% ** WUVU %*V1.%TO1 **srt*VS.fc*.fcS*%*-V*%«s*****fe* ^ "" **%«***£-*■«**....*»¥**&******* Pnmorsii Poštnina plačana v gotovini /-> rin v. Abb. postale I gruppo b6Dtl yu lir H šurnmsm nevnik Leto XXVII. Št. 291 (8079) TRST, nedelja, 12. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZJAVA PODPISNIKOV PISMA PREDSEDNIKU VLADE E. COLOMBU i' odpisniki pisma, ki smo ga 3. decembra 1970 naslovili na predsednika' vlade Repu-“like Italije Emilia Colomba z *®doščenjem ugotavljamo, da j® Predsednik vlade izpolnil na-“° željo in sprejel 2. t. m. de-k&cijo, ki smo jo določili, da aas zastopa. yisok čut odgovornosti, ki je Jrtšel do izraza v enotnem in ‘ojalnem nastopu Slovencev ne Sede na politično, ideološko in °r8anizacijsko pripadnost, je ’ Prvi vrsti omogočil prvo srenje zastopnikov slovenske na-r°dnostne skupnosti v Italiji z ^jvišjim predstavnikom izvrš-^ oblasti v državi. Samo srečanje je pomembno ® več vidikov. Dokazuje nam-da je v odločujočih poli-pMh krogih v državi prodr-•i spoznanje, da so postala nesena vprašanja slovenske £“ijšine v Furlaniji - Julijski j^ajini tako pereča, da se mo-J® z njimi soočiti predsednik Dana je bila možnost ^Posrednega stika Slovencev * Predsednikom vlade, kar od-rj® novo obdobje v odnosih ■?®d izvršno oblastjo in sloven- sko manjšino glede razreševa- °no naštel obveznosti glede Jjt & ®Ja naših odprtih problemov. **redsednik vlade je v odgo-''rd delegaciji navedel sledeča po katerih se vlada rav-^ in se bo ravnala pri obrav-^vknju in ukrepanju v zvezi manjšinami, posebej še za 'S®*0: italijanska, država želi v ustave ovrednotiti in spojiti manjšine, ki pomagajo J^i združevalni proces; vlada ^Protuje vsaki obliki asimila-rj®l vsi splošni manjšinski "dblemi zanimajo vso slovenji0 Skupnost brez razlike, nor-j16 veljajo torej za vse Slo-^ce enako. predsednik Colombo je pre-nekatere obveznosti, po ka-jTib bo vlada dala pobude za ^voj m kulturni napredek sionske narodnostne skupnosti; *®da bo pospešila postopek za prejetje osnutka dopolnilnega Riškega zakona Škerk - Belci, Čemer bo podrobno proučijo izbol j Sevalne amandmaje ^d parlamentarno razpravo; "JPravljena je ukrepata, da se jfjh&jo fašistični zakoni ter za-jj°v°ljiti utemeljena pričakova-Ja za harmonični razvoj naše /dpnosti s proučitvijo zakono-^Jmh aktov, ki so potrebni j/s proučitvijo upravnih ukre-f°v. ki bodo omogočili učin-°vite in nagle rezultate. • podpisniki z zadovoljstvom j^jemamo izrečena načela, jt*Wujemo pa, da se ta na-jT* ponekod ne uresničujejo, ^Vsod pa zelo počasi. P^ljubo o proučitvi zakono-^Jhlh aktov za harmoničen jj*v°j naše skupnosti razumejo® kot obvezo, da bo vlada polnila našo današnjo osnov-C Za^tev°. da se sprejme ce-2^ zaščitni zakon in ki naj c veljal za tržaško, goriško ^ videmsko pokrajino, i čeprav ni predsednik vlade »Ve, JJjj pokrajini, razširitve šol-Jr® mreže, prisotnosti slovenji funkcionarjev v raznih or-jjj^b, pravice slovenskega je-uvedbe slovenskega tele-vaškega programa ter povr-jJVe škode, ki jo je povzročil vT^em Slovencem, si ne mo-jio brez sprejetja posebnega vatnega zakona zamisliti, na način in kdaj naj se 5®sniči načelo, da vlada na-Ptotuje vsaki obliki asimila-J®* da našo manjšino športe in da jo želi ovrednotiti, ps&ka restriktivna razlaga jpVle obveze bi našteta načela spremenila v prazno frazo, pprav gotovo ni bil namen *®dsednika vlade in ne bi za- ""•IIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zaključen kongres poljske partije pARSAVA, 11. — Danes se je pčal kongres združene delavske tajske partije, na katerem so po-SVn° izvolili za generalnega laj-Edvarda Giereka. dovoljila našega utemeljenega pričakovanja. V zvezi s tem ne odklanjamo uveljavljanja posameznih manjšinskih pravic, ki jih bodo vsebovali posamezni zakoni, ki bodo sprejeti v najbližji bodočnosti, smo pa odločno proti temu, da bi tak fragmentaren način razreševanja naših potreb postal sistem. Ne strinjamo se z omejitveno interpretacijo Posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina in vztrajamo na zahtevi po priznanju širših pristojnosti dežele v uveljavljanju naših narodnostnih pravic. Prav tako razumemo, da različne okoliščine terjajo tudi različne načine izvajanja istega načela v smislu, da je treba načela različno, toda resnično, pravično in učinkovito izvajati. Ne moremo pa razumeti, da bi jih zaradi različnih zgo-dourasfsiih in ambiientalnih pogot jev samih načel ne izvajali ali pa izvajali samo delno. To bi predstavljalo protislovje, v katero, si mislimo, da predsednik vlade, ni želel pasti. Znano nam je, da prihajajo v Rim glasovi, da Slovencem v videmski pokrajini ni treba priznati narodnostnih pravic. Nosilci teh glasov so nad sto let z nasiljem in grožnjami preprečevali, da bi glasovi avtohtonih slovenskih prebivalcev teh krajev segli čez domači prag. Biti danes proti Asimilaciji, pomeni tudi obsoditi asimilacijo v preteklosti in popraviti krivice, ki jih je asimilacija povzročila. Zaradi tega je treba dosledno uveljaviti načelo, da veljajo norme za vse Slovence enako. Preprečiti je treba vsakršen pritisk in nadzor nad domačini, ki zahtevajo svoje pravice. Podpisniki sprejemamo z zadovoljstvom besede predsednika vlade, da pomeni sestanek slovenskih zastopnikov z njim izhodišče za nadaljnje delo. Poudarjamo, da bomo na tej podlagi terjali od vlade čimprejšnjo izpolnitev vseh zahtev, ki jih vsebuje naše pismo in priznanje pravic, ki jih predvidevajo zakonski osnutki za zaščito naše skupnosti. Štejemo si v svojo dolžnost nadaljevati z akcijo, da pride do čimprejšnje parlamentarne razprave in sprejema zakona o globalni zaščiti pravic slovenske manjšine v Italiji. Prepričani smo, da bomo pri tem naleteli na razumevanje in podporo večine parlamentarnih skupin. Trst, 11. decembra 1971. PODPISNIKI PISMA PREDSEDNIKU VLADE EMIUU COLOMBU GLASOVANJE BREZ VELIKIH IZPREMEMB De Martino ponovno napredoval Danes dve glasovanji za predsednika Fanfani je nekoliko izgubil - Zadrega demokristjanskega vodstva Danes razgovori med strankami, ki se sklicujejo na ustavo RIM, 11. — Četrto glasovanje za predsednika republike je bilo ponovno brez rezultata, pa čeprav je bila tokrat potrebna samo absolutna večina vseh velikih volivcev. Stališča strank se niso v ničemer spremenila. Združena levica je kompaktno glasovala za De Martina, ki je pridobil nadaljnjih sedem glasov, pri čemer ni jasno, ali gre za glasove iz levice, morda pa za nekatere uskoke z levice KD. Fanfani je ponovno izgubil in to sedem glasov (kot jih je dobil De Martino — čuden, morda značilen slučaj). Glasovanja se bodo jutri na- daljevala in to dopoldne ob 10.30 ter popoldne ob 17. ali 17.30. Za sedaj je težko reči, kakšni bodo jutrišnji izidi, vendar pa je zelo verjetno, da bo prišlo do ponovitve današnjih rezultatov, To je že napovedala združena le vica, ki je vedno bolj zadovolj na z doseženim uspehom, nek^j podobnega pravijo tudi republi kanci, socialdemokrati vztrajajo pri Saragatu, določeno neznanko pa predstavljajo misovci. Današnje četrto glasovanje se je pričelo točno po programu. V začetku je Pertini pozval velike volivce, da naj pomagajo poslancem skrutinatorjem ter da naj med štetjem glasov ne bodo v bližini predsedniške mize, zato da se bodo lahko volitve redno odvijale. Poziv Pertinija je v zvezi z včerajšnjim poskusom KD, da bi nadzorovala svoje dvomljive volivce, ki so morali pokazati glasovnico, preden so jo položili v volivno žaro. To je sedaj nemogoče, ker pred žaro ni več radovednežev. Kot običajno bi morali prvi glasovati senatorji, vendar je Pertini dovolil, da je prvi oddal svoj glas komunistični poslanec Dia-monte, ki je nato odpotoval v Salerno, da je daroval kri za svojega prijatelja, ki je bil težko ranjen pri prometni nesreči. Danes je glasovalo 997 velikih volivcev. Kot običajno nista volila predsedujoča Pertini in Fanfani in je bilo odsotnih devet: pet demokristjanov, dva socialista, en liberalec in en komunist. Razpršene glasove so prejeli: Leone, La Malfa in Andreotti. Na današnjem glasovanju so dosegli svojevrsten rekord, saj so rabili zanj samo eno uro in pet minut manj kot pri prejšnjih glasovanjih. Po glasovanju je načelnik socialistične skupine Bertoldi izjavil, da bodo nadaljevali glasovati De Martina in da rezultati potrjujejo upravičenost njih izbire. Albe-raldi, član direkcije PSDI, je mnenja, da se je utrdila kandidatura Saragata. Tiskovni urad liberalne stranke je izdal daljše sporočilo, v katerem izražajo mnenje, da za sedaj ni mogoče doseči rešitve v okviru demokratičnih sil ter nato ponujajo svojo podporo in napovedujejo stike z laičnimi silami in s KD. Gre skratka za poskus pogajanj na dveh frontah. Namestnik tajnika MSI Romual-di je dejal da prihajajo vedno bolj do izraža težave za izvolitev Fanfanija kot kandidata KD. Na- daljeval je, da bodo misovci naredili vse, da ne bo prišlo do izvolitev kandidata na osnovi sporazuma s strankami skrajne levice. Niso še odločili, kaj bodo naredili jutri dopoldne, zelo verjetno pa bodo tudi pri tem petem glasovanju oddali svoj glas za svojega kandidata. Kot vidimo, nobene spremembe in morajo po kostanj v žerjavico demokristjani in je odvisno od njih, da bi iskali ustrezno rešitev. Neuradno se je izvedelo, da se bo jutri dopoldne sestala delegacija KD z vsemi strankami, ki se sklicujejo na ustavo. Danes zvečer se je sestalo vodstvo KD ob prisot-nostni načelnikov parlamentarnih skupin. IZIDI DOSEDANJIH GLASOVANJ prvo glasovanj‘e 987 drugo glasovanje 986 tretje glasovanje 993 četrto glasovanje 997 De Martino 397 398 404 411 Fanfani 384 368 384 377 Malagodi 49 50 51 50 Saragat 45 46 50 50 De Marsanich 42 39 38 42 razpršeni glasovi 12 8 4 3 bele glasovnice 57 77 62 64 Ob 30-letnici Tržaškega procesa Ob 30. obletnici Tržaškega procesa se je uredništvo obrnilo tudi na dr. Tončiča s prošnjo, naj bi napisal nekaj spominov kot udeleženec procesa, na katerem je bil obsojen na 16 let ječe. Omenil nam je, da je o tem že pisal leta 1945 in da se ne bi rad vračali na to tudi iz razlogov, ki jih omenja v svojem članku, katerega je kljub temu nato napisal. XIV. Vsakikrat, ko me pot zanese mimo strelišča na Opčinah, kjer le skromna, med razpadajočim zidovjem skrita plošča spominja, da je bilo ob zori 15. decembra 1941 od devetih, dan prej na Tržaškem procesu od fašističnega tribunala na smrt obsojenih sorojakov, tam ustreljenih pet mladih slovenskih fantov, me obide otožna misel: trideset let je že minilo od tistega usodnega in za našo narodnostno skupnost zgodovinskega dne, ko so tam pod fašističnimi streli omahnili v cvetu svojih mladostnih let Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, in še nismo našli za potrebno, da bi jim postavili vsaj skromen spomenik, kakor je bil postavljen bazoviškim žrtvam, njih predhodnikom v dolgi in težki borbi slovenskega ljudstva za osvoboditev izpod fašističnega jarma. DOLGA VERIGA... Ko se ob 30-letnici tega tragičnega, a velikega dne z globokim spoštovanjem klanjam spominu teh naših nepozabnih mučenikov in obenem z njimi tudi spominu vseh tovarišev s procesa, ki so preminili po zaporih, padli kot borci v narodnoosvobodilni borbi, ali podlegli posledicam dolgoletne ječe, se mi živo vračajo v spomin tudi liki vseh tistih še preživelih, ki so nas, vklenjene in z dolgo verigo povezane, pod močno stražo, kot težke in nevarne zločince, dan za dan, vse do konca procesa, vlekli po temačnih hodnikih iz tržaških zaporov v sodno dvorano, kjer je zasedal fašistični tribunal. Ta dolga veriga nas je vse čustveno za vedno povezala, čeravno je razvoj poznejših dogodkov morda nekoliko spremenil, ali pa z njimi uskladil miselnost posameznikov. Strinjam se z Lavom Čermeljem, ko v svoji publikaciji iz leta 1962 «Ob tržaškem procesu 1941» ugotavlja: «Za sestavo objektivne Dr. FRANE TONČIČ (Nadaljevanje na 6. strani) fiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuuimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiumiiiiiii VČERAJ V VZHODNEM IN ZAHODNEM BERLINU Parafirana mednemški in medbertinski sporazum , - .-- • - Sporazuma odpirata pot sklicanju evropske konference o varnosti Ministrski podtajnik Vzhodne Nemčije Gunther Kohrt (levo in član senata zahodnega Berlina Ulrich Muller podpisujeta sporazum, ki bo omogočil prebivalstvu zahodnega Berlina potovanje v vzhodni Berlin BERLIN, 11. — Po večmesečnih pogajanjih so danes v vzhodnem in zahodnem Berlinu parafirali mednemški in medberlinski sporazum, ki sta del štiristranske-ga sporazume o ureditvi berlinskega vprašanja. Najprej so dopoldne v zahodnem Berlinu na sedežu mestnega senata parafirali sporazum, s katerim se urejajo odnosi med zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo, nato pa so na sedežu vzhodnonemške vlade v vzhodnem Berlinu parafirali sporazum o prehodih čez vzhodnonemško ozemlje v Berlin. Zelo slovesno je bilo parafiranje sporazuma v vzhodnem Berlinu, kjer sta ministrska podtajnika Egon Bahr za Zahodno Nemčijo in Michael Kohl za Vzhodno Nemčijo poudarila, da je podpis sporazuma prvi korak za nadaljnje izboljšanje odnosov Oba sporazuma bodo morale sedaj odobriti štiri velesile, ki imajo nadzorstvo nad bivšo nemško prestolnico. Po okvirnem sporazumu o rešitvi berlinskega vprašanja so štiri velesile pooblastile obe nemški državi in berlinski senat, naj se dogovorijo o vprašanju prometa oseb in blaga Sklepi hrvaške vlade o izvajanju smernic 21 seje predsedstva ZKJ Izvršni odbor SZDL Hrvaške zahteva ostavko Savke Dapčevič, Mika Tripala in Pera Pirkerja (Od našega dopisnika) ZAGREB, 11. — Izvršni svet sabora Hrvaške je na včerajšnji seji razpravljal o izvajanju sklepov 21. seje predsedstva ZKJ in ugotovil, da uresničenje sklepov in stališča Tita zahtevajo odločno in kompletno akcijo vseh odgovornih družbenih dejavnikov vštevšd družbeno - politične skupnosti državnih organov. Svet je proučil tudi ukrepe, ki so že podvzeti in ki se morajo podvze-ti za uresničenje sklepov predsedstva. Ugotovili so, da se izvršni svet in organi uprave do sedaj niso dovoli zavzemali v borbi proti negativnim cpjavom in da .je dolžnost in naloga vseh članov zveznega izvršnega sveta in orga nov uprave, da se odločno zavza mejo za uresničenje sklepov pred sedstva ZKJ. Izvršni svet sabo ra Hrvaške posebno poudarja dolž , nost članov državne varnosti in javnega tožilstva, da v okviru svojih pristojnosti podvzamejo nujne in odločne ukrepe proti vsem, ki so delovali proti socialistični in samoupravni ureditvi, bratstvu in enotnosti in interesom delovnih ljudi Hrvaške in Jugoslavije. Pristojnim organom Hrvaške .je naloženo, da preverijo delovanje tiska in drugih sredstev informacije, ki se financirajo iz javnih sredstev. Izvršni svet je namreč ugotovil, da ie bil del tiska na sovražnih pozicijah in da je bilo v nekaterih listih posebno zadnje čase objavljenih več člankov protisocialistične vsebine in da v uredništvih in svetih nekaterih listov delujejo in imajo vpliv ljudje, katerih politične in idejne koncepcije so usmerjene proti samoupravni, socialistični in državni ureditvi. Za odstranjevanje negativnih pojavov na vseučiliščih se morajo zavzeti vseučiliščne oblasti in pristojni organi mesta in republike. člani izvršnega odbora republiške konference SZDL Hrvaške, člani predsedstva republiške kon- ference in strokovni politični delavci so z današnjega > sestanka poslali zahtevo CK ZKH, da se odstranijo s položaja in pokličejo na politično odgovornost dr. Savka Dapčevič-Kučar, Mika Tri-palo in Pero Pirker. Konsekvence za svoje nepravilno delovanje je prvi potegnil član predsedstva ZKJ Srečko Bjelič, ki je na današnji konferenai mestne konference ZKH podal ostavko od položaja predsednika mestne organizacije. Konferenca je sklenila, da se na prvi izredni ‘seji predsedstva prouči delo in odgovornost vsakega člana predsedstva in predsednika mestne konference in da se skliče seja mestne konference, na kateri bi se ocenilo delo predsednika. B. BOŽIČ BEOGRAD, 11. — Predsednik ivršnega sveta Džemal Bijedič bo v ponedeljek 13. t.m. na vabilo predsednika madžarske vlade Jene Foka s soprogo in sodelavci odpotoval na petdnevni uradni o-bisk n« Madžanko. VLADA BANGLA PESA V DŽESORU Indijci obkoljujejo Dako Pakistan zahteva vojaško pomoč od ZDA RAVALPINDI, 11. - Pakistanska vlada je nocoj priznala, da je njena vojska v Vzhodnem Pakistanu v velikih težavah in da Indijci prodirajo proti Daki. Indijci so danes spustili 90 km od Dake padalsko brigado, nekatere druge edinice pa so pripeljali z letali in helikopterji za položaje pakistanske vojske v bližini Dake. Poleg tega indijske edinice pritiskajo na glavno mesto Vzhodnega Pakistana še iz drugih krajev. Predstavnik pakistanske vlade je izjavil, da je zaradi tega položaj pakistanske vojske v Vzh. Pakistanu zelo resen. V, Vzhodnem Pakistanu indijsko letalstvo nadzoruje ves zračni prostor in stalno bombardira pakistanske položaje. V Novem Delhiju so sporočili, da so njihove čete že v bližini Dake in da danes niso naletele na močnejši odpor Pakistancev. Drugačen pa je položaj na zahodni fronti zlasti v . Kašmiru, kjer so Pakistanci še vedno v ofenzivi. Kot poročajo iz Novega Delhija, j* načelnik indijskega glavnega poveljstva danes ponovno naslovil na pakistanske vojake v Vzhodnem Pakistanu, naj se predajo, ker je vsak njihov odpor zaman. Člani vlade Bangla deša so