ki se je polastilo zlasti rahločutnejših ljudi vsled ne posebno srečno sestavljenih neuradnih poročil, neopravičeno, čeprav se zamore smatrati položaj še vedno napet. Na nemški vzhodni fronti je položaj v splošnem neizpremenjen. Tudi iz Dardanel ni nobenih važnejših vesti. Dejstvo, da ste dve sovražni oklop-nici izstrelili ogromno število granat na turške baterije ob vhodu v Dardanele, dokazuje, da iste še vedno niso uničene. Tudi se zdi, da je izkrcanje trancosko-angle-škega ekspedicijskcga zbora v svrlio podpiranja novega napada na Dardanele zopet odgodeno, ker je bil po številnih soglasnih poročilih večji del pod poveljstvom generala d'Amadeja se nahajajočih francoskih čet odveden iz otoka Lemna v Egipt. Mogoče je ta odredba tudi v zvezi slabim »vremenom«, o katerem se poroča tako iz Egipta kakor tudi iz Sudana. Nemška mornarica ima vsled izgube podmorskega čolna »U 29< zaznamovati bridek udarec. Čoln se je potoj>il s posadko in njenim nepozabljeriim poveljnikom skoro neposredno ob Mozi. p[. Weddingenoin vred. V linijo teh zapornih utrdb so Nmci, Vsa Nemčija, pa tudi vsa Avstrija se podpirani najuspešneje od naših motornih spominjate v globoki žalosti teh brezpri- baterij, že začetkom vojne z uničenjem merilih junakov, ki počivajo sedaj sicer na utrdb pri St. Mihielu. zabili močno zagoz- dnu morja, kojih duh pa bo prevel vse do in zasedli levi breg Moze. I mornarje Nemčije in tudi naše države. Ker pa so Francozi že kmalu — j>oseb----—-- vstajenje I no koncem oktobra - - iz Toula ogroževali krilo nemškega napada, so bili Nemci primorani, zavarovati to krilo v utrjeni postojanki približno severno od ceste Pont-a-Mousson—St. Mihiel in ker se nahaja nemška fronta severno od St. Mihiela nasproti francoskim zapornim utrdbam oziroma nasproti Verdunu in se vije potem v loku okoli Verduna do Consenvoye ob Mozi, je čisto umliivo. da je postal ta nemški klin Francozom silno neprijeten. Čeprav francoski napadi na ta nemški klin iz Toula v severni in iz Verduna v južni smeri, pravzaprav niso ponehali nikdar, so se Istočasno s pričetkom ruske ofenzive v Karpatih razvili seda} tamkaj poznalo doslej, ker v tem boju stoji vse, spodarski boj. Ne pojde le zato, da se nadomestijo uničene vrednosti, ampak tudi za to, da se dovojuje boj na gospodarskem polju. Nikdo se ne more varati v tem, da so imeli gospodarski interesi velik vpliv v razvoju rivalitet ined obema skupinama evropskih velevlasti, ki so dovedli do krvavega reševanja vseh vprašanj. Sedaj pa ustvarjajo na bojiščih nove podlage za novo gospodarsko življenje. A da se izvo-juje ta boj — v ta namen so potrebne vse sile, duševne in fizične, poedinih narodov. In za ta razvoj stvari treba že sedaj od-stranjati vse, kar je dosedaj izpodkopava-lo produktivne sile narodov. In kako se treba priučiti novim razmeram, dokaz za to je lepi veličanstveni boj evropskih držav proti najnevarneteniu sovražniku človeštva — proti alkoholizmu. Ta ubija fizično, ali še huje uničuic življensko moč naroda. Kar je storila n. pr. Rusija, zabranivši produkcijo in pitje žganja, je edeu največjih činov v zgodovini civilizacije. Boj proti alkoholizmu bijejo tudi v Angliji, v Franciji in v