n^n VESTNIK CELOVEC PETEK 29. SEPT. 1989 Letnik XLIV. Štev.72 (2495) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena:7šil. 3000 din. P. b. b. Konferenca o man jšinah v prostoru Alpe-Jadran jeseni 1990? Komisija za kulturo Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je v sredo zasedala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je pod predsedstvom ministra za kulturo Slovenije Vladimirja Kavčiča obravnavala tudi predlog Benečije, po katerem naj bi delovna skupnost priredila konferenco o manjšinah v tem prostoru. Benečija je postala iniciativna, ker je predsednik Delovne skupnosti narodnostnih skupnosti sosednjih dežel dr. Franci Zwitter st. predsedniku IS Slovenije Šinigoju ter predsedniku Benečije predlagal tako konferenco. Projektna skupina za manjšine se je domenila, da bo vodja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič izdelal tozadevni predlog za konferenco o manjšinah. Dtrektor koroške deželne uprave dr. Ralf Unkart pa je na zasedanju komisije napovedal, da bo poročilo o položaju narodnostnih manjšin v prostoru Alpe-Jadran še letos na razpolago v nemškem in slovenskem jeziku. Z,,Zdravljico pozdraviti ustavo Delegati vseh treh zborov skupščine Socialistične republike Slovenije so na skupni seji v sredo sprejeli dopolnila k ustavi SR Slovenije in s tem zgodovinskim dejanjem storili velik korak k uveljavitvi lastne suverenosti in demokracije. Spreje- tje nove ustave je potekalo pod hudimi političnimi pritiski nekaterih državnih in partijskih organov iz jugovzhodnega dela države. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je k sprejetju nove slovenske ustave dejal, da ima vsak narod pravico, da sam odloča o svoji usodi ter da je normalno, da se ustave tudi prilagodijo razvoju časa. Delegati skupščine in navzoči gosti so novo slovensko ustavo sprejeli s Prešernovo Zdravljico, novo uradno slovensko himno. Na sliki slovenski parlament med govorom Potrča, v ospredju predsednik Predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek, predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik ter predsednik SZDL Slovenije Jože Smole. Manjšinsko vprašanje pred komisijo Evropskega sveta Univ. docent dr. Vladimir konference, ki se je ukvarjala ker jih s pedagoškega, socio- biti samoumevno, da v Avs- Wakounig, znanstvenik celovške univerze, je včeraj popoldne z obširnim referatom seznanil zastopnike nedržavnih organizacij pri Evropskem svetu v Strasbourgu o položaju vseh manjšin, ki živijo v Avstriji. Pri tem je posvetil največ pozornosti trenutni situaciji koroških Slovencev in najnovejšemu razvoju na Koroškem. Dr. Wakounig je najprej poročal o delu mednarodne delovne skupine Rektorske ogroženostjo avstrijskih narodnostnih skupnosti - Slovencev, Hrvatov, Madžarov in Čehov - in pri tem poudaril, daje stanje, kar se tiče prihodnosti avstrijskih narodnostnih skupnosti, 5 minut pred 12. Glede sedanje prakse ločevalnega modela na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem je dr. Wakounig poudaril, da avstrijski znanstveniki odločno protestirajo proti takšnim ločevalnim težnjam, psihološkega in etnopolitič-nega stališča nikakor ni mogoče opravičiti. Prav v času, ko gradimo skupno Evropo, bi moralo biti samoumevno, da bi razvijali prav kulturo sožitja, večjezičnost in večkulturnost. Če bi Avstrija dediščino etnične raznolikosti jemala resno, bi morala sama od sebe razviti vzgojni sistem, s katerim bi ljudi že od vsega začetka vzgajali v več jezikih in kulturah. Potemtakem bi moralo triji ne bi bilo prostora za nacionalistične modele, ki so, kot je dokazano, povzročili svetovne katastrofe, je poudaril referent. Dr. Wakounig je zborovalce, ki se v prvi vrsti posvečajo problemom človekovih pravic, obvestil tudi o tem, da so se narodnostne skupnosti v Avstriji številčno zelo zmanjšale. Poudaril je, da pri tem ne gre za naravno asimilacijo, temveč da to zredčenje urav-(Jn//'e nn 2. stran:) PREBERiTE 2 ORF s 1. januarjem podaljšuje radijske in tv-oddaje v siovenščini 3 Heute im Siovenski vestnik 3 Siovenija sama odioča o svoji usodi 4 Kvaiitetna giedaiiška predstava na MKF 5 Od6. do 8. oktobra s Slovenskim vestnikom na Brione! 6 Obirsko: Razprava o mladinski književnosti ,,Buge waz primi - ena iepa igra" Priprave na posebni gledališki dogodek, v katerem bo šlo za prikaz ene lepe igre z besedami, brez besed, z glasbo in plesom, o pretekli sedanjosti, o sedanji preteklosti, so v polnem teku. Premiera bo 9. oktobra 1989 v hali 7 bivše KESTAG v Borovljah. Tam potekajo tudi vaje pod vodstvom Petra Mili-tarova. Priprave zahtevajo mnogo truda. Videli bomo sodobno gledališko delo, ki govori o našem trenutku v preteklosti in sedanjosti. AGORA načrtuje radnjsko postajo za južno Koroško „Avtonomno gibanje svobodnega radia" (AGORA) je preteklo sredo vložila pri poštni direkciji predlog za dovoljenje za medkulturni lokalni radio na južnem Koroškem. Hkrati se je v Strasbourgu pritožilo proti Republiki Avstriji, češ da s svojim državnim radijskim monopolom krši § 10 Konvencije o človekovih pravicah. Na tiskovni konferenci, ki jo je ob tem v Strasbourgu organizirala F.E.R.L. (Evropska zveza svobodnih radiov), so njeni predstavniki kritizirali sporazum med državnim avstrijskim radiom in Zvezo avstrijskih časopisnih založnikov glede zrahla-nja radijskega monopola. „Kar prodajajo za liberalizacijo, v resnici krepi tendenco v smeri monopolizacije mnenja", je bilo rečeno v Strasbourgu. Poleg tega bi prevlada bulvarskega časopisja nad privatnimi oddajniki prispevala k upadanju kakovosti oddaj. „Avtonomno gibanje svobodnega radia" (AGORA) ima namen vzpostaviti lokalno radijsko postajo za oddajanje dvo- oz. večjezičnega in nekomercialnega radijskega programa za južno Koroško. Kajti ORF s svojimi dnevnimi radijskimi in tedenskimi televizijskimi oddajami v slovenskem jeziku ne predstavlja protiuteži tiskanim medijem, ki slovenščine sploh ne upoštevajo. dr. SCk/ELLANDR/4 SKRAJNA ČAS .SAnJAkaA zapo.s/en;7; v kovAn.sk;' AnJasAr;/; /e zakAeva/ povAian/e p/ač za 7,3 oJsAoAka. V zaJ-n/';7; skora/ Je.seA;/; /eAAk /e to aa/več/'a za/tAeva pr; poga/ar;/;7; za ko/ekA;vne pogodbe. Gotovo aoJeaega ne začaJA, Ja se z J; za.sfop-nAkom poJ/eAA/ ta zahteva, k; ;7aa preko kovAa-ske ;7;Ja.sAr;/e .s;'gaa/a; pomen za v.se Jrage stro-ke, predraaa. Prav;;o, Ja JA Aak.sno pov;'.san/'e p/ač ogroža/o ArenuAno MgoJa; go.spoJar.stvea razvo/. 1AA vemo, Ja arga-menA/ra/o A.sA;' za.stopa/Ac; An J;;.sAr;/'e v /e;;7; .s j/aJjo kon/unkAaro prot; povA-saa/a p/ač .s tem, če.š Ja aeagoJa; go.spoJar-stvea; po/oža/ tega ae Jopa.šea. La/;ko tore/ rečeato, Ja /e to pač poga/a/sAra AakA/ka An s; og/e/rao Je/aa^Ato ate-ate//;tev a/A pret/raao.st zaAaeve po zaataem povA.