166. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. jnlija 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan »vtter, iz'm&i nedelje in pra7»ike, ter velja po poŠti prejrman za a v s* ro • o p e r r k e dežele za vse leto 16 gld , za pol leta H pld., za Četrt leta 4 sld., z» jedtfl ome 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na 01 m za vse leto 13 pld., za četrt leta 3 pld. 30 kr., za jeden mesec 1 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO.kr.
na mesec, po ItO kr. za četrt l*ta. — Za tuje dežele toliko \tt, kolikcr postn;na znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljutve naročnine, se ue ozira. Za oznanila plačuje te «d stiriutopne petit-vrste po ti kr., če ee oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkmt tisi-a. Dopisi naj ee izvole frankov ati. —  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje na Kongresnem trgu st. 12. U p r a v i) i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefcn žt. 3-3=.
0 bodočnosti naše mladine.
m.
Če bi f u privadili misliti oa to, da storimo vselej domoljubno delo, kadar damo prednost domačemu izdelku pred tujim, Če bi to misel vselej in povsod (udi javno propagirali, dosegli bi lehko marsikaj tudi od narodnih naših protivnikov. V jedni izmej najlepših ulic ljubljanskih, kat' m je mesto z ogromnimi stroški regulovalo, nahajajo se podjetja, ki r« flektujejo tudi na slovenske obiskovalce in kupovale?. A oprava za tista podjetja naročiti se je morala seveda v nemškem Gradcu. M o r e b i ti bode ta greh opran s slovenskim napisom? Da je tudi za novo vladno poslopje naročeno vse mizarsko delo v Uraden, razume se parno ob sebi. Tacih podrobnosti našteli bi lehko celo kopico, kazali bi lehko na sledove, katere so za-pus'ili av večen spomin" tuji podjetniki v sedanji stavbeni dobi, a molčimo o njih, da ne pridemo iz navade. Preostaja nam torej, da končuje to razpravo, omenimo še nekatere stvari, ki so v zvezi z raz-pravnim predmetom.
Ncčemo trditi, da naših obrtnikov tako v celoti kakor tudi v posamnem ne zadeoe nobena krivda; ne gre ne tudi samo za rešitev sedanjih slovenskih obrtnikov in rokodelcev, saj so se, žali-bog, posebno mali rokodelci že nekako fatalistično vdali svoji usodi, a tega ne smem za molčati, daje naša navada pometati vse domače obrtništvo v jeden koš, kar nikakor ni prav. Plevel najdemo mej najlepšim žitom C» bi po plevelu sklepali na sad, obsojali bi lehko tudi druge stanove, saj tudi mej juristi, profesorji, duhovniki, uradniki itd. ni same popolnosti. Razlika mej taktičnimi zmožnostmi posamnikov tudi v učenih stanovih ni manjša, kakor mej obrtniki, in to navzlic okoliščini, da imajo vsi jednako vzgojo, katere pri obrtnikih ni, a vendar bi bilo napačno, ko bi obsojali ves stan vsled nesposobnosti ali ne-marljivosti posamnih členov kacega učenega s'anu. Dobrohotnosti napram domačinom čestokrat pogrešamo tudi  glede  naše  mladine. Slednji
LISTEK. Mati.
Spisal fluy de Man pas s.i nt. (Konec.)
Ni se jokala, temveč ostala jo mir m; tako presenečona in zmoČena je bila, da niti žalosti ni občutila. Jedina misel ji je bila : BTorej Viktor je tudi mrtev*4. Sčasoma prišlo so ji solzo v oči ia žalost jo je prevzela. Misli, ki so ji prihajale, bilo so jedna etrasnejša in mučnejša od drugo . . Nikdar več naj ne poljubi svojega otroka, svojega „dol-ginaa. Orcžniki so usmrtili očeta. Prusi Bina. Krogla ga jo raztrgala na kose! In zdelo so ji je, da ga vidi pred seboj, z glavo vznak visečo, z odprtimi, •sn pimi očmi, in kakor v urah jeze grizočega si konec svojih gostih brk.
Kaj se bo zgodilo z njegovim truplom? Da bi ji vsaj izročili njeno dete, kakor so ji nekoč doneli moža domov, — s kroglo sredi v čelu!
Tedaj je začula glasove. Prusi so so vrnili iz vasi. Hitro je skrila pismo v žep, si skrbno otrla solze in jih sprejela z običuim obrazom.
Vsi štirje so se smejali na   vse grlo, ujeli so namreč tolstega zajca in  dali  starki  z znamenji ' taztimetf, naj jim pripravi kaj  dobrega za obed. 1
stavljene so že radi narodnih razmer razne zapreke v šolah in v življenju, a navzlic temu rabi se najstrožje merilo za isto, čestokrat celo od strani naših narodnjakov I
Dolžnost nam je pa navesti tudi krivdo naših rokodelcev in obrtoikov, čeravno ti — v svojo lan t no škodo — jako težko prenašajo celo dobrohotno kritiko. Razne prilike ponujale so se jim že v delovanje zase in za občno korist vseh, a tuja in meJ8ebojua konkurenca pripravila jih je ob čut tovarištva. Vzgfja vajencev — bodočnosti naše v ro kodelskem in obrtnem stanu — je v jako mnozih rokodelstvih v moralnem kakor v strokovnem oziru pod vso kritiko; zato sedanji rokodelski naraščaj ne daje renrgo upanja v boljšo bodočnost, če vajenskih razmer ne obrnemo na boljšo stran. Kako malo moralne podpore dobivajo obrtne nadaljevalne šole od strani učnih gospodarjev! Osnovam strokovnih učilišč se pa celo nasprotuje. Dejstvo, da je neko obrtno društvo storilo sklep, pros ti deže'ni odbor, nuj ta ne podpira nekega strokovnega učnega zavoda v Ljubljani, označuje bolje nego vse drugo, malenkostno duševno obzorje neke vrste malih rokodelcev. Ravno ti slednji pr: čaknjejo rešitve vedno le od epoklicamh krogov", ne meneči se zato, da morajo tudi sami kaj storiti v to, da vsaj svojemu naraščaju pripravijo pot do lažje in temeljiteje izobrazbe, kakor so jo sami imeli na razpolago.
Ce hočemo celiti rane na narodnem telesu, treba je, da vse poznamo, in tudi z navedenimi fakt', ki dopuščajo le malo hvalevrednih izjem, nam je pri tem računati. Vzgojiti si moramo naraščaj z drugimi nazori. Pričeti je treba z vzgojo pri koreniki, kajti iz debla ne bode več krepkih vej.
Predno preidemo na najvažnejši del teh izvajanj, hočemo še jeden krat ponoviti važnost rokodelskega stanu za našo narodno-gospodarsko in pa tudi za politično narodno bodočnost.
Vsakdo ve, da le proizvajanje ustvarja vrednost in množi ljudsko premoženje in blagostanje. Kmetija in rokodelstvo, oziroma industrija sta jedini vir vsega življenja. Brez teh tudi kupčije ni. Ce računamo, da bi si, ker za različne stroke nimamo
Takoj se je polotila priprav za kosilo. A ni imela srca, da bi zajca usmrtila. In vender ni bil prvi! Jeden izmej vojakov je ubil žival z udarcem za tilnik. Ko je bil zajec mrtev, mu je odrla kožo. A pogled na kri, ki ji je pri tem delu tekla čez roko, gorka kri, o kateri je čutila, kako postaja mrzla in se strjuje, pouzročil je, da je strepetala po vsem životu. Vedno je imela raztrganega sina pred očmi. Prisedla je 8 Prusi k mizi, a niti gri<ljeja ni mogla p: jesti.
Vrlim Pomerancem pa je zajec šel v slast, in nič so niso brigali za starko, katera jih jo nemo gledala od strani, v tem ko ji je grozna misel prišla na um. A na njtnem k a meni tem obrazu se o tem dala čitati niti sledu.
Nakrat je rekla : »Zdaj bivamo skupaj že ves mesec, in niti tega no vera, kako vam je imeu.
Po nekaterih težavah so razumeli njene besede in imenovali svoja imena. A 8 tem starka ni biLi zadovoljna, morali so ji tudt napisati na listek naslove svojih družin. Z naočniki na nosu ogledavala je nekaj časa neznane pismenke, potem pa zgrnila listič in ga spravila v žep, kjer je bi!o pismo, ki ji je naznanilo sinovo smrt.
Po kosilu je rekla ljudem: „Vse pripravim". In pričela je pripravljati seno v podstrešje, kjer 80 oni spali. nPotem ne bo tako mrzlo", je razložila za-
domačega surovega blaga, prihranili v domovini le delavsko mezdo in pa trgovski dobiček, katerega dajemo tuji industriji, znašalo bi to gotovo vsaj 50*/t kupne cene dotičnoga blaga. Mno^o je še rokodelstev, ki so še danes popolnoma kos, ustaviti se tujim proizvodom, če se dela od pravega konca poprimemo. Samostojnih rokodelstev je še na tisoče; koliko pa je v narodnem oziru samostojen meščan vreden, to smo pač že mnogokrat skušali. Kaj nam je torej storiti V
Glede šol, katere potrebujemo tako za trgovinski kakor za rokodelski naraščaj, sem že govoril. Prva skrb naša naj bi bila ustanoviti meščansko šolo; kot pripravnico za trgovino in obrt. Kadar bi ta Šola zamogla dajati dovelj nčencev, ustanovila naj bi se trgovska dola Pri dobri volji, in pa če opustimo začasno kaj druzega — manj potrebnega — ti ustanovi nista nemogoči.
Za praktično iz\ežbanje rokodelskega narašaja, ki pojde nekoliko težje, a je tudi br«-z prevelikih stroškov mogoče, pa si napravimo načrt za osnovo rokodelskih sol. Pri teh je, če bodo v rekah praktičnih in izvedenih veačakov, uspeh gotov; kajti dobrih pomočnikov primanjkuje čedalje bolj. To pa ne le pri nas, marveč povsod Podrobnosti, za katere obrti in kdaj bi kazalo po-kusi'i ustanovo prve take šole, ne spadajo v to razpravo. Inicijativo za to bi mogli poprijeti iz razlogov, katere smo navedli, v to poklicani krogi; morebiti dotični odsek, kojega je nekdaj na predlog poslanca g. Lenarčiča volil deželni zbor. Le to naj omenim, da bode treba tukaj poslušati nasvete praktičnih mož iz rokodelskega stanu, ki imajo višje obzorja, in katere bodemo, ako le hočemo, lehko združili v ta preko-ristni namen.
Ker se pa vse to ne more kar na jedenkrat zgoditi in utegne trajati še mnogo let predno se bodo pokazali trajni sadovi tacega delovanja, skrbeti nam bode z vso odločnostjo, da v rokodelstvu ohranimo do tedaj vsaj to, kar še imamo. V ta namen ne bodem nasvetoval ustanove kacih društev, vs-ij jih imamo že toliko, da ne vemo več kam ž njimi.   Vsaj pa to prav lehko
čudencem. In pomagali so ji pri tem. Ves prostor je bil do strehe napolnjen s povesmi in tako napravljena soba s štirimi aenenimi zidi, v kateri bi se krasno spalo.
Ko Dlvjakova mati pri večerji zopet ni ničesar zavžila, je jeden od njih izrekel svojo bojazen. Opravičila se je z bolečinami v želodcu. Nato je prižga'a velik ogenj, da je postalo gorko, in vsi i tirji Nemci so splezali kakor vsak večer po lestvah gori v svojo spalnico. Jedva so bila zaprta zaklopila vrata, je starka na tihem odnesla lestvo, odprla brezhrupno vezna vrata in doneala nove povesiš e Sons, s katerimi je napolnila kuhinjo. Bosonoga je hodila po snegu tako mirno, da ni bilo ničesar čuti. Od časa. do časa je slišala glasno neredno smrčanje spečih vojakov.
Slednjič je prenehsla z delom; vrgla j« po-vezno na ognjišče, in ko se jo vnelo, vlekla je js čez druge, potem je šla iz hiše in čakala. V malo trenotkih je bilo vse v hiši v plarmnu, potem grozna žerjavica, velikansko ognjišče, čegar goreči plamenica je pr:zrla skozi ozko okno in vrgla n?i si.ežno polje bleščeč žar.
Zdaj se je začul izpod h'šuo strehe grozen vsklik, ki se je kmtdo pretvoril v grozov.to vpitj-a člove.šl ih glasov, v srce pretresajoče plašno rjovenje. In ko so bc otvor le  vrftta zaklopnieo, šv'gn 1
dosežemo brez vsacega društva, ako nas vodi pravo domoljubje.
Neobhodno pa potrebujemo v t* namen sodelovanja naših rokodelcev, obrtnikov in trgovcev. Izgledov, kako naj to storimo, hoćemo navesti le nekaj. Ker nismo kapitalisti, ne moremo postaviti jednako številne vojske proti tuji industriji; pač ji pa moremo zapirati pota tudi potamni in v malih četah. Rokodelec, ki ne more napraviti velikega skladišča, proizvajati naj prične posamen izdelek, kateremu je najbolje kos. Iz jedne same vrste ni težko napraviti male zalog*, ki bode pričetek večji io obširneji. Jeden ali drugi naj obrne svojo po zornost izdelovanju kake specijalitete, porabi naj za take predmete ca'*, ko nima naročenih del. Take predmete naj si bode obleka, črevlji, perilo, pohištvo ah drugi potratni predmeti, razstavi naj v izožna okna, ter j m napravi napis „doma če blago" iti „d o m a č e del o*. Tudi naše ženstvo priučeno je izvršitvi razli'nih ročnih del. Danes svoje pridnosti nima dragja pjkaziti mgo v domači hiši. Osnujmo si s skupnimi močmi „permanentno obrtno razstavo1* na živahnem kraju našega mesta. Tja naj položijo naši producenti iz mesta in z dežele vzorce in cenike svojega dela iu truda. Tam naj ima občinstvo sleherni dan priliko, ogledati si domač) mdustrijo iu izvedeti za naslove ptodacentov. Pridocma žeastvu bi bila taka razstava oajng duejša prilika za dobavo naročnic na ročna in umetna dela.
Niši časniki naj odprejo posebno rubriko v svojih predalih, kjer naj za majhno ceno objavljajo naslove tistih rokodelce/, ki imajo pripravljeno kako malo zalogo rokodelskih predmetov.
Trgovci naši poiščejo naj si tu li te domače izdelovatelje, ter naj pokupijo take izdelke v preprodajo. Tudi ti naj jih označijo naprav videu način kot „d o m a č i izdele k".
Občinstvo, ki kupuje, pa naj se, preduo se poda v trgovino s tujim blagom, osve-doči po časnikih in trgovinah, kje mora iskati domače blago, če ga dobi iu je izdelek vsaj tako cea in dober kakor ptnji, kupi naj domače blago.
Za narodno čast in dolžnost naj vsakdo 3matra, ime i le domače pohištvo, nositi le domačo obleko. Ne prezirajtno najneznatnej';ega predmeta, kajti ravno v taciii predmeth je najživahuejša kupčija. Prunalenkostn i naj uam ne bo nobena stvar, in če je tudi — nogovica ! Vsaj se tudi te lehko na Kranjskem delajo. Domače izdelke kupovati naj postane pri u a s moderna struja! Ce bodemo vsi tako delali, oja-čdi se bodo kmalo domači obrtniki; delali bodo čedalje l^pse in boljše, in ker ne bodo imeli rizike velikih zalog, tekmovali bodo prav lahko kot pro-ductntje m prodajalci s prve roke s prekupo-falci, ki so svoj obolua morali že oddati veliki industriji.
tj tem končam. Morebiti pade vsaj jedno zrno tega semeua na rodovitna tla!
Matija Kune
Nezakoniti razpisi nadučiteljskih mest
Pod tem zaglavjem prinesel je „Učiteljski Tovariš" članek, katerega naj bi blagovolila naša šolska oblast va prav pizno preči tat i, da ne ust vare zopet slučaja, kakršen se je pojavil v zadnjem času pri razpisu neke nadučiteljske službe, za katero se poteguje drug nad uči tel j, češ, njemu gre večja pravica do nje, on je službeno starejši, ima družino itd. Zato ae ne briga, da poučuje dozdanji učitelj v popolno zadovoljno8t na tem mesta 8 let — ne uštevši prejšnjega službovanja — v temnih, za-duhlih in v vsakem oziru nezadostnih prostorih, kjer je skoraj dušo pustil, poučujoč 3'J ur na teden in zd.*j, ko so se razmere predrugičile, ko naj bi užival sad svojega trula, ide nij drugim iskat sreče, njegovo mesto bi pa zasedel učitelj, ki je slučajno starejši ter ima družino.
Ce bi se tako postopalo, bi bil v mnogih slučajih uspeh šole nezadosten, kajti čemu bi se kdo trudil in glavo ubijal, raje počaka, da se razširi kje kaka šola iu če bo slučajno starejši, mu oodotua služba ne odide. Kaj mi mari kolegijalnost, če mi le škoduje! Lepa bodočnost!