Nemčiji. Ni potrebno in tudi bi ne bilo razumno, ako bi zahtevali popolno abstinenco od pijač, ki vsebujejo alkohol, ali dobro in koristno bi bilo, ako se posreči, omejiti ali odstraniti vse, kar je v alkoholu iako pogubno — da se ta bol proti alkoholizmu napravi v prvo dolžnost socijalne skrbi. Zato v resnici ni to naiven idealizem, ako verujemo, da po sedanjih vojnih grozotah nastane za človeštvo — vstajenje! . Tu |)rehaia avtor k tistemu zaključku, ki smo ga mi že posneli: da verujemo v bodočnost svojega naroda, ker vidimo, V > Večerni Edinosti« od 9. aprila smo kaj pomenjajo tudi manji narodi v veliki priobčili zaključna izvajanja članka, ki ga borbi starega sveta. Satno treba, da tudi je priobčil pod tem naslovom v vNarod- mi postanemo drugačni in boljši. Najti ino- .. , • ---: „^oiono/- Hr KViminr. ramo notranji sklad vsega naroda napram skupnemu napredku. Postati moramo v resnici možie. Ne smemo se več zatekati nili Listih«, državni poslanec dr. Kramar kjer pozivlje avtor na politično in gospodarsko izčiščenje našega narodnega življenja. Ali v prejšnjih izvajanjih, ki dovajajo do tega zaključka je toliko lerih, dragocenih in tolažljivih misli, da smo uverje-ni, da bo ustreženo našincem, ako jih — četudi bolj na kratko — posnamemo tu. Uvodoma pravi, da je sedanja vojna tako gigantski boj, kakor ga človeštvo ni k praznim frazam. Zagotoviti si moramo za vso bodočnost čut notranje solidarnosti in plamteče ljubezni do naroda, ki nas je zbližala v trenutkih tesnosrčnosti in strahu. Očistiti moramo svoje javno, politično in gospodarsko življenje od vsega, kar se je pokazalo gnjilo. Uredimo in o-zdravimo svoje strankarsko življenje! Stran TI „VEcERNA EDINOST* št. 65. V Trstu, dne 13. aprila 1915 rf'B'J« L l puia^tii^ VeSlI. ona o dajatvah. i hnm T !< le v (t otl t! V voimu : O^rsKi nunve ti v svoji zadnji pre Sankcijo za novelo k zako-iih d. jatvah z leta 1912.. ki io bo < grškemu državnemu zboru. Za-inih dajatvah določa kakor zna-smejo civilne osebe do 50. leta li za razne posredne vojne siu-okviru svojega poklica. Novela ejitev odpravila ter določila, da civilne osebe do 50. leta priagni-slu/bi tudi izven okvira svojega pokbca. torej eventualno vporabiri tudi za službo z orožjem. Novela pomeni torej v bistvu razširjenje črnovojniške dolžnosti od 42. na let. Letalska bomba v uredniškem vrtu. Ka-k- r znano, ic pr<-d kratkim letal nad Muhl-lieimntu neki francoski letalec, ki ic vrgel več bonib. ne da bi bila povzročena kaka bistvena škoda. Ena bomba ie padia na vrt poslopja, last lista Oberrheinischer An-zeiger«. List poroča o tem: >Na vrtu je izgledalo nekam čudno. Bomba se je vkopala naravnost v pot poleg hišice na vrtu, kjer je eksplodirala in povzročila strašno opustošenje. Miza in stoli so ležali prek-inprek. centimeter debeli železni kosi so prebiti- Vrtni plot. ki nas loči od sosednjega posestva, je bil uničen. Krasna palma polomljena, več kipov razbitih, in debela drevesa vsekana od granatnih drobcev več centimetrov globoko. Pod jelkami je ležala mrtva mačka, ki ie menda ravno lovila ptice. Srna iz ilovice je razbita, debela vrata polomljena. In vmes leži jajce, ki je je najbrž v strahu izgubila kaka kokoš. K sreči ni bil v trenutku eksplozije nihče na vrtu. sicer bi gotovo postal žrtev bombe. Na hiši so popokale vse šipe. 2a-libog pa je zato imela boljši uspeh druga bomba, ki je ranila šest oseb. čeprav rane niso težke. Hindenhurg o angleški in ruski armadi. jBerlincr Tagblatt« poroča iz Rima: V Hindenburgovem glavnem stanu se mudeči italijanski publicist Cabasino Renda objavlja dolgo razpravo s feldmaršalom. i Verjemite mi.