danes prišli iz Kalkute v Džesore, ki so ga pred nekaj dnevi osvobodile indijske čete. Po prihodu so se udeležili ljudskega shoda, kjer so se prvič predstavili narodu Bangla deša v osvobojenem mestu. Iz Washingtona poročajo, da je član senatne komisije za zunanje zadeve demokratski sen. Church izjavil, da je pakistanska vlada zahtevala od ameriške vlade «pre-cejšnjo vojaško pomoč*. £:nator je poudaril, da Nixon baje skrbno proučuje pakistansko zahtevo. Hkrati je dejal, da upa, da bo Nixon to zahtevo zavrnil. med obema Nemčijama in med Berlinom in Vzhodno Nemčijo. Tako v Zahodni kot v Vzhodni Nemčiji so prepričani, da oba sporazuma predstavljata dejansko osnovo za dokončno rešitev berlinskega vprašanja in s tem v zvezi za čimprejšnje sklicanje evropske konference o varnosti. Kot je bilo že večkrat rečeno, so zahodnoevropske države na sestanku atlantske zveze v Lizboni in na zadnjem sestanku NATO v Bruslju izjavile, da bo sporazum med obema Nemčijama giede Berlina odprl pot evropski konferenci o varnosti. Poleg tega pa se bodo s tem še bolj izboljšali odnosi med obema nemškima državama. To je prvi važen sporazum, ki je bil sklenjen med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Zahodnonemški kancler Willy Brandt pa je že včeraj v Oslu podpisal zakonska osnutka o ratifikacij; pogodb s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Brandt je pred odhodom iz Osla v Stockholm izjavil, da zakonska osnutka nosita današnji datum in da ju bodo predložili predsedstvu zgornjega doma v najkrajšem času. Po njegovem mnenju bo zahodnonem-ška poslanska zbornica začela razpravljati o obeh zakonih proti koncu prihodnjega meseca. Brandt je tudi poudaril, da bo njegova vlada tudj prihodnje leto nadaljevala s politiko zbliževanja z Vzhodom in izrazil prepričanje, da bodo kmalu dosegli sporazum o ureditvi odnosov s Češkoslovaško. Prav tako je napovedal, da bo v prihodnjem letu Zahodna Nemčija vzpostavila diplomatske odnose z Madžarsko in Bolgarijo. BENETKE, 11. — Popoldne je prispel v Benetke sovjetski minister za petrolejsko industrijo Kor-tunov, ki je v Italiji gost ENI in ki se pogaja za podpis pogodbe o dobavah sovjetskega zemeljskega plina. OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATEUEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pohitite * poravnavo naročnine za leto 1972. Prvih 500 naročnikov v Italiji, ki bo poravnalo celotno naročnino, bo prejelo v dar VVillfardovo knjigo »Zdravilne rastline in njih uporaba*. Vsem naslednjim naročnikom, ki bodo plačali naročnino do 31*1.1972, bomo poslali lepo slovensko knjigo. Naročnikom v Jugoslaviji, ki bodo plačali celoletno naročnino do 31.1.1972, bomo poslali almanah »Jadranski koledar*. Kdor se takoj na novo naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list brezplačno do 31.12.1971: Prosimo naročnike, naj vplačajo naročnino pri raznaialcih, pri Tržaški kreditni banki v Trstu - Ul. Filzi 10, na upravi, Trst, Ul. Montecchi 6-11. nad., soba it. 16, vsak dan do 14. ure, ali v Gorici, Ul. XXIV Magglo 1/1. V izjemnih primerih nam lahko telefonirajo na štev. 795-823, da bomo poslali na dom naiega pooblaičenega nameščenca. Knjige bomo poslali na dom v mesecu januarju. Celotna naročnina, plačana vnaprej, znaša 11.000 lir v Jugoslaviji 140 Ndin mesečna naročnina 1.100 lir UPRAVA TRŽAŠKI DNEVNIK OB 30-LETNICI FAŠISTIČNIH STRELOV HA OPČINAH Priprave za spominske svečanosti V sredo v Kulturnem domu svečana akademija in odprtje spominske razstave, v nedeljo svečanost na openskem strelišču m odprtje razstave v Prosvetnem domu - Spominske svečanosti v sredo dopoldne v Kopru Nadaljujejo se priprave za spominske svečanosti ob 30. obletnici tržaškega procesa, na katerem je fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt devet slovenskih antifašistov, od katerih so bili Viko Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pin-ko Tomažič in Ivan Vadnal ustreljeni 15. decembra ob zori na openskem strelišču. Na obletnico ustrelitve, 15. de cembra, bo ob 20.30 v Kulturnem domu spominska svečanost, ki io organizira krožek za družbene in politične vede Pinko Tomažič s programom, ki ga objavljamo posebej. Istega dne bosta Slovenska prosvetna zveza in Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in Ob 30-letnlci ustrelitve PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV bo v sredo, 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu (UL Petronio 4) spominska svečanost Spored: govor, recitacije članov Slovenskega gledališča, nastop solistov in kvarteta Glasbene matice, nastop pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Vstop prost. Vljudno vabljeni. Krožek za družbene in politične vede Pinko Tomažič SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v okviru spominskih proslav ob 30-letnici ustrelitve Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala RAZSTAVO O DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU Otvoritev v sredo, 15. decembra 1971 ob 20. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4. K otvoritvi, ki bo tik pred spominsko svečanostjo, vabljeni vsi ! študijski knjižnici v Trstu priredila v Kulturnem domu spominsko razstavo, ki bo osvetljevala dogodke pred tridesetimi leti. Spomin nanje bo v okviru svojih torkovih večerov počastil tudi Slovenski klub. Osrednja spominska svečanost bo v nedeljo, 19. decembra ob 15. uri ob spominski plošči na kraju ustrelitve. Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu na Opčinah spominska razstava. Pozneje bodo to razstavo prenesli tudi v druga društva, kjer bodo tudi predavanja. Letos so tudi v Kopru ustanovili poseben pododbor, ki je poskrbel, da se tudi na Koprskem dostojno počasti spomin tovarišev, ki so postali žrtev fašističnega besa. Na dan 15. decembra ob 11. uri bo v gledališki dvorani spominska svečanost s slavnostnim govorom in kulturnim sporedom osnovne šole Pinko Tomržič. V atriju Pokrajinskega muzeja pa bodo odprli spominsko razstavo. Sledilo bo v ho- telu Triglav tovariško srečanje preživelih tovarišev s procesa ter svojcev umrlih tovarišev. Koprski radio se je letošnje obletnice spomnil s posebnimi oddajami, posvečenimi tedanjim dogodkom in prav tako tudi ljubljanska televizija. Primorski dnevnik je začel že pred več dnevi objavlja.! vrsto člankov, ki obujajo spomine na tedanjo dejavnost. Tudi nekatere slovenske revije so se s posebnimi članki ali razpravami spomnile te obletnice. Razni udeleženci procesa pa so o tedanjih dogodkih predavali v raznih šolah. Prepričani smo, da bo na letošnjih spominskih svečanostih udeležba še bolj množična, da s tem izpričamo našo odločenost nadaljevati svoj protifašistični boj za uresničenje še vseh tistih pravic in svoboščin, ki niso bile še uresničene in za katere so naši tovariši pred tridesetimi leti toliko pretrpeli in dali tudi življenje. uniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiMiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiMi OB PRILIKI PETINDVAJSETLETNICE SGZ pripravlja publikacijo o manjšinskem gospodarstvu Delo bo izšlo prihodnje leto - Snov bo razdeljena na 15 poglavij po posameznih strokah Začetek decembra in skorajšnji povečalo število dijakov na novi konec leta sta pospešila tempo de- 3-ietnd strokovni industrijski šoli lovanja Slovenskega gospodarskega združenja, ki želi v na.jvečii meri zadostiti svojemu letošnjem i programu. V preteklem tednu sta bila v prostorih združenja dva važna sestanka. V torek 7. t.m. se je sestal re- Istočasno pa je bilo tudi ugotovljeno, da se potreba našega gospodarstva po kvalificiranemu osebju stalno spreminja in veča, uko da je danes zelo aktualno in nujno vprašanje ustanovitve Industrijskega tehničnega zavoda in pa oddeka za geometre pri že obstoječi slo-vensld trgovski akademiji. To je dakcijski odbor za publikacijo ob 1“7* hZo da se bo KE.ISe ^Sekvci kiP^ompi^pevSaliV s tetno 111 konkurentno *»»»**-svojimi sestavki k sestavi publikacije. Ugotovljeno je bilo. da je začetna faza že mimo ter da ie treba sedaj konkretno in hitro opraviti delo, tako da bo publikacija pripravljena pred koncem prve polovice leta 1972. Publikacija ima namen prikaza- SKLEP CISL, UIL IN CISAL V BOLNIŠKIH BLAGAJNAH ŠE ŠTIRI DNI STAVKE Proti stavki, ki prizadene bolnike, se je izrekla samo CGIL stvu večinskega naroda. Zaradi tega je bilo skienjeno. da je treba še naprej preučavati vse možnosti in poti. da se čimprej pride do uresničitve teh pobud, ki se za gospodarstvo slovenske etnične skupnosti in za manjšino nasploh življenjskega pomena K. J. miililMIllMimiHlMntttfllliililiiiiiitiiiuiimmnHm Dvodnevna stavka uslužbencev poldržavnih ustanov, kot so bolniške blagajne, INPS in druge socialne ustanove, se je včeraj zaključila, vsaj kar zadeva člane strokovne zveze CGIL. Ostali (CISL, CISAL in UIL) nameravajo nadaljevati stavko še štiri dni, kar bo — brez dvoma — povzročilo negodovanje med delavci ostalih strok. Ti bodo namreč zaradi neprekinjenega tedna stavk ostali brez bolniškega skrbstva, kar je še posebno negativno v trenutku, ko razsaja, čeprav ne z vso silo, znana azijska gripa. Ravno zaradi tega je FTDEP -CGIL sklenila preklicati nadaljevanje stavke. To še ne pomeni, trdijo pri CGIL, da pozivajo uslužbence INAM, naj ne stavkajo, temveč le to, da je treba stavke organizirati na tak način, da ne bodo škodovale delavcem drugih strok, ki so potrebni zdravniške in druge sanitarne oskrbe. To pa izolira u-službence poldržavnih ustanov pred drugimi italijanskimi delavci, kar pa lahko samo ošibi njihov boj. FIDEP CGIL poudarja tudi, da so jo v tem stališču podprle vse ostale strokovne zveze v CGIL, ki izjavljajo, da so pripravljene na skupen nastop pri vladi, da se rešijo pereča vprašanja uslužbencev poldržavnega sektorja. Plod takega nerazumevanja in izolacije stavkajočih je tudi dogodek, ki so ga predvčerajšnjim sporočili sindikati. V /tržaškem sedežu INAM se je zbrala večja gruča delavcev, bolnikov, kj so protestirali proti stavki. Ravnateljstvo INAM je — seveda — to negodovanje izkoristilo, preklicalo policijo in dalo izgnati bolnike iz sedeža. Kaj naj to pomeni? Mar se ravnateljstvo strinja s stavko? Še zdaleka ne. Ravnateljstvo INAM je dobro vedelo, da bo s policijo še poglobilo nastali razdor med stavkajočimi in bolniki, kar pa gre v korist uprav ustanove, v škodo uslužbencev in — končno — tudi samih bolnikov, ki so tako dvokrat prizadeti: prvič zarad; stavke, drugič pa zato, ker im INAM ne more nuditi pravične zdravniške oskrbe. ravnanju svoje ravnateljice. Mladinski krožek MLADINSKI KROŽEK TRST izraža svojo solidarnost s pravičnim bojem tržaških učiteljiščnikov proti skrajno neugodnim razmeram, ki vladajo v njihovem šolskem poslopju. Obenem izraža podpore dijakom trgovskega zavoda v Gorici, ki se že teden dni borijo proti avtoritarnemu DECEMBER 1941 — DECEMBER 1971 Pred tridesetimi leti so pod fašističnimi streli padli slovenski antifašisti, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt: Pinko Tomažič, Simon Kos, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Ivan Vadnal. V spomin na ta dogodek bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču, na kraju mučenlške smrti spominska svečanost Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu, Narodna ulica 51, dokumentarna razstava. Udeležite se ! Pripravljalni odbor ANPPIA, ANPI, ANED, FIAP 24. BO TRŽAŠKI VELESEJEM OD 17. DO 29. JUNIJA Posebna pozornost kavi, lesu, kontejnerjem in afriškim deželam ti stanje slovenskega, gospodarstva naših krajev od 'ftfčdtajnih let pa ... do današnjih drži. Da bi to naj-1Z VČERAJŠNJE SEJE VODILNEGA SVETA bolje dosegli,-so razdelili snov na j_____________________________________________________ približno 15 poglavij po posameznih strokah. Poleg tega je predvideno, da bo eno poglavje obravnavalo deželno tematiko s prikazom, kaj .je dežela, kakšni so nje ni gospodarski in socialni smotri ter kakšna je njena vloga v razvoju gospodarstva s posebnim poudarkom na naše manjšinsko gospodarstvo. Posebno poglavje pa bo posvečeno tudi samemu delovanju SGZ od ustanovitve pa do letošnjega jubileja 25-letnice. Želela se je tako podčrtati in pokazati vloga, ki jo je imelo združenje na povojni razvojni poti našega gospodarstva in vloga ki jo lahko ima v bodoč nos ti. V četrtek 9. t.m. pa se .k- po no' no sestala komisija za strokovno šolstvo. Po kratkem uvodu predsednika SGZ Boleta se je razvila živahna diskusija o sedanjem stanju na tem področju. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da se je IMIHIIMUIIII111III1111 VERJETNO SE JE ZGRUDILA ZARADI NENADNE SLABOSTI Grozna smrt ženske na električni peči Okoli zoglenelega gornjega dela telesi nesrečnice je še vedno nevarno tlelo Ko je Mario Benic iz Scale Čampi Elisi 1 včeraj zgodaj zjutraj opazil, da iz sosednega stanovanja uhaja dim, je takoj telefonsko poklical policijo na pomoč, njegov sosed Romano Ursini. ki se je bal za življenje stanovalke, 66-letne Mafalde De Bernardo roj. Lovrich. pa je razbil štiri šipe straniščnega okna, se kljub gostemu dimu splazil v stanovanje, in odprl vrata policijskim agentom in gasilcem, ki so skoraj istočasno prišli na kraj. V spalnici, kjer je bilo žarišče požara, so opazili De Bernardovo na tleh s prsmi na prevrnjeni električni pečici. Pod okoli nje je bil ie zoglenel, tlelo pa je še na naslonjaču in na delu omare. Gasilci so premaknili že negibno truplo ženske in so v nekaj minutah pogasili, kar je še tlelo. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je ženska mrtva: imela je hude opekline po vsem telesu, gornji del trupla pa je bil napol zoglenel. Domnevajo, da je De Bernardova ponoči vstala s postelje in da je zaradi nenadne slabosti padla prav na prižgano pečico, ki se je prevrnila in zanetila požar. Kasneje so truplo nesrečne ženske odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Požar, verjetno zaradi kratkega stika, je včeraj proti večeru izbruhnil tudi v stanovanju v III. nadstropju Ul. Machlig 28. Zavedla se ga je ob povratku domov Silvana Furian, mati dveh otrok, tretjega pa še pričakuje. Gorela Je postelja in obstajala je nevarnost, da plameni zajamejo drugo pohištvo ln tudi televizijski aparat. Gasilci, ki so bili obveščeni o požaru, so bili v kratkem na kraju in so že v nekaj minutah pogasili plamene, ki so zajeli žimnico, blazine in sploh posteljnino. Skoda, če štejemo tudi okvaro zidov, znaša približno 100.000 lir. Vodilni svet neodvisne ustanove za tržaški velesejem se je včeraj sestal pod vodstvom predsednika dr. Slocovicha. Na seji, ki .je bila v prostorih tržaške trgovinske zbornice, je dr. Slocovich orisal glavne smernice dela. ki ga ustanova namerava opraviti v prihodnjem letu. Po krajši razpravi je svet nato potrdil proračun za poslovno leto 1972. Prihodnje leto bo tržaški mednarodni velesejem doživel svojo 24. ponovitev. Prireditev bo v času od 17. do 29. junija, že danes pa je na podlagi prispelih prijav možno sklepati, da bo razpoložljiv razstavni prostor zaseden do zadnjega metra. Vodstvo namerava prihodnje le to okrepiti nekatere specializirane razstave v okviru velesejma. Posebna skrb bo v tem okviru ve ljala zlasti razstavi kave in le sa, kot novost v skladu z razvojem sodobnega pomorskega prometa pa se za leto 1972 obeta nova pobuda, ki se bo sukala okrog kontejnerjev. Zagotovljena je nadalje prisotnost večjega števila afriških dežel, pridruženih Evropski ge spodarski skupnosti. Afriške de žele bodo tudi prihodnje leto nastopile na tržaški prireditvi ob pomoči Glavnega ravnateljstva za pe moč nerazvitim državam, ki deluje v okviru komisij Evropske skupnosti. Hkrati s tem se organizatorji velesejma intenzivno ukvarjajo z načrtnim, po katerem bo razstavišče v bližnji prihodnosti premešče Trgovine v Trstu brez kratkega tedna Slovensko gospodarsko združenje I no z Montebela v Barkovlje Ka-obvešča svoje člane trgovske stnv j«* £ ke, da bo rkratek teden* za vse trgovine na drobno prekinjen zaradi praznikov od 15. decembra dalje JUTRI V ZGONIKU SEJA OBČINSKEGA SVETA Jutri ob 19. uri bo v Zgoniku seja občinskega sveta, ki bo začel razpravljati o občinskem proračunu za leto 1972 in o pripombah k regulacijskemu načrtu. Pedagoško predavanje v Kulturnem domu V petek. 17. decembru ob 17 30 bo predaval v mali dvorani Kulturnega doma prof. Lužnifc O FOVKV V SODOMI SOH. Prot Lužnik je h predava* na seminarju za šolnike v Trstu ter tel splošno priznanje. Zaposlen ie ta Zavodu za šolstvo SHS v Ljubljant Na zanimivo predavanje rabi Sindikat slovenske šole profesorje in učitelje, učite!Hščnike in vse one. ki jim je šola pri srcu. tero se morje meter za metrom umika. Tu bodo poleg razstavišča zgradili tudi kongresno dvorano, po kateri je v Trstu čutiti veliko pomanjkanje. Sprememb« voženj na progah ACEGAT Zaradi uvedbe enosmerne vožnje po nekaterih tržaških ulicah, je občinsko prevozno podjetje ACEGAT moralo spremeniti smer nekaterih mestnih avtobusnih prog. Te spremembe bodo stopile v veljavo danes, v nedeljo, 12. decembra. Vozila proge 4 (Vlila Car-sia ■ Trg Oberdank) bodo peljala od Ville Carsie do Trga Oberdank po Ulici Fabio Severo in po Trgu Dal. mazla. povratna smer pa bo ista kot do sedaj. Proga 14: vozila, ki peljejo iz Vlile Giulie. bodo peljala po Ul. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Fabio Severo in Cicerone, kjer se bodo ustavile pri hišni številki 11, kjer bo novo končno postajališče. Na novi progi bodo postajališča v Ul F. Severo ob hišnih številkah 4 in 30 (skupno s progo 17). Tudi n« tej progi bo ostala povratna smer nespremenjena. Proga 17: avtobusi, ki peljejo proti Trgu della Borsa, bodo peljali po Ulici F. Severo, Trgu Dalmazia, ulicah F. Filzi, sv. Spiridione ter po Korzu. Na novi progi bodo postajališča ob številkah 4 in 30 Ulice F. Severo, ter v Ul. Fabio Filzi ob hišnih številkah 2 in 4. Zahvala odbora Zveze partizanov na Opčinah Odbor Zveze partizanov na Opčinah se zahvaljuje za številno udeležbo vsem vaščanom in vsem tistim, ki so s svojo prisotnostjo pri odkritju spomenika padlim v NOB na Opčinah hoteli počastiti njihov spomin. Posebno se zahvaljuje predstavniku SFRJ gen. konzulu Borisu Trampužu, predstavnikom partizanskih organizacij okoliških vasi, svojcem padlih partizanov, delegacijam iz Ljubljane, Sežane, Kopra, Vidma, Gorice, Tržiča in raznim predstavnikom političnih in kultumo-prosvetnih organizacij iz Trsta. Posebna zahvala naj gre govornikom, predstavnikom deželne in pokrajinske uprave ter županom ah njihovim predstavnikom iz Trsta, Milj, Doline, Repentabra. Zgonika in Nabrežine, openskemu župniku g. Žerjalu, članom SG iz Trsta, pevskima zboroma z Opčin in s Proseka-Konto-vela ter godbi na pihala s Proseka. Ob tej priložnosti se moramo še enkrat spomniti in se prisrčno zahvaliti vsem, ki so na kateri koli način prispevali za postavitev spomenika in še posebno tistim, ki so se tako hvaležno odzvali ob zadnji nabiralni akciji. Vsem iskrena hvala. Odbor Zveze partizanov na Opčinah Resolucija združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur Odjavljamo besedilo resolucije Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki je bila sprejeta 17. okt. letos v Milanu, čeprav je od takrat minil že dober mesec, jo je vredno objaviti, ker izraža zanimivo stališče o popisu prebivalstva in manjšinski politiki italijanske vlade. Glasi se takole: »Italijanska komisija Evropskega federalističnega gibanja, zbrana v Milanu 17. 10. 1971, jemlje na znanje, da prihodnji popis italijanskega prebivalstva, ki bo 24. 10., ne predvideva nobene oblike ugotavljanja etnično - jezikovnih manjšin, ki šivijfjisfr kitali ji, razen za Slovence Tržaškega ozemlja in za Nemce bocenske pokrajine, ki notorično uživajo močno podporo iz inozemstva, in za del Lachncev, ki zaradi zemljepisne lege delijo usodo Nemcev v bocen-ski pokrajini; obsoja odločno to odločitev, ker jo šteje za nadaljevanje nacionalistične in fašistične politike uničevanja etnično - jezikovnih manjšin; vabi vse etnično - jezikovne manjšine, da se strnejo okoli EFG za boj proti absolutni državni suverenosti, ki je pravi izvor politike u-ničevanja etnično - jezikovnih manjšin, ki jo je na bolj radikalen način izvajal fašistični režim in jo v bistvu nadaljuje sedanja republikanska vladavina.* Dne IS. t. m. praznuje v Lonjerju svoj 50. rojstni dan RUDI GOMBAČ Ob tej priliki mu žena Lidija ter sinova Ervin in Renato želijo še mnogo let zdravja. ................................................mi Včeraj-danes Danes, nedelja, 12. decembra ALJOŠA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 12.57. Jntri, ponedeljek, 13. decembra LUCUA Vreme včeraj: na j višja temperatura 9,1 stopinje, najnižja 3,6, ob 19. uri 7,8, zračni tlak 1022,3 narašča, vlaga 69-odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. decembra »e je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 61-letna Valeria Car-sdeh vd. Pavat, 38-letni Dino Za- Bogata Izbira ur In zlatnine LAURENTI Trat - Trleste, Largo Santorio 4 za vsak Vaš praznik. Fantastična Izbira ur »SEIKO* Posebni popusti nello, 81-letni Giuseppe Rampazzo, 85-letna Antonietta Omero, 89-letna Gisella Wach, 69-letni Antonio Mo-setti, 78-letna Anoa Toncich vd. Furlan, 72-letni Giuseppe Marcatti, 75-letni Adolfo Daris, 82-letni Glovannl Battist« Caviglia, 79-letna Benedetta Zanne vd. Raubicek, 81-letni Efc SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trat, (JI. Maszlnl 93. IM. 733-361 Prijatelj« to aaaoee naprodamo da nas obiščejo tore Maculus, 79-letna Lucia Eva por. Marega, 84-letna Santa Bone-tig vd. Michelazzi, 87-letna Eleono-ra Kolendic vd. Rota, 64-letni Gio vanni Gherbaz, 67-letna Ida Deimi por. de Pri vi telilo in 82-letna Maria Jugovaz vd. Marchesich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, UL Roma 15; INAM • Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Ala Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari Crotti, Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.50) Busolini, Ul. P Revoltella 41; Piz-zul ■ Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. LOTERIJA BARI 32 23 42 M 9 CAGLIAR1 67 76 84 82 58 FIRENCE 85 90 87 34 63 GENOVA 53 30 41 33 75 MILAN 76 55 47 74 43 NEAPELJ 25 26 74 59 61 PALERMO 58 84 49 12 18 RIM 73 19 32 69 27 TURIN 39 48 30 74 17 BENETKE 76 56 30 22 16 ENALOTTO XII X 2 I X 2 X 2 1 1 Kvote: 12 točk - 6.519.000 Ur, 11 točk - 309.400 Ur. 10 točk - 27.300 lir. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IKRI V tale XX PEL. 96-301 U/UI Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nikolaj Robertovič Erdman SAMOMORILEC Komedija v petih dejanjih Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR DANES, 12. t. m. ob 16. uri (Red C nedeljski in red F oko-Uški) Avtobus št. 1: Veliki Repen 14.40, MaU Repen 14.45, Zgonik 14.50, Koludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vi-žovlje 15.00 (železniška postaja), Sesljan 15.05 (križišče Sesljan-Vižovlje), Nabrežina 15.10. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ jutri, 13. decembra ob 15.30 v torek, 14. decembra ob 15.30 v sredo. 15 decembra ob 15.30 Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih danes, 12. t. m. ob 16. uri v Komnu, jutri, 13. t. m. ob 20. uri v Sezam GLASBE! MATICA E^A IV TRŠt Četrti abonmajski koncert V nedeljo, 19. decembra ob 16.30 v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZBOR IN ORKESTER CONSORTIUM MUSICUM iz Ljubljane G. F. HANDEL: MESIJA Oratorij za soh, zbor in orkester Solisti: Marija Gorenc, sopran Milka Eftimova, alt Mitja Gregorač, tenor Jože Stabej, bas Orgle: Tone Potočnik Dirigent: MIRKO CUDERMAN Rezervacija in proda ia vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC - Skedenj vabi na skioptično predavanje POTOVANJE PO POLJSKI ki ga bo Imel RUDOLF HONN jutri, 13. t. m. ob 20.30 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE V torek, 14. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih (Ul. Cer-reto 12) KONCERT GOJENCEV GLASBENE MATICE Vljudno vabljeni vsi ljubitelji glasbe ! V torek, 14. XII. 1971 ob 20.30 Do v Slovenskem klubu govoril dr. Slavko TUTA o DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU Na zanimiv večer ob 30. obletnici tega procesa vljudno vabljeni ! V počastitev spomina 30. obletnice žrtev drugega vehkega tržaškega procesa, priredi prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE v dvorani na stadionu «1. maj*, v soboto, 18. decembra ob 21. uri, vokalno-instrumentalni koncert Sodeloval bo harmonikarski ansambel MIRAMAR pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra in pevski zbor p. d. PRIMOREC iz Trebč, pod vodstvom Cezarja Možine. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! Odbor Gledališča VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih druga predstava Rossinijeve opere »Mojzes*. Dirigent Lamberto GardeUi, režija Carlo Pic-cinato. V torek ob 20.30 prva predstava Puccinijeve opere »Turandot* za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Luigi Toffolo, režija Mirabella Vas-sallo, v glavnih vlogah Hana Janku (Turandot), Gastone Umarilli (Neznani princ), Maria Chiara (Liu) in Alessandro Maddalena (Timur). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi. POLITEAMA ROSSETT1 Danes ob 16.30 »Isabella, ljubosumna komedijantka* v izvedbi Teatra Stabile iz Turina in z Valerio Mori-coni v naslovni vlogi. Jutri počitek. Razstave NATURA V1VA - EXOTARIUM DI TRIESTE — Drevored XX. septembra ŠL 31. Velika razstava — Največja prodajna razstava v Italiji — V oven nadstropjih. Živah iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah m praznikih. Tržaški slikar Ciro Russo, ki je Priredil letos že vrsto razstav v nekaterih mestih v deželi, razstavlja v galeriji moderne umetnosti v Pasaži Rossoni. Za to razstavo je Ciro Russo pripravil kakih 30 olj. Rastava odprta do 20. decembra. V vhodu Kulturnega doma je vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure odprta slikarska razstava Jožeta Lesarja na temo »Gorski svet*. V Mestni galeriji v Ljubljani raz stavljata Zvest Apollonio in Silvester Komel. V galeriji Torbandena bo do 6. januarja «božična razstava* z iz rom Picassovih gravur in jedkam® Marina Marinija. V mah dvoran® iste galerije pa bodo istočasno stavljene jedkanice in litografije *“■ chelangela Guaccija. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca decembra mladi slovenski so kar Franko Vecchiet. Razstavljena je 20 grafik novejšega datuma. TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNAŠALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU. Ul. F- FUzl št. 10. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za zi-movanje v Zg. Gorjah. Prosimo interesente, da se vpišejo še ta teden. Nazionale 14.30 »Messaggero d'arm> re». Juhe Christie, Alan Bates. Režija Josepha Loseya. Barvni film. Penice 15.00 «L’istruttoria č chiusa: dimentichi*. Franco Nero in Riccar-do Cucciolla. Eden 15.00 »Trastevere*. Nino Manfredi, Rossana Schiaffino, Vittorio De Sica, Vittorio Caprioh. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.00 »Incontro*. Florinda Bolkan, Massimo Ranieri. Prepo vedano mladim pod 14. letom. Excelsior 14.30 »Una squillo per 1'ispettore Klute*. Jane Fonda. Do nald Sutherland Prepovedano min dim pod 14. letom. Rltz 14.00 »Giu la testa*. Barvni film Sergia Leone. Rod Steigei m Ja mes Coburn. Prepovedano mladim pod 14. letom. Alabarda 14.30 «Gli occhi freddi della paura*. Giovanna Ralli, R. Wolft. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 14.30 »Detenuto in attesa di giudizio*, Alberto Sordi. Barvni film. Impero 15.00 »Confessione di un com-missario di polizia al procuratore della Repubblica*. Franco Nero. Barvni film. Cristallo 15.00 »Armiamoci e partite*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. Capitol 14.00, 19.00, 22.00 «11 piccolo grande uomo*. Dustin Hoffman Sa je Dunaway. Barvni film. Moderno 14.30 »Due pezzi da 90». Franco Franchi. Ciccio Ingrassia Barvni film. Zadnji dan. Vittorio Venelo 14.45 »Giochi partico-lari*. Marcello Mastroianni, Vima Lisi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.00 »La frusta e la forca*. Jane Meirow, John Mills. Barvni film. Astra 15.00 »La grande fuga*. Steve McQueen in John Bronson. Barvni film. Abbazia 14.00 zadnja predstava 21.30 »I guerrieri*. Clint Eastwood, Tel-ly Savalas in Caroll 0’Conner. SPDT prosi izletnike, ki so se P javili za zimovanje v Kranjski f naj se oglasijo v Ul. Geppa 9 C1 prej zaradi poravnave. SPDT priredi v nedeljo, 26. decern bra in v nedeljo, 2. januarja avtom* na izleta v KRANJSKO GORO. Cene-1.600 lir (člani) in 1.800 (nečlaI^ Poravnava ob vpisu. Vpisovanje v Geppa 9/H. SPDT priredi v nedeljo, 19- t*eC^b bra, avtobusni izlet v Trbiž in v , Anton. Cena 1.500 lir. Poravnava vpisu. Navesti kraj vstopa na av bus. Darovi in prispevki Na dan miklavževanja, 7.12.1071« ' nekaj prijaznih članov darovalo lir za PD »S. Škamperle*. Bernarda Visintin daruje 2®®®, za spomenik padlim v NOB v »a nju, na Kolonkovcu in pri Sv. An*- V počastitev spomina ob 15-niči smrti Frančiške Kerševan jejo hčerke Fani, Ema in 018® sin Pepi 5000 lir za šolo-spo®^ NOB v Cerknem. V počastitev spomina bratov ca, Stanka, Viktorija in Karla, K»rje-jejo Fani, Ema, Olga in PeP* ; jjoO van 2000 lir za Dijaško matico ® lir za PD »Ivan Cankar*. .m Ob 8. obletnici smrti ljubega ^ Jadrana Dolenca daruje mama ^ Ur za spomenik padlim v NO Opčinah in 3000 lir za ŠD Ob prvi obletnici smrti žene Pestotnik daruje v počastitev oj ^ ga spomina mož Janko 2000 h* PD «Ivan Cankar*. V Za spomenik padlim v N Skednju, pri Sv. Ani in na Edi cu darujejo: Segulin Jožko 7,000 PD VESNA IZ KRIŽA vabi na predvajanje 7. in 8. dela (zadnja dva dela) slovenskega filma v barvah »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA* ki bo v dvorani »Albert Sirk* v torek, 14. t.m. ob 20.30. DARILA ZA BOŽIČ ? PARFUMERIJA •KOZMETIKA 90» Opčin*, Narodna 120 KINO <|RIS> PROSEK predvaja danes ob 16. uri barvni dramatični kinemaskopskl film t TORA, TORA, TORA ! Igrajo: Martin Balsam, So Wa-ma Muro, E. G. Marshall in Ta-kiro Tamuro. Furlan Emil 1000 Ur. Martinuzzi 1000 lir. Stradiot Bruno 1000 lir* ^ vačič Laura 1000 lir, Fontanot p0. rio 2000 lir. Ličen Ivan 1000 )ir'pur. dreka Dušan in Jolanda 500 lit-lan Bianka 1000 lir. Kneip Egid'° lir. Samsa Marija 500 lir. :t, Viktor Mlač onspeva za SD 7000 Ur. g jjfl. Na družabnem večeru. dne • ^ so vaščani prispevali 18.000 Mr v stavitev spomenika nadlim v N Bazovici. ^je V spomin pok. brata Jožefa a pp družina Rudija Vremca 2000 lir »Tabor* na Opčinah. w«rui* Ob obletnici mamine smrti * Eda Gorjup 2000 lir za spornem hm partizanom na Opčinah. gja. V počastitev spomina Silvestri*^ ]jf vine daruje Anika T-avrenčič za Di laško matico ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih ob smrti našega dragega Stanka Rijavca ivaljuje sočustvovali. s iiril se zahvaljujemo vsem, ki so s zdri^0 oh Žena Ivanka ln hči Elda Trst. 12. decembra 1971 ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sočustvovati* smrti našega dragega Gabrijela PersinovicJ se zahvaljujemo vsem, ki so z nami. sv0jd Primaria Impresa Zimolo ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Izgubi našega nepozabnega LUDVIKA ŠAVLIJA Posebna zahvala g. zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabr* žini, g. župniku za tolažilne besede, vsem darovalcem cvetja tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. DRUŽINE SAVLI, SIRCA In Nabrežina, Tolmin, Sežana. II. decembra 1971 A P nmorški TlneviJi k 3 12. decembra 1971 [SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI v Zupan odločno zavrnil očitke da odbor nima stikov z občani Med diskusijo o proračunu so občinski svetovalci omenili razne potrebe • Zadovoljiva kulturna raven prebivalstva Kakor smo že poročali, je do-unski občinski svet na svoji seji ? torek zvečer z večino glasov (KPI ln PSI) odobril občinski proračun 2a loto 1972. Svetovalci LSS so se vzdržati, proti pa so glasovali svetovalci KD in PSDI. v diskusijo o proračunu so po-togk svetovalci večine in opozicije, ftoi je govoril dr. Tul (LSS). ki Je opozoril, da se bo znatno pove-™ primanjkljaj. Občine imajo ved-večje izdatke, nimajo pa dovolj dohodkov, zato je treba resno prouči probleme in določati pred-n°st_ za bolj nujne posege. Nato se je dotaknil nekaterih postavk 10 navedel nekaj najbolj perečih tooblemov (javna razsvetljava, &tnetar#ka služba, kanalizacija in tosoita okolja). Dr. Bego (PSDI) f fned drugim pripomnil, da je poiskati razne vire dohodkov, toda ne na škodo delavskega slo-!*• Bernard Žerjul (LSS) je nave-del nekatere potrebe (javna razbijava, kanalizacija, razširitev toti) v Ricmanjih, Logu, Dragi in Gročani, ureditev dvorišča in cen-toalnega ogrevanja v ricmanjski tofi. Gombač (KD) je očital občin-upravi, da ni učinkovita, da pi Pripravila razvojnega načrta, da to ne zanima za obrtništvo, turi-tom itd. Gerli (KD) .je imel naj-'toijši in polemičen govor. Občin-*emu odboru je predvsem očital, to nima zadostnih stikov s prebi-valstvom, da je sestavil proračun, to da bi se prej posvetoval z ob-toni, da nima jasnih idej in po-tod, n.pr. glede razvoja turizma. tem .je poudaril nujnost usta-tovitve krajevnega turističnega touštva «Pro loco* in proučitve to°žnosti, da bi se za vse slovenje občine ustanovila letoviščarska totanova. Pripomnil .je tudi, da je "eba skrbeti za ohranitev Botača, ln to z vidika ohranitve naselij in torističnega razvoja. Kritiziral je togulacijski načrt, zlasti predpise 0 novih gradnjah, obžaloval je. da to določena premajhna sredstva za kulturne dejavnosti in da ni še v APZ v Kulturnem domu v sredo, 22. decembra fjtogramu ustanovitev občinske tojižnice s slovenskim in italijan-oddelkom. Rekel .je tudi. da to mu ne zdi nujno potreben iz-totek za ureditev prireditvenih Ptostorov (Na jami*. pri Borštu in Pod staro šolo v Dolini. Predlagal naj občinska uprava skupno s tolskiim ravnateljstvom da pobudo to prireditev razstave o nacistični taboriščih, da se bo mladina toznanila z nacističnimi grozodejstvi- Ponovil je zahtevo po grad-doma za onemogle (v konzor-ClJU z drugimi občani) ter očital toboru, da ni še sestavil program-?