šan/a ko/ekA;vnA/: pAač. .S'a ra o v /an.sken: Aeta se /e proJaArttvaost vse/; zapoj/enAJ v ce/ofaera avstr;)sA:era gospoJar-stva pov/ša/a za J oJ-jAoAke, v AaJastrA/; pa ce/o za 3 oJ.sAoAkov. Pa J; v pre/'.sn/;7; AetAA; so JA/A pr/rajAk; zaata;. E/a če pa so se v prAraer-/avA z Aaa; povAia/e sarao za 2, A/ oJjAoAka. NacAo-aa/a; JoJoJek /e poAra-za/ aarasčaa/e JeAeza JoJAčkov poJ/etaAAov v prAraer/avt z raezJara; Aa p/ačara; Je/avcev Aa aaa;esčeaeev. AVrJ/et/a Araajo ta A; o rekoč Jeaar/a ko A toče. Po se oJraža taJA pr; Janka/; Aa aa Jaaa/sAd JorzA, Aa že vse /eto J;A; oJ rekorJa Jo reAcorJa. Eanke pa tozA/o aaJ a;a/7;/ara pr;rastA;ora pr; poso/AAA/t, sa/ /aJko poJ/et/a žara JA vAjokAJ JoJAčkov /AaaacAra/o AavestAc;/'e kar Az /AkvAJ-nAJ sreJstev. Pore/ /e sArra/a; čas, Ja se zaatao AzJo//ja taJA „/Akv;'JnojA" pr; Je/avca AaaastavA/eaca. Popaae sarao žara JA pravAčaosfA, teraveč to pove taJA gospoJarsAa; /og;A:a. Končno raora taJA aeA;Jo AcapAtA tAsto, kar/e - s povAsaao proJnkJv-aost/o - JoJatao prAJe-AaA. Manjšinsko vprašanje pred konnnisjo Evropskega sveta AaaJaA/evaa/es A. straaA) navajo in pospešujejo določeni sociostrukturni ukrepi. Wakounig meni, da je ključ za preživetje edinole radikalna sprememba narodnostne politike države oz. dežele. Pri tem je opozoril na predloge, ki jih je izdelala in priporočila avstrijska Rektorska konferenca. To so npr.: razvoj narodnostne skupnosti v sklopu regionalnega razvoja, ponovna uvedba skupne dvo- Kako prilagoditi izobraževanje za Evropsko skupnost „Jasno je treba zavreči takšne načrte za modernizacijo izobraževanja, ki imajo na poti v evropsko gospodarsko in tehnološko poenotenje tuje kulture za ovire, ki jih je treba le odstraniti", to je prejšnji teden na posvetu dunajskih ljudskih visokih šol dejal med drugim univ. prof. dr. Peter Gstettner o posledicah morebitnega pristopa Avstrije h gospodarski skupnosti. Medkulturno učenje ne bo treba uvesti samo za otroke, temveč tudi za odrasle, ne samo za pripadnike narodnih skupnosti, temveč tudi za prebivalstvo večinskih narodov. Na posvetu, na katerem so predavali strokovnjaki iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije, so ugotovili, da bo treba obnovo izobraževanja pospešiti neglede na to, kako bo izpadla odločitev o pristopu. Predpreiskave proti E. Fruhbauequ Celovško državno tožilstvo je v sredo zadolžilo gospodarsko policijo s predpreiska-vami proti bivšemu namestniku deželnega glavarja Erwinu Friihbauerju. Sumijo ga „nezvestobe". jezične šole, dvojezičnost v vsem javnem življenju, pravica do najširših informacij v jezikih narodnostnih skupin, zaščita manjšin v pristojnih deželnih ustavah. Nadalje je dr. Wakounig dejal, da avstrijska Rektorska konferenca svojega dela še ni zaključila in da se zavzema za uresničevanje posameznih priporočil. Nato je poročal tudi o reakcijah, ki jih je sprožilo zaključno poročilo Rektorske konfrence pri koroških deželnih politikih, nemško-nacionalnih organizacijah in v določenih medijih. „Višek pritiska na celovško univerzo je grožnja, da bi postal vprašljiv razvoj univerze, če bi se nekateri znanstve- niki še nadalje zavzemali za manjšino, ter da je tajna policija delno spremljala predavanja nekaterih kolegov," je dejal znanstvenik. Ob koncu je dr. Wakounig zaprosil zborovalce, naj razvoju na Koroškem pozorno sledijo, kajti tu znanosti preti - posebno v današnjem času -omejevanje njene svobode. Bati se je, da bi se ločevanje v šoli razširilo tudi na druga življenjska področja. „V tem smislu vas pozivam, da bi po svojih močeh vplivali na avstrijsko vlado, nedržavne organizacije pa naprošam, da bi se z zaskrbljujočim razvojem še intenzivneje ukvarjale", je zaključil dr. Wakou-nig. KOMENTAR SUVERENOST /N DRŽAVNOST NAJ jpre/eman/e u.sAav v pr;'Ja/A.sk;'J Jržava/; E;7vA, LeAon.sk; An EjAonjkA, kA .so s; na.sprod zveznA a.sAav;' vze/e več .samo.s*Ao/'no.s;A, n; v Sov/eAsk;' zvez; povzročA/o Ao/;'ko JaJe krvA, Ao/;'kine po/AJzac;/'e ko; Jopo/n;7a A; a.s;av; .SE S/ovenA/e v nekaAe-rAJ Je/;7; Vago.s/avA/e. CsAav-nojA a/; proAAasAavnosA Jopo/nA/ j/o venske a.sAave sAa JA/A na Jnevnen; reJu Aako EreJ.seJ.sAva Vagona v;/e, zvezne socAa/;.sA;čne zveze, zbora repab/AA: An poA;rn/An, borčev.sAd/; organAzacA/, sprovoeAra/; pa sAa AaJ; žo/-čne An nevarne Az/nve neA:a;e-r;b po/;'A;A:ov na /ngn Jržave, A:A .so po^Ara.ša/A pr;'A;.snA;A na Je/egaAe s/oven^^e sAcap.sčAne ce/o z napoveJm; AzreJnega yAan/a v S/ovenA/A. ZveznA cenAra/n; ArontAAe ZKJ/epreJ 27. ^epAentbrom za^eJa/ Acar vyo noč, čeprav n;n;a n;A:aA'r.sne pr;.s;o/no^A; oJ/o- čaA; o n.sAavno.sA;' Aega a/A onega aA:Aa. DebaAa /e AeA:/a na po/;'A;'čn; An ne .sAroAcovn; ravnA. Za Ara/ gre? Er; Jopo/nA/Ab ^/ovensA:e asAave ne gre Ao/AAco za vpra.san/e yA:/aJno-sA; z zvezno a.sAavo A:oA za ne/caAera Jopo/nA/a, Ac; ,so navpreA: s* AenJenco neAcaAe-r;b A: rogov v 7ago.s7av;/A ApreJvsen: v ,S'rb;/Aj po an;Aa-r;.sA;čn; An cenAra/A.sAAčn; are-JAAvA, s baAero na/ b; Ame/A po nače/a .sAev;/čno.sA;' oJ/oč;7no v/ogo. Gre za vAzA/o Aer;Ao-rAa/ne, AraJarne, /ez;'A:ovne An gospoJarsAre san:o.sAo/no-.sA; S/ovenA/'e. Erav zaJn/a pa /e Arn v peA; AA.sAAn: Arrogom v JržavA, AcA na šAroAco govorA-č;/o o go.spoJar.sAcA re/orn;;', o Arzno a.sn;er/enerr; go.spoJar-sAva, zagovar/a/o pa zveznA sAc/aJ za nerazvAAe, Az AraAe-rega b; proračan.sAco pre/e-/na/A ^.reJ.sAava, v go.spoJar-.sAva pa se obnača/A po sAa-rem. b/A.sAerAčn; očAAAc; AcrAAAAcov, Ja je 3/ovenA/a namerava Az/oč;'A;' Az/eJeracA/e, .so Az ArAe zv;'A;. /V.sAavr;; an;anJn;a/; .so a.sn:er/en; v 7ago.s7av;'/'o, v sAcapno.sA naroJov An naroJ-nojAA, Ac; boJo, bo// Aco boJo svoboJn; An .sorno.sAo/n;, bo// bo /Ab bo povezova/a Acobe-zAvnojA razbčno.sA;', .spo.sobn; a.sAvar/a/nega An enaAcoprav-nega JAa/oga. ,^G offenes Radio" steMte Antrag auf Sendegenehmigung in Osterreich Der Verein „Arbeitsge-meinschaft offenes Radio" hat vergangenen Mittwoch bei der Postbehorde einen Antrag auf Sendegenehmi-gung in Osterreich einge-bracht. Gleichzeitig wurde bei der Menschenrechtskon-vention in StraBburg eine Be-schwerde gegen die Republik Osterreich eingereicht, um die Konventionswidrigkeit des staatlichen Rundfunkmo-nopols feststellen zu lassen. Im Rahmen der aus diesem AnlaB von der Europaischen Foderation freier Radios (F.E.R.L.) abgehaltenen Pressekonferenz im Europa- palast in StraBburg wurde mitgeteilt, daB die F.E.R.L. mit groBem Befremden vom Inhalt der Vereinbarung zwi-schen dem staatlichen Oster-reichischen Rundfunk ORF und dem Verband oster-reichischer Zeitungsheraus-geber Kenntnis genommen habe. Was als Liberalisierung des Rundfunks ausgegeben werde, begunstige keines-wegs die Meinungsvielfalt, sondern verstarke im Gegen-teil die in der osterreichi-schen Medienlandschaft be-reits stark fortgeschrittene Tendenz zum Meinungsmo-nopol. Der Zugang zum Ather solle unabhangigen Burgervereinigungen weiter-hin versperrt bleiben. Dies sei eine, in dieser Form ftir das demokratische Europa einmalige MiBachtung des im Artikel 10 der Europaischen Menschenrechtskonvention verankerten Rechts auf freie MeinungsauBerung. Uber-dies fiihre die Dominanz der Boulevardpresse liber den privaten Rundfunk mit Si-cherheit