- je rekel Hindenburg, »da sem ponosen, da načelujem taki armadi. Vsak vojak je v vojni junak. Duh čet je čudovit in isti pri generalih, kakor pri zadnjem mušketirju. Ce n. pr. umaknem čete iz strategičnih vzrokov, so ljudje ravno tako veseli in zmagozavestni, kakor pri napadu. Najimenitnejši pa so moji letaici. Kar deiajo ti. to so že pravi čudeži. O sovražnikih Nemčije je rekel Hinden-burg: *Kdo more resno misliti na famozni Kitchenerjev milijon? In četudi, vsekakor io ne bi bili vojaki, ampak poljubni ljudje v uniformi. Angležem manjka izvežbanja in vodstva, oficirjev in podoficirjev, ki smo si jih Nemci vzgojili šele v dolgih generacijah. Kar se tiče Rusov, strelja artiljerija dobro. vendar pa trati municijo. Infanterija ie hrabra, konjenica ničvredna. Rusi se bi-jejo iako dobro, toda njih disciplina ne bazira na inteligenci in morali kakor pri nas, ampak na slepi pokorščini«. Hindenburg je nadaljeval: »Rusi so se v japonski vojni naučili mnogo in so posebno mojstri v bojih v strelskih jarkih. Komaj zavzamejo kako postojanko, že zginejo v par minutah pod zemljo; toda. Če ni strelskih jarkov, ali če so pregnani iz njih. jim gre slabo. Njihove številne premoči se ne sme nihče ustrašiti. Kdor se bojuje z Rusi, se bojuje vedno s premočjo. To je že stara stvar. Število pa ne odloča o zmagi. Pri Tannenbergu so bili v premoči, a jim vse skupaj ni nič pomagalo. Sicer pa imamo mnogo znamenj, da so Rusi že trudni in da jim je pričelo zmanjkovati surovega materijala za vojno, ki so ga tratili na nezaslišane načine. Iz načina, kakor se bojujejo sedaj Rusi, ie razvidno, d tako ne more iti več dolgo.« »Vi ste.« je zaključil Hindenburg, »videli niaše linije in ste se prepričali, da se naša armada ne da pobiti. Mi da bi se pustili premagati Izključeno, izključeno!« Dua?!zem in vprašanje aprovizacije. Dunajski Information« piše visoka oseba: Dunajski župan dr. \\ ieskirehner se je v svojem zadnjem govoru, ki je vzbudil veliko pozornost in obravnaval vzroke, zakaj je morala aprovizacija Dunaja tako zelo trpeti, pritoževal, da je na Ogrskem manjkalo one konivence. ki smo jo v Ci-slajtaniji z vso pravico pričakovali od svojih sosedov. In res je splošno mnenje naših ljudskih krogov, da bi nam Ogrska lahko bolj naglo in izdatno pomagala, pa je to opustila in s tem povzročila one k sreči le prehodne kalamitetc, ki jih je dunajsko dnevno časopisje naslikalo še za bolj grozne in s tem dalo časopisju trojnega sporazuma dobrodošlo podlago, da je začelo prinašati tudi grozni! poročila o moreči lakoti, ki je baie izbruhnila med nami. — Šele kasneje bo primerno preiskovati vprašanje krivde, ki je je načel dunajski župan. Toda it sedaj se mora povedati z največjim poudarkom, da tudi Ogrska ne sme vprašanja aprovizacije