*ega načrta za prihodnja štiri leta. Povabil je svetovalca PSI na todelovanie s skupino KD in zaključil: ("Upam, da v kratkem ne to treba več govoriti o pravicah Slovencev. Krščanska demokracija to namreč odgovorno zaveda važnosti tega problema in prepričan f®m, da bo rešen na jasen način 1,1 dokončno*. Glavko Petaros (LSS) je pripo-točal, naj bi postavili telefonske Govorilnice v vseh vaseh, naj bi •to vse vasi razširili smetarsko služ-to in se dogovorili s tržaško obšito za sežiganje smeti. Vprašal .je todi, kako poteka zadeva kulturnega doma v Boljuncu. Marino Ban-® (PSI) je dejal, da občinski od-tor ve, kakšne so potrebe občine, to na se tudi zaveda, kakšne so toalne možnosti. so socialisti vedno pripravljeni na dialog in sodelovanje z vsemi, ki imajo dobre namene in so mož beseda. Edvin Švab (KPI) je ugotovil, da je bil poseg vodje skupine KD tokrat nekoliki drugačen kot sicer, morda navdahnjen od sil, ki imajo širše poglede. Glede nekaterih njegovih predlogov (npr. ustanovitev knjižnice) pa je dejal, da je odbor o tem že razpravljal, ni pa še sklepal in obvestil občinski svet. Omenil je problem namembe zemljišč in poudaril, da se v dolinski občini dogajajo velike spremembe, ki terjajo budnost in sodelovanje vseh, da se ne bodo čez 10 let domačim počutili kot tujci. Rekel je tudi, da je kulturna raven prebivalstva na zadovoljivi ravni, da se kulturno delovanje razvija, kljub pomanjkanju primernih dvoran in da je zelo visoko število mladih in odraslih, ki se aktivno udeležujejo na športnem in prosvetnem področju. Diskusijo je zaključil župan Du- šan Lovriha, ki .je odgovoril na razne pripombe svetovalcev. V proračunu je precejšnja vsota namenjena za ureditev javne razsvetljave, vendar ne bo mogoče takoj ugoditi vsem zahtevam. Parki pri Borštu in v Dolini bodo služili za prireditve, za oddih in za otroške igre. Glede programskega načrta je pripomnil, da je treba prej počakati na objavo deželnega načrta. Občinska uprava pozorno sledi vprašanju zaščite okolja in naravnih značilnosti Krasa. Dežela pripravlja podrobne zakonske predpise za izvajanje zakona o naravnih rezervatih, toda v posebnem odboru ni niti enega Slovenca. Naše narodne pravice si bomo pridobili le z vztrajnim bojem. Za gradnjo kulturnega doma so odpadle hude uprav-no-pravne ovire. Odnosi s KD se v dolinski občini niso spremenili je še pripomnil Lovriha, ki je odločno zavrnil očitke, da dolinski občinski odbor ne pozna problemov in nima pravih stikov z občani. BOGAT KNJIŽNI DAR ZA PRAZNIČNE DNI Preskrbite si Jadranski koledar 1972 s knjižno zbirko! JADRANSKI KOLEDAR je obsežen, nepogrešljiv zbornik zamejstva v Italiji, ki pričuje o naši ustvarjalni prisotnosti. V knjižni zbirki pa bodo še te knjige: V. Stanič: Pesme za kmete ino mlade ljudi. Zbirko je Založništvo tržaškega tiska izdalo v faksimilu ob 150-letnici prvega natisa v Gorici leta 1822. Strani 84. N. Kraigher Maja. Pretresljiva povest o sodobnem slovenskem dekletu, ki se v labirintu sveta izgublja, a se končno ujame in reši. Izdala Prešernova družba, strani 264. F. Demšar Od kod in kako. Misli in zapisi o spolnem življenju in vzgoji. Ilustrirano knjigo je izdala Prešernova družba na 160 straneh. A. Bodelsen Misli na neko število. Napeta kriminalka odličnega danskega pisatelja, ki se dogaja prav o božiču. Izdala Prešernova družba, strani 164. Stanislav Renko Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji. Dopolnjen in popravljen ponatis polemičnega zapisa, ki ga je objavil Primorski dnevnik ob letošnjem popisu prebivalstva. 32 strani. Letošnja knjižna zbirka bo imela torej s koledarjem za leto 1972 PREKO TISOČ STRANI tehtnega, pestrega in zanimivega čtiva, stala pa bo kot lani: samo 2.000 lir. Društvo slovenskih upokojencev Današnjo rubriko začenjamo z razveseljivo ugotovitvijo, da bodo tudi slovenski upokojenci v Trstu in okolici imeli svoje društvo. Občni zbor tega društva bo v sredo, 15. decembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9. Pobuda je seveda hvalevredna, kajti vprašanja upokojencev, in ne samo naših, postajajo iz dneva v dan bolj pereča. Društvo si seveda ne obeta, da bo takoj rešilo vsa ta vprašanja, obeta pa si, da bo preučilo skupne zahteve naših upokojencev, jih predložilo pristojnim organom, do bo pomagalo upokojencem pri reševanju prošenj, da bo skušalo z ustanovitvijo informativnih služb svetovati upokojencem itd. Skratka, dobrodošla pobuda, o kateri bomo še podrobneje pisali. Jugoslovanske pokojnine E. S. (Dolina): «Prosim Vas, če bi lahko intervenirali pri Republiškem socialnem zavarovanju v Ljubljani, da bi mi izplačali vsoto, katero čakam že dokaj časa. Svoj čas so mi v Ljubljani sporočili, da mi bodo vsoto {»ravnali že oktobra meseca. Sedaj smo že v decembru, a odgovora še ni.» Za vse tiste, ki so nas zaprosili, da bi se pozanimali pri Republi- ................................................................................m..........iiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiii,,,,,,,,,,.um........................................................................................... PO SKRBNI UREDITVI ZAPUŠČENEGA PARKA Včeraj so odprli javnosti ljudski vrt bivše vile Paul Pobuda sodi v okvir prizadevanj tržaške občine, da bi mesto dobilo več zelenih površin, dostopnih občanom Včeraj so izročili javnosti novi ljudski vrt, ki so ga uredili v parku bivše vile Paul. Vila Paul je bila popolnoma zapuščena, v parku je bilo mnogo lepih, visokih in košatih dreves, stavba sama je bila delno porušena, kar pa je še ostalo od nje je bilo v nevarnosti, da se vsak trenutek zruši. Področje je bilo najprej namenjeno gradnji nekaterih stanovanjskih hiš, zaradi česar bi morali posekati del dreves, ki so v parku. Zato se je tržaška občina odločila, da zemljišče kupi in da ga preuredi v ljudski vrt, še zlasti zaradi pomanjkanja zelenih področij, kjer bi se .otroci lahko igrali, odrasli pa prihajali počivat. Zemljišče, na katerem so uredili novi ljudski vrt ni veliko, obsega približno 3.000 kv. metrov, njegova ireureditev pa sodi v okvir obvez ibčinske uprave, da poskrbi za ze-lpna področja posebno v tistih-mestih četrtih, kjer je to pomanjkanje še posebno občuteno. To je obveza, ki izhaja tudi iz občinskega petletnega načrta, o katerem je bil v zadnjem času govor na sejah občinskega sveta. JCo je občina kupila zemljišča med ulicama Catullo in Ospedale mili-tare, je bilo to popolnoma zapuščeno: več dreves je bilo na tem, da se zruši, podrastje je bilo prepredeno z divjimi rastlinami, ki jih je 'bilo treba uničiti, podporni zidovi so bili skoraj vsi porušeni, umetnine, na katerih je bil park zelo bogat, omenimo naj le vodnjak, katerega kosi so ležali raz-metbni vse naokrog, pa so bile skoraj popolnoma uničene. Iz tega dokaj poraznega položaja je občinski tehnični urad rešil, kar je bilo mogoče in pretvoril nekoč zapuščen park v skrbno urejen ljudski vrt. Uredili so lepe poti, ki spoštujejo razmestitev dreves ter dajejo na razpolago otrokom obširne prostore za njihove igre na prostem. Namestili so tudi vrsto kamnitih klopi, ki so v skladu z oko- ljem. Vrt je lepo razsvetljen, sezidali so tudi potrebne higienske naprave ter uredili vodovodne pipe. Popravili so vhodna vrata, ki so bila pokvarjena, v parku samem pa so tlakovali poti ter jih ogradili z nizkimi zidovi iz peščenca. Poti vodijo skozi manjše travnike, posejane z angleško travo, po kateri so tu in tam znova postavili nekatere od umetnin, ki so bile še v parku. Občina ima v načrtu med drugim preureditev v ljudski vrt tudi področje nekdanje tovarne vrvi cer vile Engelmann, ki sta prav tako v mestnih četrtih, ki potrebujeta več zelenih površin. Gre za področja, ki so večja od ljudskega vrta Muzio Tommasini. miiMiiiiiin umi iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii mn iiiiiiiiiiiiimiiiiiiinitiiiii mini m iiiiiiiiiiiiiiiiiinii 11111111111111 umi SEJA ODBORA BRIGADE V ILIRSKI BISTRICI Za postavitev spomenika lil. prekomorski brigadi Spomenik, za katerega je izdelal idejni osnutek kipar Jože Pohlen, bi odkrili prihodnje leto Preteklo soboto je bila v Ilirski i učenci osnovne šole iz Ilirske Bi-Bistrici seja odbora IH. prekomor-j strice in pa delavci Lesonita in ske brigade. Poleg članov odbora, predsednika in tajnika obč. odbora ZZB NOV Ilirska Bistrica, so se seje udeležili tudi nekateri nekdanji pripadniki brigade iz ostalih krajev Primorske in Istre. Sejo je vodil predsednik odbora Albin Kuret. Obravnavali so poročilo o zbiranju prostovoljnih prispevkov za postavitev spominskega obeležja III. prekomorski brigadi. Razpravljali so in sklepali o idejnem osnutku spominskega obeležja, ki ga je pripravil akademski kipar Jože Pohlen iz Kopra ter o informaciji tajnika osrednjega odbora prekomorskih brigad o urejenju posebne delovne dobe borcev. ________ Na poziv sveto- tolca Gerlija pa je odgovoril, da Anton Simčič, tajnik odbora m. prekomorske brigade, je podal izčrpno poročilo o poteku akcije za zbiranje finančnih sredstev za postavitev spominskega obeležja. U-gbtovil je, da se je pobudi odzvalo sorazmerno veliko število nekdanjih borcev iz vseh krajev Jugoslavije. Še zlasti so podprli akcijo PISMA UREDNIŠTVU Zgodovinska netočnost • • • Cenjeno uredništvu! I Glede pogrešene vključitve Ivana Pošiljam Vam posnetek napisa. Ivančiča med talce na plošči v čez-• J ™ - ”— soa pa smo prepričam, da bo Vase opozorilo deležno ustrezne pozorno- st je na spomeniku žrtvam NOB v Čezsoči pri Bovcu. Na spominom napisu je tudi ime Ivana Ivanca, ki pa so ga uvrstili med talce, "oprav je in bi moralo biti vsem ftono, da je bil pred 30 leti ustregli na Opčinah po obsodbi po-tobnega fašističnega tribunala. Toč-tojši je napis na spominski plošči J2 Kobaridu, kjer so Andreja in Jan-to Manfredo, umrla v zaporu, oz-točili kot žrtvi fašizma. Menim, da bi spomeniki, ki godijo sedanjim in bodočim rodo-tohi o osvobodilnem boju slovenske-naroda ne smeli vsebovati potopnih zgodovinskih netočnosti. Za-todi tega bi morali pristojni nave-tono napako popraviti, j.^rav bi bilo tudi, da bi se oddol-spominu devetih žrtev tržaških r°cesov s postavitvijo ustreznih tominskih plošč na hiše, kjer so to rodili ali prebivali. S spoštovanjem S. O. Uredništvo: V celoti soglašamo : Vašim predlogom in smo v tena jtoislu pred nedavnim tudi sami a'.i pobudo v članku na 1. strani tosega lista. Za uresničevanje te smisli imamo lep zgled, ki ga Klub starih goriških študen-p ki je v zadnjih letih odkril * številne plošče zaslužnim slovitim možem starejše generacije, ftodvsem na Goriškem. V ta okvir b tudi pobuda za postavitev spo-?!etoka petim na Opčinah ustr, Ije-mučenikom. * sti pri tamkajšnjih ljudeh. Za spomenik Igu Grudnu Spoštovano uredništvo. V zvezi z raznimi pismi, ki so bila objavljena v Vašem listu glede plošče z verzi Umberta Sabe ob naravnem predoru na obmorski cesti, bi rad povedal tudi svojo misel. Pozdravljam predlog uredništva, mislim pa, da je to stvar, ki mora biti pri srcu vsem zamejskim Slovencem, saj bomo tako na dostojen način počastili našega pesnika Iga Grudna in izpričali tisočletno slovensko prisotnost na tej obali. Potreben denar bi lahko zbrali v nabrežinski občini. Predlagam pa, da bi se namesto s skromno ploščo oddolžili našemu rojaku z dostoj-nejšim spomenikom. To se mi zdi tem lažje, ker je bil že pred leti ustanovoljen iniciativni odbor za postavitev takega spomenika, v katerem so bili zastopniki vseh političnih strank in skupin. S spoštovanjem Srečko Colja nekaterih drugih podjetij iz Ilirske Bistrice. Osnutek za postavitev spominskega obeležja brigadi je obrazložil kipar Jože Pohlen iz Kopra. To obeležje naj bi postavili v Parku III. prekomorske brigade v Ilirski Bistrici, ki se nahaja med zdravstvenim domom in osnovno šolo v Ilirski Bistrici, tj. na kraju, kjer je bila 4. julija 1965 velika partizanska proslava borcev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot. Spominsko obeležje naj bi odkrili prihodnje leto ob dnevu zmage, ali pa ob občinskem prazniku. Dogovorili so se, da mora obeležje vsebovati osnovne karakteristike brigade, predvsem da je to bila brigada bratstva in enotnosti, ki so jo sestavljali predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, številni borci drugih držav (še zlasti bataljon Italijanov), da so v brigadi bili v pretežni večini Primorci rojeni v letih 1924 do 1926, 'kar pomeni,' da je to bila mladinska brigada. Še nekatere druge elemente je treba upoštevati. Borci brigade so prešli nad 6.000 km dolgo borbeno pot, v NOB jih je padlo 850, ranjenih je bilo 1400, skozi enote brigade je šlo 4.000 borcev. Vroča razprava se je razvila po informaciji o poteku reševanja posebne delovne dobe in priznanja statusnih pravic nekaterim skupinam borcev prekomorskih brigad. Člani odbora vztrajajo pri svoji zahtevi, da se dopolni zvezni zakon o temeljnih pravicah borcev NOV iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi upošteval upravičene zahteve nekdanjih borcev prekomorcev, ki so izražene v 12 zborovanjih, ki so jih priredili v letih 1965 do 1970 in pa v objavljenih zgodovinskih dejstvih, priobčenih v 11 knjigah, ki so izšle v Knjižnici NOV in POS. 1 Albert Klun TAKIH VEČEROV BI MORALO BITI VEC Prireditev v Bazoviškem domu za spomenik padlim v NOB Prvič se je občinstvu predstavil novi vokalno-inštru. mentalni ansambel «Kraški cvet», predvajali pa so filme o izletih Primorskega dnevnika mamSmmNBm Vokalno - Instrumentalni ansambel (Kraški cvet* škem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani glede zamude pri izplačilu, so nam zagotovili, da bodo (zamujene vsote* nakazali pred koncem leta. To velja seveda tudi za E. S. iz Doline. Urad za kmetij'ske stroje (UMA) S. V. (Trst): (Slišal sem, da letos urad za kmetijske stroje v Trstu ne bo pošiljal več na dom formularjev za prijavo uporabljenega goriva in prošenj za dodelitev goriva po znižani ceni. Ali je morda prišlo do sprememb? Bodo še dodelili gorivo po znižani ceni?* V bistvu je vse ostalo nespremenjeno. Dodelili bodo še goviro po znižani ceni, seveda če boste pravočasno vložili prijavo in prošnjo. Rok zato pa zapade konec junija prihodnjega leta. Res pa je, da Urad za kmetijske stroje v Trstu (UMA) letos ne bo pošiljal na domove formularjev za prijavo o uporabljenem gorivu in prošnjo za dodelitev goriva po znižani ceni (Mod. UMA 25). Te formularje pa lahko dobite neposredno pri Uradu za kmetijske stroje (UMA) ali pa tudi pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica Geppa 9, pri katerem vam bodo tudi izpolnili obrazec in vložili prošnjo. Pazite na družinske doklade V. C. (Trst): (Slišala sem, da bodo zvišali družinske doklade za kmetovalce. Ali je že zapadel rok za predložitev prošnje za prihodnje leto?* Kot smo o tem že svoj čas obširneje pisali, so povišali kmečke družinske doklade od 22.000 lir letno na 40.000 lir za leto 1971. Za prihodnje leto pa je predviden povišek na 55.000 lir letno. Za prihodnje leto rok ni zapadel. Dobro pa bi bilo, da bi si zainteresirani že sedaj preskrbeli potrebne dokumente (družinski list, šolsko potrdilo itd.), da bodo v prihodnjem letu čimprej predložili prošnjo in bi tako olajšali delo sebi in seveda pristojnim uradom, ki so imeli letos zaradi zamud dokaj težav pri izplačevanju družinskih doklad. Posebne obrazce za družinske doklade pa seveda lahko dvignete pri našem patronatu, ki bo poskrbel tudi za vložitev prošnje. Še vedno stavka pri tržaškem INPS Več ljudi nas je vprašalo, da bi se neposredno pozanimali za to ali ono vprašanje pri tržaškem INPS. žal ne bomo mogli ustreči, kajti uslužbenci INPS stavkajo. Stavka pa bo vse do prihodnje sobote, 18. decembra. * # * Za pojasnila o socialnem zavarovanju' lahko pišete na naslednji naslov: (Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Mon-tecchi 6 — 34137 Trst* ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze «Inac», Ulica Geppa 9 — 34132 Trst, tel. 35-458». b. L Za kontejnersko zvezo med Catanio in Trstom Odposlanstvo tržaških poslovnih ljudi se je te dni sestalo v Catanii s predstavniki krajevne trgovinske zbornice in družbe Sicilcontainers. V tržaški delegaciji so bili predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko Franzil in zastopnik družbe Stt mat Favati. Na seji so obravnavali vprašanje pomorskih zvez med Sicilijo in Trstom in vprašanje dobav južnega sadja in povrtnine tržiščem srednje in vzhodne Evrope. Za te uobave pridejo v poštev predvsem kontejnerji ter so zbrani strokovnjaki v tej zvezi izrazili mnenje, da bi bilo treba čim prej uvesti redno pomorsko zvezo med Catanio in Trstom, na kateri naj bi plula trajektna oziroma kontejnerska ladja. GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 75037 ob glavni cesti proti Pulju _^ . VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE -KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA A SPLOŠNA PLOVBA w piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilno sti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLD2BA - SIMEX Ljubljane — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in za stopanje tujih firm Za vse Informacije se prosi mo, obrnite na upravo podjet ja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu Ne pretiravam če trdim, da je bil pretekli ponedeljek, 6. t.m. eden najbolj uspelih družabnih večerov v našem Bazoviškem domu. Na sporedu je bil namreč «krstni nastop* novega vokalno - instrumentalnega ansambla (Kraški cvet* in predvajanje filmov o izletih našega dnevnika v Neapelj leta 1970 in letos v Avstrijo. Večer je pripravil odbor Bazoviškega doma, ki je dobiček namenil za gradnjo spomenika padlim v NOB iz Bazovice. Udeležba vaščanov je bila res lepa. Omeniti moram tudi, da so izvajalci na večeru nastopili zastonj, kar je gotovo vredno vse pohvale. Prvi je nastopil