zu einer Oualitats-verminderung. Solite das Parlament dieser ausgchan-delten Regelung zustimmen, wiirde sich Osterreich aus eu-ropaischer Sicht ins medien-politische Abseits begeben, heiBt es in einer Presseaus-sendung der Europaischen Fčderation Freier Radios. Dr. MArbo lNaboun/g /e včera/ seznanA/ zasfopn/be r;ed-ržavn/b organ/zac;/ pr; Evropskem sve/u v Strasbourgu s po/oža/em avs/r;/sb;b ebiič-n;b man/'š;'n s posebr;;m poudarkom rta na/nove/š/ razvo/ na Koroškem. Od 1. januaqa podaljšane slovenske oddaje v ORF Avstrijska radiotelevizija je ovrednotila slovenski radijski spored in ugodila številnim željam poslušalcev na Koroškem, ki so si želeli nedeljsko jutranjo oddajo. Od 1. oktobra dalje se bo slovenski radijski spored začel ob pol sedmih zjutraj z voščili - z jutranjimi melodijami, ki bodo, kot so si dolgo želeli koroški Slovenci, napravile nedeljo spet domačo, malo pred sedmo pa bo na vrsti duhovna misel. „Dogodki in odmevi" bo odslej naslov večerne nedeljske oddaje ob 18.10. V njej bodo slovenski uredniki avstrijske radiotelevizije posredovali rezultate s športnih igrišč, poročali pa bodo tudi o dnevnih dogodkih in kulturnih težiščih. Zjutraj trideset, zvečer dvajset minut. Od prvega januarja pa bo slovenski radijski spored obogaten tudi po dolžini. Odtlej bo na koroškem valu slišati enourno večerno oddajo vsako sredo od 21. do 22. ure. Tudi nedeljski televizijski spored bo - kot smo že poročali - od 1. januarja dalje za deset minut daljši in bo trajal pol ure. 3/ovenjAce raJA/jAcc oJJa/e v.saAco .svcJo Aer /wd;;//.sw;/c Ac/cvAzA/.sAcc oJJn/e „DoZ?er J;;;;, Noro-.šAcn" za /0 m Ana A /e .sAcer pozAAAven AcoraAc, AoJa /c jAopn/a k urejnAčAAv; za/Jev, Ac; .sAa /;7; zveza; v/aJA že prej Je.seA;7a; /eA; preJ/ožA/A obe o.sreJn/A orga/Jzac;/;' AcorojAcA/; .S7u-veacev v AaAcraAaem op era-cA/.sAcerr; ko/eJar/a. /Jub//ana, g/avno mesto Soc/a//s//čne repub/Zke S/oven/je Ustava sprejeta: Slovenija sama odloča o svoji usoda! „Dos/čj smo /vam'//, Jaae.s pa .smo oJ/očeM/, Ja z aj/avno-pratmo normo povzJ/gnemo prav/co s/o venskega naroJa m Z/aJ.s/va .S7oven/y'e, Ja posvopk /ega/n/k m /eg/Jmn/k pre.s/avn/-A/k oJ/oča o ST op' asoJ/. 7o prav/co pr/znavamo ta j/ Jrag/m. 7*o Ja n/Aomar o e Jovokmo, Ja Z?/ /o Arak/ Mam." S temi besedami predsednika skupščine SR Slovenije Mirana Potrča se je v sredo zjutraj v slovenski skupščini v Ljubljani pričel zgodovinski dan za republiko in za prebivalstvo Slovenije, ko so vsi trije zbori na skupni seji sprejeli pomembna dopolnila k slovenski ustavi. Ti dajejo SR Sloveniji večjo suverenost ter položaj enakopravnega faktorja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji na vseh področjih. Nova slovenska ustava je bila sprejeta v težkih pogojih, saj se je pritisk najvišjih zveznih organov (zvezni zbor, centralni komite ZKJ) na Slovenijo in njeno vodstvo stopnjeval iz dneva v dan, od ure do ure, v primeru, da Slovenija ne popusti pod pritiskom iz ostalih republik razen Hrvaške in ne odloži sprejemanja „spornih" dopolnih k ustavi, se je govorilo celo o posredovanju vojske. Slovensko politično vodstvo, delegati vseh zborov skupščine, ter prebivalstvo ni klonilo! S sprejetjem nove ustave v sredo zvečer je pokončno pretrgalo vezi z obdobjem, ko' sta ideologija in politika dominirali nad človekom in gospodarstvom", kot je to v svoji uvodni besedi na skupni seji vseh zborov de- jal predsednik skupščine Miran Potrč. Potrč pa je tudi jasno odgovoril na vse napade na Slovenijo, njeno politično vodstvo in tudi na prebivalstvo. Jasno je poudaril, da Slovenija z ustavnimi dopolnili le utrjuje, ne pa ruši koncept Jugoslavije kot svobodne, demokratične in enakopravne skupnosti narodov in narodnosti. „V njej vsak narod ali narodnost zaradi svojih interesov, ob lastnem zavestnem spoznanju na osnovi trajne, celovite in neodtujljive pravice do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve in združitve, gradi in utrjuje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ki je podlaga za njihovo gospodarsko, politično, narodnostno, kulturno in vsakršno drugo svobodo ter razvoj, v skladu z njihovimi interesi, da v taki skupnosti te svoje neodtujljive pravice ohranjajo in razvijajo." Sprejetje nove slovenske ustave so delegati vseh treh zborov skupščine SR Slovenije sprejeli z spontanim aplavzom in s Prešernovo Zdravljico, novo uradno slovensko himno. I.L. Predsedn/k skupščine SO S/os/eni/e M/ran Potrč.* „Z ustavnim/ dopo/n/7/ /e tvfgu/emo, ne pa rušimo koncept Jugoslavije." ALPE-ADFMA m -ig) BUGE WAZ PR!M! HEUTE SLOVENSM VESTNIK Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Karntner iViinderheitenfrage vor dem Europarat Dr. V/aJ/m/r JVaAoan/g, IV/.s.sen^cka/Jer Jer Dn/ver.ska/ K/agen/ar/ /mJ Earnmer .S7otvene, /n/brm/er/e ge-.stern /Vackm/ttag J/e Ler/refer Jer M/cktsfaad/cken Orgam.sa/Zo-nen A e/m Earoparo/ m .S7ra/!tmrg m e/nem aa^/Mkr/icAen E e/era f //ker J/e Aage Jer m Os/erre/ck /ekenJen e;kn/.s*ckeM M/n-Jerkeken, tvoke/ Dr. JVaAoan/g /nskeson Jer.s aa/J/e .S7maJon Jer Earn/ncr 5/onenen ar; J J/ejungs/en En/uJcAkrngen m ;m-^erem /ianJes/anJ e/ng/ng. Dr. Wakounig informierte vorerst iiber die Arbeit der internationalen Arbeitsgrup-pe der osterreichischen Rek-torenkonferenz, die sich mit der bedrohlichen Situation der osterreichischen Volks-gruppen - Slowenen, Kroa-ten, Ungarn undTschechen-befaBte und die zu dem Er-gebnis kam, daB es „5 Minuten vor 12" sei, was den wei-teren Bestand der osterreichischen Volksgruppen betrifft. Zum inzwischen in die Pra-xis umgesetzten Trennungs-modell an den zweisprachi-gen Schulen in Sudkarnten betonte Dr. Wakounig, daB auf Seite der osterreichischen Wissenschaftler diese Segre-gationsbestrebungen auf massiven Widerstand gesto-Ben seien, weil sie jeglichem piidagogischen, sozialpsycho-logischen und ethnopoliti-schen Standpunkt abtraglich sind." Gerade in einer Zeit, in der man sich daran macht ein ge-meinsames Europa aufzu-bauen, miisse es eine Selbst-verstandlichkeit sein, die Kultur des Zusammenlebens, die Mehrsprachigkeit und die Multikulturalitat zu fordern. Wenn Osterreich das Erbe der ethnischen Vielfalt ernst nahme, miisse es selbstver-standlich sein, daB Bildungs-systeme eingerichtet werden, wo die Menschen von Beginn weg in mehreren Sprachen, in mehreren Kulturen erzogen werden. Dann muB es aber auch eine Selbstverstandlich-keit sein, daB nationalistische Modelle, die nachweislich zu We!tkatastrophen gefuhrt haben, in Osterreich keinen Platz haben diirfen," betonte der Referent. Dr. Wakounig informierte die Versammlung, die sich in erster Linie Menschenrechts-fragen widmet, auch uber die in den letzten Jahrzehnten er-folgte Dezimierung der Volksgruppen in Osterreich, wobei er betonte, daB es sich hier um keinen natiirlichen AssimillierungsprozeB hand-le, sondern diese Dezimierung durch bestimmte sozial-strukturelle MaBnahmen ge-steuert und beschleunigt wiir-de. DerKlagenfurterWissen-schaftler meinte