podcenjevati in da bi bilo čisto napačno, če bi na Ogrskem prevladovalo mnenje, da je to tako posebno važno vprašanje samo navadno vprašanje zkšefta«, dobička ali uljudnosti- Ogrski ministrski predsednik ie v svojem novoletnem govoru s ponosom poudarjal, da so izvrsine ogrske čete storile svojo dolžnost na bojišču z nenrimerio in sijajno hrabrostjo in da se je dualizem s tem popolnoma izkazal. Ravnotako pa. kakor prihajajo dejanja čet pred sovražnikom v poštev pri določevanju vrednosti dualizma, bo odločilnega pomena tudi stališče Ogrske v nič manj važnem vprašanju aprovizacije, ki sedaj v vojni ni samo »krajevna zadeva« Dunaj:: ! ali Cislajtanije, ampak eminentno državni interes. OroUl isza je na pritožbe župana dr. \\ eiskirehnerja odgovoril z nekaj ne-bveznimi besedami, gradu je bila od nekdaj najprisrčneja želja to, da bi dobili tudi oni v Solnogradu svoj Bisinarkov trg. Toda šment je bil ta, da ni bilo dobiti večine v mestnem svetu za tako prekrščenje kakega trga v Solnogradu ___Nu, prišla je vojna in žnjo lepa prilika. Eden njihovih je stavil v to potrebni predlog in občinski svet je sklenil, da Solnograd dobi svoj Bismarkov trg. Stvar bi bila torej v redu, če ne bi bilo — krščanskih socijalcev, ki so tudi v tej juhi našli las. Njihovo glasilo xSalzburger Chronik« se tako-Ie drgne ob rečeni sklep mestnega sveta v Solnogradu: »Ne zdi se nam opravičeno, da se v tem času in v avstrijskem mestu kak trg ali ulica imenuje po Bisiiiarcku. Te časti so vendar vre-dneji cesar Viljem, kak maršal Hindenburg. kak feldmaršal, nadvojvoda Friderik, kak vojskovodja Hotzendorf. In če se že hoče začeti s prekrščevanjem ulic in trgov Solnograda, ali ne bi imel pravice do te Časti tisti cesarski princ, ki je tako iskreno ljubil Solnograd in ki je žrtvoval svoje žvljenjc za Avstrijo: Fran Ferdinand?..!« — Ne da se tajiti: krščansko-socijalno glasilo ni le našlo lasu v juhi. ampak jo je oboževateljem Bismarcka tudi temeljito — zasolilo. Valič Josip, četovodja polk. štaba. Skri-Jie: Vat >vec Albert, peš. 10. stot.. Koper, ujet; Vatovec Vladimir, peš. 10. stot., Koper, ujet; Vatovac Aleksander, peš. 10. stot.. Koper, ujet: Velikanja Fran, peš. 10. stot.. Dol. Logatec, ujet; Vidrich Fran, peš. 9. s t.; Vlaković Martin, p. 9. st., Vrsar. Zabukovec Fran, peš. 10. stot., Cerknica, ujet; Zadković Ant., poddeset. 10. stot.. Vel. Mune, ujet: Zandomeni fcdvard, peš. 6. stot.. Ločnik; Zei^a Josip, peš. HI. stot., Štanjel, uiet; Zgonec Alojz, peš. 4. stot., Obloke; Zuliani Jakob, peš. 10. stot., Gradež. ujet. (Žerijal Erncst, mornariški podeast., Trst, ujet v Nikšiču v Crnigori); Žigon Fran. peš. 10. stot.. Dol. Logatec, ujet; 2ivec Ivan. peš. 10. stot.. Povir, ujet; Živec Ivan, peš. 4. stot. ,Skopo. : I Izgube §7. peipoim. Seznamek izgub it 148„ Izdan 24. marca 1915. Imena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami. Kjer ni kake pripombe, je do- tičnik ranjen. Sardoč Ivan, peš. 10. stot., Slivno, ujet; Schuarz Adolf, desetnik 6. stot., ujet; Sekulič Avgust, peš. 9. stot.; Sim-čič Anton, peš. 6. stot.; Fara v Furlaniji; Simčič Ivan, peš. 10. stot., Kojsko. ujet; Simčič Stanislav, peš. 10. stot., Kojsko, ujet; Sivec Ivan, peš. 10. stot., Tolmin, ujet; Skarabot Fran, peš. 9. stot.; Skomina Alojz, peš. 10. stot., Dornberg, ujet; Slavec Anton, peš. 6. stot., Skopo: SJo-danja Martin, peš. 5. stot., Pula; Spirk Fran, eno!, prost, deset. 