Dotični članek se glasi:
Mnogi c. kr. okr. šolski sveti, oziroma okrajni glavarji, v novejšem času, posebno v tistih primerih, kadtr se jeduorazrednica razširi v dvorazreduico, razpisujejo brez ozira na doadanjega šolskeg* voditelja mesto nadučitelja na novi dvorazrednici.*) Bral sem pa take razpise za nadučiteljsko mesto tudi v slučajih, ko se je dvorazredaica razširda v tri- ali štirirazrednico. Taki razpisi, ki so nekaka nezaupnica dotičnim šolskim voditeljem, oziroma nadučiteljem, in jim prizadevajo nepotrebne stroške, skrbi in pota, so popolnoma nezakoniti. razpis vis. c. kr. ministerstva za bogočastje z dne 28. marca 1872, št. 3015, min. ukazn k št. 29, je ukazal, da vselej, kadar se jednorazrednica razširi v dvorazrednic), se izvrši samo „die sch uiti eho rdi iche Bestellung eines Ober-lehrers", t. j. nadučiteljskega mesta v primera ni razpisavati, ampak c. kr. okr. šolski svet vpraša krajni šolski svet, je-li ta zadovnljen s tem, da se dozdanji šolski voditelj postavi za nadučitelja novi dvorazrednici. Ako je krajni šolski svet s tem zadovoljen in tudi c. kr. okr. šolski svet pritrdi predlogu krajnega šolskega sveta, potem se nasvetuje — brez razpisa — c. kr. dež. šolskemu svetu, da izda dozdanjemu jednorazredničinerau voditelju nad-učiteljski dekret, Samo v tistih primerih, ko bi bila c. kr. okrajni ia krajni šolski svet o tem različnega mnenja ali bi oba odklonila dozdanjega vodi« tel,a, bi se moralo nadučiteljsko mesto razpisati.
V slučajih, k.idar se dvorazredaica razširi v večrazrednico, pa pravi navedeni ministerski razpis „erscheint eine besondere 0 incursausschreibung nur in FiL len znliissig, wo dieses Amt (t. j. nadučiteljsko mesto) zugleich mit einer nothvvendgen Lehrerstelle erledigt ist."   To se pravi:   V takih
*) Tak slučaj ae je pripetil ravnokar z nadučiteljsko službo v Primskjveui pri Kranju in v Smaitnem pod šmarno Gtoro. Uredn.
je plamen k stropu, vžgal slamnato streho in se dvigal k nebu, kakor bi gorela velikanska baklja in vsa hiša je b la v plamenu. Nič vpč se ni čulo cd znotraj prasketanj-- ognja, treskanje podirajočega ae zidovja in tramovja. Nakrat se je zgrudila streha in goreče hiŠino ogrodje je prasketalo iz srede gostega oblaka dima mogočno morje utrinkov v zrak. Sneleno polje se je lesketalo kakor srebrni, rudeče nadahnjeni prt.
V daljavi je pričelo zvoniti.
Nepremično je stala starka pred porušeno hišo, s sinr.vo puško v roki, iz strahu, da bi kateri mož ušel Ko je videla, da je vse skončano, je vrgla puško v žrjavico. Glasen pok. Ljudje so zdaj prihiteli, kmetje in Prusi. Mirno in zadovoljno je sedela starka na parobku. Nemški častnik, ki je govoril francoščino, kot bi bil rejen Francoz, jo je vprašal: „Kje so vaši vijaki?" — S suho roko mu je pokazala od ognja žarečo razvalino in glasno odgovorila: „Tu notri."
Obkolili so jo. Častnik jo je zopet vprašal: „Kako je ogenj nastal ?"
»Zanetila sem ga," mu je bil odgovor.
Niso hoteli tega verovati; nesreča, mislili so, jo je spravila ob pamet. Tedaj je povedala, v tem ko so vsi krog nje stali iu poslušali, vso stvar od pričaka do konca;  od prihoda pisma do zadnjega
vsklika v njeni hiši zgorelih ljudij. Pozabila m niti najmanjšega od tega, kar je občutila in storila. Ko je izvršila, vzela je iz žepa dva papirja, obna*la si naočnike, da bi razločila pisanje pri ztdnjem vsplam-tenju ognja, ter dejala kazo'a na jednega: „Tu je smrt Viktorjeva", in kazoča na drugega: BIn tu so njih imena, da morete sporočiti domačim." —Mirno je podala častniku listek in rekla: rTudi to lehko sporočite, kako se je dogodilo, in naznanite stari-šem, da sem bila to jaz, Viktorija Simon, Divjakova. Ne pozabite!11
Častnik je nekaj velel v nemščini. Prijeli so jo in postavili k še gorkemu zidu hiše. Potem seje nji nasproti postavilo v daljavi 20 metrov 12 vojakov.
Razumela je vse in čakala.
Novo velevanje, kateremu je sledil močen pok. Jeden strel je zapoznel, sam, za drugimi. Starka se ni zgrudila. Padla je na zobe, kot da bi ji bili odkosili noge. Častnik se ji je približal. Krogle so jo skoro raztrgale v kose, in roki, v pest sklenjeni, je držala okrvavljeno pismo ....
Tedaj sem mislil na matere štirih vrlih mla-deničev, ki so umrli tu v plamenu, in na turobno junaštvo one druge matere, ki jih je ugonobila. In sklonil sem se ter spravil za spomin mul, ožgan kamen.
primerih je razpisati nadučiteljsko mesto samo tedaj, kadar je imela dozdanja dvorazrednica samo začasnega nadučitelja, ali pa je bilo nadučiteljsko mesto praino. Razpisi nadučiteljskih mest, kakor jih imam tukaj v mislih, so tedaj popolnoma nezakoniti — prava kranjska specijaliteta! Pred leti se na Kranjskem tudi ni tako ravnalo, ampak nad-učitelji so se postavljali v navedenih primerih, kakor zahteva ministerski ukaz. Naj se toraj zastopniki učitelistva v c. kr okr. šolskih svetih odločno upro takemu samovoljnemu ravnanju. Vigi-lantibua jura I
V 1 Jiibl|aiil, 25. julija.
Thunovi predlogi in nemška klerikalna kritika. Opozicijski Nemci so po razbitih pogajanjih z vlado raztrobili po svojih glasilih, da so bili Thunovi predlogi glede jezikovnega vprašanja in glede, sprave a Čehi absolutno nesprejemljivi. S^daj pa se je oglasil Kbenhochov „Linzer Volksblatt", ki je nekako glasilo nemške kato-liško-narodne stranke, ter sporočil, da so se zastopniki te nemške stranke čudom čudili, ko so se seznanili še sami s Thunoviroi predlogi. Predlogi obsegajo namreč za Nemce mnogo ugodnega in za opozicijo bi bil ponuđeni mir uaravnost jako časten. „Linzer Volksblatt" strmi torej, da so načelniki opozicijskih strank kratkotnalo zavrnili ponuđeno desnico vlade ter se niso niti lotili meritornih razpravljanj. „Linzer Volksblatt" poživlja grofa Thnna, naj poslej „deluje", ter naj pokaže da  je — mož!
Zahteve Malorusov. Malorusko glasilo nDilo" se zopet poteza za razdelitev Galicije, ki naj se doseže tako le: Vsak Malorus naj priseže, da v družinskem in družbinskem občenju kakor tudi pri urad<h ne bo govoril v nobenem drugem jeziku, kakor v maloruskem. Maloruski poslanci morajo pri vsaki priliki zahtevati, da se razd li Galicija v poljski in maloruskt del. Polizati se morajo nalalja za to, da se jezikovne naredbe iz 1. 1800. odpravijo ter vpelje m domski jazik kot izključni uradni jezik v zahodoji G-diciji Ustanovi naj se odsek, ki bo objavil vsako četrtletja vse uradne nepravilnosti.
Notranji položaj v Srbiji ie — kakor se poroča iz Niša — jako nap^t ter je celo mogoče, da postane sedanja večina — proti ministerijalna. „Frankfurter Zeitung" javlja namreč, da raste opozicija od dae do dne. Spočetka je obsezala opozicija le 50, ne baš složnih poslancev, ki niso mogli stvoriti niti skupnega kluba. Da se opozicija sedaj množi, za to je več vzrokov: Vlada se je uprla temu, da bi ustauovili poslanci strankarske klube. Ista je zahtevala, da se udeleže posvetovanj o zakonskih predlogih vse stranke in sicer pol skupnim vodstvom ter v družbi ministrov. VsleJ tega hočejo skrajni levičarji liberalne stranko odloŽ ti mandate. Vlada zahteva tudi nove davke, katerih ji menda večina ne dovoli. Večina je nadalje skrajno nezadovoljna 8 fiaančnim ministrom Popovičem, ker nastavlja le pristaše naprednjaške stranke. Toda tudi ta stranka ni zadovoljna z vlado.
Rusko časopisje in poset bolgarskega kneza. Kneza Ferdinanda, kneginjo Marijo Lujizo in princa J {orisa pozdravlja rusko časopisje z največjo častjo. Glasilo ministarstva zunanjih del, „Journal de St. Peterbourg" iu „Nov. Vremja" pov-darjata ozke politične in duševne zveze mej ru?kim carstvom in bolgarsko kneževino. „Nov. Vremja" konstatira, da je mir na Balkanu zagotovljen, ter da se je nekdaj toli slabo razmerje mej Rusijo in Bolgarijo docela spremenilo. Sprejem v Odesi in v Peter-bnrgn je bil jako sijajen. Mej sviranjem bolgarske himne in gromenjem topov je stopil knez na ruska tla. Tudi princa Borisa, ki je nosil uniformo mornarice, so sprejeli z vojaško častjo. Zlasti lep pozdrav pa je sporočilo knezevski rodbini „Slovansko dobrotvo-riteljno društvo", ki se je v Inki Odese poklonilo knezu. Govornik deputacije je dejal: Členi slovanskega društva se čutijo presrečne, da morejo pozdraviti Vašo visokost na ruskih tleh. Prepričani so, da najde Vaša visokost v vsej Rusiji prave prijatelje Bolgarije. Mi členi slovanskega društva upamo, da bo Bolgarija pod modro vlado Vaše visokosti postala tako močna in mogočna, da bo nudila bratskim narodom na Balkanu varstvo v boju za ohranitev najdražjih svojstev in navad slovanskega plemena. Knez Ferdinand je odgovoril, da je srečen, ko stopa na zemljo Rusije, osvoboditeljice Bolgarije,
■V Dalje v prilogi, ~W
ter zatrjeval, da ljubita on in njegov narod Rusijo in carja. Nato so predstavili Členi slovanskega društva kneza bolgarske emigrante, katere je Fer dinand veselo pozdravil
Car Nikolaj in knez Ferdinand sta imela pri galadineju obligatni napitnici. Car je deja:: „Napijam Vaši kraljevski visokosti knezu in kno-ginji Bolgarije kakor tudi svojemu dragemu princa Borisu, kateremu sem kum, pa sreči Bolgarije!" Knez Ferdinand pa je odgovoril: „Vašemu Veličanstvu se zahvaljujem iz vsega srca za tako naklonjene in prisrčno besede, katere je Vaše Veličanstvo spregovorilo. Vezi rodu in vero ter hvaležnosti so se pomnožile s kumstvom Vašega Veličanstva. Mislimo torej, da izpolnujemo najprisrčnejšo in najdražjo dolžnost, ako srao visokemu kumu predstavili princa Borisa ter izrekamo sedaj v svojem, knegi-njem in v imenu vse Bolgarije svoje najglobokejšo in najgorkojšo zahvalo za t reljubezn;vi in očarljivi sprejem.
Špansko - ameriška vojna. Iz Madrida se že brzojavljata imeni onih dveh ministrov, ki začneta mirovna pogajanja, to sta miniater zunanjih del, vojvoda Almndovur del Rio in naučni minister Gamazo. Hkratu se javljajo že različne komhiriacije za boleči kabinet, ki bo sledil kabinetu Sagaste. V tem novem ministarstvu naj bi bil general Pola« vieja vojni minister in general Weyler naj bi imel tudi portfelji V tetn pa se Amerikanci pripravljajo, da odpošljejo Watsona z 30 bojnimi ladijami v španske vode. Spanci so zategadelj že jako izborno utrdili luko Kadiksa, Algesirasu, Torre Garda, Cor-tagene i. dr. Kot operacijsko podlago «i je izbral VVatson niarokansko lnko Tanger. Marokanski sultan je namreč velik prijatelj Amerike. Vzlic vsem tem pripravam in vestem pa je moćuo dvomljivo, ali pride Watson ros v Evropo. In če pride, je goiovo, da se bodo blamiral. — Iz Ne\vyorka brzo-javljajo, da se vlada kapricira na Portorioo, katero spremeni v močno vojaško in mcrnr.ričoo postajo, ki tii varovala vzhodno Indijo, karaibsko morje in bodoči Panamski prekop. General Miles pa še ni odplul s svojo vojsko na Portorico, ker mu mor-narični departement ne more dati dovelj močne eakorte. — S Kube pa prihaja zanimiva vest, da se je poveljnik ustasSV Garcia spri z t.roeriškimi generali ter jim javil, da odslej ustaši ne bodo več podpirali Amerikaticev, nego bodo hodili svoja pota ! Garcia se hoče s svojimi četami umakniti takoj v gorovje. Ta zanimiva vest je vsekakor španska časnikarska raca, kajti ustaši so na Amerikance navezani Ti jim dajejo pro.ijanf, streljivo, orožje in bržčas tudi denarja Brez Amerikancnv se bi morali ustaši kmalu podati Špancem. Sicer pa se že javlj;?, da misli Garc a naskočiti španske posadke v Holguinu in M mzanillu, katere po američansko ladije bombardirale. Ustaši in Amerikanci so torej še vedno složni.
Dopisi.