daher, daB der Schlussel ftir die Uberle-benschancen der osterreichischen Minderheiten einzig und allein in einem radikalen Umdenken der Volksgrup-penpolitik seitens des Staates bzw. des Landes zu finden sei. Er verwies dabei auf die von der osterreichischen Rektorenkonferenz erarbei-teten und dringenden emp-fohlenen konkreten MaBnahmen (Volksgruppenforde-rung als Regionalforderung, Wiederherstellung der ge-meinsamen zweisprachigen Schule, Zweisprachigkeit im gesamten offentlichen Leben, Recht auf umfassendste Information in Volksgrup-pensprachen, Schutz der Minderheit in der jeweiligen Landesverfasung usw.). Dr. Wakounig betonte weiters, daB die Arbeitsgrup-pe der osterreichischen Rektorenkonferenz ihre Arbeit als nicht abgeschlossen be-trachtet und sich derzeit fiir die Realisierung einzelner Empfehlungen einsetze. In diesem Zusammenhang machte Dr. Wakovnik die Versammlung auch mit den Reaktionen auf den Endbe-richt der Rektorenkonferenz seitens verschiedener Karntner Landespolitiker, deutsch-nationaler Organisationen sowie gewisser Medien be-kannt. „Den Hohepunkt der At-tacken gegen die Universitat Klagenfurt bildete die An-drohung, den Ausbau der Universitat in Frage zu stel-len, sofern sich einzelne Wis-senschaftler weiterhin fiir die Minderheit engagieren, so-wie die staatspolizeiliche Ob-servierung einzelner Lehr-veranstaltungen von einigen Universitatskollegen," sagte der Wissenschaft!er. Zum AbschluB ersuchte Dr. Wakounig die Versammlung, die Entwicklung auf-merksam zu verfolgen, denn in Kiirnten droht - heute mehr denn je - die Freiheit der Wissenschaft ausgehohlt zu werden. Zu befurchten ist ferner, daB die Trennung in der Schule auch auf andere Lebensbereiche ausgedehnt wird. Šinigoj am 25. Oktober in Karnten Der s!owenische Regie-rungschef Dušan Šinigoj, des-sen fiir 29. September geplan-ter Besuch in Karnten kurz-fristig verschoben wurde, wird am 25. Oktober dem Land Karnten einen offiziel-len Besuch abstatten. Šinigoj wird auch mit den Vertretern der beiden Zentralorganisa-tionen der Karntner Slowe-nen zusammentreffen. Na prvem mestu obolenja srca CELOVEC. - Tudi po 25% je rak. Za poškodbami najnovejših statistikah na in zastrupitvami umrje po Koroškem umre največ ljudi 8,5% ljudi. Delež umrlih za za obolenjem srca in srčnega obolenji dihalnih organov obtoka. Ti predstavljajo de- znaša 5,2%, bolezni prebav-lež 48%. Na drugem mestu s nih organov pa so vzrok za smrt v 4,7%. ZSZ podelita Janežičeva priznanja CELOVEC. - Predsednik Zveze slovenskih zadrug Miha Antonitsch je na minulem občnem zboru v zahvalo za dobro sodelovanje podelil „Priznanja dr. Valentina Janežiča v srebru" Jožetu Stritarju (Inter-mercator), Jožetu Demšarju (IPH), Pavlu Kodru (Elan), dolgoletnemu predsedniku Zadružne zveze Slovenije inž. Leu Frelihu ter prokuristu Petru Majerju. V imenu odlikovancev se je zahvalil Zahvata Iniciativna skupina Slovenščina, moj jezik" se vsem, ki so organizacijsko, moralno in finančno podprli mladinski festival in s tem omogočili tako veličastno kulturnopolitično manifestacijo, prav prisrčno zahvaljuje. Posebno se zahvaljujemo slovenskim koroškim skavtom in skavtkam, vodstvoma in uslužbencem Modestovega in Mladinskega doma, Mihu Dolinšku, ki je skrbel za brezhibno delovanje tehnike, vsem mladim okrog KDZ ter našemu sponzorju Kazinu Vrba. inž. Frelih, ki je hkrati izrazil zadovoljstvo nad tem, da so zadružne organizacije Slovenije in Slovencev na Tržaškem in Koroškem letos prvič skupaj uspešno nastopale na Radgonskem sejmu. Okrajni dom starih odprt BOROVLJE. - Prejšnjo soboto so v Borovljah tudi uradno odprli dom starih za okraj Celovec-dežela. Starostniki že nekaj mesecev prebivajo v novem sodobnem poslopju, ki nadomešča bivši dom starih v Podljubelju. V domu, ki ga upravlja Koroška zveza za socialno pomoč (Sozialhilfever-band), je 55 enoposteljnih, 12 dvoposteljnih sob ter oddelek za nego 32 ljudi. Čestitike ČAHORČE. - Uši in Romanu Schellandru se je nedavno rodila hčerka Klara. Družini želimo ob tem veselem dogodku obilo zdravja in zadovoljstva. Kma!u odstop župana Mikuscha PLIBERK. - Dolgoletni župan občine Pliberk Franz Mikusch (SPO) se pripravlja na odstop. Njegov odhod je napovedan v prihodnjih tednih. 12. oktobra naj bi bila občinska seja, kjer naj bi Mikusch odstopil iz zdravstvenih razlogov. Po vsej verjetnosti bo na isti seji izvoljen novi župan, po koalicijskem dogovoru seveda spet s socialistične liste. Posojilnica-Bank Celovec / Kredithank Klagenfurt nudi službeno mesto mladi, dinamični osebi, ki ima veselje do kontak-tiranja z ljudmi. Nudimo možnosti za napre- L dovanje in šolanje. Znanje obeh deželnih jezikov je nujno, znanje tujih jezikov zaželeno. Ponudbe z življenjepisom naslovite na Posojil-nico-Bank Celovec / Kreditbank Klagenfurt, .1 9013 Klagenfurt/Celovec, BahnhofstraBe L Nastavitev je mogoča s 1.1.1990. P/zberšk/ župan Franz M/kusch (SPO) Zmagov/fa g/eda//ška skup/na Odra treh herojev /z P/rn/č na letošnjem jugoslovanskem festivalu dramskih amaterjev v 7reb/nju. Učna ura gledališča Uspešnost Mlartinikega jcsrlvulu je o^raža/a rudi v visoki ravni ku/rumih prireditev, zlasti gledaliških predstav, ki smo jih v časa jesti vala lahko obiskali v Mladinskem doma 55D v Celovca. S predstavami so pričeli igralci iz Šmartno ob Paki (Gledališče pod kozolcem), nadaljevali igralci iz Pirnič pri Ljubljani, zaključili pa .^entjakobčani z Bevkovim Kaplanom Martinom Čedermacem. Kulturne prireditve so zaključili s sporedom znanih ansamblov. Tu pa objavljamo oceno igre ..Drobtine smrti" Darke Čehove, ki jo je napisal Joža Bovšek. Uredništvo Predstavo Drobtine smrti sem pretekio nedeijo videt drugič. Prvič sem si jo ogtedat v Pirničah ie v lanskem tetu. Take predstave si je treba ogtedati večkrat! Darka Čeh, avtorica tekstovne predloge, se je lotita zelo težke in občutljive problematike. Napisati psihosocialno dramo o mladostnikih z roba družbe, prikazati podzavestne vzgibe za njihove vedenjske vzorce in ob tem poiskati kar pravšnjo mero družbene krivde je zelo zahteven posel. Ptički brez gnezda Frana Milčinskega ali Ingoličeva Mladost pred sodiščem so le redki biseri s tega področja v naši književnosti. In malo je gledališč na Slovenskem, ki bi se drznila tako delo uprizoriti. Zakaj? Področje mladinske zavzgojenosti, njihove asocialnosti in pogosto celo neozaveščene, a vendar že kar brutalno agresivne naperjenosti proti okolju in družbi je trd oreh tako za mladinske psihologe, specialne pedagoge in kriminalisti- ko. To je spolzko področje, na katerem tudi stroka večkrat odpove. Prav zato je postavitev predstave na Oder treh herojev v Pirničah pravi podvig. Petru Milita-rovu je uspelo zbrati mlado ekipo predvsem igralk, ki so se tudi Prizor s predstave na MKF v M/ad/nshem domu SŠD zaradi starostne bližine znale vživeti v doživljajski svet mladih prestopnic, v njihov čustven svet in odigrati simptomatično reagiranje na dražljaje okolja ter prikazati vso