10. stot., ujet; Staculj Ivan, peš. 10. stot., Gorica, ujet; Stare Ivan, peš. 10. stot., Dekani, ujet; Stembcrger Josip, peš. 10. stot. Jablani-ca, ujet; Sterle Anton, peš. 5. stot., ujet. Satej Alojz, peš. 10. stot., Vrtovin, ujet; Ščuka Ivan. peš. 11. stot., Komen, ujet; Ščuka Gvidon, peš. 3. stot., Pula; šiškovič Friderik, peš. 10. stot.. Materija, ujet; Skorjanec Anton, peš. 10. stot., Pomjan, ujet; Sorli Andrej, peš. 3. stot., Grahovo; Štefančič Ivan, peš. 10. stot., Dekani, ujet; Švara Joslip, nad. rez. 9. stot., Komen. ujet (Venev, gubernija Tula, Rusija). Telček Josip, peš. 9. stot.; Tolioj Le-nard, peš. 10. stot., Cervinjan, ujet; Tomšič Val., poddeset. 10. stot, II. Bistrica, ujet; Tratnik Fran, poddeset. 5. stot.; Trevisan Ivan, peš. 10. stot., Muškoli, ujet; Tripar Ivan, peš. 10. stot., Višnjan, ujet; Trebše Alojz, peš. 10. stot„ Srpeni-ca, ujet; Tronkar Štefan, peš. 5. stot., Ločnik; Turšič Fran. peš. 4. stot. Udovičič Ivan, peš. 10. stot., Pazin, ujet; Ljčič Fran, peš. 10. stot., Pazin, ujet; Uršič Fran, peš. 10. stot., Kobarid, ujet; Uršič Josip, peš. 10. stot„ Renče, ujet; Ussai Anton, peš. 10. stot., ujet. Domače vesti. Za črnovojnike, ki so 16. t. m. pozvani pod orožje. Ker se pogosto dogaja, da prihajajo črnovojniki neopravičeno prepozno pod orožje, vsled česar nastajajo težkoče in nerednosti pri oborožitvi in izvežbanju, se tem potom opozarjajo črnovojniki rojstnega leta 1896., katerim je 16. t. m. iti k vojakom, da se vsaka taka neopravičena zakasnitev v smislu obstoječih zakonov smatra za prestopek, ki se kaznuje z zaporom od enega do treh mesecev. Ce pa je zakasnitev daljša kot osem dni, smatra se to za zločin, ki se kaznuje z ječo od 6 mesecev do dveh let. Zgled domovinske ljubezni in požrtvovalnosti. Zeleč vsem prijateljem in znancem srečno Velikonoč so vrli slovenski rezervni častniki in njih prijatelji v Banja-luki v Bosni poslali upravništvu »Slov. Naroda ^ 136 kron kot velikonočno darilo za družbo sv. Cirila in Metoda in sicer so darovali: pošiljatelj Rado Pavlič, Apich in Rudolf Est po 20 kron, dr. Reja, Fran Chrobath, Sesek. Kojdič, Baktijarevič in Effenberger po 10 kron, dr. Sušnik po 6 kron, Fržen in Grebene pa po 5 kron. Beležimo z zadoščenjem, da se naši vrli vojaki celo na bojišču spominjajo naše pre-potrebne šolske družbe, ter se nadejamo, da bo njih zgled posnemalo naše rodoljubno občinstvo, ki je malodane pozabilo na družbo sv. Cirila in Metoda. Padel ie nadporočnik v 4. brambovskein polku g. Anton Feigel, rojen v Volčah na Primorskem. Dne 22. marca je bil ranjen v Karpatih, a že 23. ob 1. ponoči je rani podlegel. Umrli junak bil je star šele 30 Iejt. Bil je imejitelj odlikovanja Signuin laudis na rdečem traku z vojno dekoracijo in jubilejne kolajne. Bil je zelo nadarjen častnik, blag svojemu moštvu. Vse, naj si bode častniki ali moštvo, ga je spoštovalo in ljubilo. In čudo ni, sai ga je bila sama dobrota. Signum laudis zaslužil si je s tem, ker je rešil pri neham požaru na Koroškem poštno blagajno. Tvegal je pri tem lastno življenje m zdravje. Bil je dalj časa v bolnišnici. Signum laudis z vojno dekoracijo je pridobil pa pri Grodeku. Bil je poveljnik strojnih pušk. Vse moštvo mu je popadlo in sam, čeravno tudi težko ranjen, je s strojno puško streljal ter nasprotne čete toliko časa vstavljal, da so se pričeli naši umikati v redu. Za rano, ki jo je tu dobil, je okreval in 15. januarja je zopet sledil bojnemu klicu. 