vokalno - inštru-mentalni trio (Kraški cvet*, ki ga sestavljajo Igo Radovič (harmonika), Boris Grgič (kitara) in Marjan Ražem (bas kitara). Zaigrali so dvanajst domačih narodno - zabavnih pesmi in navzoči so ”sako izvedbo nagradili z dolgim ploskanjem. Pri tem naj povem, da se je trio ustanovil šele pred dobrimi tremi meseci in so se v tem kratkem času kar dobro izurili v skupnem izvajanju. Ponovno bodo nastopili v našem domu na silvestrovanju. Filme o izletih Primorskega dnevnika je posnel in predvajal Sergio Delmasso. Med gledanjem filmov se je marsikdo kesal, ker se izletov ni udeležil. Gospod Delmasso pa je bil tudi deležen odobravanja za svoje filme. Trio je igral tudi med odmorom med enim filmom in drugim, za zaključek pa je zaigral še poskočno narodno (Micka Kovačeva*. Vsi prisotni so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in si želijo, da bi bilo podobnih prireditev v sedanjem zimskem času več, da bi se tako pogosteje srečavali v našem domu, da bo res dom nas vseh. R. C. F1MAR MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA TRST - TRIE STE Corso Italia 1 Tel. 29-043 PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP OBLAČIL, VAS VABIMO, DA Sl OGLEDATE NAŠE MODELE MODERNE IZDELAVE Lepa hvala! Sliomluska plošča v Čezsoči Spomiuska plošča v Kobaridu ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO E N E L Rim — Ul. G. B. Martini 3 7 <7o POSOJILO ENEL 1971.1986 ZA 200 MILIJARD IZŽREBANJE OBVEZNIC I S PRAVICO DO DENARNIH NAGRAD Na dan 6. decembra 1971 so bile v smislu zakonskih določil ter na način, ki ga predvideva pravilnik posojila, izžrebane obveznice štev. 224426 ter štev. 881829 iz vseh serij posojila za dodelitev 400 nagrad za leto 1971 v znesku po 3.000.000 lir vsaka. Nagrade bodo izplačljive od 1. marca 1972 do 1. marca 1982, nakar pravica do nagrade zapade. Nagrade se bodo izplačevale neposredno ali preko banke na predložitev odrezka «A» vrednotnic s številko izžrebane obveznice na uradih ENEL - Ufficio Titoli, Ul. G. B. Martini, 00198 Rim. ::::i::i:iiiilH!Rniii!::iili:i:i:iili::U:ii!nn!!inn!l!!in!!!n::ii:!:':!::i!:!in!i:!i:!:!!:::!::i:i:::!!:!:::::i:i::i:il!:;!!::!:!:!i!!:::::l:iH::::!!i!:::::i::::;ii:n:;:ii::ni::i:;!:::l GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 12. DECEMBRA PONEDELJEK, 13. DECEMBRA TRST A 8.15, H).15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 Radijska igra: Nina na Cejlonu; 12.00 Na- božna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta: 16.30 Šport in glasba; 17.30 N. Manzari: Igra v štirih; 19.10 Priljubljeni pevci; 20.00 šport; 21.00 Naši kraji in ljudje; 21.20 Plošče; 22.00 Šport; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 «11 fogolar*. KOPER «.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.30 Glasbena matineja; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.00 Šport; 14.05 Ansambli; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Ob 30-letnici II. tržaškega procesa; 16.20 Polke in valčki; 17.00 Prenos RL; 18.45 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNt PROGRAM 8.00, 13.00, 20,00 Poročila; 8.30 Poljedelska oddaja: 9.30 Maša; 10.45 »Supercampionissimo*; 12.00 Plošče; 13.15 «Supersonic»; 15.30 Prenos z nogometnih igrišč; 16.30 Popoldan z Mino; 17.30 Spored s P. Villaggiom; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Francoske popevke; 20.25 Variete z G. Bramierijem; 21.20 Tenorist Nikolaj Gedda; 21.50 F.M. Dostojevski: Besi. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila; 7.40 Pojejo Peter Paul and Mary in Anna Identici; TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 20.00 šport; 21.00 Kulturni odmevi; 21.50 Flavtist Čampa in pianist Lipovšek; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorni dokumenti; 15.45 Revija domačih avtorjev. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.45 Resničnost in fantazija; 10.30 Prisluhnimo jim; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 šport; 14.40 Zabavna glasba: 15.00 Prenos RL; 15.30 Zbori: 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Popevke; 16.40 Harmonikarski orkester »Mi-ramar» iz Trsta; 17.30 Popoldanski koncert; 18.15 Plošče: 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Baritonist Dietrich; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00 in 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 «Hit parade»; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Kulturna oddaja; 20.20 Srečanje petih; 21.15 Simfonični koncert; 22.10 20. stoletje; 22.25 Jazz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila: 7.40 Popevke; 9.00 Orkestri; Plošče; 9.35 Veliki variete; 950 Su° Vadis: 1005 F„°^vk.e,: 8.40 12.00 Športne novosti; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Ansambli; 20.10 O-pemi koncert; 21.00 Svetovne razstave 19. stoletja; 21.30 Prvi prehod; 22.00 Popevke v Maigretovi hiši; 23.05 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Ljudska glasba; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra; 13.55 Opera; 15.30 Radijska igra: Mala zimska ljubezen; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.25 Poezija v svetu; 21.30 Nerudova kozmogonija. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00 in 24.00 Poročila; 8.05 Radijska i-gra za otroke: »Izgubljena medalja*; 8.50 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Nedeljsko športno popoldne; 15.30 Nedeljska reportaža; 16.00 Vesele, poskočne melodije: 16.30 Humoreska tedna: Za spremembo morje ne škodi; 17.10 V svetu opernih melodij; 17.30 I. Cankar-V. Ocvirk: «Aleš iz Razora*: 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Trije veliki Francozi: 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 V nedeljo o-poldne; 12.30 Risanke; 12.55 Can-zonissima naslednjega dne; 13.30 Dnevnik; 14.00 Poljedelska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka: 16.45 TV za otroke: Taktujeve pripovedke; 17.00 Junaki za šalo; 17.30 Jug. risanka: Profesor Bol-težar; 17.45 Rezultati nogometnega prvenstva; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka — Kot vihar; 22.15 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s kvartetom Cetra; 22.15 Posvečeno G. Verdiju. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Otroški kotiček, TV film: Čudodelna palica; 20.25 Italijanski celovečerni film: »Tipi da spiag- gia*. 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »A1-to gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako m zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Glasba in poezija; 19.00 Srečanje z ženskami z vsega sveta; 20.10 »Supercampionissimo*; 21.00 Kvizi narobe; 22.00 Boccheri-nijeva glasba; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Smetanovi simfonični poemi; 11,45 Italijanska sodobna glasba: 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra: 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Lirična kantata: Neumrljivi evangelij; 17.45 Pogovor z vzgojiteljicami; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska igra: Ernestove pustolovščine. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pesmice za najmlajše; 9.40 Orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 G. Bizet: »Arležanka*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.10 Iz zborovske zakladnice R. Schumanna; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lepe melodije: 16.00 »Vrtiljak*: 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Ob lahki glasbi; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Operni koncert: 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 V. Taufer: Pesmi; 23.15 Slovenski ansambli in pevci. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Posnetki s sveta: 18.00 Predmestni deček: 18.35 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Fordov celovečerni film: Izdajalec; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Controcam-po»; 22.15 Koncert Nikolaja Rim-skega-Korzakova. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček: Simbad; 20.15 Poročila; 20.25 Oddaja s C. Aznavourjem; 21.15 Dokumentarec: Čeri na Tihem oceanu. KONFERENCA 0 GORIŠKEM TURIZMU 9 desetin goriškega turizma je trgovskega značaja Jugoslovanski kupci predstavljajo hrbtenico goriške trgovine - Kje so šibke točke turizma Na sinočnji konferenci o gori-škem turizmu je večina ljudi, ki je sodelovala v razpravi, kot tudi sama referentka prof. Treves iz Turina, ugotovila, da je treba go-riški turizem tesno povezati z vsakdanjim prihodom jugoslovanskih kupcev v Gorico, saj predstavlja tak turizem trgovskega značaja kar 9/10 celotnega goriškega turizma. Ta ugotovitev je zelo zanimiva, saj ni še nihče uradno ugotavljal tolikšne vrednosti goriškega trgovskega turizma. Mnogokrat mislimo, da je turizem samo to, kar je povezano s poletnimi ali zimskimi počitnicami, z nedeljskimi izleti, je dejala prof. Treves. Večina ljudi pušča ob strani komercialno važnost turizma. To njeno tezo je podprl tudi ravnatelj zveze trgovcev dr. Scarano, ki je ugotovil, da dobi Italija letno 1100 milijard od turizma: kar 500 milijard, to je skoro polovica o-menjene vsote, ne gre v hotele, restavracije in druge strogo turistične objekte, marveč v navadne trgovine. Goriška občina je konferenco o turizmu sklicala, da bi z njo dopolnila konferenco o goriškem gospodarstvu, ki je bila pred nekaj leti in na kateri je imel glavno besedo prof. Francesco Forte (ki so ga pred kratkim imenovali za podpredsednika ENI). Župan Michele Martina, ki je otvoril včerajšnjo konferenco v dvorani pokrajinskega sveta, je podčrtal važnost komercialnega turizma z onstran meje za Gorico, istočasno pa je poudaril tesne prijateljske turistične in trgovske vezi med Gorico in Novo Gorico. Konferenci so prisostvovali najbolj ugledni zastopniki gospodarskega, turističnega in političnega življenja pri nas. Omenimo najprej novogoriškega župana Rudija Šim-ca, ki ga je spremljal ravnatelj zavoda za urbanizem v Novi Gorici inž. Tomaž Vuga. Prisotni so bili predsednik pokrajine Chientaro-li, predsednik Agriturista dr. For-mentini, predsednik Ente provincia-le turismo EPT Del Ben, predsednik Pro loco Pellis, odbornik za turizem goriške občine Moise, pokrajinski podpredsednik Waltritsch, pokrajinski odbornik za turizem Corbatto, predsednik letališča v Ronkah Ferrari, občinski odbornik Pavlin, zastopniki strank in drugih listanoV. Prof. Treves je pričela po nalogu goriške občine pred dvema letoma predstavljati analizo goriškega turizma. Njeno poročilo, dolgo dvajset strani in obogateno s podrobno dokumentacijo, obsega sicer podatke iz prejšnjih let, vendarle je moč na podlagi teh dobiti precej podrobno sliko o današnjem stanju in predvideti tudi kaj bo v prihodnjih letih. V svojem včerajšnjem govoru je Trevesova dejala, da je s turizmom povezana cela vrsta drugih vprašanj: urbanizem, obramba okolja, gospodarstvo, pri nas pa se je treba ozirati še na vojaške služnosti. Omenila je vsedržavno turistično politiko, omenila padanje zanimanja za Italijo in večanje zanimanja za druge sredozemske države, ziasti za Španijo in Jugoslavijo. Turistični objekti v naši deželi niso morda v taki krizi rasti kot v drugih italijanskih deželah. To je večina objektov nove izdelave, način dela je modernejši kot marsikje drugje, naše objekte uporabljajo turisti, ki so na poti v vzhodne države, poleg tega pa je treba še omeniti, da je deželna uprava zelo pomagala turističnemu razvoju dežele že v prvih letih svojega delovanja. Dežela je iz svojih sredstev investirala v turistične objekte od hotelov do cest, od zabavišč do športnih centrov, v petih letih nič manj kot 17 milijard lir. To je ogromna vsota, ki ji ni primere v drugih italijanskih deželah, vedeti pa moramo še, da so morali tem milijardam koristniki dodati še velike vsote iz lastnih sredstev. »V Gorici imamo veliko nasiče- nost hotelskih zmogljivosti*, je de- vit vami zaključila profesorica Tre-jala Trevesova, «goriško gospodar- ' ves. stvo je popolnoma vezano na trgovske vezi z vzhodnimi državami, predvsem z Jugoslavijo.* Pred zaključkom svojega govora je o-menila še nov zakon o trgovini in dejala, da ga bo treba povezati s povečano trgovsko nalogo Gorice. Za njo je spregovoril občinski odbornik za turizem Moise, ki je med drugim naglasil nujnost ustanovitve avtonomne letoviščarske u-stanove. Zavzel se je za ustanovo, ki bi poleg Gorice zajemala še vsa Brda, vendar se zdi, da so nekatere briške občine proti tej zamisli. Predsednik EPT Del Ben je poudaril turistično važnost Gorice. Poleg prihajanja jugoslovanskih kupcev je Del Ben omenil še vrsto večjih mednarodnih kulturnih in folklornih prireditev ter v zadnjem času vrsto mednarodnih športnih prireditev. Omenil je še dejstvo, da je hotelska kriza začasno rešena, ker bodo v kratkem odprti novi in moderno opremljeni hoteli. Zanimiv je poseg ravnatelja zveze trgovcev dr. Scarana, ki je dejal, da predstavljajo jugoslovanski kupci danes hrbtenico goriške trgovine. Ne gre le za kupce iz Soške in Vipavske doline, torej za tradicionalne kupce, marveč za kup ce iz osrednje Slovenije. Anketa, ki jo je zveza trgovcev izvedla pred leti, je pokazala, da je ta dotok Jugoslovanov zelo važen za vse go-riško gospodarstvo, saj je v goriški trgovini zaposlenih zelo veliko ljudi. Če bomo znali povečati trgovino, bomo lahko ohranili tudi neokrnjeno podobo naše dežele. V debato so posegli še predsednik avtokluba Pirel, predsednik Pro loco Pelli, predsednik letališča v Ronkah Ferrari (ta je v svojem govoru omenil važnost turističnih poletov), deželni svetovalec Codan-ni, pokrajinski svetovalec Menichi-no (govoril je o nujnosti miroljubne politike na vzhodni meji), občinski svetovalec Dellago. Konferenco je nato z različnimi ugoto- Še 7 novih stražnikov Včeraj je zapriseglo na goriškem županstvu sedem novih mestnih stražnikov, ki so zmagali pri natečaju za to službo. S tem novim prilivom mladih stražnikov bodo znatno razbremenili in olajšali službo starejših kolegov. To je bilo nujno potrebno tudi spričo stalno Vesti iz Doberdoba Občinski odbor bo imel svojo sejo jutri, v ponedeljek, ko bodo odborniki proučili pod vodstvom župana Jarca nekatere občinske zadeve, predvsem upravnega značaja. Jutri se bo sestal tudi odbor občinske podporne ustanove (ECA) do se bodo pogovorili kako pomagati revnejšim občanom z darovi in prispevki ob praznikih. Davke, zapadli obrok, bodo davčni uradniki pobirali v soboto, 18. t.m. od 8. do 12. ure v prostorih telovadnice osnovne šole v Doberdobu. Kdor še ni plačal, naj to stori ob tej priložnosti, da ne bo plačal še globe. Borov prelec. Županstvo je izdalo poseben proglas, ki ga je razdelilo tudi po gostilnah in trgovinah, z navodili za zatiranje borovega prelca in za uničevanje njegovih gnezd. Lastnikom borovih in drugih nasadov priporočamo, naj NA POBUDO KOMISIJE ZA MLADINO Razstava in film o življenju otrok v Savudriji in v Gorjah Oboje si je ogledalo lepo število mladine in staršev Včeraj popoldne so v prostorih kluba »S. Gregorčič* v Gorici otroci, ki so letovali ob morju v Savudriji in v Gorjah pri Bledu, priredili razstavo svojih izdelkov, ki so jih napravili v prostih urah med kopanjem in sončenjem. Po stenah smo videli risbe, slike in razne modele ter napise, ki so popestrili vso podobo dvorane in vzbujali veliko zanimanje staršev in drugih prijateljev mladine, ki so s« odzvali povabilu Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, ki je prireditev organizirala. Nadzornica komisije učiteljica A-drijana Dornik je po pozdravu prisotnih kratko opisala priprave in iiu ^ ____________se držijo teh predpisov ker je to naraščajočega mestnega prometa in i v njihovo korist in tudi da ne bo-drugih opravil. I do plačali globe. ............................nu...m.mi.iii.im.mminiiimi.............................i........... S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Po spremembi prvotnega načrta 320 milijonov lir dražji most za Kanalizacijska dela na Piloščah v Štandrežu - Odobrena številna javna dela in nakupi - Jutri zopet seja za pripravo proračuna Občinski odbor v Gorici je imel v petek zvečer svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom župana Martine, ki je med drugim predlagal, naj bi nadaljevali sejo tudi jutri, v ponedeljek, da bi lahko proučili okvirni načrt občinskega proračuna za leto 1972. Na seji so odohrili razne ukrepe s področja javnih del, ki jih je predlagal odbornik Agati. Med temi so odobrili stroške za božično razsvetljavo, za nakup zemljišč v industrijski coni, tri milijone za popravilo Glasbenega zavoda, stroške za ureditev vinske razstave na Andrejevem sejmu, ureditev zaščitne ograje pri Ul. Lunghisonzo, popravila v šolah, na športnih napravah in občinskih poslopjih, popravilo higienskih naprav pri mestni klavnici, nakup opreme in orodja za jav- iiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuHH •! milil m iiiiimiiiiiin mi iiiiiiiiiiiiiimmnuiH DELOVANJE SINDIKATA SLOVENSKIH SOLNIKOV Zahteva po povečanju števila učnih moči v Povečanje je v skladu z obstoječimi zakoni - Število slovenskih osnovnošolskih otrok se je v zadnjih letih povečalo - Nujno so potrebna skripta in učne knjige za slovenske srednje sole JUG. TELEVIZIJA OD 12. DO 18. DECEMBRA 1971 NEDELJA, 12. decembra 9.30 Po domače i ansamblom Lojzeta Slaka; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Svet. v katerem živimo; 11.40 Mestece Peyton; 13.58 Napoved sporeda; 14.00 Pariz: Teniški turnir sedmerice; 15.00 Napoved; 15.10 Mednarodno drsalno prvenstvo Zagreba; 16.30 Košarka Lokomotiva : Olimpija; 18.00 Mogambo — ameriški film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Boltove zgode in nezgode; 21.25 Zabavnoglasbena oddaja: 21.40 Športni pregled; 22.50 Poročila. PONEDELJEK, 13. decembra 9.06 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; Po Franciji, Gibanje živali, Trikotnik; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Mila in detergenti. Tobak; 16.10 Francoščina; 17.50 Kljukčeve dogodivščine — 11. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Ljudje v soseski; 19.05 Mladi za mlade; 20.00 TV dnevnik; 20.35 F. David; Predmestje — drama TV Beograd; ...Večer s profesorjem Francetom; ...Poročila. TOREK, 14. decembra ».36 TV v šoli: TV vrtec. Krog in krožnica, Osnove gospodarstva, U»l 10.40 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Od gline do brona; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tiktak: Snežna kraljica — II. del; 17.55 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Festival v Harlemu — I del; 19.05 Iz psihologije: Najosnovnejše o nevrozah; 19.25 Sodobno gospodarstvo: Marketing — H. del; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Bledolični ubijalec — francoski film; 22.25 Glasbeni nokturno: Češki madrigalisti; 22.45 Poročila. SREDA, 15. decembra 8.15 TV v šoli: Visoka Hercegovina, Lika, KPH 1941, Elektrolit, Sodobna tema, Gibanje živali, Milo Cipra, Kolesar v prometu; Športno popoldne; 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavna glasba; 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV dnevnik; 20.36 F. Žižek: Stane Sever; 21.35 W. A. Mozart; Cosi fan tutte — L del; 23.00 Poročila. ČETRTEK, 1$. decembra 9.35 TV v šoli: Jesen v vasi, Prvi hrvatski pisani spomeniki, Akumulatorji; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 1100 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Mila in detergenti. Tobak; 17.46 Glasbeni ciciban: Poklici; 18.00 Obzornik; 18.15 Hokej Jese- nice :KAC; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 G. Boc-caccio: O opatu in duši v vicah (Dekameron); 22.05 Simfonični orkester RTV vam predstavlja — P. I. Čajkovski: Romeo :# Julija; 22.25 Poročila. PETEK, 17. decembra 9.30 TV v šoli; TV vrtec. Pripravljamo proslavo. Kemijska dinamika, Sahara, Funkcija; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; Od gline do brona; 17.40 L. Suhodolčan: Polonca — oddaja iz serije Naočnik in Očalnik; 18.15 Obzornik; 18.30 TV variete; 19.00 Mestece Peyton — serijski film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Slavna imena: Gregory Pečk v filmu: Velika dežela; 22.45 Poročila. SOBOTA, 18. decembra 9.35 TV v Soli: Sodobna tema, G. Verdi: Aida, Kompjuter pri pouku; 16.28 Napoved sporeda; 16.30 Košarka Jugoplastika: Lokomotiva; v odmoru rezerviran čas; 18.00 Ptujski festival narodno-za-bavne glasbe; 18.15 Obzornik; 18.30 Mali vitez — serijski film; 19.30 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Gala UNICEF — barvni posnetek z Dunaja; 21.50 Oddelek S — serijski barvni film; 22.40 Poročila. Vodstvo Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici nam je poslalo v objavo naslednjo vest: 9. decembra 1971 se je vršila tretja redna seja izvršnega odbora sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Na dnevnem redu so imeli, med drugim, razmnožitev učbenikov in vprašanje dodatnih učnih moči. Glede učbenikov so ugotovili, da na naših šolah ni dovolj predpisanih učbenikov, ker je število izvodov že davno došIo. Zatorej pro-izvršni odbor vse profesorje, naj mu sporočijo, kakšno je zadevno stanje po razredih in predmetih. Za tipkanje matric lahko poskrbijo profesorji sami, ali pa si tudi to nalogo prevzame izvršni odbor. Profesorji so tudi vabljeni, naj oddajo za razmnožitev eventualna nova skripta, ali pa naj jih v doglednem času sestavijo, seveda v skladu z učnimi programi in drugimi šolskimi pravili. Predsednik sindikata .je nato poročal o številu učencev in učiteljev na osnovnih šolah v Gorici (Ulica Randaccio). Jamljah, Dolu, Sovodnjah, Rupi. Vrhu in Pevmi. Sindikat slovenskih šolnikov se bo zavzemal; da se na omenjenih šolah ojačijo učne moči in sicer v smislu člena 12 zakona štev 820, Id ga je odobrila poslanska zbornica 1. julija 1971 in nato senat 27. septembra 1971. Če se bo število učencev ohranilo na letošnji ravni bo sindikat zahteval povečanje učnih moči in sicer takole: v Gorici (Ulica Randaccio) 1 začasno mesto in 1 stalno; na Vrini 2 začasni mesti; v Pevmi, Sovodnjah, Rupi. Dolu in Jamljah po eno začasno mesto. Vesti iz Števerjana DAVKI. Zapadli obrok bodo pobirali jutri, v ponedeljek na županstvu v števerjanu in sicer od 8. do 12 ure ODBOR PODPORNE USTANOVE (ECA) se bo v kratkem sestal, da bi se pogovoril o pomoči revežem in revne,jšim otrokom z obdarovanjem za božič in nov0 leto. Po vsej verjetnosti bodo nekaterim najpotrebnejšim otrokom pomagali z oblačili in obutvijo v okviru razpoložljivih sredstev ker so mnenja, da jim bodo na ta način lahko na#xJj učinkovito pomagali. Avto ]« podrl ženo iz Vrtojbe Včeraj nekaj po 14. uri se je s kolesom peljala 63-letna Frančiška Štrukelj, doma iz Vrtojbe, iz Ul. Vittorio Veneto proti Ul. Aprica v Gorici. V Ul. Garzarolli pa jo je podrl avto, ki je prihajal iz nasprotne smeri in ki je s šoferjem vred še neznan. Ženo so odpeljali j v splošno foriško bolnišnico, kjer I so ji ugotovili rano na levem mezincu; nudili so ji prvo pomoč; okrevala bo v 7 dneh. Zapisnik so napravili orožniki iz Gorice ki skušajo najti voznika. Goriška «folklora» Po nekajtedenskem molku so se goriški fašisti spet oglasili. Po zidovih Gorice in na podeželju so nalepili plakate, ki pozivajo delavce. naj ne stavkajo. Delavce šču- vajo proti sindikalnim organizaci-cu jam. Čudna politika za stranko, ki se ima za socialno in ki vzdržuje v svojem okrilju tudi nekak delavski sindikat. Istočasno so nalepili tudi plakat, ki brani veleposestvo. Na lepaku protestirajo proti zakonskim osnutkom in predlogom, ki otežkočajo spolovinarstvo in kolonstvo. Očitno hočejo braniti veleposestnike in si pridobiti njih naklonjenost. Slovenski in furlanski kmetje v Brdih pa naj ostanejo napol sužnji na zemlji, ki so je obdelovali stoletja njihovi očetje. • • • Tržaški odvetnik Sardos Albertini je postal pravi tapostoh za re šitev cone B. Po goriškem govoru bo imel tokrat zborovanje v Ronkah, kjer bo z njim na odru govoril neki gospod Doria, vodja ezulov v Ronkah. ki je bil do nedavna eden izmed glavnih aktivistov socialdemokratske stranke v tem kraju. Po nastopih Ferrija se je Doria užaljeno umaknil iz vodstva PSD I ter *grozi» celo z izstopom iz stranke. Kar naenkrat je ta gospod postal velik junak, ob njem pa stoji nič manj kot predsednik organizacije istrskih beguncev. Seveda bodo na zborovanju v Ronkah prisotni vsi odtenki goriških, trži-ških i« morda tudi tržaških fašistov. V Gorici kroži govorica, da je neki mestni stražnik pred nekaj dnevi ustavil desničarskega svetovalca. ki ni hotel spoštovati rdeče semaforske luči. Baji je bil omenjeni svetovalec tako napihnjen, da je moral mestni stražnik poklicati na pomoč celo avto leteče policije. ne nasade in za čiščenje snega. Odobrili so nadalje nove cene za dela pri kanalizaciji na odseku pri industrijski coni v Štandrežu. Kar se te kanalizacije tiče naj omenimo, da je pokrajinska uprava že odredila zaporo Mihaelove ceste na odseku na Piloščah v Štandrežu, kjer so dela že v teku. S pomočjo »rušpe* in kopalnega ba-gerja izkopavajo globok jarek po katerem bodo speljali kanalizacijo v Sočo na odseku med Štamdrežem in Sovodnjami. Velikanske odvodne cevi merijo 1,80 v višino in 1,20 metra v širino. Ob izlivu v Sočo bodo uredili tudi očiščevalne naprave, da bodo preprečili okuže-nje vode. Na seji so nadalje odobrili vrstni red javnih del z deželnim prispevkom. O tem se bodo posvetovali tudi z načelniki skupin v občinskem svetu. O problemih občinskega osebja je poročal odbornik Paulin. Svetu bodo predlagali tudi namestitev treh šolskih zdravnikov. Odbornik dr. Tomassich je predlagal več ukrepov v korist mladoletnih, bolnih in starejših občanov. Odobrili so tudi -sklep, da bodo razdelili božične pakete občinskim upokojencem. Odbornik Ciuffarin je predložil v odobritev glavne davč ne sezname za leto 1972 in stranske za druga leta. Odobrili so nadalje ukrepe glede mestne avtobusne službe ter izdatke za opremo občinskih uradov. Pogajali so se tudi z lastniki zemljišč, na katerih bodo zgradili novo poslopje trgovskega zavoda in po sklenjenem sporazumu bodo kmalu pristopili k delu. Prav tako so dobri izgledi za začetek gradnje novega mostu čez Sočo med Štan drežem in Lečnikom, župan je s tem v zvezi poročal o svojih razgovorih z ministrom Lauricello v Trstu, kjer so odstranili nekatere obstoječe ovire in težave. Z upravo državnih cest AN AS so dosegli sporazum in ta je potrdila novi načrt za most, kar bo povečalo za 320 milijonov lir stroške za njegovo gradnjo s mislu zahtev vodne u-prave. potek letovanja. Z Goriškega in j2 Beneške Slovenije se je letovanja v Savudriji in v Gorjah udeležilo 44 deklic in dečkov pod vodstvom Adrijame Dornik v Savudriji in &a-Nade Križmančičeve v Gorjah. A* so obiskovali med prostim časom razne krožke, ki so bili poučni m zabavni obenem. Zelo radi so tu peli in domačini so jih radi poslušali. Govornica je izrazila željo, naj bi se prihodnje leto zopet srečali v koloniji, bolj odraslim pa F priporočila, naj bi se vključili v domača prosvetna društva in s svojimi izkušnjami in delom PriP° mogli k njihovemu napredku. Sledil je dokumentarni film o življenju v koloniji v Gorjah. Nato Je učenka Nadja Marinčič prikazala življenje in delo v Savudriji ® srečanje goriških otrok z ljubljanskimi ter njihovo medsebojno spoznavanje. Ksenija Križmančic P® je opisala življenje v Gorjah. Vmes je Elijana Bensa recitirala dve pe®" mi. Zaključili so s prikazovanje® dokumentarnega filma, ki ga Je Savudriji posnel Saverij Rožic ® ki so ga prisotni udeleženci spre®' ljali z živim zanimanjem in _ mentarji. Zelo lepe posnetke j® 1 Gorij prikazal tudi snemalec Zde*1' ko Vogrič. Celotna prireditev je D* prisotne napravila prijeten vtis. Poroke: frizer Ennio Pahod in frizerka Jeannette Loren, mehanik Sergio Zorzi in frizerka Eleonora Saccon. Oklici: urednik Luciano Spinder in profesorica Maria Bonino, finančni stražnik Domenico Lai in delavka Renata Papais, elektrova-rilec Fulvio Soica in prodajalka Alietta Badin, zdravnik Maurizio Zanei in študentka Amelia Valde-marin, finančni stražnik Franco Baschiatore in gospodinja Maria A-dele Raschiatore - Talucci, finančni stražnik Giuseppe Balsamo in gospodinja Bruna Miani. V ČITALNICI NA PALKIščAH bo v četrtek, 16. t. m. ob 19-30 predaval Rudi Hoenn o temi «SPREHOD PO POLJSKI* z 250 barvnimi diapozitivi. Vabljeni ! Prosvetno društvo tOton Župančiči iz Štandreža vabi na silvestrovanje, ki ga priredi v prosvetni dvorani v Gorici. Iz goriškega matičnega urada Dne 11. t.m. so v goriškem matičnem uradu prijavili 9 rojstev, 4 smrti, dve poroki in 6 oklicev. Rojstva; Daniela Lovati, Claudia Pagotto, Antonella Mola, Silvia Car-mel, Valentina Coroneo, Isabella Digregorio, Melchiade Debiasi, Bar bara Vidussi in Massimiliamo Tre-visan. Umrli: 80-letna gospodinja Ermi-nia Semeraro vd. Schiavone, 69-letna invalidka Maria Regina Boz-zer, 87-letna upokojenka Norma Ga-gliardi vd. Nalon, 54-letni pismonoša Aldo Colautti. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju i EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nikolaj Robertovič Erdman Samomorilec Komedija v petih dejanjih Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi; Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR V četrtek, 16. t.m. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (Abonma red A in B) Vozni red avtobusov: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni - Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti, Palkišče, gostilna Peric Rupa - Peč Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič Podgora ob 19.40 pred vbodom v tovarno števerjan ob 19.50 Bukovje Števerjan ob 19.55 Dvor Oslavje ob 20.05 pri kostnici Pevma - št. Maver 20.10 pri spomeniku. PD »O. ŽUPANČIČ* IZ ŠTANDREŽA priredi v torek, 14. t.m. ob 20.30 na sedežu društva v štandrežu predavanje Rudija Hoenna ((SPREHOD PO POLJSKI* z 250 barvnimi diapozitivi. Vabljeni ! S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA NAJLEPSE DARILO DOBITE V ZLATARNI Jožica florenin GORICA, Ulica Mazzini 6 • Zlat nakit ure DARWIL srebrnina Preko birokratskih zaprek do ceste Vileše -Gorica Prihodnjo soboto bo seja pokrajinskega sveta . Na njej bodo razpravljali o številnih javnih delih Možen drug načrt za turistične ceste CORSO ob 15.00: »Love story». " McGraw in R. 0’Neal; film i® barvah. MODERNISSIMO ob 15.15: «Wee: kend proibito di una famiglia d®®*1 per bene*. Silva Koščina in G. J®’ reb. Ital. barvni film. Mladini P°® 18. letom prepovedan. VERDI ob 14.30: «11 Decamete ne*, film Pier Paola Pasoluui*" Mladini pod 18. letom prepovedal- CENTRALE ob 15.00: »La spah* normanna*. M. Damon in L Dava la; kinemaskopski film v barvah- VITTORIA ob 15.00 »Liguana da*' la lingua di fuoco*. D. Lassand in L. Pistilli; film v baravh. ®*® dini pod 18. letom prepovedan. Iriid AZZURRO ob 14.00: »Bella di g®®®; moglie di notte*, E. Czemeris Nino Castelnuovo. Kinemaskop barvah. EACELSIOR: ob 14.00: »Permette«*-Rocco Papaleo*. Marcello Maatt®-ianni. PRINCIPE ob 14.00: »La classe oj*' raia va in paradiso*. Barvni 6*®! SAN MICHELE ob 14.00: »Lo dei Falworth», Tony Curtis ® Leigh. Kinemaskop v barvah. Nova Gorica SOČA (N. Gorica); »Klofuta vs®k dan*, italijanski barvni film " , 18. in 20.; »Pika nogavička*, ®v®° ski barvni film — ob 10. in 1®-SVOBODA (Šempeter); »Začetnica ^ pločniku*, francoski barvni fU® ob 16., 18. in 20. PRVAČINA: »Pozno je za heroje*- * meriški barvni film — ob 17. ® RENČE: »Dolina smrti*, amer^L italijanski barvni film — ob 1*' 19 30. ŠEMPAS: »Us Vegas*. italija^ španski barvni film — ob 1'-19.30. KANAL: »Zgrešeni strel*, barvni film — ob 17. in 19-9®' Seja pokrajinskega sveta v Gorici bo prihodnjo soboto. Na njej bodo svetovalci sklepali o drugem načrtu za turistične ceste, o številnih ukrepih v korist pokrajinskega osebja, o podporah raznim društvom in ustanovam, o cenah v pokrajinskih zavodih v prihodnjem letu. Na zadnji seji pokrajinskega odbora. ki je bila v četrtek, .Je predsednik dr. Chientaroli poročal o poteku načrtov za gradnjo avtoceste. Minister za javne dela Lauricella je javil, da bodo kmalu na dražbi razpisali dela za ureditev odcepov med avtocesto in Tržaško ulico. Prav tako so v teku zadnji popravki načrta za most čez Sočo pri Sovodnjah in tudi pogajanja z železniško upravo za podvoz pri Sovodnjah so v teku. Pričakujejo, da bodo avtocesto pričeli graditi v prihodnjem letu. Istočasno so se pozanimali, da bi prvi odsek žs dokončane avtoceste med Vilešami in Majnico kmalu usposobili za promet. Na tem odseku morajo ure dltd le še signalizacijo. Kar se tiče dodatnega načrta za turistične ceste je treba povedati, da so nekatere občine zaprosile pokrajino, da bi nekatere njihove ceste vključila v dodatni seznam. O tem bodo razpravljali na sobotni seji pokrajinskega sveta, vendarle pa je treba vedeti, da namerava deželna uprava dati denar za turistične ceste v drugem, triletnem načrtu, v glavnem samo za ceste v videmski in pordenoosld pokrajini. Povejmo še. da bodo v so boto na seji pokrajinskega sveta razpravljali tudi o popravljenem načrtu za cesto skozi Ščedno števerjanski občini. Bajč bo v kratkem mogoče pričeti z gradnjo ceste Bukovje - Jazbine - Plešivo, ker je geometer, ki mu je bila s strani dežele poverjena naloga ugotoviti stanje zemljišč, obljubil, da bo kmalu korčal nakazano mu delo. franc®*1 DEŽURNI LEKARNI V GORICI fr Danes ves dan in ponoči Je rici odprta lekarna VILLA S. STO. Korzo Italija 244, tel. 353®- V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je * ču dežurna lekarna San Nicolo. ^ Giorgio Olivetti, Ul. I. maja ** tel. 733-21. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes Je v Gorici odprta cveti* . na KE1CHMANN SUSS1, Korte lija 30, tel. 5371. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, števerjan DR. ANGELO DAINESE, Verov Korzo 69, tel. 3327 ob^-- DR. ARCURI PASQUALE, UL ^ dan 3. tel. 2102 Krmln ln okolica p. DR. RENATO GODEAS, UL tel. 6117, Krmin ^Smolrelki^nevnik IZŠLA JE KNJIGA »CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM* Poznoantični zaporni zidovi in utrdbe med Reko in Ajdovščino ^jiga je odraz uspešne in razvejane dejavnosti slovenskih arheologov v povojnem času is ^ septembru je v zbirki »Katalogi J m°nografije», ki jih izdaja Narod-Muzej v Ljubljani izšla 5. knjiga serije z naslovom Claustra Al-luliarum I. Fontes, istočasno ™ )e to tudi drugi zvezek izdaj »Liji®8 v Jugoslaviji*. Knjiga je ti-r®8 v standardnem formatu ka-Narodnega muzeja (33x24), besedilom ima 15 risb, 8 risb I* Prilogi, poleg njih pa še 20 ta-’ semljevid na notranji strani ,teMje platnice ter čelna tabla, .pliigo sta uredila dr. Jaro ša-in dr. Peter Petru s sodelavci jsneetom Lebnom, Mehtildo Urleb Radmilo Matejčič. Oaustra Alpium Iuliarum je re-/r4* skoraj 20-letnega dela. Pred imamo prvič sistematično zbra- ki po-historič- * Ksano in arheološko gradivo, »akor koli povezano s tako >bnim 7® spomenikom, kot so zaporni zi-j!1 z njimi povezane utrdbe v Modnih Alpah. Začetki dela segajo ‘eto 1952, ko je Jaro šašel poizku-l obuditi dremajoče, rekli bi lah-stoletno zanimanje znanstvenega p®* za probleme rimskih zapor. !