abnormnost njihovega notranjega grupnega življenja. To pa s tako prepričljivostjo, brez banaliziranja, brez pregrehe nad mladinsko dušo in stroko, da bi bila predstava lahko praktična učna ura vsem pedagogom. Pa tudi gledališčnikom! Predstava je čista v izpovedi, po dramaturgiji, zgradbi, lok je napet do absurda, vendar se ne zlomi, oder je vsak čas napolnjen, krik in šepet sta v pravem sozvočju, statistov ni, vsi igrajo vloge ali pa celo sebe v popolni identifikaciji z osebami in dogajanjem. Vse to pa še scena, rekviziti, glasba in luč tvorijo pravo gledališče. V njegovem najplemenitejšem pomenu. Ni torej čudno, da je predstava na jugoslovanskem zveznem srečanju, kljub Slovencem tačas ne najbolj naklonjenemu vzdušju, pobrala kar 14 nagrad. Čestitam! Iščemo absolventa (-ko) trgovske akademije ali trgovske šole z znanjem obeh deželnih jezikov. Ponudbe pošljite pod šifro ..Podjuna" na uredništvo Slovenskega vestnika. TRiBUNA BRALCEV Kmetom je treba vrniti denar Te dni je večina strank v avstrijskem parlamentu sklenila ustanoviti preiskovalni odbor za mlečni škandal. Mislim, da ni čudno, če se je v skladu za mlekarstvo nabralo toliko denarja, saj so nas kmete v preteklih 30 letih pošteno odirali. Pri vsakem litru mleka, ki smo ga oddali mlekarni, smo plačali tudi razne ..groše" za ta ati drugi sklad. Spominjam se, kako so uvedli ..krizni groš" (Krisen-groschen) in pozneje še „re-ktamni groš" (VVerbegrosch-en). „Krizni groš" (- kakih 40 gr. na liter!) so pred leti uvedli celo protiustavno, se pravi proti veljavnemu tržnemu zakonu. Proti ..kriznemu grošu" sva na občnem zboru Zgornjeko-roške mlekarne (OKM) v Spittalu protestirala kmet Ressmann z Reke in jaz. Pri 8. točki dnevnega reda sem vstal in dejal, da je žalostno, če zastopniki kmetov beračijo za sklad za mlekarstvo in kmetje ne vedo, zakaj naj plačujejo te posebne prispevke. Tudi drugi kmetje so se oglasili. Nastal je takšen hrup in protest, da so morali to točko umakniti z dnevnega reda. Šele leto kasneje je OKM uspelo sprejeti tozadevni sklep. Na novem občnem zboru nihče ni protestirat, naju pa niso več povabili! Direktor mlekarne Sodat je nato prišel k nama, da bi kot člana mlekarne vsaj po občnem zboru sprejela sklepe. S podpisom sva sprejeta ostale točke, vendar sva zahtevala, naj v protokolu zapišejo, da nisva pripravljena prostovoljno plačevati teh „grošev", ki se preko leta spremenijo v stotake in tisočake. Dolga leta smo plačevali te prispevke. Upam, da nam bo sklad za mlekarstvo te denarje, ki nam jih je neupravičeno odtegoval, spet vrnil! Premišljujem, da bi jih tožil. Mislim, da bi moralo biti več takih kmetov kot je Sabitzer, ki nastopijo za svojo stvar in ki jim ustavno sodišče potrdi, da prejmejo za mleko premalo. Anton Gabriel, Leše SLOVENSKI VESTNIK Vestnikov hit 1989 29. september 1989 5 /4rbeo/oške izkopanine pričajo o zgodaj; pose/itvi Brionskih otokov Od 6. do 8. oktobra za samo 1.380 ši!.: S SiovensHm vestnikom na čudovite Brione Cerkev sv. Manje Brioni, to so skupina otokov, ki pomenijo lepoto in mir. Brioni, le tri kilometre severozahodno od Pulja, so polni naravnih in kulturnih znamenitosti, zaradi katerih so bili leta 1984 razglašeni za narodni park. Brioni pa so tudi pojem izdatnega počitka, velike zabave in obilne ponudbe. Tam vsak najde svoje: prvi živalski vrt, drugi muzej, tretji pa razvedrilo ob športu. Slovenski vestnik v sodelovanju s potovalno agencijo Cartrans prireja letošnji hit, torej izlet za svoje bralce in prijatelje, prav na te Brione. Vse to pa za neverjetno nizko ceno-samo 1.380 šilingov. Poglejmo, kaj vse je vključeno v to ceno: pot tja in nazaj, prevoz na Brione z ladjo, prenočišče v izvrstnem hotelu, 3 kosila, 1 večerja, 2 zajtrka, pa še gala večerja. K temu pa sodi seveda tudi atraktivna vožnja z veliko ladjo okrog Brionskih otokov. Udeleženci pa se bodo tudi odlično zabavali, saj bo poseben ansambel igral za ples in razpoloženje kar oba večera bivanja na Brionih. Smo zbudili vaše zanimanje? Vse podrobnejše informacije prejmete v uredništvu SV (telefonska številka 0463/514300-30 do 34), seveda pa vas bomo o našem hitu obširneje seznanili v naslednjih številkah našega lista. Torej, zaznamujte si v vaš koledar: od 6. do 8. oktobra gremo vsi s Slovenskim vestnikom na Brione! C CARTRANS Pautitschgasse 7 A-9020 Klagenfurt/Cetovec te)efon:0 42 22 - 51 26 80 51 28 25 566 49 te)ex: 042-2787 istit !e)etex: 232-3422390 cartran Reiseburo QM.nMhttt m^n.. turistična agencija V cerkvi sv. Germana /abko obiščete trajno razstavo kop;) fresk ter g/ago/itskib dokumentov iz /stre. /z/et na otoke Brione je tudi iz/et v skoraj nedotaknjeno naravo. Čudoviti svet Brionskih otokov, ki ga je težko opisati, zato ga je treba obiskati — s S/ovenskim vestnikom/ Prijave so možne še do 2.10.89! Pokiičite Stoven-ski vestnik (0 463) 51 43 00/40 a!i na turistično agencijo Cartrans (0 463) 5126 80. Fe//ks J. B/sfer ye prebra/ ufeme/j/fev ž/r//e za pode/ztev nagrad. Vavtijeva in Močiinik dobitnika iit. nagrade SPZ Spodbuda za pisanje mladinske literature Na desetem srečanju pisateljev narodnih skupnosti na Obirskem, so bili razglašeni tudi dobitniki nagrade literarnega razpisa Slovenske prosvetne zveze. Kot je znano, sta nagradi prejela Štefka Vavti in Kristijan Močilnik. Utemeljitev žirije, ki jo je sporočil njen član Feliks J. Bister, v njej pa so bili še dr. Helga Mračnikar, mag. Marija Smolič in dr. Franci Zwitter, se glasi takole: Slovenska prosvetna zveza je razpisala tri nagrade za slovensko prozno besedilo. Žirija je prejela v oceno tri prozna besedila. Udeležba torej, kot je bilo pričakovati, ni bila masovna, toda bistvena je kvaliteta ne kvantiteta. Po oceni tekstov je žirija sklenila, da 1. nagrade ne podeli, Slovensko prosvetno zvezo pa poziva, da naj za to predvidena sredstva vloži v sklad za čimprejšnji ponovni razpis. Žirija ugotavlja, da je spodbujanje literarne ustvarjalnosti z nagradnimi natečaji zelo na mestu, žal pa se je v zadnih letih zanemarjalo. Odločitev žirije: Žirija predlaga, da se avtorici besedila „Za!a" Štefki Vavti podeli, kljub - sicer samo v zametkih opazni - tradicionalni narodoljubni šabloni, 2. nagrada Slovenske prosvetne zveze za slovensko prozno besedilo: Družinska zgodba, ki jo avtorica oblikuje na podlagi doraščajoče rahločutne Zale, je zelo preprosta in hkrati zelo pretresljiva. Pristen jezik, doživetost pripovedi ter svojevrstne metafore pritegnejo bralca in dajejo besedilu svojstven literarni pečat. Žirija nadalje predlaga, da se avtorju besedila „Kastrata-nija" Kristijanu Močilniku podeli 3. nagrada Slovenske prosvetne zveze. Avtor gradi svojo zgodbo nekje v bodočnosti v deželi Kastrantaniji na planetu „Sejnevakambeku". S futurističnim prikazom kompjuteriziranega človeka podaja nek osnutek slovenskega Science fiction, ki ga bo v dodelani jezikovni in stilistični obliki veselje brati. Kot je znano, je bilo letošnje srečanje pisateljev narodnih skupnosti na Obirskem namenjeno