2aIibog, da je tu padel junak, da je tu končalo tako mlado in nadebudno življenje. Pokojnik je bil tudi zaveden Slovenec in se je vedno zanimal za svoj narod. »Svetovna vojska«. 11. sešitek, ki je te dni izšel, opisuje prve boje med nemškimi in francoskimi četami, ki so se vršili ob francosko - nemški meji meseca avgusta. Popis boja je setavljen zelo pregledno in ima to prednost, da so med bojne popise vpletena pripovedovanja vojakov, ki so se teh bojev udeleževali, tako da ni vsa stvar suhoparna, temveč živahna in zanimiva. Sešitek ima krasne tri izvirne slike. 12. sešitek bo nadaljeval s popisi bojev v Belgiji do padca Antwerpna. V 13. sešitku pa bodo priobčena pisma slovenskih vojakov, ki so se borili na belgijskem bojišču pri težkih avstrijskih motornih baterijah. Opozarjamo tudi na spored, ki je objavljen na ovitku 11. sešitka. Z 12. sešitkom poteče drugo četrtletje za naročnike, na kar jih že zdaj opozarjamo in delo toplo priporočamo. »Svetovna vojska« se naroča v Katoliški Buk varni v Ljubljani ali pa v knjigarni Jaka Stoka v Trstu. Vsako četrtletje 6 sešitkov velja K 3. — Drugo če-trletje, ki nudi tudi velik, krasen zemljevid Evrope, pa stane K 4 (ker ima zemljevid za naročnike »Svetovne vojske« znižano ceno KI.) Vesti iz Gorti&e. Izkaz in račun slovenske nabiralnice v Gorici. Naša nabiralnica, ki se imenuje „Nabiralnica darov c. kr. voj. o skrb. urada v Gorici za slovenski del dežele, a je najstarejša in deluje že od začetka oktobra leta 1914. Takoj, ko se je ustanovila, so se zbrale okrog nje naše žene in dekleta v mestu in na deželi ter povsod z največjo vneno nabirale darov za naše vojake, bodisi v bi gu ali denarju. Za denar se je nakupovala volna in drugo blago. Iz volne so 'potem požrtvovalne r ke marlj'vo plctle obleko za vojake. V te n moramo na prvem ' mestu omenjati častito Marijino družbo v ' Gorici, gce. učiteljice in učenke vseh zavodov Šolskega doma, čč. mm in Gojenke ! „Uršulink", čč. sestre in gojenlce „Notre Uzme" v Gorici, prav tako učit lj:ce in učenke na c. kr. vadnici (4. in t>. razred*. Slovensko Sirotišče, Ciril in Metodovo šolo na Blanči, čč. sestre v Tcmaju, Solkansko šolo itd. itd., z veliko vnemo so pletle tuđi pozamezne požrtvovalne gospe in gospice, | žene in dekleta v mestu in na dežel«, j Nabralo in oddalo se je: 1435 slovenskim vojakom: sp. hlač 626 parov, sp. jopic in srajc 787, trebušnih obvez 1105, čepic 1632, zapestnic 1627 parov, nogavic 1455 parov, ovitkov za noge 3747; doke-lenk 854 parov, rokavic 774 parov, ovratnic in rutic 178, kolenk 193 parov, pleteni jopici 2, naprsnikov 18, papirnatih pcdplatov ' 13616 parov, Billrothovih copatk 2486 parov, papirnatih copatk 976 parov, gorski čevlji 3 pare