y. Bleda)* 21. julija. (Blejska batracho-myomacbU.) Strašna je vojna, naj se že bije mej Turki in Grki, Španci in Američani, ali moj drugimi narodi, ali najhujša od vseh pa je domača vojna. In domaČa vojna se bije sedaj že pol leta na Bl.-du. Začel jo je brez vsake napovedi gospod Evgen proti socijalnim demokratom, liberalcem aH Bvobbdomislecem — kakor jih sedaj imenuje, k»nr se socijalnih demokratov in liberalcev le nihče več De boji — tudi proti pustnim šemam. ptujcem, ki zahajajo na Bled in Bploh se on spušča v boj proti vsakemu, ki se ne pokom njegovi modri glavici. Sjtoda, da ni vojak, on bi prekosil princa Kvgenal Čuditi pa so je, da se je na Bledu vsakovrstne golazni toliko zaredilo in v tako kratkem čaiu — kajti preduo sta prišla som gg. ESvgen in Oblak, Vrfega tega ni bilo — ali pa eo bili vsi prejšnji gospodje duhovniki slepi, da niNo videli tega epaka, ki preti okužiti in končati ves Bled. Toda, čakaj, prikazen ti, grda! Gcspod ESvgen je oni vitez, ki ti odseka ostudno glavo, kakor jo je Lambergar nekdaj strahovitemu Pegamu. Znamenita ta vojna «e je začela letošnji pustni torek popoludne. Gosp. hvgen je najprej naskočil postne seme in jih tako naklestil, da so se vso razcapane zvečer razpršile W je še na pepelu co vso glava bolela. Potem je ■el nad socijalne demokrate tor jih tako popolnoma razbil, da ga ne najdeš nocijalnega demokrata, ko bi ga tudi z lučjo ikal, kadar blejska ura poldne kaže (sedaj, ko je že nad en mesec ni!). Nato se je vrgel na blejski liberalni občinski odbor. To je bil Strašen dan; dan plačila liberalcem! Lilo jen prenehoma, a vendar se je vrlih Beljanov privalih T«>l»ko, da ee je kar mrak storil — in ko so se še zbrani Ribuanje, Koritnanjo in Bodeščanjo kakor hudourni  oblak  spustili v bitvo,  prekucnil so je
atol liberalnega župana in bitva je bila odločena. Gospodje generali so na to hrabre svoje jnnake krepili z golažem, pivom in jim kadili s smodkami, nekateri pa so si hladili pogum z žganjem. V navdušenih, vznesenih besedah je poročal g. Evgen v „Slovencu" o tej slavni zmagi, hvalil pogum in zavednost volilcev in jim obljubil, da se jim bode dobro godilo sedaj, ko so odsekali temu zmaju srednjo glavo. Občinske doklade se bodo popolnoma od pravile pod novim županom in nova cerkev jih ne bode prav nič veljala (najbrž, ker se še ne bode zidala). Ko je g. Evgen uničil vse domačo nasprotnike, spravil se je nad tujce, ki zahajajo poleti na Bled in tukaj puste vsako leto okroglih 10 0000 goldinarjev. Strahovito je nastopil na katoliškem sho'lu v Rtbnem proti njim in korenito dokazal, da so ti kmetu na kvar. (Da vsi reveži le od ptujcev služijo — tega g. Iv najbrž ne ve; da je mnogo revnih družin celo v Gorjah — ki si samo z nabiranp m jagod in cvetic na leto stot*ke prislužijo, in to le od pfujeev, — o tem še ni slišal g. Kvgen) Tudi ta njegov govor že rodi sad. Da bi se pa to hujskanje kje drugje ne zvede'o. pre-brnil je to na nesrečne liberalce, ter pisal v „Slovencu", da obeta biti letošnja sezja d bra vkljub pisarenju liberalcev!!? Pogazi v ši vse nasprotnike ustanovil je g Kvgen katoliško izobraževalno društvo, ki krasno napreduje!! In na to le znčel misliti, kako bi izboljšal gmotno stanje kmeta; kon-sumno društvo bi bilo dobro in to tudi uotovo še ustanovi. In še nekaj! Na prijateljskih shod h — kakor jih imenuje, je sprožil misel, naj bi se osnovala gospodarska zadruga in jo začel zati tudi pridno ngitira*i. S tem js mislil dati klofuto tudi kmetski podružnici. 0 srečni ktn t. kako se ti bode odslej dobro godilo, ko gospod Evgen tako zate skrbi! Pa ne le izvrsten vojskovodja in finančni žeuij je on, tudi izboren kritik in literat je. Kdor ne verjame, naj bere kopico člankov, ki jih je v letošnjega „Slo.enca* in „Domoljuba* poslal. Kaka učenost in satira vejeta iz teh dopinov! Kadar se zida kak hlev ali popravlja kje kaka utS (ako je lastnik njegove stranke), vselej hitro p ie o t^ra napredku in ne more druga e. da pn tem okrca t«»ga ali onega svobodomisleca — kikor d^ek. ki s šibo v roki po cesti gredoč, udriha po koprivah Posebno slastno dela g Evgen reklamo za gospodi Janeza Mrdlnerja, menda zato, ker je ta „vzoren" ka-j to ličan in rhud" Slovenec. Cuduo nam I zdi, da ne opiše tudi, kako g. župnifc bolnikom na smrtni postelji priporoča, komo naj zapuste svoj ' denar, — kako Slovencem vsil iuje proti njihovi j volji nemške krstne liste, kako vzorno skrbi za 1 našo res skrajno uborno cerkev, za oba farovža in j hlev in kako snažno in lepo je okolu njih! (On ■ gotovo o tem n;česar ne ve, kali?) Kako ljubko zna 1 opevati krasen pomladanski večer na Bledu! Neko nebeško milino ve razliti nad vso naravo. Da, c«lo I tako se zamakne v čarobno to l«-poti>. da slifi i elavčeke peti na Bledu, pa menda pač le v svoji j domišljiji ! Taoib in drugačnih vrlin ima on še obilo, ali reklo bi se vodo v Savo nositi, ko bi hoteli vse to opisovati. Škola, velika ško ia je tedaj za na*, da nam m'sbjo menda t'g* vrlega moža in prihodnjega doktorja z Bleda od poklicati. Kdo bode poslej šiba] SVObodomisleos v „Slovencu", kdo bod« aretiral nri volitvah in govoril na kato liških shodih, na koga naj se na-lanjata njegovi čestitki?! P*č res vse mine na tem svetu in tudi vojna proti „svohodomisleoem" na Bledu bode nehala, če nas ispasti on, ki je srečna užugal vse nasprotni ke.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25 julija
— (Konfiskacijah Sobotno številko našega lista je zsplen lo drž. pravdništvo zaradi notice ^Demonstracija drž. fn nkc ijon ar j a*. Notica je bila pisana povsem mirno V svesti smo si, da nismo ni najmanj prekoračili zakonitih mej in zato hočemo proti tej konfiskaciji porabiti vsa pravna sredstva, kar nam jih daje zakon, da jo izpodbijemo. Cenjeni naročniki in čitatelji naj oproste, da niHmo priredili druge izdaje. To nam ni bilo mogoče, ker je bil list tako pozno zaplenjen. List je bil že ob 1 \26 uri predložen cenzuri, a državni organi so ga prišli kontiscirat šele ob S. uri, ko je bila tiskarna zaprta, ko je bil „SIov. Narod" že raznesen in oddan na pošto, v času torej, ko je bilo absolutno nemogoče, prirediti drugo izdajo.
— Demonstracija drž. funkcijonarja) Te dni je mariborski odvetnik g. dr. Pipuš v grnški „TagespoštiM konstatoval, kar smo čuli že prej z jako verodostojne strani in kar smo pred kratkim čitali v uglednem slovenskem listu, daje namreč mariborskega državnega pravilnika namestnik pri neki obravnavi de-monstroval 8 črno-rudeče-žoltim trakom. Državno pravdništvo mariborsko jej na to priobčilo v „Tagespošti" popravek, v katerem trdi, da ni nikdar noben državnega pravdu ka namestnik nosil pri obravnavi črnorudeče žoltega traka.
(Tu je bilo konPiskovanili 22 vrst.)
— (Iz odvetniške komore) Predsednik odvetniške komore in disciplinarnega sveta. gosp. dr. Anton Pfefferer, in pravdnik disciplinarnega sveta, gosp. dr. Anton vitez Schoeppl, sta na svoji častni mesti resignirala. Menda se ne motimo, če domnevamo, da je to v zvezi z izrednim občnim zborom odvetniške komore, kateri se je zavzel za ravnopravnost slovenskega jezika pri graški višji sodniji.
— (Shod vseh slovenskih velikošoleov in abiturijentov) se vrši v Ljubljani 1 (J , 2 0. in 2 1. a v g u s t a t 1 , ne pa, kakor smo svoječasno poročali, 12, 13. in 14 — Tovariš«? pevce prosimo, da pošljejo svoje naslove v najkrajšem času na naslov: phil Jožef Reisner, Ljubljana.
— (Sestanek   vseh   slovenskih abiturijentov ) Slovenski abitorijentje prirede dne 27. ju lija »Besedo in veliki j»l s",  povodom  svojega sestanka pod pokr' vifeljstvo-n gospe Franje dr. Tavčarjeve v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I  v pr d oodpor-nemu društva ga  visok . šulce,   družbi sv  Cirila in Metoda in  učiteljskemu  k in vi ktn  v  veliki čita]-nt mi   dvor sni   „Narodnega   doma*   v Ljubljani. Vzpored besedi: I  Prolog, zložil in dek'amuje abit. Ivan Prijat Ij.   2. liožiriar o, n trodna pesem za bariton   s  ipremlji ranjena   glasovira; bsrmonizoval ubit. J Ztrovn ii. poje ab-t. Vrabl, spremlja abit /irovmk   3  Schnmano:   »Grenadirja*,  pnj^ abit. Vrabl,  spremlja   ab t,   Zirovaik.    l   Jos, Cerin: „Domu", pojo ab tu rije nt je.   Po besedi Volilu ples. Zadetek „ Besede" točao ob polu 9  uri svečer. Sodeluje godba il a. in kr pehotnega polka Leopold II. kralja Belgijcev  Rt 27. Vstopnina: Posamezne osebe l t*\ I., sa roibino  tr-h  členov  2 gld., za vs-«k*K,i  nadaljaega  člena 50 k'-, več    Dijaki so vstopnins prosti. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila. — Ker je tnožoo, di se. \   ime kakega rodoljuba  slučajno pozabilo ali pomol ima izpustilo, da ZHtegadelj  ni  dobil   povabila,    prosi   abitnr -nr-dci odbor,   naj en  mu to vzpričo vel kanskega sredila razposlanih   vabil   r>    zameri     Vse  one,   k vabil vendarle   slučajno  nisi   dobili,   pr jsi   odbor, da blagovolijo javiti  se  gospo lu N k   O ;n e r g i, abi-turijenta  v Ljubljani  (Kongresni  trnj 1  I). ki jim rade',volje dopošlie zahtevano število povabil. —Jutri evečer se vrši v „Narodnim do uuu kornera. Abitu-rijentje hočejo napraviti slavnemu občinstva prav prijaven in sabaven vever. Z ibavo h> oživljalo petje celega abttarijentsksga zbora ia vojaška godba, ki bo igrala večinoma slovernk« komud->. Opozarjamo svoie  čitatelje,  da v obilnem š* viln  posetijo našo mLdiuo pri zaupni zabavi, kier s   prvič po tolikih let i tj aberč vsi Biovenski gi ua^zijski, re.il-^ki in pri pravniški  Bb!furije:itj-'    V^top h komersu je prost.
— (Prcega splo^negn zbora slovenskih posojilni Carjev) dne 1 avgusta, oziroma ^1. julija se Utegnejo razen že objavljenih 80 posojilnic ude
ti se sled .-• p - jilnice 36 Ormož, ;-;7. Kobarid (pooblašČeneo k J. Lapajne), 38. Zagorje ot» Savi (pošlje sastopi.ik i), .'»<> Sv. Knž pn Litiji (zastopniki: g. blagajnik Jegl č in dva odbornika). 40. Ljutomer.
— Zborovanje je v mah dvorani (čitalniški kavarni) »Narodnega doma" v Ljubljani.
— (Prešernov spomenik) Piše se nam: Naši severni bratio postavili so velikemu Palackemu in ženijalnemu Mtckiev/iozu ob stoletnici njunega rojstva krasna spomen ka v Pragi in v Krakovem, ki nai pnčata še poznim r dovom, kako i»o vedeli prdn'ki oeniti velike njiju saslugs, katere sta si oba pridobila za svoj narod na polji prosvete Tudi nas Slovence veže n..rodna dolžnost in narodna hvaležnost, ki nam jo je iskazati možu, ki je nas Slovence ^orko ljubil, kateremu so lile solze iz domovinske ljubezni, in pravično je, da mu to ljubezen vračamo z i*to ljubeznijo. Zavzeli se moramo torej z vsemi silami, da tudi njemu, Preširou, postav mo spomenik, ki bo glasno pričal o slovenski hvaležnosti in ki Slovencu, gred. čemu ob spomeniku, obujaj vedno spon-in na Prešerna. Ob stoletnici prispejo k odkritju njegovega spomenika Cehi in Po Ijaki — pohg Jogosh vaoov. Naj vidijo ti naši bratje v spomeniku našo v-estrau>ko moč in našo zavednost, s katero bomo proslavili svojega pesu>k;t
— prvaka ! Sporaiujajmo se torej nabiranja za spomenik povsod in ob vsaki priliki!
— (Kje je Ljubljana?) Tega menda ne vedo na Spodnjem Štajerskem povsodi. V Mariboru due 23 t. m. na našega urednika adresovani list z razločno pisanim naslovom „v Ljubljani, Kranjsko", je romal najiirej v Slovensko Bistrico, kar kaže poštni pečat aWindisoh-Feistritz 24./7" ; šele tam je menda nekdo besedi ,v Ljubljani* trikrat pod črtal in tako je pismo dospelo vendar srečno na določeno mesto. Kako potrebna je bila Verbnja-k o v a knjižica z slovensko nemškiri imenikom krajev, akoravno ni Bog si vedi kako literarno delo in ima morda svoje pomanjkljivosti, kaže nam drastično zopet ta s'učaj. poštni ali železniško-ambulančni postni uradnik v naših krajih niti tega ne ve, kje in kaj je Ljubljana, glavno mesto kronovine kranjske, naj gre slobodno službovat, kamor mu drago; za nas ni in ne more biti poraben.
— (Državne železnice ) Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. Z ozirom na vsebino notice, objavljeno v št. 152 Vašega cenje-
nega lista z dne 8 julija 1898 pod zaglavjem „Glas iz občinstva", prosi podpisano c. kr. vodstvo državnih zvezne na podstavi § 19 tiskovnega zakona, da vsprtjniete sledeči popravek v prihodnjo številko : „Ni res, da t« mej službeniki državne železnice v Ljubljani, ziasti pa mej sprevodniki uabajajo slovenskega jezika nezmožni tujci. — Pač pa ea potpisano vo Istvo državnih železnic, kateremu so raz im re v Ljubljani popolno znane, pri nastavljanji oziroma premeščevaoji osobja vedno o/.ira na jezi kovne razmere tako sicer, da se sedaj m-j postainim isobum, posebno pa mej sprevodniki v Ljubljani, kateri pridejo neposredno z občinstvom v dotiko, ne nabaja mjeden slovenski ca jezika nezmožen služ ber:ik". -   C, kr ravnatelj državnih železnic: Ruff,
— (Nedeljski počitek) u peljali so trgovci z norimheršk m in galanterijskim blagom in sicer za redaj do l .">   septembra t I.
— ^Električna razsvetljav . v gledališču.) i Te dui   so se  eaćela   dela  za   vpeljavo električne raisvetljave v dež  gledališču.   Upeljava  mora biti > začetkom meseca septembra gotova.
— (Pojasnilo ) Prejeli smo n.islednje pismo: i Ko si m se povrnil * pota anja, opozorjen sem bil i na totico v „Siov. Narodu" z due 13. julija 1898 i leta. V tej bil |e g>i\or o n-kern od nemških zdrav- i mk' v zdravljenem bolniku, ki je bč»je meue na po- j svetovanje naprosil in kderemu sem baje jaz po- '■. voda imel izraziti se, da sem prepozno poklican. Resnici na ljubo n tiram to zadevo taka pojasniti, i da nisem bd od bolnika, marveč od d tičriep;^, »trdinu ; jočega zdravnika na posvetovanj ■ zaprošen, da ni« ! sem im«d vzroka, glede zdravljenja kaj posebnega i ukrenit'-, a napram bolniku se v navedenem smislu nisem izrazil. — Dr. Iv Slajmer.
— Vojaška slavnost ) V C-I »vcu bivajoči poveljnik 17. pešpi lk- dospel je te dui v Liubljano, da se o piibki svojega premeščanja v Prz^invsl, kjar postane brigadir, poslovi od tu biv;-joč* g* dru- , zega bataljona 17 pešp Ika, V ta namen SO domači fantje šenipetersko vojašnico krasno okinčaii s ce- * sarskimi. s slovenskimi m z mestnimi zastavami in
z raznimi venci. Pred j ijašnico napravili so vojaki celega bataljona sv.ijemu poveljniku špalir. Pri do- ; hodu pred vojašnico aaklical je polkovnik! »Živel , 17. pešpolk!" Mej obedom pel je prav izborno vojaški p^ski zbor več" d venskih pesmi koturi so poveljniku jako Ugajali. Pred svojun odhodom je poveljnik vzel slovo od vs< h vojakov, kateri so mu prirejali pred vopišuico vebke ovacije. Iz sto in sto grl naših domačih fantov so doneli živio klici, pevski zbor pa je zapel: RLepa naša domovina11.
— Nemška oholost.) Piše se nam: Že čeBto bilo je brati v „3lovenskem Narodu1* o nekaterih beilovskih razgrajačih v Ljubljani, ki posabljajoč, da so na slovenskih rieb, često dajo dejansko 'luška svoji razgrajajoči navdušenosti. Mej njimi seveda se
•■dno Bveti ime komptoarista Rajakovitscha in pa Stadlerja. Včeraj sta kolesarila imenovana olikanca v đrnšbi v č razposajenih ^ospodkov iz Škofje Loke proti Liubljani. Ko^ar je ta tolpa došla ah pa srečala, tulila je nad njim s heila klici, in če dotični ni jednako odzdravil, ga je zasmehu|oč psovala. Pod Šentvidom je napadla ta d nihal nekega vajenca ter ga za'e'a pretepati, !»er se ni umaknil s ceste na njivo njihovi divji gonji. Dva gospoda, ki sta privo/ila do tje, potegnila sta se za ubogega vajenca, na kar jih je začela tolpa obsipati z najbolj žaljivimi psovkami, po'e d pa je otilivjala proti mestu. — Opominjali smo jih že često, da njihovo oholost ne t odemo dolgo prenašali potrpežljivo. Ce jo hočejo prav pošteno skupiti, naj le gonijo dalje: Ljud stvo je že itak razjarjeno nad njihovim počenjanjem. Posebno priporočamo Hajakovitschu in paStadlerju, da se vsaj u ak> olike naučita, ker sedaj jo ima vsak cestni fant*lin več nego ona.
— (Prijazni kolesarji.) Piše se nam: Te dni je po listih krožila vest, da je neki sprehajalec ustavil po pe.špotu dirjajočega kolesarja in ga ogorčen vprašal: BZ*kaj se ne vozite po cesti? Tu bi lahko koga povozili" — „Na cesti pa se to meni Lhko zgodi, a bolje, da jaz koga povozim, kakor da mene kdo povozi" — je odgovoril kolesar in oddrdral dalje. J^dnaci^i nazorov morajo biti tudi nekateri ljubljanski kolesarji in nekatere kolesarice. Ćnjejo se prav hn lke pritožbe, da se najraje vozijo po pešpotih, da letalcem, nalašč nagajajo, da ne zvone itd., vsled česar so nekatera šetališa res precej zapuščena. Časih se primerijo prav mučni prizori. V nedeljo na pr. sta se dva biciklista mej artilerijsko vojašnico in mej pokopališčem zapodila v šetajočo se rodbino. Dobila sta za svojo brez-obraznost najraznovrstnejših priimkov, a odkurila sta jo hitro, da ni bilo možno videti njiju številke. Jeden biciklistov je bil v oficirski uniformi, a vzlic temu ni reagiral na krepke žalitve in psovke, katere je slišal. Vsakemu svoje! Biciklistom, kar jim gre — a tudi občinstvu, kar mu gre Policiji je priporočati, naj z vso strogostjo kaznuje vsak prestopek policijskih določb in kmalu ne bo več pritožb.