obravnavi mladinske literature. Glavni referentki sta bili Saša Vegri iz Ljubljane iz Živa Gruden iz Benečije. Prva je podala primerjalno oceno povojne koroške mladinske literature z razvojem le-te v Sloveniji, druga pa ja govorila o literaturi za otroke in o preporodu manjšinskih skupnosti v Italiji- Obe referentki sta v svojih prispevkih podali zelo jasno primerjavo oz. pomen mladinske literature za narodno skupnost. Saša Vegri nam je natočila čistega vina, ko je ugotovila, da je koroška mladinska literatura v sorazmerju z visoko razvito v Sloveniji nastajala bolj iz potrebe po takih besedilih, ne pa zaradi umetniških ambicij. To potrjuje tudi dejstvo, da večina piscev prihaja iz vrst učiteljev. Dodala je, da je koroška mladinska književnost zanimiva tudi zaradi tega, ker dostikrat opisuje božične, velikonočne in druge običaje, o čemer v Sloveniji nihče ne piše. Kot zanimiv pojav je navedla dvojezično pisanje Hermana Germa, Intart 89 Prejšnjo soboto so v Gale-ria deli Centro v Vidmu odprli likovno razstavo Intart '89. Na njej sodelujejo umetniki s Koroškega, iz Furla-nije-Julijske krajine in Slovenije. Razstavo prirejajo vsaki dve leti izmenoma v Celovcu, Vidmu in Ljubljani. Koroško zastopajo tokrat Anton Kolig, Konrad Koller, Karl Brandstatter in Sonja Gaspa-rin. Otvoritve se je udeležil tudi deželni referent za kulturo dr. Peter Ambrozy. Razstava je odprta do 7. oktobra. ki s tem skuša nagovoriti otroke obeh jezikov. Ugotovila je prisotnost motivov iz narave, pogrešala pa zvrst literature, ki skuša razkrivati otrokov intimni svet, njegovo bujno fantazijo in končno menila, da literatura, znana kot črka „U" - učiteljska, otroka ne nagovarja v zadostni meri. Referat Saše Vegrije izzval živahno razpravo, ki pa je v bistvu potrdila njene ugotovitve, namreč da je sodobna slovenska mladinska literatura na zelo visoki ravni, medtem ko je naša koroška precej šibka. Zato je Saša Vegri pozvala koroške pisce, naj se bolj ukvarjajo s pisanjem mladinske literature, kar bo gotovo privedlo do boljše kvalitete. Vprašanja so obravnavala tudi dilemo o večjezičnih knjigah, kot jih je napisala Marica Kulnik. Tuje prevladalo mnenje, naj bi otroku ponudili knjigo, ki je napisana v njegovem materinskem jeziku. Poleg tega pa je bilo še poudarjeno, daje ob visoki kvaliteti mladinske literature v Sloveniji povsem zanemarjeno narečje, kar je spet pri narodnih skupnostih - kot je menila Živa Gruden -bolj razvito in za nekatere edini odraz njihove jezikovne kulture. Živa Gruden je nakazala, kako različni so pristopi narodnih skupnosti k ohranjevanju njihovega jezika, da pa je cilj povsod enak, namreč njegov razvoj in ohranitev. Zato je velikega pomena, da pri mladini že v rani mladosti zbudimo ljubezen do materinega jezika. To pa je mogoče doseči s pisano besedo, ki tudi številčno majhni narodni skupnosti nudi možnost identitete. Tega pa se danes - tudi v Italiji -zaveda vedno več narodnih skupnosti, kar omogoča spodbuden razvoj k prebujanju malih ljudstev. V nadaljnji razpravi so o položaju mladinske literature poročali Sunjog Sandor iz Prekmurja, Andi Novosel z Gradiščanske in Jan Wornar iz Lužic. Razvoj je povsod različen, najboj je mladinska književnost razvita med Luži-škimi Srbi, medtem ko pri ostalih tak razvoj ovira pomanjkanje piscev tovrstne književnosti. Vsi navzoči pa so si bili edini o velikem pomenu mladinske literature za vsak narod in vsako narodno skupnost. /van Do/enc Za dotar čtovečnosti „Gospa Brown, županja in lastnica edine veletrgovine v mestu," jo je nekdo predstavil z drhtečim glasom. Sobana je bita polna ljudi. Vsi so stali, držali kozarce s pijačo v rokah in jedli sendviče. Nekateri so se bežno pozdravili z nami. Neki sivolasi gospod nam je na pladnju prinesel srebrne kanadske dolarje in vsak si je vzel po enega. Potem smo sedli za mizo v kotu dvorane. Tam smo jedli in se osvežiti z vinom. Otroka sta dobita mleko in pecivo. Domačini okrog nas so se glasno pogovarjali o bližajo- čih se mestnih volitvah. Eden izmed kandidatov za mestnega svetnika, imenoval se je Ferguson, je prišel med nas in nas povabil, naj volimo za njega. Imel je rdeče lase in se je venomer smehljal. Videl sem, da ima tudi rdeča lica. V odgovor smo se mu smehljali tudi mi. Z Madžarom, ki je bil družinski oče, sva se pomenljivo spogledala. Brez besed sva vstala in začela iskati priseljenskega uradnika, ki nas je pričakal na postaji. Ni ga bilo več med nami. „Moje ime je Šandor Lisko," se mi je predstavil moj sopotnik. „Mudi se mi k zaslužku, tisti dnevi čakanja v VVinnipegu so bili strašni za mojo družino... Kako dolgo bomo še tukaj? Kmalu bo večer..." „Ne vem, kaj naj si mislim. Uradnika ni tukaj. Morati bomo počakati." Vrnila sva se k svojim in spet sedla. Mestni vodniki so postajali vse glasnejši in glasnejši. Tako smo sedeli v kotu in gledali naokrog še kakšno debelo uro. Uradnika še vedno ni bilo nazaj med nas. Na silo smo spet jedli in pili, čeprav nismo imeli ne teka ne žeje. Ko je spet minila ura, je bilo že štiri in zunaj se je že jelo mračiti, sem vstal in stopil po dvorani. Poiskal sem domačina, ki nas je bil obdaril z denarjem, in ga zapletel v pogovor. Prijazno je odgovarjal na moja vprašanja. Zvedel sem, da ima mesto dvanajst tisoč prebivalcev, največ upokojenih farmarjev in takih, ki živijo v mestu samo pozimi, na pomlad in poleti pa delajo drugje. Nekaj jih zaposli železnica, v dveh majhnih tovarnah električnih delov so povečini samo Indijanci in enako velja tudi še za tretjo tovarno, tovarno cementa. Naštel mi je še dve restavraciji, pet ali šest bencinskih postaj z mehaničnimi delavnicami in številne trgovine z Viktorijine avenije. ..Pripeljali smo se sem, ker nam je bito rečeno, da bomo tukaj dobili delo," sem naposled začel s tistim, kar nas je vse najbolj tiščalo. „De!a tukaj do pomladi ne bo. Do maja meseca sneži skoraj vsak dan." „Kaj pa bomo dotlej?" sem vprašal. ..Počakali boste in se spočili." „Na farme naj bi šli, zato smo se pripeljali sem." „Na farme? Ne verjamem. Tam pred prvo poletno žetvijo nikogar ne potrebujejo." „A tako?" „Kdo pa vam je govoril o farmah?" se je začudil. „V VVinnipegu so nam dobili delo na farmah. „Čudno! Kaj takega še nisem bil slišal, pa sem tukaj rojen." Bilo mu je zelo neprijetno, verjetno zaradi tistih uradnikov v VVinnipegu, ki so nas poslali sem. Vrnil sem se med svoje sopotnike, spet sedel za mizo in molčal. Ko meje Šandor vprašal, ali sem zvedel kakšne dobre novice, sem samo odkimal z glavo. Njegova žena je tolažila otroka, ki sta postala hudo nestrpna. Deklica je nekajkrat glasno zajokala. ..Utrujena je, spati bi morala," je pojasnila njena mati. TV AVSTR! JA 1 TV AVSTR! JA 2 TV LJUBLJANA TE DN!NATELEV!Z!J! 9.05 Sinha Moča; 10.30 Denar in strast; 14.00 Ti si glasba; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Soko511 3; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.20 Dynasty-Denverjev klan; 22.05 Pogledi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Max Headroom; 23.30 Aktualno; 23.35 San Fer-nando; 1.25 Poročila. 