novih, gorski čevlji 6 parov starih, volne 347 hg 20 dgr, ovčje volne 13 velikih omotov, 21 štren, Hanele in bar-henta 1787 85 metrov, 33 paketov, 45 kosov, 4 omote traku, voščenega platna 2 metra, Biilrothnega batista 10 metrov, sukanca 6 klopčičev, pletilne igle in šivanke, slamik za posteljo I, copatk 2 para, pa vole za blazine 1 kg, prtičev 48, rjuh 525, brisač 230, blazin 62, prevlake za blazine 62, plaht in odej 56, prtov 5, robcev 287, 39 kož, 28 pip, mnogo ustnikov, za cigare in cigarete, mnogo svetinj, 1 umivalna goba, 26 raznih oblačil, 6 metrov platna za rjuhe, jabolk 172 kg, krompirja 423 kg, grozdja 172 kg, fig 7 kg, (več tega blaga se je prodalo in za denar kupilo pletenin) suhega sadja 4 zaboje, 5 vreč 614 kg, cigaret 133 škatelj. 4104 cigaret, cigar 1410 in 1 paket tobaka za pipo, 208 in 2 klobasi, milo 9 kosov, cigaretni papir 127 ovhkov, 209 škatelj žveplenk, 6 steklenic črnila, 1 zavoj knj'g in časopisov, 218 slovenskih knjig, 59 kg fižola, 6 zavojev perila, 3 vreče postel-nega perja, 23 vaz konzerve (kompot), 4 zaboji lipovega čaja, 30 zavitkov ruskega čaja, 1 škatlja in 1 vrečica, 228 steklenic vina, 112 litrov, 1 kg kakao, 7 kg kave, 101 V, kg sladkorja, 7 zavitkov cufanja, 267, kg, 4 škatlje, 27a kg ječmena, 215 obvez, 6 steklenic malinovca, 14 steklenic žganja, 2 škatlji peciva, 22 kosov čokolade, 243 dopisnic, 175 svinčnikov, 89 pol papirja za pisma, 65 omotov, 118 zavitkov, 10 škatel za tobak, 24 ustnikov, 6 sveč, 3 pakete, 8 pe-resnikov, s peresi, 1 škailjo čistila za čevlje, 23 steklenic kavinega ekstrakta, 4 steklenice likerja, 1 steklenica ruma, 395 svetih podobic, 25 rožnih vencev, 19 molitven kov, 1 škatljo vate, 6 oblačil, 1 pelerina, 4 suknje, 1 spodnji jopič, 1 zgornji jopič, 161 jajc, 1 odejo za posteljo, 87 volnenih obvez, 7« ^g cikorje, 1 7j slanine, 187« kg šalamov, 10 kg kostanjev, 1 igro „Tirno", 1 zavoj volne za blazine. V denarju pa se je prejelo iz Izdalo do konca marca K 9619 70. Vkolikor se ti darovi niso razdelili vojakom, ki so odhajali na bojišča, smo jih odpošiljali v bolnišnice v Gorico, Ljubljano in Zagreb. Nekaj knjig je šlo tudi na Dunaj in drugam. Mnogo več bi bilo mogoče storiti, da bi bilo delo enotnejše Sedaj je vir začel vsi-hati in opozoriti moramo našo javnost, da naših vojakov ni mogoče več v oni meri podpirati kot prej. Sicer pa tudi toplejši letni čas ne zahteva ve£ onih žrtev ko pozimi. Vsekakor pa bo treba še vedno pomoči tu in tam, zato prosimo ponovno za blagohotne darove. Kakor ie naša nabiralnica Že pričela, bo tudi nadaljevala z okrepčavanjem ranjenih vojakov v bolnišnicah. Tudi za ta blagi namen prosimo prispevkov Še v nadaje! Bog povrni tisočkrat vse, kar je k. Naslov nove las. odd. Edinosti. 4 1 Dr Dr. PETSCKNIGG TRST, S. CflTBRIM SitU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vcxine (scofne) fcole^:: i ?l->—i in 7— Umetni zobje . in brez čeljusti, zlate krone :: in obrobki :: Viljem Tuscher konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma 13. II. nadz Ordinira od 9. zjutraj do 6. zvečer. Edina pdmorik.i tovarna dvokoles .TRiBUNA* Gorica,Trtaika ut. 2K prej pivovarna Ooriu/>). Zaloga dvokoles šivalnih in Jcmclijiikh elrojcv^ra-■>olonov,orkestr»n. itd. F. BATJSL Gorica, Stolna ul. 3—1 Plafujc te oa obrok«. Ceniki Iranko. IVAH SinONIČ Trst ulica Belvedere 49 : TRGOVINA USNJA s Vfeh vrst, črnih in barva-nih t«r uadplaiov x Lzde-iovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin 7a Čevljarje in sedlarje Specijaliteta.: podpttl* I I I nik „PALMA" 1 ! ! Dnevnik „Edinost" v Trstu izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Coopcr. — Cena K 1.60. 