— (Ljubavna tragedija) V dalnjem Sibinju, na Erdeljskem, je mladi naporočnik pl. G, sin spoštovane ljubljanske rodbine storil žalostno smrt — umoril ga je vojni tovariš, stotnik W. Ta je imel svojo 19let.no ženo, s katero so je bil lani poročil, na sumu, da ima z nadporočnikom pl. G. ljubavno znanje. Dne 20. t. m. je bil v S binju ples, katerega so se morali  častniki udeležiti.   Tudi stotnik
YV. je šel tja, žena njegova pa ni šla ž njim, ampak rekla možu, da jo glava boli in da pojde na poset k svojim starišem. Stotnik VV. je na plesu zapazil, da nadporočnika pl. G ni tam. Sumil je takoj, da je pri njegovi ženi. Sel je domov in našel ženo ia nadporočnika pl. G. Žena je zbežala iz stanovanja k svojim starišem, nadporočnika pa je stotnik s sabljo umoril. Stotnik se je drogi dan sam ovadil pri vojnem sodišču. Truplo umorjenega nadporočnika, ki je imel pred saboj jako lepo pnhodnjost, pripeljejo danes v Ljubljano.
— (Baletna plesalka) V neki gostilni v Kolodvorskih ulicah nastanila se je bila te dni neka mlada dama, ki je vpisala v knjigo za tujce: ,liv genia Novelli, Ualettanzerin in Budapest". Njen nastop je toh siguren, da si je koj pridobila zaupnost sobarice, katera ji je posodila denarja, dokler ne dobi ona iz Budimpešte nakazanega denarja. Stauo-vala je nekaj dni v gostilni iu pila in jedla, ne da bi plačalS| in ko je bd dolg že precej narasel, jo je v noči popihala m odnesla seboi svilnat solučnik sobance. Ta baletna plesalka govorila ie slovensko in nemško in je bila nekje pri Kamniku doma. Policiji je baje znana tatica in goljufica.
— (Pobegnila sta) v petek opoludue pri stavbi vladnega poslopja dva prisiljenca, Jauez It i e g e r 24 let star, pristojen v Karneid na Tirolskem in Boštjan K o c h , 29 let star, pristojen v Ainet na Tirolskem.
— (Toča) Iz Velesovega se nam piše: Dne 20. t. m. ob 1. uri popoluduei je bil za naš kraj kritičen dan. Utrgal so je oblak in v trenutku je bilo vse pod vodo Mnogo škode je naredila voda na polji in doma. Najbujše je pa bdo, ko se je vsula toča, debeU kot oreh, toča je padala pec minut, bilo je nnjedenkrat vse belo po tloh, pa tudi vse uničeno. Oves, fižol, turšica, pesa itd. vse je uničeno Najbolj so prizadete vasi: Olševek, Luže, Kokra, Velesovo, Trata iu Adergas. Letos je jako lepo kazalo vse na polji, a zdaj je vse žalostno. — Pomagali si bodo kmetovalci, kakor bodo vedli in znali. Morda pa pride še od drugod kaka pomoč.
— Tamburaši na Vrhniki) pnrede" pod vodstvom gosp. Krnfica iz Ljubljane v nedeljo, dao 31. julija t. 1. v čitalniških prostorih veselico, koje čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Lle tuda. Na vzporedu je tamburanje, govor dr. Marovta in dramatična predstava. To bo prvi nastop vrhniških tamburašev. Z tčetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedež I. vrste 80 kr, II vrste 00 kr.. stojišča 40 kr. Preplačila se hvaležno sprejmejo.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: „Dol. Sokol" v Novem mestu preložil je slavnost lOler-nice na 10. in 11. septembra 1898. Sprejem došiih društev in gostov se bo vršil popoladan, oziroma zvečer 10. septembra in glavna slavnost 11. sept. po vsporedu, ki se bo pozneje objavil in društvom razposlal. Odbor „Dol. Sokola" je alavnost deset letnice preložil z ozirom na to, da se tudi vsa druga sokolska društva lahko korporativno udeh-ž jo te siavnosti,   karira  bi bila drugače, če bi se
! slavnost. vršila meseca avgusta, zadržana vsled dru-J gib slavnost.ij. Bratje Sokoli se prosijo, da se ude-I ležijo v velikem številu, da bo nastop pri prostih j vajah tem impozantnejši. Vabijo se vsa narodna j društva, da s^ vsaj po večjih deputacijah udeležijo 10letnice, ki je ugodna prilika vselovenskemu ae* j stanku.
— (Talijo za rešitev življenja) v znesku
10 gld. je deželna vlada dovoMa F.anu Vavtarju iz Čateža, ki je rešil štiriletnega otroka iz vode
— olska izvestja ) Letno poročilo čvete-rorazredne deške ljudske šole v Novem mestu izkazuje, da je na š li poučevalo Šest učnih močij, učencev pa da je bilo koncem šolskega leta 200. Učni uspebi so bih dobri.
— (Pedagogiškega društva) občni zbor b > dne 30. t. m. ob treh popoldne na vrtu g. Gre-gorica v Krškem. Vzporei: 1. Poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu in podpisovanje udanostne izjive. 2. Pregled letnega računa in volitev treh pregledovalcev računov. 3. Volitev dele gatov za zborovanje „Zaveže" v Ljubljani. 4. Določitev prihodnjega zborovanja. 5. Volitev novega odbora. 6 Predlogi.
— (BrezsrČnost.) Prav žalostna vest se nam poroča iz B u č k e. Poroča se nam, da je na Raškem vrhu umrl otrok ubožnih starišev, kateri mso mogli takoj plačati pogrebnih stroškov, vsled česar župnik K u t n a r v Bu< ki ni hotel otroka pokopati. Skoraj štiri dni je ležal otrok v mrtvašnici v Dolnjih Haduljab, a župnik Kutnar se ni zmenil z* pogreb, čakal je samo na — denar In ker denarja nbožni stanši niso mogli dobiti, pokopa) je mrtvega otroka — občinski sluga, župnika pa ni bilo blizu. Nam se zdi to poročilo skoro never jetno. Take brezgrčuosti si kar ne moremo misliti, zlasti ker mora tako postopanje dušnega pastirja ljudstvo do skrajnosti pohujšati. A nemogoče to ni, in prav da se izve gola in čista resnica, smo stvar priobčili.
— (Iz Kostanjevice) se nam piše: „Naglica ni nikoli prida" — tako si menda mislijo na ljubljanski pošti. Zavoj, ki je bil na ljubljanski pošti oddan 19. t. m. za „ Kostanjevico na Dolenjskem", dospel je semkaj 22. t. m.; potreboval je tedaj cele tri dni. Potoval pa je celo v Nabreziuo-Kormin, kakor kaže prilepek na napisa. Ne moremo si mi-
sliti, da bi nradniki na ljubljanski poŠti ne vedeli kje je Kostanjevica na Ddeujskera. Zakrivil j« menda to dotični uradnik, ki kartira pošiljatve na železnici in ki menda ne zna ali noče znati slovenski kljrbu temu, da bi bila njegova dolžnost, seznaniti se vsaj toliko s slovenskim jezikom, da pozna slovenska krajevna imena.
— (Iz Knežaka) se nam piše: Veselica, katero je priredil naš pevski in tamburaški zbor v nedeljo dne 17. t. m., se je obnesla nad vse pričakovanje. Lepi dan privabil je k nam velik > iz-letnikov iz bližnjih krajev, Osobito so ntm dokazati svoje simpatije Svntperskl prijatelji, ki so nas tako mnog številno počastili Program so in vršil povsem povoljno. Veselta nam j1* igralo srce, ko smo začuli prvikrat v naši vasici odmevati narodno slovensko in celo umetno pesem, ko smo začuli mili glas tamburic. Iznenadili so nas pevci s svojo sigurnostjo in tamburaši z izurjenostjo, katero si so pridobili v tako kratkem času društvenega obstanka Zahvala gre BVeveđa največ zborovodji g, Fr. Borštniku, ki je s svojo požrtvovalnostjo in ?,•>, lezno vstrajnostjo iz skoraj povsem priprostih močij zasnoval tako lep zbor, in ki tudi izven šole tako vrlo deluje za povzdigo duševnega obiorja našega ljudstva. Pevci iu tamburaši so morali ponav'jiti skoraj vsako točko, tako da naposled zi sadnje ni ostalo več časa. Težko smo se ločili, a de ali smo si: Na svidenje! v nadi da nam „Pivka" kmalu zopet priredi tako lop užitek.   V to ime ji kličemo
j srčen: Naprej!
— (Promocija.) V soboto opoludne je bil na
i graškera vs Učilišču promoviran g. VI id. S t e r I e j iz Solčave doktorjem modroslovja — Gosp, Jakob j Doljan, avskultaut v Novem mestu je bil pro-i inoviran doktorjem jirava. Čestitam >!
— (Imenovanja.) Solni pristav v Slovenski Bistrici g Ivan Piruat je imenovan okrajnim sodnikom na Vranskem, sodni pristav v Ptuju g. GvidonVisconti pa okrajnim sodnikom v Mareubregu.
— (Volilni shod) bo v nedeljo 31. julija I popoludne v „Narodnem domu" v Brežicah, i Poročal bo drž. poslanec Zičkar o delovanju drž. [ zbora in dež. zbora štajerskega.
— („Zveza slovenskih posojilnic v Celji") I j** »Centralni posojilnici slovenski v Krškem" na i njeno vabdo na „prvi splošni zbor slovenskih po
I 80Jilničarjev sledeče odgovorila:    „Ne strinjamo se j z namero, sklicati „prvi splošni zbor slovenskih po• : sojilničaiiev na 1. avgusta t  I. v Ljubljano, ker bi ] tak  Bhod  ne  imel   nobenega   razumnega povoda, kajti   cesarjev  jubilej   (prva  točka dnevnega reda) naj praznuje v*aka posojilnica na svojem sadežu po tamošnjih in posebno po svojih razmerah,  po želji Nj.   Veličanstva  z darilom   v dobrodelne namene, najbolje  v podporo  slovenskim   visokošolcem ker nrenujno potrebujemo n-iraščaja v učenih strokah. Potoma odposlanca v Ljubljano bo že znaten dar. „Načela   slovenskega   posojiloištva"   (Iruga točka dnevnega reda)  so zdavnaj  dognana  in izskušena, „organizacija slovenskega pOSOJilnJItva" (tretja točka dnevnega reda) je tudi dovršena tako  kakor jo delajo razmere v Slovencih mogočo, namreč po obeh i   Zvezah slovenskih posojilnic*, RStrokovno izobrazbo dobivajo členi načel ste V slovenskih jiosojilnic (četrta točka dnevnega redi) s poslovanjem samim in se vršijo strokovnjaike razprave najlepše  pri skupnih shodih   posojilniŠkih   zastopnikov,   katere sklicuje „Zveza".
— (Nemška kultura) V noči od 22. do 23. t. in je nemško nacijonaina sodrga v Mariboru iztrgala zadnje ostanke platna napisne table nad pisarno odvetnika g dr. Pipuša, t»ko da visi zdaj še goli okvir. Slava taki kulturi!
— („Saleški Sokol") je bil 17. t m usta novlj^n v .Šoštanju.   Z* starosto je  bil izvoljen g Ivan V o S n j a k , za podstarosto g. dr. M a y e r. Društvu je pristopilo že nad 00 členov
— (Oproščen težke obsodbe) Mariborsko okrožno sodtščo je 20. m*roa t. I. obsodilo Andreja Belšaka od Sv. Miklavža na 12 let težke ječe, ker je sumilo, da je nalašč zažgal svoj hl^v, da bi dobil zavarovalnino. Sedaj pa se je zagovorniku dru Do minkušu posrečilo dokazati, da jo požar nastal le vsled neprevidnosti in da je bil Belšak po nedolž nem obsojen! Belšaka so seveda takoj izpustili iz zapora.
— (Roparski umor.) V Št. Lenartu pri Mislinji bo roparji ulomili v prodajalno trgovca Dobovišeka in gospodarja; ko jih je hotel prejioditi, zabodli so ga v trebuh in pleča, da je nekaj dnij potem umrl. Morilci so bržčas laški delavci,
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi dne 7. avgusta t. 1. ob polu 4. uri popoludne shod v gostilni pri Vedeniku v Ribnici, občin* in fara Št. Peter pri Velikovca. Poročati dež. poal. Lamb. Einspieler  in dež.   posl. Fr. G r a f o n a u e r.
— (Šola je kriva!) Poročali smo o strašnem hudodelstvu, katero je storil duhovnik T. Gugen-berger z Jagršč na Goriškem.   Poročali smo golo
S&T" Dalje v prilogi.
dejstvo, dasi je stvar obudila silno indignacijo po vsem Goriškem. Tudi klerikalno bodalo „Primorski list" poroča o njej. A kako? Potrebao se mu zdi, iskati uzrok Gujrenbergerjevega hudodelstva v — sedanji šoli. .Primorski list' piše: .Ali je potrebno, da stopajo taki ljudje v duhovski atan? Kako strašno razžaljenje je to za vse duhovnike! Liberalno časopisje ima zdaj zopet orožje v rokah. Pisali bodo: Taki so vsi! Taka je katoliška cerkev! Ti ljudje ne pomislijo, da »o vsega krive danšii je šole, iz katerih dobiva cerkev mladeniče ga duhovski stan." —To je zopet jedna tistih pristnih klerikalnih infamij, s katerimi prav nujne vrednejši duhovniki ljudstvo sleparijo in ščujejo proti sedanji šoli. Trudili bi se zaman, ako bi hoteli »Prim. list" prepričati, da dela šoli veliko kri* vico; ti ljudje vedo prav dobro, kako velike vred ■osti je sedanja šola, a sovražijo jo in zato jo ob-rekujejo. Fejl
— (Umrl) je v Gorici v starosti I)4 let bivši odvetnik dr. D o 1 j a k. Pokojnik je bil od 1. 1851. do 1861. župan v Gorici in več let tudi dež. poslanec. V tej lastnosti si je pridobil za goriške Slovence veliko zaslugo s tem, da je pripomogel k izpremembi volilnega reda, vsled katerega so Lahi izgubili dotedanjo absolutno večino v dež. zboru.
— (Za predelsko železnico.) Na Goriškem je zavladalo upanje, da se zgradi predelska železnica, in Goričani delujejo na to z vsemi silami. V Bovcu bo jutri, v nedeljo, ljudski shod, ki se izreče za predelsko železnico.
— (Nesreča) V Gorici sta utonila predvčerajšnjim dva sinova tovarniškega ravnatelja Bongarda v Podgori, ko sta se kopala v Soči. Starejši dečkov je imel 11 let, mlajši 10 let.
— (Imenovanje ) Oficijalom imenovan je g. Viteslav Hrašovec, pristav c. kr državne železnice, dodeljen ravnateljstvu državnih železnic v Tratu, prej večletni predstojnik železniške postaje v Grosupljem
— (Tržaško namestništvo) je našlo nov način, kako se ogniti slovenskemu, oziroma hrvatskemu nradovanju in prisiliti vsaj duhovščino, da sprejema in rešuje italijanske in nemške dopise. Razveselilo je tržaški škofijski ordinarjat z dopisom, V kateri zahteva, naj ukaže duhovnikom, da morajo sprejemati in reševati uradne dopise, če tudi so pisani v italijanskem ali celo v nemškem jeziku, katerem v Istri ni deželni jezik, češ, župni oradi nimajo državi ničesar predpisovati, ker so javni uradi in poslujejo na temelju od države jim dane oblasti. To je sicer resnica, a resnica je tudi, da ga ni zakona, vsled katerega bi laščina in nemščina bil državni jezik, pač pa obstoji Člen 19. drž. osu. zakonov in v smislu tega člena morajo uradi spoštovati ravnopravnost in uradovati z vsakim v njegovem jeziku. Pridružejemo se želji ,N. S.u da se tržaški ordinarijat ne ukloni neopravičeni zahtevi namestui£tva, ampak da njegovo noto z vsem spoštovanjem položi v koš.