15.20 Tedaj; 15.25 Iz parlamenta; 17.30 Teleski; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Diagnoza; 21.00 Knjiga meseca; 21.20 Znanost-specialno; 22.00 Čas v sliki; 22.50 Umetnostni komadi; 1.45 Poročila. 10.10 Mozaik; 16.30 Dnevnik; 16.50 Tednik; 17.40 Hiše na koncu spomina; 18.15 Spored za otroke: Prgišče priljubljenih pravljic: Zlatolaska; A. Lindgren: Pika Nogavička; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Svet nenavadnih si) Arthurja Clarkea; 21.10 Kriminalna zgodba; 22.15 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.25 V imenu ljudstva. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Ruščina; 11.00 Bilo jih je 13; 14.30 Mož z libelo; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.30 Dergassi Junior High - v 26 nadaljevanjih; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 sedem dni spored na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Stavim, da...; 22.05 Morski psi in male ribe; 0.00 Aktualno; 0.05 Liebling. 14.00 Šport; 16.00 Iz parlamenta; 17.00 Draga družina; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Posredovalec; 22.05 Aktualno; 22.10 Šport; 22.50 Benny Hill; 0.05 Poročila; 0.10 T. Kuppers bere iz de) Tuholskega. 8.10 Prgišče priljubljenih pravljic: Zlatolaska; Govorica telesa: Nocoj, nocoj; Železniška postaja; Pravljičar; 14.20 Druga godba '89; 14.40 Kraj bistrih voda; 16.30 Dnevnik; 16.50 Spored za otroke: Radovedni taček: Struna; 17.05 Evropsko prvenstvo v odbojki; 18.30 Na pragu 21. stoletja; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 23.15 Truplo kot dokaz. 9.05 Hiša zakladov Avstrija; 9.20 Avstrija I; 11.00 Ura tiska; 14.00 Latigo; 15.35 Prometna vzgoja; 17.00 X-Large; 18.30 Soko 511 3; 19.15 Loto žreb; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 UNICEF-gala; 21.55 Freischutz - opera; 0.20 Aktualno. 9.05 Kulturni obzornik; 9.30 Dan, ko so prišle ribe; 11.15 Koncert; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.15 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Kraj zločina; 21.50 Aktualno; 21.55 Ravno vas, očim; 23.55 Čikago 1930. 8.50 Otroška matineja: Živ, žav; A. Lindgren: Pika Nogavička; 10.10 Slovenska klavirska glasba; 10.40 Deld na črno; 13.00 J. I. Kraszevvski: Saški blišč in pruska slava; 15.45 Prisluhnimo tišini; 16.50 Muppetki in mojstri; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Ž. Žil-nik - B. Andrič: Tako se je kalilo jeklo; 21.25 Zdravo. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Latigo; 14.25 Alf; 14.50 VValtonovi; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Soko 511 3; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 šport v ponedeljek; 21.15 Miami vice; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Ljubljen do smrti; 23.50 Zapadno od Santa Feja; 0.15 Aktualno. 16.55 Tedaj; 17.00 Evropske univerze v 9 nadaljevanjih; 17.30 Lin-denstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.15 Šiling - gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Teleskop - Kitajska; 23.25 Teleskop - Kitajska; Aktualno. 10.10 Utrip; Zrcalo tedna; 11.25 Dvojna preiskava; 16.30 Dnevnik; 17.20 Da ne bi bolelo: Kronični bronhitis; 18.20 Spored za otroke: Radovedni taček: Ura; 1000 idej za naravoslovce; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zrinko ogresta: Leo in Brigita; 21.20 Osmi dan; 22.00 Dnevnik; 22.15 Slovenska klavirska glasba; 22.50 Videostrani. Nasvet! za smučarski trening Petek, 29. 9., TV A2,17.30 - Sicer zime še nekaj časa ne bo, priprave nanjo pa so vendarie že potrebne, posebno za tiste, ki se ukvarjajo s smučanjem. Za ta šport je nujna predvsem kondicija. Za to pa je potreben trening, s katerim je treba pravočasno pričeti. Oddaja Teteski, ki bo stekia nocoj, je pripravljena na strokovni osnovi. Kot taka je tudi v spodbudo za trening in vsebuje primerne nasvete za pripravo na novo smučarsko sezono. Kot zabavno, a vendarle v resno svarilo v oddaji nastopa tudi „Fuzzy, strah smučišč", ki z vratolomnimi spusti prikazuje, kako se na smučiščih ne smemo obnašati, saj tako ogrožamo varnost in zdravje drugih smučarjev. Boj bo!eč!ni Petek, 29. 9., TV A2, 20.15 - V glavnem večernem sporedu bo šlo v oddaji Diagnoza spet za zdravje. Tokrat za boj proti bolečini, kaj je medicina dosegla v tem pogledu, pa tudi o posledicah nekontroliranega jemanja takih medika-mentov, ki povzročajo poškodbe jeter in ledvic. Tisoč idej za naravos!ovce 9.05 Sinha Moča; 10.30 Dallas -kako se je vse začelo; 14.25 Alf; 14.50 VValtonovi; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Soko 511 3; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Klash - Aleksandrovi dediči v Hidukušu; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Setev nasilja; 23.35 Zapadno od Santa Feja; 0.00 Aktualno. 16.55 Tedaj: 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Živalske zgodbe Heinza Reinckesa; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Film po želji; Poročila. 10.10 Šolska TV: Ko se korenin zavemo; Angleščina; 16.30 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke: Govorica telesa: Ujeti; V. Festival otroške pesmi Krško '89; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 S. de Beauvoir: Tuja kri; 20.55 Dinar; 21.45 Dnevnik; 22.00 Jazz na ekranu: Koncert Stephana Grappelija; 22.55 Videostrani. Ponedeljek, 2.10, TV LJ1,18.40-V sporedu za mlade bo v oddaji Tisoč idej za naravoslovce šlo za višino in starost dreves. Gre za odlomek iz knjige z istim naslovom, v kateri sta Borut in Andrej našla poglavje o tem. Kako izmeriti starost in višino dreves, ne da bi jih bilo treba posekati. V tej oddaji bosta pokazala, kako se to stori. Tekst in filmska slika pa bosta tekla tudi o tem, kako lahko živi in zeleni votlo in navidez trhlo drevo - star kostanj, ki kljub temu še vsako jesen obrodi slastne plodove. Petek, 29.9. Sledovi sv. Ruperta na Koroškem (dr. A. Feinig) Sobota, 30.9. Duhovni nagovor (msgr. Franc Mikuž) Voščila (D. Urschitz) soustanovitelj Mohorjeve družbe Ponedeljek, 2.10. Slavnostno odprtje dvojezične privatne ljudske šole Mohorjeve v Celovcu (reportaža) Do&er dan, RrnrišAa Spored za 1.10.1989, ob 13.00, TV A2 * Stovenci v pogovoru z dežetnim gtavarjem * Srečanje pisatetjev na Obirskem * Otroci pripovedujejo * Gledaiiški seminar v Fiesi * Toista Košuta Nedelja, 1.10. Anton Janežič - Torek, 3.10. Partnerski magazin * Video-ktip Kraj z!očina: „S!epi strah" Nedelja, 1. 10. TV A2, 20.15 - Ljubitelji kriminalnih zgodb bodo ob novi izdaji zgodbe „Kraj prizorišča" spet doživeli napeto in razburljivo iskanje storilca zločina. Datum Kraj PR)RED!TVE Prireditelj Petek 29.9. 20.00 nad menzo univerze, UNtKUM, Cetovec „SiNN-LOS" - MOTiONSTHEATRE Nastopa: Unikum ameriški pantomimik, kiovn, igraiec, hudomušnež Andy Geer, ki ponazarja zgodbe samo s svojimi prsti. Prireditev je posvečena zasedanju avstrijskih pedagogov za siušno prizadete otroke. Sobota 30.9. 