2. »TKI FOVfcSTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 89 vin. 3. si\AZ.AM«. Spibal L. i olstoj. Poslovenil Josip Knailič, — Cena K i.00. 4. »PKVA LjUkikUttt*. Spjsal i. Sjertfk-vič Tuifcjenjev. Poslovenil dr. Uustav Greuorin. — Cena I K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkegd ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH*. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JLRK1CA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prcvel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA*. Povest ii. i8. stoletja. Napisal I. E. Toinie Poslovenil Štcfr.ii Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliocijoioušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. U. »VITEZ IZ RDEČE HiSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: nikc in s loh vseh st ok poljndneep zuaastva. „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen ki pri občujejo vsak teden mnogo zanimivih »Hh s boffiC in o drugih Tirnih nktnalnih domačih in tujih dogodkih, ter > bilo z anion i* ega čtiva : p^smi, poTftti, jako zanimiv, lep —man, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, TzgojesloTja, teh- tva. in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen 1« zabavi in pouku. „TEDENSKE SLJKE- bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka poMilna, kavarna, briv-nica, vsako K 10-—. Na ročniki dobe kot nagratfO veUk ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča. Gregorčiča in Aftkerea ter tudi lep- lanimive knjige NaroČi e si „TEDENSKE SLTKE- takoj ! Novi naroč niki dobe de vse letošnje številke. Poćjjite na t" svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE* brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. ilnica in hranilnica II! -- — || reglstrovana zadruga z omejonim poroitvom TRST - PiszTa della Caserma Itv. 2, I. nac!. - TRST; (v lastni palafi) vhod po glavnih stcpnjlcah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */» % na menice po 6°/0 J na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ' ESKOMPTUJE TRGOVSKI M2KKH- HRANILNE VLOGE sprejema od vaakeca, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 'I« °lo Večje stalne vloge In vloge oa tek. račun po dogovoru. ■eatal tfavefe plačuje ravođ tam. - Vlara te lafcko po er.o krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUŠICE). Poštno branilni-'m rai^an lh0"4. TEGEKON št. 'JbJ Ima varnostno celico (s-fe deposite) za. Pbrambo r edno t-oih listio, dokumentov in raznih drnj? h vrednot, popolnoma Varno proti ulemu 'n požaru. ur» j-no po najnevojšem načinu ter jo odd.tja strankam v najem po najnsijih cenah. STANJE VLQG KAD 10 KSLIJ9NOV KSOH. fca#K et: «d S j$ 12 dc;»li is M 3 5 h»U- bolšje n mi si nink 5*sb