— (Kako naj Slovenci proslavimo cesar
jev jubilej?) Na to vprašanje odgovarja „KJinost" takole: „Bliža se 50-letnica vladanja našega presvetlega vladarja. Vsak državljan, vsaka občina, vsako mesto, dežela in narod se v radosti spominja tega redkega dogodka v staroslavni hiši habsburški, da skaže svojo udanost in ljubezen avojemu vladarju. Vladar sam je izrazil željo, naj se državljani izogibajo vsakih hrupnih veselic in slavnosti, marveč naj se spominjajo dinastične slav-noati raje z dobrodelnimi in koristnimi napravami. To je res blaga želja blagega vladarja in za nas Slovence kakor nekak opomin do požrtvovalnosti tndi za svoj narodni obstanek. Mi Slovenci smo obkoljeni od kulturnih imovitejših narodov Ti nas zatirajo in potujčujejo. Ako bi bili pod turško vlado, ne bi imeli toliko potujčencev. Krvavo potrebnih šol nam ne dovolijo; Še govoriti in dihali nam kmalu ne bodo več dopnščali. A o vsem tem tlačenju nas uikdo ne brani, ne vlada in ne država, vzlic temu, da je zakon na naši strani. Mi Slovenci smo bili vselej, kadar koli je bila država v nevarnosti, prvi pripravljeni za prelivanje krvi za domovino. Zvestoba Slovencev je bila vedno tteomahljiva. Cemu totej hrupnih slavnosti, veselic in postvljanja dragocenih spomeuikov, kar vse je proti jasno izraženi volji našega presvetlega vladarja. Vsak Slovenec naj bi oh tej priliki nekaj žrtvoval za kul turne potrebe svojega naroda, da se bodo spominjali poznejši rodovi, kako je bil tlačen Slovenec do Bedanjega časa — in d t nam je šele za vladanja slavnega, dobrega za blagor vseh svojih državljanov jednako skrbečega, od vsega sveta visoko spoštovanega monarha, Frana Josipa I. napočil dan vstajenja in svobode ter da so nam šele vzvišeni izgledi in odrešilna beseda tega blagega vladarja ostvarili možnost gojitve lastne kulture, prosvete, napredka ter možnost dela za jednakost z drugimi narodi. Ne iz kamena ne iz brona, ampak iz žrtev
za kulturno povzdigo lastnega naroda gradimo spomenike v proslavo jubileja cesarjevega, kateri spomeniki naj pripovedujejo potomcem, kako je mal, zapuščen, tlačen, od vseh ob^ovražljen. ali dober, vrl, za vse blago in lepo vn-t narod snel okove in ffe dvgnil ob lastni moči, ob svojem svetem pravu, ob plamtečem navdušenju za svobodo ter ob — dobrotnosti vladarja, ki je v letu 1898. praznoval 50-letni jubilej blagoslovljenega vladanja svojega"* — Strinjamo se popolnoma s temi izvajanji.
— (Ustanovljenje brzojavne postaje v Sveti Nedelji pri Labinu.) Dne 23. julija odprla se je v Sveti Nedelji pri Labinu, političnem okraju Pazinskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena 8 tamošnjim poštnim uradom.
— (Nova železnica.) Železniško ministarstvo je dalo gosp. Štefanu pl. Daubach yju v Zagrebu koncesijo, za izvršitev tehničnih pri rav za zgradbo normalnotirne lokalno železnice rd postajališča Gro-belno na progi Dunaj-Trst čez S narje, Slatino in Rogatec do dež meje pri Lupmjaku.
— (Razpisane službe) Ker se jednorazred nica v Železnikih razširi na dva razreda, se razpisuje mesto nadučitelja, ob jednera voditelia in drugo žensko učno mesto s postavnimi dobodki. — Na jednorazrednici v Pesnici pri Kranji je razpisano mesto učitelja-voditelja s postavnimi dohodki in prostim stanovanjem. Prošnje za obe službi do 31. julija okr. šol. svetu v Kranji. — Na jednorazrednici v Preloki mesto učitelja-voditelja s plačo 111. plač. razreda in prostim stanovanjem in na štirirazrednici v Črnomlji provizorično učno mesto. Prošnje za obe službi do konca julija okr šol. svetu v Črnomlji. — Na jednorazrednici v H o tiču učno mesto z normalnimi dohodki in pro stim stanovanjem. Prošnje do konca julija okr. šol. svetu v Litiji. — Na jednorazrednici v Ambrusu mesto učitelja voditelja. Prošnje do konca mesesa julija c. kr. šol. svetu v Novem mestu. — Na jednorazredni ljudski šoli pri Sv. Gregorju mesto učitelja-voditelja z letno plačo 500 gld. in voditeljsko priklado 30 gld., in na ljudski šoli v Fara-Vasi, ki se razširi na dva razrtda, jednako mesfo. Prošnje za obe službi do due 1. avgusta okr. šol. svetu v Kočevji. __
* (Židovska denarna moč v Avstriji.) Po
bavarski „Augsb. Pestzeitung" bi dunajski Rothsdhild mogel pokupiti vse veleposestvo na češkem. Vsa posestva v češki deželni deski merijo 1,099.241 ha in so cenjena na 984,167,000 gld Torej »ma jeden sam žid toliko kot 39 knezov, lo7 grofov, 60 baronov, ki so češki veleposestniki. — V c kr. avstro ogerski banki na Dunaju so v ravnateljstvu Štirje židje. Čisti dobiček banke je znašal 1895 leta 11,504 622 gold., od tega so dobili skcuonarji 7,081.219 gld, uradno osebje 2 820 602 gld. Di rektorji banke dobe na leto po 40 000 gld. — Du najski „Binkverein" ima v upravnem sovetu 15 Židov; 3 podružnice imajo židje v rokah. L. 1895. je izplačal »B-mkvereiu" uradnikom 388 338 gold., akcijonarjem 2,000.000 gld. dividende. V avsrrijskem kreditnem zavodu za trgovino in obit sedi 9 židovskih upravnih sovetninov in 4 židovski direktorji. Banka je izplačala letalS95.: služništvu 1,149971 gld , tantijem 637 939 gld.. dividend 4,750.1)00 gl. Slično je v vseh 17. bankah in kreditknih zavodih v Avstriji. Čisti dobiček vseh donaša na leto krog 30 milijonov goldinarjev. — Zavarovalnice so tudi večinoma židovske. Povsem židovska je „Riickversi-cherungsgeHellschaft;*. V 60 avstr. ustavih imajo viši uradniki na leto od 10—40 000 gld.
* (Proti nameravanemu podraženju dopisnic) je nižjeavstrijsko obrtno društvo vložilo pri trgovinskem ministeratvu ulogo Ako bi se res cena dopisnic povišala na 5 vinarjev, bi to bila novotarija, katera bi bila jako Škodljiva in nadležna za občinstvo, posebno pa za obrtnike in trgovce. Čutilo bi se to tembolj, ker nimamo niti novca za 5 vinarjev, posamičnih vinarjev pa je tudi bore malo v prometu, in še teh se vsakdo brani. Mestno prebivalstvo nima nič od tega, če se bode po podraženju dopisnic odpravila d.istavnina na deželi, ki znaša zd^-j jeden krajcar. Vloga tnrej konča s prošnjo, naj se nameravano podraženje dopisnic ne izvrši.
* (Nove železnice v okupiranih deželah ) S cesarsko naredbo temeljem § 14 se je odredilo, da se začno graditi ozkotirne železnice iz Gabela v Kotor z vejama v Trebinje in proti G r a -vosi. V to svrho sme bosensko hercegovinska deželna uprava najeti posojila do najvišjega zneska 11 miljonov, ki se morajo amortizirati vsaj v 60. letih. Po preteku 10 let se mora začeti z amor tizacijo in izplačevanjem obrest»j. Železnice se začno graditi osobito iz političnih in voj iških ozirov ter so v zvezi z načrtom vlade, ki hoče napraviti vojno luko v Kotorski Boki.
* (Nova ruska cerkev na Daneju ) V Reisnerjevi ulici blizu ruskega poslaništva se je sezidala prelepa ruska cerkev, ki bode nov okrasek prestolnega mesta. Blagoslovi se v 3—4 mesecih ter bode tedaj zastopan tudi ruski car.
* (Kruta ruska carica.) Carica je dvornim damam ukazala, da ne smejo — kaditi. Radi tega vlada mej damami na ruskem dvoru velika razburjenost. Najodličnejša mej njimi je napisala v imenu vseh dolgo spomenico, v kateri dokazuje, da je ca- !
ričina prepoved neumestna. Spomenica nava'a iz zgodovine najslavnejše kadilke ter povdarja zlasti, da je dovoljeno pušenje cigaret na vseh dvorih. Kade pa ceM: carfea-vdova, princesinja \VaIeska, kraliica rumunska, kraljica španska, kraljica portugalska, najbolj pa princesinja Irena, sestra — krute carice.
* (Najstarejši časopis na svetu) je »Tsing Pao" ali »Pekinška poročila". List se je ustanovil I. 710. pred Kristom. Tako trdi v svoji knjigi francoski konzul v Kantonu. Razume se, da ta list ni bil niti tiskan niti iz papirja.
* (Izgube v špansko ameriški vojni.) „Daily News" poroča: Doslej so izgubili Španci: 21 bojmh ladij, 21 trgovinskih ladij, 1200 mornarjev je bilo ubitih, 1300 ujetih; pred Santiagom pa je biloaujetih blizu 15.000 vojakov. Amerikanci pa so izgubili: l trgovinsko ladijo, 50 mornarjev je bilo ubitih in ranjenih, 300 vojakov ubitih in 1500 ranjenih.
* (Radi Drevfussa zblaznel.) Pred kratkim je hotel uradnik državne železnice v Budimpešti Kari Palmav skočiti s prvega nadstropja na dvorišče, toda zadržali so ga. Pred policijo doveden, je pripovedoval Palmav, da se mu je prikazala devica Mar'ja tfr mu dejala, da Drevfus ni kriv. „Moj zet Honath, kateremu sem to povedal se je združil z Esterhazvjem, da me pošlje tudi na Hudičev otok v prognanstvo." Tako je govoril blazmk, katerega so odvedli v norišnico.
* (čudno praznoverstvo) V vasi Varva-ronka na Ruskem je 11 kmetov in kmetic izkopalo več trupel iz grobov ter jih polivalo z vodo. S tem so hoteli končati veliko sušo, ki vlada v ondotnih krajih. Dežja pa vsled tega vendar ni bilo, pač pa so vse dotičnike radi oskrumbe grobov zaprli.
* (Izvrstna kelesaricat je gotovo gdčna. D u t r i e u x , ki je rojena v Belgiji. Te dni se je skušala na Berolinskem — Friedenauškem dirkališču z imenitnim nemškim dirkačem Kocherjem. Dirkala sta 30 klru. Kocher je dovolil gdčni. 3 klm prednosti ter je bil premagan. Gdč. Dutrieux je prišla 1 j, klm pred njim.
* (Grozen umor.) V G I e i w i t z u v pruski Šleziji se je zgodil dne 19. t. m. grozen umor. Dve mladi dekleti, hčer in pasterka posestnika Maroiidela, prva 21, druga 28 let stara, sta bili najdeni kakih 10 metrov od ceste v bosti, umorjeni in v krvi ležeči. Mlajša je imela vrat popolnoma prerezan, starejša pa mnogo ran na vr.itu, na glavi in po vsem životu ter jedno uho odtrgano; usta pa je imela z robcem zamašena. Iz tega se sklepa, da sta se ubogi dekleti silno branih lopovskim napadalcem, ki soju napadli in onečastili na cesti in potem po storjenem zložinstvu zavlekli v hosto. Silno sumna sta dva mlada cigana, katera je gozdar videl blizu mesta, kjer sta bili najdeni umorjeni dekleti. Doslej se sumnih dveh ciganov še ni našlo,   ker sta izginila.
* (Klub samomorilk ) V Nevv Jorku se je baje osnoval klub samomorilk, kakor je tudi že pred tremi leti obstojal moški klub samomorilcev, kateri je redarstvo razgnalo, ko mu je prišlo na sled. Statuti kluba samomorilk zapovedujejo, da se mora vsaki mesec jedna članica usmrtiti. Pri vsaki mesečni seji določijo klubovke naslednjo svojo žrtev. Zadnja je bila neka B-tsija Dunbar, katera je poklicala svojo prijateljico k sebi ter z besedami: „Danes je na meni vrsta umreti", zavžila toliko karbolne kisline, da je takoj umrla.
* (Strašen morilec | Iz San Francisca se javlja: Sest policij«tov je preganjalo 18. t. m. v Oaklandu (Kal;formija> kineskoga morilca, Goanga Chmga. Morilec je bežal v skladišče smodnika in razstreljivmh tvarin ter je grozil, da skladišče užge, če se mu kdo približa. Pohcjsti so vzlic temu vstopili v skladšče. Tedaj pa je morilec ustrelil v sod, poln smodnika, na kar se je vžgalo v skladišču 5000 funtov smodnika. Hiša, morilec in po-licijsti so zleteli v zrak, a vse hiše v okol ci so porušene. Tudi nekaj drugih Ijudij je ubitih.
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. ljubljanski dijaki 10 kron. — Gosp. J. Ž i -rovnik v S L Vidu nad Ljubljano 2 kroni, pošiljata dva vesela sadjaria s postaj-« Podna rt. — G M no Ravnikar v Rade "ah pr. Zidanem inottu 10 kron iz nabiralnika. — Skupaj  2 2 kron.
— Živeli ivdol■ utrni darovalci in pešiljateljica tec njih nasledniki!
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. Matija Hočevar, c. kr poštar v Velikih Laščah 4 0 kron, nabral pri žeuitovanji gg. Antona in Pavle Hoče.arjeve. — Živeli vrli darovalci in da-rovalke Lc njih posnemovalke 1
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št. 21. Vsebin-: X. -skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Jubdeiski koncert v proslavo petdesetletnico vladana Nj. Veličanstva Franca Jožefa 1.— Fr. Leveč : Naše ljudsko šolstvo. — Pravila društva „Juhdejska samopomoč*. — NaM dopisi. — Vcstnik.
— Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— ,Na razstanku". Spomenica slovensk h abiturijentuv iz leta 1898. — Knjigo pod tem našlo-
v o m podarijo povodom svojega ^ostanka v Ljubljani letošnji abiturijentje našemu čitajočemu občin* stvn. — Izdala jo je „ Goriška tiskarna A. Gabršček". Knjiga obsega 40 pesmij treh mladdi pesnikov, 10 krnj4ih. zanimivih povestij iz življenja, daljšo povest »Bral vt's'a" in trezno pisano razpravo „Ruski realizem in njega glavni zastopniki". Knjiga obsega 23 tiskanih pol in stan« 1 gld. Dobivala se b.) pri abitunjentskem sestanku v „Narodnem domu", pozneje po knjigarnah.
Telefrnifcna in brzojavna poročila
Dunaj  23. julija.   Danos, ob 10. uri dopoludne, se je sešel min sterski svet na na znanjeno sejo.   „Neue Freie Presse" je v jutra rijrm listu trdila, da se v ti j s* ji odloČi, naj Ii vlada s pomočjo § 14. uveljavi t sti načrt je likovnega zakona, kater* ga so načelniki ob-Btrnkcijskih  strank odklonili,  in rekla,   da v slučaju, ako se ministerski svu za to i/reče, odstopi trgovinski minister dr. Biirnre;ther, drž zbor pii da se let's več ne saide    Z ozimna na to  pra-i ofieijoani  „Fremdenblatt"  v ve černem 1 siu, kar je »Slovenski Narod" že prtd več dnevi naznanil, d>>. \!ad* nima namena, uveljaviti svij^ga načrta z rečeniin paregrafotn
Dunai 23. julija. nVaterlHndu prijavlja đants energičen članek pn ti „Tagespošti", v katerem zavrača sirokoustno besedičenja tega lista proti zahtevi slovenskih odvetnikov na Sp. Štajerskem, naj se za Spodnji Stajer ustanovi posebna odvetniška komora s sedežem v Grelju.
Cetinje 23 julija. „Glas Crnogorca" protestu je proti lažmi \ emu poročilu „Curr. Bureau a" in oficljoznih listov avstrijskih, da je kneze i ič Mirko pri obletnici smrti vladike Petroviča Njegoša navsi Čne Bošnjake 'n Hercegovce bujskal proti Avstriji.
Seligrad 23   julija,  Finančnemu mi Listin Popovićn se ni posrtčiio. dobiti na Du Daju posojila. Zdaj ga poskusi dobiti v Berolinu. Oe se nm ne posreči, utegne nastati ki iza.
Petrograd 23, julija.   Ruski listi jav Ijajo,   ua  luče   ruska   vlada   posiedovati pri drugih velesilah,  da preprečijo  bou.bardeuient I španskih obrežnih mtst.
Carigrad 23. julija. Na protest Turčije j preti odločbi na Kreti zbranih admiralov, da ne dovolijo, izkrcati turških vojakov na Kreti, so poslaniki Rusije, Francije, Italije in Angleške izjavili, da prottstu ne morejo ugod:ti.
Rim 23, julija. „Italie" javlja, da je Francija nasvetovala velesilam, naj zabranijo AVatsonovemu brodovju priti v Sredoztiusko morje.
Havana 23. julija. Pri hombardementu Manzanilla ;e bilo ranjenih 12 španskih vojakov in 3 častniki, ubiti pa so bili 3 vojaki. Ameriška porodila o Španskih izgubah so pretirana.