20.00 pri Pušniku, šentkandotf pri Kotmari vasi VESEUCA GORJANCEV - Za pies SPD Gorjanci igrajo: Fantje iz Podjune. Srečoiov. Sobota 30.9. 20.00 farna dvorana, Sete Premiera igre „ZMAJ" (Jevgenij švarc in Marjan Beiina) igra: miadinska gtedaiiška skupina KPD Pianina v Seiah. Režija: Franci Končan in Miika Otip, scena in kostumi: Saša Kump; giasba: Pave! Otip; )uč in tehnika: Heii Juh. Nedetja 1.10. 14.00 gostišče Wrotich, Loče (Ratenče) REDNI OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV Nedetja 1.10. 8.00 farna cerkev. Kostanje KOMORN! ZBOR )Z DOMŽAL poje pri maši. Pred mašo pritrkovanje zvonov, po maši družabno srečanje v Drabosnjakovem kuiturnem domu. Ponedetjek hata7bivše 9.10. KESTAG. 20.00 Borovtje BUGE WAZ PR)M) GRALVA VENUS - ena )epa igra (giej tudi na 8. strani) Nadaijnje predstave: 10,13., 14.15. oktobra četrtak 12.10. 19.30 Katotiški dom prosvete, Tinje VPRAŠANJE AVSTRIJSKE IDENTITETE PO Sodalitas OBEH SVETOVNIH VOJNAH, nem. .vodi: univ. prof. dr. Norbert Schausberger. MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 27.9.1989 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški doiar $ 12,95 13,55 za 1 angleški funt C 20,80 22,00 za 100 franc, frankov f 203,00 213,00 za 100 itai. lir Lit 0,95 1,00 za 100 dinarjev DIN 0,02 0,05 za 100 švic. frankov sfr 800,50 820,50 za 100 holand. guldnov Hfl 615,00 631,00 za 100 nemških mark DM 695,00 712,00 Posredujeta: Posojilnica-Bank Zveza-Bank, Celovec RAZSTAVE Celovec - Galerija Mohorjeva (do 20.10.) - Karmen Goričar (Ljubljana), Razstava 16 slik (v gvašu oz. kombinaciji gvaša in grafike). - Kulturna taberna Pri Joklnu (do 20. 10 ). - Razstava slik slušno prizadetih otrok. Tinje - Galerija Tinje (9. 9. do 8. 10.) - Matej Metlikovič, oljnate slike in risbe. Lotto: štirje igralci (med njimi ena Korošica) so s šestico prejeti 6,2 mitij. šit.; 2 potici z dodatno štev. 2,3 mitij. šit.; petica 14.780; štirice 389 šit.; trojke 29 šit. Edini joker pa je vreden 2,8 mitij. šit. Toto: Brez dvanajstice, 20 enajstič po 66.026 šit.; 306 desetic po 4.315 šit. SLOVENSKI VESTMK 2x tedensko Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser Stra8e 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeijeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev. Luknja v ozonskem ptašču se veča Luknja v ozonskem zaščitnem ovoju nad Antarktiko se je razširita botj kot so pričakovati strokovnjaki. Najnovejše meritve, ki jih je opravita novozelandska metereotoška stužba, so pokazale, da je luknja vetiko večja kot je bita tani in da utegne biti celo večja kot tista, ki se je nad Antarktiko odprta pred dvema letoma. Ozonski plašč deluje kot filter, ki varuje življenje na Zemjji pred škodljivim sončnim sevanjem. Strokovnjaki pripisujejo razkrajanje ozonske plasti onesnaženju zraka. Opozarjajo tudi, da se utegne zaradi tega na Zemlji močno povečati število ljudi obolelih za kožnim rakom. Avtomobili na eiektrični pogon prodirajo Vsaj v načrtih prometnih strokovnjakov že močno prodirajo avtomobili na električni pogon. Evropska skupnost jih bo do konca stoletja vključila v promet nekaj milijonov, tako je vsaj na seminarju strokovnjakov za električni transport v Brtiggeju izjavil komisar Evropske skupnosti za promet Karel Van Miert. Poskusna vozila na električni pogon pa vozijo že po ulicah nekaterih mest v Franciji, Belgiji, Veliki Britaniji, Italiji in Zvezni republiki Nemčiji. Tudi na Koroškem je v uporabi domač prototip takšnega vozila. Na večer pred .... (<-vnesi ustrezni datum, recimo 12. marec 1938) so prosvetaši lepili iepake v obrambo ogroženi domovini. Dan navrh so novi gospodarji zasedli pozicije in .... (<- vnesi ustrezno besedo za odstranjevanje, recimo: spravili s poti) tisoče državljanov, ki jih niso dovolj spodobno pozdravili. Nekaj dni po tem je domače vodstvo pozdravilo nove gospodarje (spodobno), in kmalu nato, namreč (<- vnesi ustrezen datum, recimo: aprila 1938) so skorajda vsi domačini glasovali zanje. Ni dolgo trajalo, pa so se jim gospodarji za to na svoj način oddolžiti. —^ ALPE ADRIA EKSUTKO PRESENTS ^ ^ Buge waz primi gratva Venus o neukrotljivi ljubezni do ajdovih žgancev; o Davorinu; o železni disciplini; o kuharskem tečaju; o neuspelem, ker nezaželenem poskusu prilagajanja; o pridnih Slovencih; o starešinah; o pozdravljanju; o lipi; o vojvodskem prestolu; o dogovoru med gentlemani; o krogih in središčih; o packah. Ena lepa igra z besedami, brez besed, z glasbo in s plesom. O pretekli sedanjosti. O sedanji preteklosti. Premiera: 9. oktobra 1989 Borovlje / hala 7 bivše KESTAG / ob 20. uri Zrezal: Štefan Jor-danovski. Zlepil: Peter Zidar. Glasba: Heino Fischer. Koreografija: Janez Mejač. Kostumi: Polona Kus. Scena: Tomo VVeiss. Luč: Matej Rovšek, Hanzi Polcer. Oživili: Hanzi Dragašnik, Friedl Furjan, Zdravko Hader-lap, Kristijan Hribernik, Darja Kapus, Valentin Kernjak, Toni Kernjak, Maja Kolih, Branko Kolter, Kati Kropivnik, Petra Militarov, Martin Ogris, Simona Rovšek, Niko Sturm, Manfred Totmajer, Sonja Vavti, Aleksander Verdel, Katja VVeiss, Nužej VVieser. SLOVENSK) VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK-ŠPORT SAK v Pliberk po točko! „Nedeljska tekma proti Pliberku bo sicer težka tekma, toda moje moštvo bo igralo kot v drugih tekmah na tujem. Po lanskoletnih slabih izkušnjah v Pliberku-ukradli so nam dve točki - pa se ne bomo dali sprovocirati. Igrali bomo fair, toda trdo. Naš cilj je, da iz Pliberka odnesemo točko." To je včeraj dejal trener Slovenskega atletskega kluba Lojze Jagodič v intervjuju za Slovenski vestnik. Moštvo SAK v Pliberku ne bo moglo nastopiti z naj- močnejšim sestavom, ker se je Gallo, ki je v zadnjih tekmah igral v odlični formi, pri treningu hudo poškodoval. Nategnil si je mišico na desni nogi, tako da po vsej verjetnosti mesec dni ne bo mogel igrati. Trener Pliberčanov dr. Ivan Ramšak računa seveda z zmago. „Neod!očen rezultat proti WAC je dvignil samozavest igralcev, nenazadnje pa igramo na domačem igrišču", je dejal trener optimistično. ŠAHOVSKA RUBRIKA A/o/z Jagodič (SAK) Dr. /van Ramšak (P/iberk) a h c d e f g h Šahovska natoga št.: 62 CHRISTIANSEN - SH1RAZ1/ NewYork !9S9 Kako je beli v poziciji na diagramu izkoristii izpostavljen položaj črnega kralja in iniciativo spremenil v materialno prednost? Pri reševanju vam bosta v pomoč izredno dobro postavljena bela lovca na dolgih diagonalah. ŠPORTN! TERMIN) NOGOMET Sobota, 30. 9. 1989: Molita! -Wietersdorf (15.45), Breže — Borovlje (15.30), Lienz - !r-schen (15.30), Trg - WAC (15.45) , Vetrinj - Žitara vas (15.45) . Brnca - Radenthein (15.30). Nedelja, t. 10. 1989: VSV/Be-Ijak - Šentvid (15.30), A. Wo)f-sberg - Klopinj (15.00), Pliberk - SAK (15.30),Dobrla vas -Frantschaeh (15.30), Bilčovs -ASK (15.30), Matrei - Rožek (15.00), Šentjakob - Baldram-sdorf (15.30). ŠAH Sobota, 30. 9.: Volkshcim Landskron. tekma za koroški šahovski pokal: ASKČ Landskron - SSZ Carimpex/Cartrans (15.00).