Wi shington 2;). julija. Admiral An-ders.n po: o1 a iz Manile,   da  se je vodja F i liptnskifa usta^ev Agoinaldo pioklamiral dikta torjem in proglasil vojno pra^o.
Honkong 23. julija Transatlantiška parobrodna družba je dobila naročilo, prepeljati 10.000 mož in 500 častnikov s Filipin na Špansko. Španska hoče torej zapustiti Filipine.
Honkong 23. julija. Ustaši so naskočili Manilo, a španska posadka je naskok odbila. Ustaši so izgubili 500 mož.
Petrograd 25. julija. Bolgarski knez je zapustil Rusijo. Car mu je podelil Andrejev red, knegmji Lujizi pa red sv. Katarine. Obisk kneza Ferdmauda v Petrogradu je smatrati za dokaz popolne jedinosti mej Rusijo in Bul garsko. Knez Ferdinand je včeraj popoldne ob polu 3. uri odpotoval iz Petrograda čez Be-rolin v Koburg, kjer bo prisostvoval ondotnim rodbinskim slavnostim; od tam pa pojde na Cetinje, kateremu obisku se pripisuje največja važnost
Bukurešt 25. julija.  Kralj Karol in prestolonaslednik  princ F e r d i u a n d sta odpotovala v Petrograd. Spremljata ju uiinister-ski predsednik Sturdza   in  šef generalnega štaba gen t ral Ml a d esc o.
Kolonija 25. julija. „Koiu. Ztg." javlja, da so vsa poročila, po katerih bi bil drž. kan celar knez llohenlohe se izrekel, da je Dtey ms nedolžen, popolnoma neosuovana ia da llohenlohe teh govoric zatedadelj ni prej de-mentoval, ker ni m< gel misliti, da dotičnim govoricam sploh kdo verjame.
Pariz 19- julija-   „Siecle"   dolži pol kovniba du Patty de CUm, daje Ksterhazvjev sokrivec.   „Agence ilavas"   izjalja,  da se pri du Pattvjn ni vršila preiskava.
Narodno-gospodarske stvan.
— Lepo govejo živino je razstavil na dunajski jubilejski razstavi g Jolei Tischer. kateri ima svoje posestvo v Toport>vcu v ltukovini (grško orij. domena).    Razstavljenih   16   volov je tehtalo kito^r.: 1166, 1130, 1080, 1075. 1070, 10GO. 1035, I 1015, 1008 098   880, 855, 830, 820, 795 in 770, jedna krava pa 962 ksiogr.   Ako sh pomisli, da je j razstavheoa živina na potovanju nekoliko shujšala j (80—100 kilogr), so to res lepi uspehi racijonelne | živinon-je. Prodala se je goved prav dobro, najdražd j vol je vrgel 582 gld. 50 kr.   Razstavljena sta bila tndi kottrnn in ovca, katera je za rt^jo kupil grof Kinsky  za   '620 gld    Tako   nam  poroča očividec, g. J. C. Juvančič, ki se ni mogol načuditi tej lepi živini ter pripominja,  da je pač želnti, da bi se tudi  pri  nas skušalo  posnemati  ta  izgled ter doseči vsaj pr bližno lepe uspehe v živinoreji.
— Državne železnice Tekom meseca julija se otvori progi Nepolokovc« \Vianice novih buko vinskih lokalnih železnic; due 7. juli ia t. I. pa sta bili otvorjeni proga Ridavce Brodnia in proga Karls-berg Putna istih lokalnih železnic.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja po-prmievanja po „Moll-nvem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni npliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro zmno anti revmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po po&tncra povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLb, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tiu'hlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLh-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno 9e ne pošilja manj kot 8 steklenici. 4 (5-10)
100.000 kron in trikrat 25 000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega srečkanja, ki se izplačujejo le s 20" „ odbitki v gotovini. Prihodnja srečkanje bu nepreklicno dne 6. avgusta t. 1.
V hiralnici:
Dne 21. julija: N. N., gluhonema ženska, približno 48 let stara, ostarelost.
V d e ž e 1 n i bolnici: Dne 17. julija: Jaknb Rmko, pisar, 42 let, srčna hiba Dne 22. julija: Marjeta Bergant, gostija, 70 le*T vol
denica.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306*2 m.
Jnlij	Čas opazovanja J	Stanje barometra v mm.	Temperatura v «C	Vetrovi	Nebo	lil II
22.	9. zvečer	738 4	171	si. k za h	jasno	
23. T»	7. •rjutraj 2. popol	738 l 7348	127 25 t	si. vzhod sr. jvzh.	jasno jasno	0-0
It	9. zvečer	734 4	196	brezvetr.	del. jasno	-H
24. ■	7, zjutraj 2. popol.	735 3 73 W)	17-6 27-4	hrezvetr. si jvzh.	pol ohl. jasno	07
■	9. zvečer	7344	20 7	:>!. jzah.	jasno	
86 •»	7. zjutraj 2. popol.	73»;-7 7368	17-4 22 8	si. ssvzhod si. svzb.	del obl. del. jasno	0-0
19-2"	Srednja temperatura petka, sobote in nedelje lH9a, in 81*8 , t* 3 0 , 07   pod iu 20' nad nor malom.					
O^r-io^sjlra, borza
dne 25. julija 1&9S.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 9() k
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 , 70
avstrijska zlata renta....... 121 „ 60
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 101 „ 35
Ogerska zlata renta 4°/0....... 120 „ 85
Ogerakn kronska renta 4°/0..... 9H , —
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 909 „ —
Kreditne delnice......... 3f>8 , 75
London vista.........                                          . 119 n 95
NemSki drž. bankovci za 1<X) mark ... 58 „ 821',
20 mark............ 11 „ 75
20 frankov........... 9 „ 52
Italijanski bankovci.....t   .   . 44 n 25
C kr. cekini........... 5 B 63
Dne* 23. julija 1897.
ia/o državne srečke iz I. 1854 po 2fi0 gld. 1B3 gld. 75 k
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 19* , 25
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 128 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4'///, zlati zast. listi    . 98 „ 50
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 157 „ 50
Ljubljanske srečke......... 23 „ —
Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 , 50
Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „ —
rramway-drnfit. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 512 B 50
Papirnati rubelj.......... 1 , 26'/«
— -C
rt 3
Dunaj 25. julija. Ministerski predsednik grof Thun se je danes zjutraj vrnil iz Jschla. Thun je bil včeraj opoludne celo uro pri cesarju. Po avdijenci je bil povabjen na dine. Sodi se, da bo Thun že danes obvestil ministerski svet o rezultatih svoje avdijence pri cesarju in da prinese že jutrišnji dan nekatere odločitve.
Dunaj 25. julija. Predsednik najvišjega vojaškega sodišča icm. IlondelMazzetti je na svojem posestvu na Koroškem nsigloma umrl. 1'cm. Handel je bil šele 60 let star.
Dunaj 25  julija.   Iz Hamburga se po roča, da je prišlo tja 300 nemških telovadcev na  pangermansko slavnost,   pri  kateri  se je trdilo, da avstrijski mejniki niso mejniki moči Nemštva, in da so bili Ilabsburžani vedno za ščitniki in pospeševalci Nemštva.
a z 3iratfii«j-£<t lista.
lxvrAJlne »II <>kNPkntline «lr»«*t»«M Posestvo vlož. Stev. 11 v Selih pri Pancih, cenjeno 54;") gld. in 66 gld. dne 2f> julija v Ljubljani.
Posestvo vlož. Stev. 428 kat. obč. Vič, hifi. štev. 71 na Olincah in stavb. pare. 5t. 190, cenjeno 2000 gld., dne 99. julija v Ljubljani
Zemljišče vlo2. stev. 378 kat obč. Vič, cenjeno 2000 gld. (hiša 16rO gld.  nji/c .'50 gld.), dne 30. julija v Ljubljani.
Jožefa llate rl a zemljišča v (Čatežu, cenjena 1618 gld , 210 gld., 245 gld. in 135 gld., dne 30. julija v Trebnjem.
. 2 a
a S "«
B _2 ««
1 g .-
tO
m a «>
— a,
"2 ® 2
S i ^
is M
'P "S a
^3
V vročem letnem času
so moro priporočati kot najboljša iu najkorist* VIII. uojsa (1-2)
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna za meSanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
Ta upliva osveževalno iu oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospeSuje prebavljenje. Po lotu jo pravo okrepčevalno srodstvo.
CJmrli s« r    j u t» I j asi 11
Dne 20. julija: France PeriČ, delavčev sin, 11'/» le^a» Gospodske ulice st. 5, vodenica srca.
Dne 21. julija: Apolonija Oolija, delavka, 40 let, Opekarska cesta St. 37, osuSenje jeter. — Marija Purger, go-btija, HH let, Krakovski nasip St. 10, ostarelost.
Dne 22. julija: Marija Hanove, delavčeva hči, 8 mes,, Opekarska cesta St. rt, črevesni katar. — Kristina Nieder-dorfer, i^kuharjeva hči, 19 dnij, Sv. Petra cesta Stev. 16, oslabljenje.
V Ljubljani se dohiv* po vseh lekarnah,  večjih Specerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Učenca
ki je dovršil ljudsko .šolo z dobrim vspehom in je iz dobre rodbino ter pošten in marljiv, vzprejme tvrdka A. A K. Nkuberne v l.jtihljuul, —
Več se izve pri tvrdki. (1145—1)
Dve amerikanski gugali
popolnoma novi so na prodaj. Iste so jako pripravne za gostilne, kakor tudi za 'privatno hiše. Več se izve pri g. Ivan Franchetti-ju, brivca v Ljubljani in pri g. Fran Sircu v Kranju. (1142—1)
kateri mi je pred štirimi tedni ponujal sedem knjig, blagovoli naznaniti svoj naslov.
(1K8)        O 3m
Jran $eber
v
rojena
Cvek
rojena
»^fr* poročena.
Ljubljana, dne 24. julija 1898.
Mesto vsae^ga poacbiw(/a obvestUa,
Učenca
fc dobre hise, ki je dovršil ljudsko fiolo ter je priden in pošten, vzprejme v trgovino me&anega Mag*
(1U9—2) *\ NkiiAek, metlika.
Trgovskega pomočnika
vzprejme takoj Anton SllŽJa,, trgovec z mešanim bl.tgiin v N«*aioŽ4-«*»la. Ponudbe B spričevali direktno.   Plača po dogovoru. (1114_l)
d biva so po najnižji ceni pri (299—22)
111 dro. j 11 I?I«iiier-iii v Za (jo rji ob Savi.
H I. t»» iif*t0111 t. I. vzprejmein dobro izurjenega, zanesljivega iti poštenega
koncipijenta
veščega vseh notaiHkih poslovanj, osobito pa izurjenega v sestavljanju notarskih spisov, zeinljcknji/nih listin iu zemlje-knjižnih prošenj.
Spričala in prošnje naj se dopoSljejo najdalje «!«► 2M. jiiilin t. 1.
Plača po dogovoru, katera se naj tudi v dotični prošnji navede. . .
Gustav Omahen
(1121 — 2)
c. kr. notar v Poutojini.
ležeča tik cerkve, je na prodaj iz proste roke po nizki ceni.
K|e? pove npravnišrvo „Slnv. Nar.w. (1186—1)
Uradno dovoljena (1188)
L najstarejša posredovalnica stanovanj in ilnfei SMET 6. FLUX ^S3teS
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
a ltuliurf<■«- za deželo v tnpnllfiej kiitiarlcl za večjo in manilO restavracijo, strapac ni velik, plača dobra, ravnanje prijazno; $(ra|aU<» buliurico za Ljubljano: ilnigo hi-.uo polog dekleta ; kult tujsko deklo poleg izborne kuharice \ nčcuko za Ir^ovino k iii.šu ni m blitvom ; <lrui:<» nalaknrlro za kopališče.   Potnina   ia podrobnosti tukaj.
^J*± jt^JKJK Jt*. Jk>      JW ^k 4a^k^k^k^k^
i, da stro K
A -H- Tratil (687—18) p
XF Trstu
< trgovino za koraisijonalno ►
< in spedicijsko poslovanje. >
4 Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 6 h/ po ^
^  polti in od HO ky naprej po železnici, izvrševal bom ^
^ točno in ceno. w
^ Etaipoliljal bom razen  I -.-Ioni' m in «•■;•»  bi" um P
^ tudi drugo na trg spadajoče stvari,  kakor:  «.««!}«». ^
^  iele.i|hv«, ril*«" i. dr.    Pečal M bom a raspro- ^
*  <lt*\h■• |«'iii   tloiiiMflli  pridelkov« h |trf|*»iim- P
ti|«'iu l»lagu v Nvoja hU. IikIIh« h. ilajal mi i nI u ^
^  iiupliKMa   in   poMrerioval  «l<»li*n«»  protlajo w
^   UM UorlNl liiNCiiiKu. F
^ Trgoval bom tudi b vinom ra ileliclo. k>
^ Npr«*|m<Mu /iiNlopNitit trdnih — za konku- ^
^  renco sposobnih — tvrdk in polagam  za to kavcijo. W
Nadejajo se, da so rac sorojaki domislijo, ostajam k>
^ z odličnim spoštovanjem ud.mi *
^ Ernest Peglan v ulici S. Francesco št. 6. >
lir. Friderika l^en^lel-n
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamttvcka znan kot najizvrstnejše lepotilo; akti se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi komičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti, ločijo Me se ririiKl «•»'« neznatne lunklne od polil, ki peaUne vnled te^M clato bel« In nitim.
Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoRavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred gld. 1.50.
lir. Frideriku JLenglel-a
ĐISNZOZS-miliO.
Najmilejfio in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad ttO kr. (3—14)
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnboozjr.j* lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Heiiu, Dunaj, X.
c. in kr. dvorna tovarna tehtnic
d Dana|| I I, (10191)
Pran« .J o**effeaQaal iNi-.
Preprodajalcem velik rabat.
Mintnlttt/i Itreagttnčna trn §n»itnim' />»-o.cf«.
Ces. kr. avstrijske jft državne železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1898 leta. o«ii,.,ii |n LJablJaa«Jni, kol. Praga čez Trati
Ob 12. uri f> m. po noči osobni vlak v Trbiž, Poljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Soloograd; čez Klein-Reifling v Stcyr. Linr, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjuimj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Reljak, Ce lovec, Franze'isf'este, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Soln< grad; čez Klcin-Reiflmg v Line. Pudejevice, P/.enj, Marijine vare, Hib, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, fi>7. Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabcl, Peljak, Celovec, Ljubno, Sebtbal, Dunaj. — Ob 4. uri 9 m. popoludne osohni vlak v Trbiž Peljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rud, Leur - Oastein, Zeli ob jezeru Inomost, Pregone. Curih, Oonevo Pariz; čez Klein-Reirling v Stejrr, Line. Radcjevice, Plzcij Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lij sko, Dunaj via Amstetten. - Ob 7 uri lf> min. zvo'or osolmi vlak v Lopc« Plod. Poleg tpga vsako nedeljo in praznik ob b, uri ."i9 m. popoludne v Lesce-RIed. — l'r<>K» * Mo*o ineNio li> % Kočevje. Mešani vlati: Ob ti. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 66 m. popoludne, ob 6. uri 30 u. zvečer — Priho«! v l.|nI»IJano j. k. Prog« lr. Trbiža. Ob 6, url 46 m zjutraj osobni vlak z DunaJF via Amstetten, iz Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Pudejevic, Solno^rada. Linca. Stejrra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Reliaka Fran'.ensfeste. — Ob 7. uri !">r> miri. zjutraj osebni vlak iz Lesec-BU*da. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo- Plznja. Budejuvic, bolnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve Curiha, Pregetica, loomosta, Zella ob jezeru, Leud-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Ctlovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri ti m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih varov, Plznja, Pudejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik oti 9. uri 5"> rn. vlak iz Lese-Lileda. — Proga ls Novega meNta Iu iz Koeevfa Mešaui vlaki: Ob ti. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob b. uri Jr> m. zvečer. — Odhod iz i f IJaue d. k. v aauiuik. Ot i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob ti. uri 60 m in ob 10, uri 2r» min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Frlbod v L.|iibl)Muo d. k. iz Kauiuikn. OL ti. mu 66 m. zjo traj, oh 11. uri 8 m dopoludne, ob ti. uri 10 m. in ob 9. uri 66 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—16)
I
ti
Ogersko-lirvatsko delniško pomorsko (SD   parobrodu o društvo v Reki
2;>
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna Črta (elegantni, z iinjvečjim komfortom oprem- ^ ljcni, električno
/o-
S) >/Redne " *    vožnje:
razsvetljeni parni ki) v
V noči od sobote na   nedeljo hitri parnik v Zador Spi jot Gruča, Oravosa (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor. V . r ^    noči od nedelje na ponedeljek •^k,/ poštni  parniki v Zadar-Spljet-
r S Metkovič. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljct. rr^   Oravosa (Ragusa)  in   Kotor.   V sredo ■^L / ob pol 10 uri zvečer   poštni   parnik v
<S Zader, Šebenik, Tran, Spije«, na otoke Brač, Lešina, Vis. Krč, daljo v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Oravosa .Ragusa). V četrtek oh 1. uri popoludne poštni parniki v Mali Lošinj, Sclve, Zader, oebenik, Traii, Castelvocchio in Spljet. V petek ob 10i uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Rekn-Opatija-Lošinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur št. f)93--ti08.
Rezalni stroj na kolo
in drugo knjigoveznisko orodje
se radi odpotovanja jako ceno proda.
Kupci naj se oglasijo v Ribnici b. nt. 59. (9tiG-10)
Gotov in dober zaslužek
doseže vRakdo, ki ima znanstva.   V  vsakem kraju na
deželi se ljudje, ki so neoporečeni in nekoliko zgovorni za posredovanje kupčij vsprejemajo proti visoki proviziji in gotovi moaočnl plači za neko t,l(jf)0—2)
tovarniško podjetje
za najbolj in povsod iskane predmete. To službo opravlja vsakdo lahko tudi v prostih urah kot postranski zaslužek.
Agentje in krajni zastopniki rutinovanl
IMT   SOO kron *TWJ
na meseo gotovega in provizijo, v čemu* so zapopadeue tudi pot valne di et*-. Lo pismene ponudbe vsprsjeiM g. Anton Zeman, Kralj. Vlnohrady, it 279 pri Pragi.
LLuser-jev obi 'ž za turiste.
Priznano najboljše srodstvo proti knrjim očesom, žuljem i. t d.
<. i nt it>» 7iih>uii: (2—39]
L. Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling.
Zahtevajte L U S E R" j C V
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani pri M. Mardetschlager - Ju in J. Mayr• ju. — V Kranju pri K. Savniku.
Najboljša poletna pijača
so svetovnoznani
šumeči iimonadni bonboni
1 komad
2 novć.
s to-ie varstveno znamko
*   v. •
1 zavojček 10 novč.
1 bonbon (dvojnh se vrže v l/i litra vode, se pusti l minuto stati, potem be močno pomeša in steklenica izborne pijače je gotova.
A. IVIaršner
prva češka tovarna orijentaiskih slaščic in čokolad
Prag-i, Kr.VincHrady.
Ta zavod priporoča vse vrste
fine in običajne čokolade,  razno blago iz čokolade, orijentalske si a Me e, rusko marmelade itd.
V l j u ni j a ii i imajo na prodaj to izdelke: JoNlpina sum.. Teodor NoVOtOr« Anion Jt'Oiuiut'k, ltu«lolf
PetrlC. (y?2—5)
Kjer ni prodajalcev, postrežemo naravnost, "ajsa.
Janko Klopčič
■♦^5 nrar
Ljubljana Prešernove ulice 4
poleg
Kranj
preje J. Spracher —p-*. Kranj
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
zlatih, srebrnih, nikelnastih in jeklenih ženskih in moških žepnih ur.
Velika zaloga
stenskih ur, ur z nihalom in budilk najnovejše in najboljše vrste
po najnižjih cenah.
Ob jednem priporoča razna, za vsako priliko primerna tlarlla v zlatu in »rebru.     (1100—3)
Popravila točno in vestno.
J
Orožna tovarna Stever		Samozastopnik za vso Kranjsko: i Fran Kaiser Ljubljana, Šelenburgove ulica 6. ^
H   Nova vozna šola: Marijo Terezije cesta. ]	^affen'-kolesa. fOper-kole8a, I 1 Precizijski izdelki 1. vrste. |	
H Dobra delavnica za poprave. 1 '     Vsi pripadajoči predmeti. j		
Vožaj« karte in tovorni listi v
Kralj, belgijski poštni parnik
Rei Star Linie iz Antverpna naravnost v Navi Jork in Filadelfijo.
Konoesljonovana od vis. o. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje radovoljno (812—6)
koncesijonovana potovalna pisama
E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo),
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
Ljubljani.
gld. — kr. naprej.
60
50
Niklaste cilir derremontoir ure od . Srebrne cilinder-rcraontoirnre od . Srebrne damske  eilind> r-rem -ntoir-
nre » siebrnim pokrovom od . . Srebrne remontoir-ure na Bidro od Srebrn« remontoir-ure s ii. sn brnim
pokrovom od............
Zlate damske remoutoir-ure od . . Zlate remontoir-ure za gospode od Zlate  remoutoir-ure za gospode z
dvojnim pokrovom od . . ... Ure im nihalo v skrinjici svetli intemni Ure nt nihalo v skrinjici  svetli 111
t mili z b tjem ur od......
Ure na nihalo z bitjem četrtin k od
Budilke od..............
„Schwarzw;i!der 1 z bitjtrn pol urod
0L<S~ Za dobro blago ln za dela se Jaindi
Popravila so hitro,  dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespoštovaujem (803 — 14)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih nr za o. kr. avstro-ogersko vlado, za Bosno ln Herzegovlno.
7 10
10 14
28
38
y
13
27 8 3
Poletno stanovanje.
Na Jesenloah t novo zgrajeni „vlll Vitnar1* se oddajo 3 čedno novo meblovane sob« s kuhinjo ali pa s hrano v hili po zmerno nizkih cenah.
Ob jttdnam tudi naznanjam castitim p. n. gospodom turistom ln Izletnikom, da sem .tvoril z dnem 17. julija h tos v zgoraj omenjeni „vdi Visnar- ua Jesenicah
veliko gostilno
katera je posebno gg. izletnikom na Golico priložna za prenočišče.
Skrbel bodem vedno za dobro, neponarejeno vino in vedno Bveze pivo ter za dobra in okusna gorka in mrzla jedila.   Za mnogobrojni obisk vabi najuljudneje
1125—2)
KZarol Vižnai
gostilničar.
Kdor hoće s pleskanjem zavarovati svoje leaene UMprav* na |»roMtem na priproat in mitov uneiu za !•-«*» (>!-•■ 11 troliinilti  in goltovlni, nuj
porabi že več nego iiO let pri-izkuseni
Carbolineum
patent Avenarius
in uaj'se varuje kupiti utau)vredne pouare<lbe.
Prospekti itd. brezplačno in franko.
Carbolineum - tovarna R. Avenarius
1» u n t* i   III. HauptMtrMM** »S.  (420 10)
Diirliopp-ova
Diana-koiesa
presezajo vsa druga
po trdnosti, eleganci in lahkem teku!
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku (*88—i9)
v Ljubljani, Dunajska cesta St. 13.
::»>:>:<<«o«jsa^
9
Koncesijoniran po vis. c. kr. miuiaterstvii z odredbo z due 7. maja It, 5878,
'Severno-nemški
l m*
BrzoparnlAko vožnjo v Newyork
Iz Bremena ob torkih in sobotah.
I Iz Southamptona ozir, Cher-■ boarga ob sredah in nedeljah, L: Genove oziroma Neapol;a
via
Gibraltar
.  2-,'>krat mesecu-1
Bremen - Juž. Amerika. V Montevldeo.
V Buenos Aires.
Ereir.sn - Av3tra;ija. V Adolaldo.
Ztfelbourno, (325—,0| 8ydnuy.
<gzmsr&Yin-inrKxsw Mapi
L &rjasas^SiiimsOTMjiiaiwa*i
Bremen-Iztočna Azija.
V Kino. ______________________________________
v*       a Najboljša in najcenejša j* ^^JJg^J    potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo y Ljubljani:
jd^rar d T a,     c a. r.
\ Prva največja kranjska tvrdka. |
Fran X>:>' Primožič |
jepaPinSiapl
Ljubljana <g
Sv. Petra cesta 34. %
Priporoča ne slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermonarsklh in se< dlarsklh proizvodov. kat> ra \\Y usn ., trpežno in oeno tsdelaje.
Havi <i tam velika zaloga rfulicnth konjskih oprem in sedlov, popoln«' joidne opremo i  t. d, \ž£ [^delovanje Jermen za strojo in mline. — Vso popravo so dobro J"?^ in po Oifinl ii.vrouje.;o. (1057 — 5)
SEuaitiuffi iuno("'ll u    o vi-s( m>> in to<v*no i/, vr^ii j« jo.
§M1   V Lattermanovem drevoredu. ^11
(fc-T I>e malo časa!
Prosiai, čl a. s © pazi n cx firmo:
Hermanov panoptikum
Spozna te po meuaaičuilt voščenih Ugurah v življeuski velikosti, ki so
pri blagajnici. (1188—1)
Razstava obsega najnovejša :n najttntaotjonelasjla nmfMitStva in mojstorska dela v TOičenih Bgnrah v ži^ljenski velikosti; kar se tiće mehanike In modelirske umetnosti nudi mu/.ej najbolša dola sedanjosti, li b igate^a kut i log* je posebno omenjati:
Bfovo! Sfovo! Noio!
Ekskapitau DfevfttM iu Krnile Zola ter hudičev otok. znani iz vohunske pravde v Parizu. Spansko-aineriška vojna! Morska bitka pri Manili i. ltali-jauako-afriika vojska. Major Toselli umirajo''; na boj išči iu generalni pre «ied bitke prt Ombfl-Altlffi v Afriki <lue 7 d60 1805. Podpolkovnik (ialliauo, junak Makailnki v Afriki. Rombardovauje Krete po evropskih velevlast i h pri Kaugi. Potop purnika Elbe. Potop pannka Ike v Reškem zalivu. Nau-■enova vožnja ua severni tečaj. Mesarjenje kristijanuv v Carigradu. Ki-tajsku-japouska vojna Pomorska bitka pri \Vei-liai-wayu na Kitajskem. Nj. Svetost papež Lev XIII. in mnogo drugega.
\sto|>iiina IO kr.
Za prijazen obtok p-osi z odLenim spoštovanjem
3^Ts-:zin.3-r^ilo-
Ker ostajam le Se dO 1. avgusta v svojih dosedanjih prostorih na Sv  Petra cesti in obdržim nadalje Ih samo  na  Glavnem trgu proclajalnico,
razprodajam
vse blago in opravo pod ceno.
Klor si želi kupiti biclkelj, Šivalni stroj ali stensko uro ima
sedaj lepo priložnost po ceni kupiti.
Se glavnima obemstva za runr.gobrojen poset vljudno priporočujoč Ostajam z odličnim spoštovanjem (1025—4)
l^rri tiL Čuden
urar in trgovec z biciklji in šivalnimi stroji
na Sv. Petra cesti poleg Frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Zarezano strešno opeko
SM
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid navadnooj
ponujata
po izdatno znižanih cenah
Knez & Supančić
tovarna za opeko v Ljubljani.
(167—18)
UCenec ali praktikant
ki je dovršil 2—3 razrede srednjih w,»1 rrjme s« a 1- avgustom v manufakturno trgovino IVnl. Hii.l«-        * KniBfa. (ii:;.>)
v predmestji ljubljanskem, ihbro obiskovana, se odda na račun takoj ali s i. novembrom.
Kavoija 500 pil.   Posredovalci isključeni. — Kje? pove upravniitvo »Slov. Naroda" (1116—8J
Št. UJKU
Razglas.
(1102—3)
Na dan obletnica poroke Nje c. in kr. Visoean-fitva gOtpC nad'.ojvodinJH Marijn Valerija ra zdeli ti je po sklepu občinskega sveta dež. atol. rn^ta Ljubljane
dvesto goldinarjev mej petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prf.Snje za podelitev f h podpor vložiti je pri p< (Ipi.Htmm magistratu «!«» UH.  I. iir.
Mestni magistrat ljubljanski
dne  H   julija 1893.
Trgovski pomočnik
dosedaj trgovec, 27 let star, izurjen v trgovini meSanega blaga ter veSft slovenskega in nemškega jezika ▼ govoru in pisavi, želi takoj službo nastopiti bodisi v pisarni ali v trgovini.
Ponudbe naj se pošljejo pod: F. P. h it. 10 poste reatante Mirna (loti—3)
Krepak deček
kateri i« dovršil 2—8 realke ali gimnazije, v z p rej me se v trgovino a papirjem in galanterijskim iiiagom.
Kje?   pove   iz prijaznosti  .1 *p*» I j>   St f»n!j». Frančiškanske ulice št  G. (1134—1)
Izrok v sklic ostalinskili upnikov.
C. kr. okr.lino sodiiče v Ribnici poziva vse upnike, k tnri imajo kuj terjati z ostali n« dne ii ju'i<j< 1898 b s oporoke na Hribu umrlega jaiM/.ti G resori 6« mlajšega početnika na Hribu v občini Ložki Potok, '.'n aa 4ln4> *JO. jM'iji* lsns na Hribu oalasjo, svoja iskovine napov*d6 in dokažejo, a'i do t d b*- svoje proffoja ta*odno pismena vlož**, nic*er bi <• i■ ■ do ostuline, »ko b m popl-n": iniern n znanj'-nili terjatev pošla, ne imeli več nobene pravice, razen kolikor jim pristoji k;<ka zastavna pravica.
O. kr, okrajno sediščo IE2i~brxicI
dnč 20   julija   IH'JS. I 1 .'i
■   Friderik Wannieck & ©o.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
■\7" II3rio.-vL na Iviora^skora
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnlc in zave d v za malto.
Stalna razstava opekarniških ati jev----
llustrovani jirospekti brozpit-ćno. — Nad 900 zavodov že urejenih.
Št. 81
1133—1)
Razpis.
v .TIt-1'iiii je izpraznjena služba
provizoričnega dež. živinozdravnika.
S to službo združeni ho d h dki letnih 700 gld , iu sicer je v pokritje te avote  zagotovljen iz deželnega   zaklada  snes ik  400 gld.,  doC-im  «ta ae mastna občim  Metlika in sod d okraj Metlika zavezala, po  150 gld. prispe vati v to a vrbo.
Dotični živinozdravmk je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Me lika ter živino, ki se pržene tjekaj ob letnih sem njih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo pošljejo n.ij svoje prošnje z d kazni o starosti znanji slovenskega in nemikega  jez ka in o ).[vinoz iravniški usposobljenosti
do       avgusta t. l.
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18  julija 1898.
B. TĐNHIES, tonama za siroje t LjpMiani,
l/v
za plin in bencin
primano najboljši, naj varčnejši ln najosnejil motor.
Bencin-motor in bencin-lokomobila
najjednostavnejla in najvarnejša gonilna mofi, brez
nevarnosti  Ognja,  lire/,  mašnr.sla,   vedno   M delo
pripravljana. (1140 i)
Stroški k večjem tri novčiće na uro za jedno konjsko moč Bi
u mlj m;i t
Filijala za Aarl Jo
Filijala za Ogenko:
Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz
fit. 1, v hifti društva, j      st. 5 in »>, v hifii društva.
Društvena aktiva dn6 81. decembra 1*96..........kron 157,K 5.340-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31  decembra 1*96 .   .      a 2H,lJ7u.91t>*— Izplacitvo zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (184«)  ,................... 889,497.900--
liej letom 1890 je druStvo izpostavilo UG54 polic z glavnico ... „ 80,677°950'— Prospekte in tarifo,  na podlagi  katerih  izdaja družba police,  kakor tudi obrazce za
predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti »Narodnemu domu"
pri O-Vid.02D.-CL SeSClilSIO-t-UL- (1468—9)
50 i r. za 3
6iav?.l *°,bltek100.000^525.000k>-«n j
Srečke jubilejske razstave
1087-6) a. 5O kr,
►on ra J". C jbJL
Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
IFS. canica -v I-ij-a.'toljca.ii.l.
i*v.-1        vas« <u*>    w «r <•& u^--1* v «**    v** -<k?    uar        m    w> m
W7) FRAN CHRISTOPH-ov
svetil Lak '/Ai tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Z«';ic!i teb praktičnih lastnoatlj in jednostavnoga rab^euja se posebno pripo- ® rod«, kdor bode lam lakirati tla. — Sobe se v dveh uran zopet lahko rabijo. ^ — Dobiva se v različnih '»arsati (prav kakor oljnata ban e) ln breabarven iki daje m aamo avil . — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. ^
Dobiva se v Uubljani p i Iv. Lutk- FRAN CHRISTOPH,
mann-a naslednika Antonu Stacul-u;    izumitelj in jedini isdelovatel] ^i'Min't;« f v Kranju pri F- Dolenz-n BvetU^a laka za tla, PRA6AA l!KUObl\. ^
Št. 8133.
Razglas.
(liua -2)
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe otrožuili zdravnikav m Kranjskem:
1. ) v Ko^evnatl Rettl z letno plačo 8O0 trl«l :
2. ) v Velikih Laslčali z letno plačo T<M> jj^Scl.
Prosilci za j*duo teh nlužb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora
<d.o ±S_ a.-^7-s,"^-^t3' ±333. 1,
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zilravui.ške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično i podobnost, neoruadeževano Življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskfpa in nemškega jezika.
Obiralo «e pa bode le na take prosilce,  kateri «ho najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici,
Od deželnega, odbora liranjskega
dne 14 julija 181*8.
I 1
8
i
* »
rr-m
\ g
i      \S^. \. aJK'i Lijt.^ i 'Aj!V- kula t W^ Iajl*, t »vila II aJ^?f*W?f3. --ira^r^;
Štajerska cl <^ X ^ t IU f\
Tempeljski vrelec
in
3t3Txia---vrelec.
Vedno a veža, najpopolnejša napolnitev v novozgrajenem napolnllneci rovu z direktnim  pritokom od vrelca, »obi SO:  Pri slatinski upravi v Rogatcu Slatina,   v vseh trgovinah R Oeralnimi vodami, v renomiranih špecerijskih  in drogerijskih prodajalnah Ojsti—14-       in lekarnah, kakor tudi v deželni hisi v Gradcu.
i
i
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstno
šivalne stroje in bicikle
vneli kategorij po iiujiilžj Hi ecnali.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naroČila se priporoča
(311—22)
z velespostovanjem
Ernest Speil-
i
i
1
b.
C^3C
1991
7021
03
Najnovejše! Najnovejše!
Pran Detter
Ljubljana, Stari trg št, 1
Prva in najstarejša tovarniška zaloga
šivalnih in pol jedeljskih strojev
na Kranjskem.
Mlatilnice
i (Kugeliager).
40% laglje
l
S
Lahek in miren
tek!
Trpežno i
t
doslej i
¥ za goniti kakor 35 "
r
Kdor toraj namerava kupiti ralatlni ali drnjji kmetijski stroj, nai s*» zaupno obrne na Bgoraj navedeno tvrdkn, katere tdina ima na Kranjskem rasen dresih kmetijskih etra ev v salogi tudi Dajbolje liiiMiiiiiU*** ha tiru««* kui**-ti|**Ue atool«, katere imajo i«**!*«** •» kr«»ul»uii Ku^el-lnger) enako biciklom Jg*ž3
To je Seta pruktii'ua in koristna novost, katera omogoči, da se stroj ta l"   i la^'je Ltoni kakor doalej.
Ako so je popre je moral stroj s štirimi ali tremi možmi goniti, ladoitujeta sedaj samo dva, oeiroiM jeden mo^. Ii strop so toraj tieverietno lahko gornjo, so zelo trpežni, in primeroma) njih /.možnosti, ceni.
Krogle ' Iež!š«*.li so i/, najfinejšega angleškega litega jekla (Gosatbal) in brespognjno trpežne.    Ako bi se ležišće
(Lager) i časoma obrabilo« zamore se aa majhen denar novo
dohiti in stroj deluje zopet kakor nov 1022—7)
--:«».■..--
Ob jednem pr.poročam na izb^r svojo
bogato zalogo
šivalnih strojev
ta domačo ia obrtnijsko rabo
l o    ceneje kakor drugdje«
Odličnim spoštovanjem
Fran Detter.
Ceniki in po;asnila sa dobivajo zastonj in postnne prosto.
(1123—1)
pl. Kobbe-ja podganji kruh
fciafr pripravljen za porabo! *JBf
Brez nevsimosti za ljudi, domače živali in perutnino. Ootovo sreiistvo za uničevanje podgan in mifii.
V zavoiih  po M) kr. in 90 kr. se  dobiva v trgovini Kiiasel ln Kondan v Novem mestu.
Tile Premier Cyc!e Co. Lil
(Hillman, Herbert & Cooper.) T vorn it**" t t ovni«ry  Hek , (Karer) »o»s
(Angleško . ((%esko). (pri Niirnnergu),
Letna Izdelava 60.000 voznih koles.
EllCftl-
rvaEs
£3i
Zaloge v Ljubljani: (597-15)
Fran Čuden, Mestni trs: St 25. Ernst Speil, Valtrazorje'   trg 8t. 1.
„Ljubljanski Zvon"
letniki 1881—1897, skupaj ali posamezno, in
Tavčar-Hnbar: „Slovan"
(ilnstrovan), letniki 1*85—1887, ceno na |»rofla|.
Iz  prijaznosti  posreduje j.  H«»ua£* trgovina pa pirja in knjigoveznica v Ljubljani 1084—4
(UST Od. leta, 1868. se -jf£Q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdrav nikov, ne le v Avstro-O^erski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji balkanskih državah, Švici itd proti |»oltnlni Itolesuiiu,
zlasti proti
vsake vrste spuščajem
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Hergerjevnga kotra novega nula kothigijenicnega sredstva ia odstranjenjs luaktnio na glavi in v bradi, S8 SilCenJe in tlesinfek-eijo polti je takisto sploino pn/.nan. Iler-gčejevo  loiinimno mito ima v tebi
l'» tuNliilUov li'Hiit";ii  ttolriiiM in se
razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vili mil, ki so nahajajo v trgovini.   Da se pride Mepsurijam v okom,  aahteVHJ izrecno l»«"i««»rjevo kotranovo milo, in pazi  na zravet. natisnjeno varstveno ROattiko, Pri  neo/ilra« l ji> ili poli uili lo.io mili se ua inesto   kotrsmovega  mila z uspehon
Dporeblja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot bluz)«* kotranovo milo za odpravljanje
nesnage n im»ih.
proti ipulčajem na polti In glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadarUjeno kosmetione milu .•.»» uiut% tm je k<>i>uiii«> *« vaadkdan|o rut»o sluti
Bergerjevo glicorinovo-kotranovo milo,
v kuterem je 88 odst. glicerina  in ki je fino parfUmovano Cena komadu vsake vrste : navodilom o uporabi 35 kraje Od drugih Bergorlevlli anedlelneko • k<»«m«>. 1 ionih   mil   zaslužijo,   da  na  nje  posehno opozarjamo;
Benaoomllo >a fino polt; Itoralcaovo m i<» aa priiče ; karbolake) milo sa uglajenje polti pri pikah vsled koz m kot raz k u ž uj oru mila: Bergerjevo miirekovo * Igllt* •slo ml!« /i* PUUlTaMlje ii* luiieto, tter^erjevo milo aa iirtnii otrov jo dobo ( i!•'» kr.jt IchtJOloVO milo pnti radeoiei obrana; milo *« v obrasn jako uoin-
kujoče; i.» . i r ■o milo U potne noge in proti izpadanju las; ziiliun milo. najboljše s edstVO ia čifičenje zob (Ude vsth drugih B«rg«rlevlll mil s.; najde vse potrebno v navodilu ■> uporabi, Zahtevajte vedno Bevarerjevei mil*) ker je mnogo ničvrednih imitacij. (405—11) Prodaja se v LJubljani v lekarnah gg. V. Mavr. Q, Piiioli. J. Svoboda in L', pl. Triikii zv-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
				
			"V I -	
1
'A
bacoma žaatiil
ni u k.
E*red kratkim ustanov1 jena
„Delniška družba za žganje kave
—^=0p. na Reki" h^<—«
prpsskrbei:i je svoj« podjetje ia ž^anj« kave s posebnim paten-tovanim  izvajanjem,   katero   opravičeno  už.va svetovno slavo", kar je iz dv^li nastopno n vedenih varokov razvidno:
Pr^ič:
ostaneio kavi
S
a^k.
iS Mi
S
narodno-slovanska  salonska noša.
vsi
neprecenljivi sestavni del: neskrceni in
pridcb: kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
Spo
*e za ca mare
dobe     jedino le
Sv. Petrr^ cesta št. 4 v Ljubljani.
IX.tam se dobi tudi (10H7—2)
volnena in svilnata (atlasasta) podloga za čamare.
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Vm' izvpstij najslovir*jiifa kemiki' potrjujejo IgOTSJ navođene trditve, <> katerih iatmitoati »>• lahko vaaka hišna gospodinja ."auia prepriča, ako kupi za poakoinjo. (1056—6J
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
Portorlko karakter Mlo ^ld. ^'••5«. Sati l*aolo (!*Cp^.
Jeglič & Lesko vic
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
g Ii hočets preveriti o tem, alt je vasa zeml,a potrebna fnstVove ssline?
Zahtevajte po dopisnici lir<k%|ilaciio navodilo za t<> in r9*anMa*anc> iZ^jMisiSJaIrv 5 kg naših
gnojevib  vzorca; v. (42—20) Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikultumo-kemičnega oddelka.
Pisarna za prodajo fosfatnih mi
čeških Tomasovih fužin
v
"Vaclavski trg1 št. 55.
tU
1165
09
NM
922338
Ejj
HWKKi.|e«M fulinn snlo-lu jo jedina nvoje vrsto, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo dobiva s« v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogsrijskih in špecerijskih pr-Mlajalnicah. I miru« «ilcUI<'iiliiri> »»> r. '»l.i^iji
kapljic zadoSča. V izvirnih steklenicah od 50 vin. naprej ■j«'vo /»ti<-li> n»|c«'n**|e nupolnju|«»|o. (984)
Iladi odpotovanja proda, eo
(10f)4—5-
Itl i ««r i
ležeča poldrago nrv od Ljubljane. — V hiSi je sedaj strojarska obrt, a ie primerna tudi za kako drugo obrt
Pri liisi je tudi pod in hlev ter nekoliko zemljišča.
Kupci naj ae za naslov obrnejo na upravmStvo »slovenskega Naroda".
I Molandsho*ameriška črta.
Parniki vozijo po Ikrat do 2krat na t* J-i
iz Rotterdama v 2Tew-York. I
Pisarna za kajute: p} I > it ii ti t* I., Kolowratrln«; 9. *
Pisarna »mnlliriiT: Dunaj, IV., WeyrinQerg. 7 A. I. kajuta:
aprila do 81, oktobra . novemlira do 811 marca
II. kajuta
Od 1. avgusta do 15. oktobra „   1*>. oktobra do 81. julija. •) Po legi in
mark 290
n 230
400*) 320
.... mark 200 ..... 180
velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (1027—4j
goldinarjev in višje nepremočljivi
havelok
t največji zalogi zgotovljenih oblek
tvrdlre
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
Ilustrovani ceniki  razpošiljajo se zastonj in poštnine proBto. (1099—8]
Iščejo se za Pulj stavbeni
mizarski pomočniki.
Plača do 2 gld. na dan ali pa na pogodbo (akord).
Ponudniki naj se obrnejo pismeno na podpisanega. Pomočniki, kateri so zmožni nekoliko italijanskega jezika, imajo prednost.
Viljem Grum v Pulji.
r 111 r»—91
S
M
z
m
S
a06) Ljudevit Borovnik  m |
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem •
se  priporoma v izdelovanje VSStJsOV. rnt.nl Ii  |uihoJ* oje
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- •
nim jamstvom. Tudi preoVInj*« stare samokresnice, 9
,*l   vzprejema vsakovrstna poprailta in jih točno in a)
fe   doliro izvršuje. Vse puške so na c. kr praskuSevalnici •
J m od mene presknSene. — Ilustrovani ceniki zastonj. 2 m a »aa>ae>a>*»oa^e)e»a««aeijT
■ 9
telili J, Feternel na iti.
Podpisaneo priporoča slav. občinstvu hvojo p^stilno. v kateri se dobi izvrstno dolenjsko in istrija?isko vino, Koslerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče.
Ob lepem vremenu igra vsako nedeljo popoludne od BVii—o. me zdraviška godba na gostilniškem vrtu.
J. Petornel
gostilničar.
(1128—1)
flJVVETEOR h
FAHRRAD-VVERK^II
»IrtLU.. *■ d/.\/ !>'., ly
METEOR
vozna kolesa
nao "boljša.
kvalitetna znamka.
Zastopnik za Kranjsko;
Iv. Ta
1 I
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13.
SI
ti
Ti
1 I
I
u
a«i
f
M
2 Gostilna v naiem!
AAAAAAAA A A A
Gostilna L vrste na Bledu
na najpripravnejsem  kraju,  ob cesti  ležeča,   z velikim prometom,
se odda v najem ali na račun.
Pisma  poti  naslovom:  ,,A. K.  Stov.   111   ltle«l, potic
restante". (1127—1
\AA.
w
w
A
IA'
Že mnogo let obstoječe in sedaj v povečani meri upeljano
mlekarstvo na Laverci pri Ljubljani
uliudno naznanja in priporoča vsern zaselmikom, zavodom itd.,  da se  lahko vBak  dan odda maatnega mleka po naaledujib cenah:
Pri vsakdanji naročili do 8 litrov  . .
kavarnarjem ic  do 150
restavraterjem, litrov finega
.    .   h lite- 10 kr.
.   .   h 9 „
Pri večjih naročilih nad 5 litrov vsak dan zaračnni pa se liter mleka le 8 kr.
Vsakemu naročniku dostavi se mleko vsaki dan zjutraj tgođaj na dum v s patentovano ključavnico zaprtih posodah, naročenih pri tvrdki Klelner & Flolschmann v Ddbllngu pri Dunaju.
Cenjena naročila, UStmena ali pismena, se vzprejemajo pri podpisanemu na Laverci, v gostilni ..pri belem volku" v Wolfovih ulicah ln v gostilni „prl mestu Monakovo' (pri Lozarju), Rožne ulico it. 15.
(1096—91
Karol Lcnčc
posestnik na Laverci pri Ljubljani.
©•®|©|©|©|©l©l©l@l©l©l©l©l©
©l©l©|©|©|©|©|©l©l©l©l©l®
Jedino pravo originalna
plznsko pivo
I Telefon št 90. |
usstaiiovljoiic 1. 1842.
Jedino  to je  bilo  odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo,
z najvišjimi počastnimi znaki.
Zastopnik:
(951—14)
J. Gorup v Ljubljani.
I
©l©l©|©|©|©|®|©|©|©|©|©|©|©l©l©|©l®l©|©|©l©l©|©|©|©|©|
42
Glas
ovirji
J1686—. •.< tvrdke
Bratje Stingl
j   na Diiuaji in v E?ii«13ni]ie»441.
Kratki klavirji in pianino
najboljše kakovosti % btbOTM glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi \z ou.enjene  prve in najtroc.lo klavirske tovarne s parnim izdelovanjem ;>o solidnih oenah in z desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji se jeml-6 v zameno.
TJbiranja in popravljanja so izvršujejo najtocneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
v Ljubljani, v Proto! št. 27, poleg lopama.
Gostilna se daje v najem.
Moderna, z vso udobnostjo opremljena, iako dobro obiskovana gostilna, ležeča ob državni cesti tik kolodvora v Medvodah in v bližini treh tovarn za papir, se odda z vsemi pritiklinami, to je s popolno opravo, mizami, stoli, posodo i. t- d , katero Je za veo sto ljudij, kritim kegljlaoeni. ledenico, lepim vrtom, s pripadajočim velikim zimskim Balonom vred iuu>>|, oziroma po dogovoru tudi pozneje, pod ugodnimi pogoji v na)eavi
Več pove lastuik
H137— n
Fran Jarc v Medvodah.
Jedina trgovina / jedilnim blagom
na. deToelo
na katero se sim-jo Slovenci z zaupanjem obrniti, je
G. F. Resberg
v Gorici, v Kapucinski ulici st. 1 1
ter
v podružnici na Komu št. 2
katera priporoča to-le blago:
Sladkor. Kavo. riž. mast« poper. «vec»e, olje, *krol». Jeeinen. kutino primeso. moko. j^ri*. drobne in dehele otrohe« (nižini. *oh. *ol, moko xa pitanje, ki*, £%eplo. eemeiit« ha kreni
vltrijol i. i. d.
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja
mi debelo ter
pristnega črnega in belega vina.
Vsako naročilo od 5 kg. naprej se izvrši takoj i ti & vso natančnostjo. Dopisuje se slovenski.
Zrtgotavlja se dobra kakovost blaga. Slovenskim trgovcem z dežele se najt.opleju priporoča. (lu'Jb—\)
Zastopnik-potovalec je g. Ferdinand Žagar.
P. P.Vidic & Co. v Ljubljani 1
ponujajo po H»}nl/|ili ventili % mn koli i>ll množino &
zidarske opeke *j
zarezane strešne opeke jj[
(Strangfalzziegel) jk
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven epadajoro
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni jjfe iz vlitega železa &
lončene peči in štedilnike ty
(laMtoega izdelka) ft£
Rom a     o g liient
m Dovšlsi Portland-ceraent
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete, jjg Najnižje cene!!!
Saše
■ 71
(3i'6—28) W
m
%1
Napram hudobnemu, škodaželjnemu obrekovanju glede kakovosti mojili mlinskih pridelkov, naznanjam vsem onim, ki tako obrekovanje razširjajo, da sem potrebno že ukrenil, da se dotični poizvedo in primerno kaznujejo. (ll431)
Kar se tiče kakovosti in pristnosti mojih mlinskih pridelkov, postrežem lahko vsakemu, ki se hoče prepričati, s tisoči priznalnih dopisov, katere sem doslej prejel doposlanih popolno prostovoljno od svojih p. n. gospodov odjemalcev.
m
m
w I
BI w
1 w
posestnik valjičn@ga misna v Kranju,
I ^srv
izdajatelj in odgovorni {.rejnik: j o ki u Nolli
Lfcbtnina m tisk .Nirodne Tiakarnu*.