/'lk114 pomočnikoma, Mitji Brodar-* Stašku Jessetu so se sčasoma Združili 'Ma v S« novi, akcija je bila vklju-,. program Limes sekcije Ju-^lovanskega arheološkega društva, je sprejeta v program Med-soemijskega odbora za raziskovali limesa v Jugoslaviji in v okri-j,. jugoslovanske akademije znano-1 ® umetnosti ter Zavoda za spo-J^ško varstvo SRS dobila tudi po-oen denar. Pri delu so pomagali sodelavci iz Italije in Avstrije, °1 delež pa so uspehu te široko Jovane in nelahke naloge dopri-I to* ‘udi 1“ so pomagali kot .■j' Po terenu ali kot tehnični so-"elavci. Jemanje za ostaline rimskega u-“oenega sistema pa sega daleč na-Prvi so sp z njimi srečevali W ’ k* so ob živeb in j zelo raznoliko poimenovali. Le-I?®11* in krajevna imena kot Aj-“ski zid, šance, Prezid, Cvinger, 5 krajevna imena v zid, šance, Prezid, Mirje, Klavža in podobna i 8koraj zanesljiv napotek kje iska- Prve H it ^ omembe najdemo v potopisni jbjdi učeni literaturi, prvič v jj Ujeveški listini kralja Bele IV., ^ 11 je v knjigi posvečeno poseb-, b^glavje. Med precej pogostimi teh del omenimo Valvasor-J* omenja poleg reškega odseka v?r še Vrhniko, Hrušico in Ajdino. Vsi ti pisci 17., 18. in 19. stoletja pa še niso doje-. Povezanosti posameznih zapor v ^»Uiziran obrambni sistem in ni-lv skušali zgodovinsko razlagati opažanj. !t 4 v drugi polovici 19. stoletja pa r. pomela njihov pomen raziskoval-B Rsndler in Hitzinger, sledil jima v"4 koncu preteklega stoletja Mtill-iy' ki je raziskovanje zapor sku-hvn naortno organizirati in pri-Ij/R tudi prvi vzorec za delo. Nje-4 ? misel sta povzela Premerstein Rutar — mimogrede bodi poveda-^ R® je letošnjega oktobra prete-i, “k) iet od rojstva tega plodnega a v*«stranskega tolminskega roja-•kp ki sta MUllnerjevi topografski } Hrušice dodala vrhniški del in s tem spodbudila prva iz-^»nja. Le-ta je v letu 1906 o-J4' Jenny na Vrhniki. Med prvo levilo vojno je na celotnem kom-( zapor od Ajdovščine do Re-y®sril, kopal in raziskoval Schmid, Ijl1® rezultatov svojega plodnega ,fM r* °bjavil. Prav tako pa je v ■a,. 'h obtičalo podobno delo Ga-V času med obema voj-beležimo zavzemanje Sticot- ii j*4 izkopavanja zapor, v tem ča- vtbila : j> Cl in zanora restavrirana trdnjava na zapora na Reki. ‘.jt ’ drugi svetovni vojni zanima-» 44 zapore ni zaspalo, nasprotno, <*dar prej n; bilo uspešnejše. Iti 141 imamo pred seboj, v ob-'ov^btve knjige »klavzur*. Številna kt ..u* Pomembna odkritja, rezul-^ Okopavanj opravljenih na zapo-V* utrdbah, naj omenim le iz-i i1)V4nJa na Lanišču, v Ajdovšči-> j 1,4 Hrušici, pa bodo objavljena -jUgem zvezku. 4 zapore prav tod? Področje, ^Jl4 ta obrambni sistem zapira, «j7\4vtja najlažji prehod Alp, ^H>. .n j tu najkrajša in najlažja pot cilj mnogoterih ljudstev, zato bila organizirana povojna krajina Alpes Iulia- ».vujiia Majina /viptra *uua- le obsegala prostor med Tr-k- H<*o in Ljubljano. Vojno-ko-teritorij se je imenoval N \ T*4 Alpium Iuliarum. Zavedajoč i^^Uena tega prehoda, vrat v je Rim že zgodaj zaprl ^ hm Preb°d ugodna mesta in zgra-utrdbe, med prvimi (Ajdovžčina), Ad pirum (Hru-\ Nauportus (Vrhnika). Svoj 'ijc.bemen je doživel ta obrambni v 5. stoletju, tedaj je utrje- >la. nanizana deloma tudi že <1^ °t>lnskih pasovih zapirala pro-y tRed Reko in Čedadom. \tvodu k poglavju Antični viri !W. ®4iel razlaga pomen besede S*- Izraz je, kot pravi, rabil 'i jjtučevanje utrdbene arhltektu- fezgibanem terenu, služil pa N T4 kot oznaka obrambnega pa- iH 1 v "i« ,'^tt- Izraz claustra opree _ skih stotov semena na ha, sla ne pese pa so pridelali v poPreC 350 stotov na hektar. 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skozi ves teden vas bo mučila nekakšna nervoza. To je popolnoma razumljivo, ker se boste navzeli splošne nervoze. Pri tem pazite na poslovne zadeve, da se vam kje ne zatakne. Neka oseba vas začenja močneje privlačevati. Z zdravjem kar dobro. BIK (od 21. 4. do \ 20. 5.) V začetku te- [ Sm j dna boste kar navdu-V \/ šeni nad tem, kako se y bo vse lepo razpletalo na delu ali v službi. Proti koncu tedna pa boste bolj utrujeni. In tudi duševno ne boste kdove kako razpoloženi. Pomislite včasih tudi na svoje fizično stanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Nakopičilo se vam bo veliko dela. da vsemu ne boste kos. Kljub vsemu boste z razmerami zadovoljni, ker se vam obetajo vsestranski uspehi. Kar se tiče ljubezni in čustvenih odnosov nasploh, boste doživeli majhno razočaranje. Kar zadeva zdravje, odlično. RAK (od 21. 6. do ^ 22. 7.) Večjih dogod- /_£ kov ne bo, kljub temu f/Kjl j bo teden zelo razgi- V1J ban. To pa bo zahte-V y valo večje napore. Naj vas neka trenutna zaljubljenost ne potegne predaleč, kolikor ne mislite, da bi bilo pametno resneje se vezati. Prehladili se boste. ---n. LEV (od 23. 7. do /. A 22. 8.) V poslovnih I JpgB J stvareh in v odnosih \r< ’ J s sodelavci boste ime- V y li jasne poglede. To vam bo pomagalo, da si utrdite položaj ali da se gmotno uveljavite. Tudi v ljubezni boste doživeli nekaj prijetnega, vendar ne zapuščajte starih prijateljstev. Zdravje dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Teden bo I zelo razgiban, poln na-] vdušenja in slabih trenutkov. Dela bo na pretek, rezultati pa bodo bolj slabi. Naj vas to ne spravlja v slabo voljo. Nesporazum v družini ne bo tako hud, da bi ga ne mogli izgladiti. Zdravje o. k. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Nervoza, ki je značilna za predpraznične dni, vam bo šla na živce ih vas spravila v nevarnost, da napravite kako večjo napako. Bodite torej previdni. Tudi v ljubezni bodite zadržani, ko gre za nova poznanstva. Glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) V nevarnosti ste, da vam spodleti neki vaš dobro pripravljen načrt, kar bi vas spravilo v nepredvidene težave. Zato zavihajte rokave in vse bo prav. Tudi v ljubezni bo šlo vse kot si želite, pa čeprav so vam napovedovali polom. Malo nervoze. Veljaven od 12 do 18 decembra 19** STRELEC (od 22.11; do 21. 12.) Spremeniti boste morali nekaj svojem programu in tu in tam boste morali improvizirati. Vse P se bo razmeroma dobro izte j Prijetne momente boste d0jive v neki novi družbi. Kar se zdra ja tiče, bodite brez skrbi. KOZOROG (od f S—N. 12. do 20.* U Vel1,, f V A priložnosti boste i016 ' I da se poslovno ali n \J delu uveljavite. Vpr ----' šanje je, če boste priložnosti znali izkoristiti. Tudi ljubezni se vam obeta zelo teP prijeten doživljaj, ki bi se zo spremeniti v kaj trajnejšega. v hlad na vidiku. . VODNAR (od ‘l i-do 19. 2.) Teden are večjih dogodkov vendar prijeten. °0 tivna bo končna ocena' ko boste delali obračun nad uspehi in neuspehi. Zavedaj se, da se vse želje ne uresn To velja tudi za vaše želje novega poznanstva. Pazite na J tra. , RIBI (od 20. 2- d° /^\ 20. 3.) Izredna pm0* nost vam bo ušla I* _ 1 ] to se vam bo hudo m, VflBTJ ščevalo v prihodi dneh in tednih. Drug* pripravljeni im ^ neuspehom ne iščite drugod. jo boste našli le med svojci- N bodite Vid Vremec: Delavsko gibanje v slovenski Istri 1926-1934 Nismo mogli izslediti podatkov, kdaj se je javil na javki v Trstu, znano pa nam je dejstvo, da je prišel najprej v stik z Avguštinom Furlaničem, ld je bdi v Parizu znan kot eden od odgovornih komunistov glede organizacijskih in političnih vprašanj ilegalne delavske organizacije. Po Kolaričevih navodilih je A, Furlanič kot mizar izdelal leseno ogrodje za ciklostilno tehniko, Ivan Cah je pomagal z drugimi pripomočki, medtem ko je Klement Purger nabavil v Trstu pisalni stroj in ostale potrebščine. Za namestitev tehnike so izbrali primeren prostor v Gabrovlci, v prazni hiši Lidije Barutove, v kateri je v prvem nadstropju mizaril podnevi Ciril Ivančič. Kletni prostor je služil za nočno delo ilegalnim tiskarjem. Tehnika je začela delovati prve dni aprila. Delo v njej je bilo takole razdeljeno: Kolarič je tipkal matrice na pisalni stroj, na ciklostil so izmenoma razmnoževali gradivo v dveh skupinah brata Franc in Andrej Ivančič, Izidor Ivančič in Benjamin Pečar, vsi Gabrovčani. Klement Purger je bil zadolžen za nabavo tiskarskega materiala in za razpečevanje natiskanega gradiva. Njemu je pomagal Albert Ivančič. Sodeloval Je tudi Alojz Primožič. Vse to delo se je odvijalo v najstrožji konspiraciji. Kmalu sta bili Istra in tržaška okolica dobesedno pre- plavljena z letaki, majhnimi napisi in drugimi lističi. ** so tudi tiskati Kmetski glas, glasilo Združene kmečke obfj be, za katerega so zbirali prispevke v slovenskem dom.Ljn) narečju, v hrvaščini in v italijanskem jeziku. Z mno: propagandnim pojavom so bile fašistične oblasti v ala nem stanju. Mrzlično in brezglavo so iskale ilegalne ^ verzivne elemente, toda brezuspešno. Dobro pripravljene ^ cije so bile izpeljane do kraja, kar je dokazalo ljudstvu, je še vedno živa komunistična organizacija. (28) ^ Iz edine izšle številke Kmetskega glasa in drugih ^,v0 njenih prispevkov zanj razberemo borbene besede in PaL* na upor. Pisali so Jih preprosti ljudje, z odločno volj P V žeti za brezkompromisen boj zoper fašistično zatiranje-^. «Kmetje, vstanimo! Naš položaj postaja vedno bolj ^ bičan in neznosen. Naraščajoči davki so brezkončni, ce«® g ših skromnih in revnih pridelkov propadajo, tako da na dnevnem propadanju vsi revni in mali 'posestniki. ^ Zarube in zaplembe so na dnevnem redu. Ta 1851 jafle-imperialistični zakon ne dobi konca za razlaščanje na&h "Lj0l tov. Za 50 do 100 lir zaplenejo in prodajo krave, vole, K ^ kar Jim pride pod roke, čeprav to stane 1000 lir, zato da čimprej oderejo, za 700 do 800 lir pa kar cela posestva- Vi Fašistična vlada ni zmožna povišati cene naših P^-jrže-ker bi morala povišati delavske plače, ki so skromne; ^ Vi vanje policije, milice, vojaštva, oboroževanje raznih ovad ^ postopačev, zahteva mnogo sredstev, katera Jih moramo P vati mi, revni kmetje in delavci...» upof, Dalje, v nekem drugem članku, pravem pozivu ua . je pisalo: ((Organizacija "Udružane kmetske obrambe” vaDl0gjjo zatirane in tlačane, izmozgane in propadle, da se u,eySt»-borbe proti fašističnemu tiranstvu. Do zmage, kmetje! p nimo, da dvignemo glave! Siti smo fašizma in zločih nam jih dela fašizem. Iv«n»' (28) Ustna pripoved Ivančiča Alberta in citirani vir Caha ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 12. decembra 1971 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Flavia ubertas — Breg * * * J4.30 v Štandrežu »uventina — Zarja # * # 14.30 v Križu Vesna — CRDA * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Padričah “rimorec — ACEGAT * * * 10.00 na Proseku Olimpija — COOP ★ * * 14.30 na Proseku Primorje — Union * * * MLADINCI 12.30 na Proseku Primorje — Fortitudo ★ * * 12.15 v Trstu, Sv. Sergij Oiarizzole — Gaja * * * 12.30 v Nabrežini *urisina — Breg * * * 10.00 v Tržiču Pro Monfalcone — Mladost ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» "or — Sokol * * * 15.00 v Miljah OMA — Breg * * * MOŠKA C LIGA 10.00 v Mestrah Oopolavoro Mestre — Kras * * * MLADINKE 8.30 v Trstu, stadion «1. maj* UGSS a — Bor a * * * JO.OO V Banah »loga B — Sloga A * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* UGSS B — Bor B * * * ?'30 v Sv. Petru ob Soči Orridoni A — Mladost * * * 10.30 v Sv. Petru ob Soči v,°rridoni C — Sovodnje * * * NAMIZNI TENIS MOŠKA B LIGA . ,00 v Nabrežini *okol — n Bočen * * * KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.30 v Trstu, Ul. della Valle. *°r — Treviso * * * A. > n MLADINCI J.30 v Tržiču POM _ Bor * * a lD NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. della Valle *°r '— Italsider * * * , MLADINKE J;00 na Opčinah, Prosvetni dom "'*» — Calza Bloch JUTRI Ponedeljek, 13. dec. 1971 0J30JKA . MLADINKE “•30 v Trstu, stadion «1. maj* "f«g A — Sokol OBVESTILO obvešča tečajnike 3. raz-smučarske šole in tekmo-Ce mladince, da bo naslednji l>8 na PLASTIČNEM SMU-S0U v Nabrežini, 14. decem-? ,«d 14.30 do 16.30. Zbirališče ainikov v Nabrežini pri avto-Postaji, najkasneje ob 14. ^Uge športne vesti NA 8. STRANI SMUČANJE KRITERIJ PRVEGA SNEGA Francozinje v Val d’lseru le osvojile zlato medaljo Zmagala je Rouvierova pred Avstrijko Prollovo VAL D’ISERE, 11. — 22-letna Francozinja Jacqueline Rouvier je danes dosegla svoj prvi večji mednarodni uspeh, ko je zmagala v ženskem smuku, veljavnem za 17. veliko nagrado prvega snega v Val d’Iseru. Tekmovanje je veljalo za svetovni pokal. Rouvierova si je priborila zmago zlasti z odlično vožnjo na drugem delu proge, ko je prehitela Avstrijko Prollovo, lansko zmagovalko v tekmovanju za svetovni pokal. Ker je Franciji Ekipna lestvica za svetovni pokal 1. Francija 128 2. Avstrija 101 3. Švica 81 4. Norveška 31 5. Zahodna Nemčija 19 6. Poljska 11 7. Kanada 5 8. Združene države Amerike 4 pripadlo tudi tretje mesto (in sedmo) lahko rečemo, da je predstavljalo to tekmovanje za francoske barve kar lep uspeh, ki je prišel po zadnjih neuspehih te reprezentance še bolj do izraza. Francozinjam so se uspešno upirale le Avstrijke, med ostalimi pa se je v «dvogovor* obeh reprezentanc vmešala le Švicarka Nadig, veliko presenečenje pa je pripravila tudi Norvežanka Christiansenova, ki je povsem nepričakovano zasedla odlično šesto mesto. Med prvimi desetimi je tudi ena Američanka. Proga današnjega smuka je merila 2150 m, imela je 555 m višinske razlike in 29 vrat. Tekmovanje se je odvijalo pri 5 stopinjah pod ničlo. Čeprav je bila proga dokaj zahtevna, se ni poškodovala nobena tekmovalka. Lestvica smuka: 1. Jacqueline Rouvier (Fr.) 1'26”89 2. Annemarie Proll (Av.) 1’27”26 3. Francoise Mačehi (Fr.) 1’28”17 4. Wiltrud Drexel (Av.) 1'28”25 5. Marie Therese Nadig (Švi.) 1’28”31 6. Marianne Christiansen (Norv.) 1’28”56 7. Isabelle Mir (Fr.) 1’28”79 8. Berriie Rauter (Av.) 1’28”86 9. Brigitte Totschning (Av.) 1’28”92 10. Marilyn Cochran (ZDA) 1’29"06 11. Karen Budge (ZDA) 1’29”07 12. Judy Crawford (Kan.) 1’29”50 13. Susan Corrock (ZDA) in Annie Famose (Fr.) 1’29”72 15. Marianne Hefti (Švi.) 1’29”78 Lestvica posameznic za svetovni pokal: 1. Annemarie Proll (Av.) 45 točk 2. Jacqueline Rouvier (Fr.) 40 3. Francoise Mačehi (Fr.) 35 4. Isabelle Mir (Fr.) 15 5. Marie Therese Nadig (Švi.) 14 6. Wiltrud Drexel (Av.) 8 Bodo spremembe v vodstvu Brega omogočile danes tej enajsterici boljšo igro, kot jo je pokazala pred tednom dni proti CMM? V 2. ODBOJKARSKI ZVEZNI LIGI Po prvem delu prvenstva Salonit na osmem mestu Kanal: prvenstvena odbojkarska tekma med Metalcem iz Zagreba in domačim Salonitom. Igrišče v telovadnici. Gledalcev 300. Sodnika: Štrajner (Jesenice) in Debevc (Postojna). Salonit — Metalac 3:0 (15:7, 15:11, 16:14) Šepnit: Tušar, Jerončič, Berdon, Bavdaš, Kolenc, Žnidarčič, Bukovec. Perše, Paravan, Blažič, Murovec I., Murovec C. Kanalci so se solidnim gostom iz Zagreba dobro zoperstavili in so brez dvoma navdušili gledalce, ki so si vroče želeli domače zmage. In res: domači igralci, (ki so po nekaj »kiksih* v minulih kolih nekatere ljubitelje te igre razočarali) luiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V MLADINSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM Pri dekletih so slovenske ekipe v obeh skupinah med najboljšimi Pri fantih se je doslej Kras bolje odrezal od Bora Po dosedanjih mladinskih odbojkarskih prvenstvih na našem področju že lahko izrečemo prve sodbe o teh tekmovanjih, ki se na Tržaškem odvijajo v treh skupinah: dveh ženskih in eni moški. Oglejmo si posamezne skupine: MLADINCI ENAOLI 3 3 0 9:1 6 ARC Linea 3 3 0 9:1 6 Kras 4 2 2 7:8 4 CRDA 4 1 3 5:11 2 Bor 4 0 4 3:12 0 Peter Starc sodi med najboljše Borove košarkarje Pri mladincih, ki so končali prvi del tekmovanja, vodita ENAOLI :n ARC-Linea z enakim številom točk. Ta dva zastopnika bi se bala morala srečati že. 1. decembra, toda tekma je bila preložena. Neposredni spopad teh dveh ekip pa bo gotovo odločal o končnem zmagovalcu. Kras iz Zgonika je na četrtem mestu z dvema zmagama in s prav tolikimi porazi. Predzadnja je CRDA, Bor pa zadnji brez tpčk. •illlimiiimmniimiiiiitiimiiiiiiimmniifmiuiimimuiiiiiiiiniiiiiiitimtHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiimiif -n t , v Ctllčfili/. AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1971 1. \ panoga 2. panoga 3. panoga o o so Ime in priimek pošiljatelja M N< Točen naslov pošiljatelja Zgornji kupon je treba izpolniti tako, da se na ustrezajoča mesta vpiše eno, dve ali tri imena slovenskih zamejskih športnikov, ki zaslužijo po svojih dosežkih v letu 1971, da se uvrste na ta mesta. Med udeleženci ankete, ki podo točno navedli svoje ime in naslov, bomo izžrebali lepo nagrado. Izpolnjen anketni odrezek je treba poslati na naslov: Primorski dnevnik — 34137 Trst, Ulica Montccchi 6 (s pripisom na zalepki: ŠPORTNIK LETA). Vsak udeleženec ankete lahko seveda pošlje tudi po več odrezkov, katere je mogoče izročiti tudi osebno v naši tržaški ali goriški redakciji. V poštev za sestavo ankete in izžrebanje darila bodo prišli le tisti odrezki, ki bodo prispeli v redakcijo do četrtka, 23. t.m. do 18. ure. mamnassm Sovjet Vasilij Aleksejev je postavil svojevrsten rekord: v slabih dveh letih je postavil kar 47 svetovnih rekordov v dviganju uteži, med katerimi je tudi 16 olimpijskih. MLADINKE SKUPINA A Bor A 3 3 0 6:0 6 OMA 3 2 1 5:3 4 UGSS A 3 2 1 4:3 4 Julia 3 I 2 3:4 2 Breg B 3 1 2 2:4 2 Inter 3 0 3 0:6 0 Mladinke Bora A so trdno v vodstvu v tej skupini (še vedno brez izgubljenega niza. Preseneča pa zmaga UGSS A nad favoritinjami za končno zmago, odbojkaricami OMA, ki so trenutno na drugem mestu, njihove zadnje nasprotnice pa na tretjem. Julia in Breg B imata po dve točki, Inter pa je še vedno brez zmage in tako na zadnjem mestu v tej skupini. SKUPINA B Breg A Sloga A Sloga B Sokol UGSS B Bor B 3 3 0 3 2 1 3 2 1 2 1 1 2 0 2 2 0 2 6:0 4:2 4:2 2:2 0:4 0:4. Mlade odbojkarice Brega A tudi premočno vodijo v tej skupini. V treh dosedanjih nastopih so izbojevale prav toliko čistih in neoporečnih zmag. Sloga A in Sloga B si za sedaj delita drugo in tretje mesto. Eden izmed favoritov za končno zmago v tej skupini, Sokol iz Nabrežine, pa je po dveh nastopih z eno zmago in enim porazom trenutno na četrtem mestu. Praznih rok in na dnu razpredelnice tičita UGSS B in Bor B. * * * Pri mladincih je prvi del tekmovanja že mimo in prve povratne tekme bodo na sporedu v sredo, 15. t.m. Mladinke skupine A bodo danes odigrale dve tekmi. V prvi se bosta srečali OMA in Inter. Po vsej verjetnosti OMA ne bo imela težkega dela z nasprotnicami, saj je Inter najslabša šesterka v tej skupini in je na zadnjem mestu lestvice. Tudi Bor A ne bi smel prekiniti svoje'zmagovite poti v srečanju z igralkami združenih šolskih športnih krožkov (UGSS A), pa čeprav so te odbojkarice pripravile pravi podvig z nepričakovano zmago nad OMA. V skupini B pa bo nedvomno zanimiv spopad med Slogo A in Slogo B (to je med bivšima Primorcem in Gajo), ki sta v dosedanjih treh nastopih dvakrat zmagali in enkrat ostali praznih rok. Tekma bo slej ko prej izredno izenačena in je težko dati že vnaprej katerokoli napoved, ker imata obe še- sterki enake možnosti za osvojitev celotnega izkupička. Na stadionu «1. maji' pa bo popold» spopad drugih dveh enakovredniu šesterk, ki bo odločal o razvrstitvi na dnu lestvice, med Borom in združenjem šolskih športnih krožkov B. Vsekakor pa imajo najmlajše borovke lepo priložnost, da si priborijo prvi točki v tej ligi. G. F. Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je Romun Nastase premaga! Jugoslovana Franuloviča s 3:6, 6:1, 6:2. * * • Italija je v Anconi premagala teniško reprezentanco ČSSR z 2:1 in si je tako zagotovila napredovanje v finale teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja. V finalu se bo srečala s Španijo. MED TRŽAŠKIMI SLOVENCI SMUČANJE V RAZMAHU Tečajev SPDT pri Sv. Antonu se udeležuje 115 mladincev Smučarski tečaji SPDT v Trbižu tudi letos uspevajo zelo dobro. Prijavilo se je namreč 115 tečajnikov, med katerimi pq jih je le dvajset odstotkov starejših od 10 let. Mnogi tečajniki so že lani obiskovali pouk smučanja, 30 pa je letos novincev in sicer so vsi stari od 5 do 7 let. Te številke jasno kažejo, da mora SPDT premagovati trenutno res izredne organizacijske napore, da spravi vso to mladež na sneg, toda to je izredno premišljeno vlaganje v bodočnost društva, saj bo iz množice mladih smučarjev čez nekai !et prav gotovo prišla vrsta odličnih tekmovalcev, če pa to ne, pa vsaj novih ljubiteljev zimske narave, kar .je pravzaprav eden osnovnih namenov teh tečajev. Zaradi velikega števila tečajnikov so morali organizatorji seveda vso to «belo šolo» razdeliti na 11 «razredov». Med temi skupinami sta dve tekmovalni Strokovno vodstvo nad mladimi tečajniki imajo štirje slovenski smučarski učitelji. Naj še omenimo, da pripelje SPDT vsako nedeljo na sneg, po- NOGOMET DANES 9. kolo BOLOGNA - MILAN Fulvio Pieroni FIORENTINA - LANEROSSI V. Francesco Panzino INTER - CAGLIARI Gianfranco Menegali MANTOVA - SAMPDORIA Pasquale Gialluisi NAPOLI - ROMA Luciano Giunti TORINO - CATANZARO Umberto Branzoni VARESE - JUVENTUS Concetto Lo Bello H. VERONA - ATALANTČ Riccardo Lattanzi B Jul e Ji 12. kolo AREZZO - NOVARA Giosue Stagnoli BARI - REMGINA Fernando Lazzaroni BRESCIA - SORRENTO Domenico Serafini CESENA - TERNANA Ezio Motta GENOA - FOGGIA Mario Campanini LAZIO - CATANIA Giulio Ciacci MODENA - TARANTO Carlo Cantelli MONZA — COMO Paolo Casarin PALERMO — REGGIANA Mario Bernardis PERUGIA - LIVORNO Natale Ouriano leg tečajnikov, tudi vrsto izletnikov. Tako se zbere vsako nedeljo pri Sv. Antonu pri Trbižu kar 180 do 200 slovenskih smučarjev s Tržaškega, kar potrjuje, da postaja bela opojnost tudi za tržaške Slovence vse boli »nalezljiva*. SNEŽNE RAZMERE Črni vrh Lokve Livek Idrija Zaplana Vojsko Bovec Krvavec Velika planina Vogel Kranjska gora Golte Pohorje Jezersko Postojna Trbiž Žabnice Višarje o • r^*\ 25 cm 20 cm 20 cm 18 cm 50 cm 65 cm 0 cm 50 cm 60 cm 75 cm 50 - 70 cm 30 cm 80 cm 40 cm 9 cm 40 cm ” - 40 cm «m100 cm N e ve j s ko sedlo 50 - 150 cm Nevegal Auronzo Cortina Falcade Marmolada Ravascletto Sappada 15 cm 20 - 70 cm 15 - 70 cm 25 -110 cm 40 - 200 cm 50 - 70 cm 30 cm so se z gladko zmago nekako oddolžili in so s tem »najavili* povratek v staro formo, to je takšno, ki bo obdržala ekipo iz Kanala v tej elitni družbi. Zmaga proti Metalcu tokrat ni bila vprašanje, tako da so domačini zmagali z najvišjim možnim rezultatom. Po tem kolu bo v 2. zvezni ligi počitek in igralci bodo zopet prišli na parket spomladi prihodnjega leta. Upajmo, da bo v nadaljevanju Salonit še izboljšal svoje trenutno osmo mesto na prvenstveni lestvici. Rajmond Kolenc Julka Bczeljakova je že med »veterankami* Borove odbojkarske ekipe Gouldova športnica leta 1971 15-letno avstralsko plavalko Shane Gould so v posebni mednarodni anketi za izbor najboljše športnice sveta v letu 1971, katero je orga-niziral% sovjetska poročevalska a-gencija TASS, uvrstili na prvo mesto. anketi so sodelovali športni časnikarji iz 15 držav. Shane Gould je »lastnica* svetovnih rekordov na progah 200 ni, 400 m iti 800 m prosto. Na lestvici je Gouldova zbrala kar 17 točk več kot svetovna rekorderka v skoku v višino, Avstrijka Gusenbauer-jeva, ter 33 več kot svetovna rekorderka v metu diska, Sovjetinja Melikova. Prvih deset mest te lestvice je takih: 1. Shane Gould (Avstral.) .134 2. Rona Gusenbauer (Avstri.) 117 3. Faina Melnik (SZ) 101 4. Ljudmila Turiščeva (SZ) 76 5. Evonne Goolagong (Avstral.) 71 6. Annemarie Proll (Avstri.) 54 7. Hildegard Falck (Z. Nem.) 42 8. Marija Gigova (Bolg.) 32 9. Beatrix Schuba (Avstri.) 25 10. Karin Balzer (V. Nem.), Nadež-da Čižnova (SZ) in Nina Stat-kevič (SZ) 24 Čeprav Krasovi odbojkarji igrajo «domače» tekme v Trstu in ne v zgoniški občini, imajo tudi na stadionu «1. maj* mnogo navijačev ONE SVETINA CKAiVA Jllllllllllllllllllllllllllllllllllll tretja KNJIGA h Nobenega upanja ni bilo, da bi ga pretekli brez velikih Če so nanj namerjene nemške strojnice. Zato je ko-Šali razporedil štiri mitralješke trojke, da bi tolkle ^ho za mostom. 'tfi 0 ■'lod® nad reko so se na samotni domačiji ustavili. ^ in Vojko sta sklenila: če bo že moral kdo umreti, šel lačen na oni svet. Gospodar jim je s težkim sr-iv daroval lonec zaseke in dva hleba kruha. Vsak je dobil Češnjo zagozdo in kepo zaseke. Siti so bili takoj boljše in pripravljeni tvegati. Gospodar jim je povedal za ^ Plitvino. L^oris in Vojko sta Izbrala še tri plavalce. Ker možu niso i* pi, so ga vzeli s seboj. Pripeljal jih Je na prod, kjei ye Peka na ovinku razširila. Voda je bila deroča In mrzla ^ so se s koli. Na srečo ni bilo treba plavati. Mokri 1 80 86 Povlekli na obalo. Nemalo presenečeni so se albami v rokah priplazili na vzpetino. Tam pa ni bilo več Dali so znak ln četa je veselo vdrla prek mo t^bakraj ceste so postavili zasede. Za njimi je šla brt O 2 ranjenci brez strela iz obroča. V bližnji hiši so po-K izvedeli, da so Nemci ves dan držali položaje vzdolž V in le malo pred prihodom brigade so se s kamioni tolkli; verjetno so mislili, da tisti, ki vodi brigado, ni bor, da bi tvegal prek mostu, ko je le dober streljaj prač nemška postojanka... Brigada je marširala vso noč, s hriba na hrib. Primožev vod je bdi sedaj za zaščdtnico. Kljub temu so moraili proti jutru omagujočim pomagati nositi ranjence. Težko ranjen se je gugal na nosilih boksar Baloh. Prerešetali so ga Nemci, ko je spet metal nanje plastične mine. Tudi Vojko in Boris sta vzdihovala pod njegovo težo, ko so se vzpenjali po vijugasti poti na Gabrško goro. Toda niso se ustavili. Sli so naprej v sivi jutranji mrak. Z dnem so prišli na blegoško vojaško cesto. Karel je bil nemalo presenečen, ko so obveščevalci povedali, da je samo nekaj minut za njimi prečkala njihovo pot nemška policijska kolona — sto petde set mož — in da so samo za las ušli boju v srečanju. Vojko in Primož sta ostala v zasedi med kopastim Ble gošem in Mladim vrhom. Z ranjenci pa so šli naprej po vojaški cesti v bolnico Franjo. Z njimi se je odzibal tudi Pajk. Toliko se je zavedel, da se Je poslovil od fantov. Voj ko in Primož sta se dotaknila njegovih mrzlih rok. Kdo ve kaj bo z njim in kaj z njimi? Spali niso bili vso noč In tudi sedaj zavoljo nemške ko ione, ki se je motala nekje pod njimi, niso smeli dremati Iz kopastih oblakov, lebdečih nad pokrajino, težkih, kot dn se bodo vsak hip raztrgali, je skozi razpoko posijalo sonce V bukovem gozdu se Je zaiskrilo listje v prosojnem rume nllu. Hribi v daljavi pa so bili vijoličasti. Vojko in Primož sta gledala proti jugu, tja, kjer je bila izginila Ana. Nič fie nista izvedela o njeni usodi. Hudo jima je bilo za vsemi, Id so jih izgubili v zadnjem mesecu. Oba sta vedela, da ni življenja brez žrtev. Vsak dan, vsako uro, vsak trenutek mo raš biti pripravljen, da izgubiš vse najdražje, morda tudi svoje življenje. L« časti in upanja ne smeš izgubiti, če nočeš da tl bo življenje mogoče. Toda kaj so hoteli? 21 veti je treba dalje in se boriti za vsak korak posebej. Ob tem spožnanju je njuna volja rastla. Drug drugega sta hrabrila. Pomagala sta tudi četi, da se je spet kalila. Ležali so v zaklonih in naslonjeni na orožje čakali, kdaj " - L' - " -................ .... -..............." - - ' - se bo med drevjem pojavil sovražnik. Dolg in bobneč rafal je naznanil gorovju, da je Nemcem prehod čez gorsko sedlo na Črnem Kalu zaprt. 12 Že ves teden, ponoči in podnevi je Ana hodila z divizijsko mdnersko-diverzantsko skupino, ki Jo je vodil Poljak Tomo in je bil v njej tudi Mihajlo. Zadnji dan pa so se srečali še s skupino, ki jo je vodil Marko. Ob divizijskem napadu na levi bok Dolomitov so dobili nalogo onesposobiti ceste in zavreti nemško pomoč, da bi brigade lahko vpadale v to belo trdnjavo in se iz nje umikale. Nekaj dni so se držah v bližini ceste, ki je povezovala idrijsko kotlino s svetom. Tej srečni okoliščini se je imela Ana zahvaliti, da je prišla živa iz nemških rok. Diverzanti so namreč zaslutili v nemškem terenskem vozu nemške oficirje in so si zaželeli vsaj enega izmed njih ujeti ter ga kot živi jezik pripeljati na divizijo. Iz cestnega jarka, kjer je ležala skoraj nezavestna, Jo je pobral Tomo. Bil je več kot presenečen, ko Ji je Mihajlo z baterijo posvetil v obraz in jo je prepoznal. Od Bliska je bil že izvedel, da so Jo ujedi belogardisti. Stotnik Kniecke jim je ušel, čeprav so ga še naslednji etan gonili po hosti in preiskovali gozd, kamor se Je vlekla krvava sled. Sicer pa so bili nje bolj veseli, kot če bi zajeli nemškega generala. «Zdaj smo vsaj ljudje,« je dejal Mihajlo, ki ga je Perne kot strokovnjaka za razstreljevanje poslal z njimi, da bi ugotovili, na katerih mestih in s kakšnimi sredstvi naj bi z miniranjem opornih zidov, mostičev in z zasekam! vsaj začasno zaprli ceste. Ko se je zdanilo, so kar plesali okoli nje in Jo zvedavo opazovali. Oblečena, kot se ženski spodobi, je žela občudovanje in vsestransko pozornost. Po opravljeni nalogi so se po levem gozdnatem robu idrijske grape vračali na Cerkljansko. Ker tod ni bilo bri- gad, so bili previdni. Med potjo so se spopadli z močno patruljo gorsikih lovcev, ki jim je ubila enega izmed nosačev razstreliva. Nemci so jih gonih skozi gozd, da padlega niti pokopati niso mogli. A vseeno so se jim izgubili: po neki grapi so šli več kot kilometer daleč kar po potoku. S tem so zmedli zasledujoče pse. Naslednjo noč so se vrnili k cesti na isto mesto, kjer se je bila gonja začela, in jo nekajkrat zaminirali. Sicer pa sta dve orjaški eksploziji že naslednji dan pod večer naznanili, da so na cesti dobro opravah. Ana se je med diverzanti počutila varno. Fantje so bili dobre volje in so kar tekmovali v ustrežljivosti, Tušar je bdi kajpada nenadkriljiv. Kot domačin je skrbel za prehrano in niso se mogli nad njim pritožiti. Odpravil se je celo po ribe. Vsi so se mu smejali, češ da ne bo nič, ko pa se je vrnil s polnim nahrbtnikom postrvi, premočen do vrha stegen, so vsi debelo gledali. V skritem rečnem tolmunu, kjer se reka najbolj odmakne od ceste in je na gosto obraščena, je bil spustil v vodo kepo plastika, ki je pobila vse, kar Je bilo živega. Potem je zagazil v tolmun in nahrbtnik je bdi kmalu poln. V osameli in zapuščeni domačiji sredi gozda nad Idrijo so se ustavili, da bi si odpočili in se domislili še kakšne akcije, ki bi vznemirila Nemce. Postavili so stražo, zakurili v peči in posedli za mizo. Mihajlo je pregledal vso notranjost hiše, kot je pregledoval vedno vsak prostor, kamor je prišel, da jih ne bi čakalo presenečenje. Po sledovih Je ugotovil, da se v tej hiši, ki je dišala po trohnobi to zanemarjenosti, ustavljajo različni gostje: Nemci, partizani to beli. In se je odločil. V tej hiši jim bo pripravil presenečenje! Toplota Je kmalu pregnala duh zapuščenosti to nekaj požirkov žganja jih je spravilo v dobro voljo. Odprli so nahrbtnik z jedmi to Tomo je predlagal, da bi jim postregla Ana. Tušar in Tomo pa sta se lotila čiščenja postrvi in priprav na pojedino to proslavo. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. / SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 12. decembra 1971 la SFRJ lekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 3 «ADIT. ■ DZS. Ljubliana Gradišče 10/U nad. telefon SK. a««, »/r srjrr?as Glavni urednik Stanislav Renko Odaovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia in tiska 7T1 Trst Ob drugi obletnici krvavega zločina v milanski banki BRODOLOM NA TIHEM OCEANU Pred dvema letoma sta v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu eksplodirali dve bombi, ki sta povzročili 15 smrtnih žrtev in veliko ranjencev. Kmalu potem, ko se je razširila vest o atentatu, so italijanske desničarske sile zagnale veliko gonjo proti »rdečim*, češ da ogrožajo javni red in. kar je še veliko hujše, hočejo zadati hud udarec dobičku velekapitala. V dveh letih je »skrivnostno* izginilo dvanajst ključnih prič, ki bi lahko popolnoma pojasnile namere desničarskih krogov Dogodek na Trgu Fontana je vsem dobro znan in ni potrebno, da bi podrobno obnavljali kroniko grozodejstva. Vendar, da bi pravilno razumeli pomembnost tega dogodka, moramo upoštevati politični položaj, v katerem ,ie atentat nastal. Milanski bombi sta presenetili italijansko javnost in sta izzvali gnev zaradi hladnokrvne okrutnosti, s katero so atentatorji izvedli svoj načrt. Bombi pa nista presenetili tistega, ki je pozorno sledil dogodkom zadnjih let v Italiji. Leta 1969 je bilo namreč v Italiji 145 bombnih atentatov, to se pravi en atentat vsake tri dni. 96 od teh atentatov je imelo jasen fašistični pečat, bodisi zaradi objekta, ki so ga napadli, bodisi zaradi identifikacije njihovih avtorjev. Ostale atentate pa so vsaj uradno pripisovali anarhistom. Že jeseni 1. 1968 je italijansko delavsko gibanje kazalo prepričljive znake, da se je dokončno organiziralo in da bo naslednje leto povzročilo velike preglavice velekapitalu. Bili so že vidni prvi znaki bodoče »tople jeseni*. Med delavskimi boji jeseni leta 1969 so provokatorji in policija skušali z vsemi mogočimi sredstvi razbiti enotnost delavskega razreda, vendar jim to ni u-spelo. Desnica je skrbno, izrabila incidente v Ul. Larga v Milanu 19. novembra, med katerimi je umrl policijski agent Antonino Annarum-ma, vendar so kovinarji že naslednji teden odgovorili z mogočno vsedržavno manifestacijo v Rimu, katere se je udeležilo preko 200 tisoč delavcev. Desnica je razumela, da se delavsko gibanje ne bo dalo kar tako ugnati in si je zato skrbno pripravila teren za naslednjo potezo. Reakcionarni tisk je že delj časa pisal' o potrebi po močni vladi, ki bi znala vzpostaviti »socialni red in mir, brez katerega ne more biti gospodarskega napredka, ker se industrijci v takih pogojih ne upajo več investirati svojega denarja.* Znak represije in namenov reakcionarnih sil je bila tudi aretacija odgovornega urednika časnika «Fo-tere operaio* Francesca Tolina, katerega so obtožili prevratniške pro pagande. To je bilo vzdušje v katerem se je porodil fašistični napad na milansko banko na Trgu Fontana. Po atentatu je desničarski tisk se podeseteril svojo kampanjo proti »rdečim prevratnikom, ki se poslužujejo tudi tako ostudnih atentatov, da bi dosegli svoje namere*. Policija je takoj usmerila svojo preiskavo v kroge anarhistov in Je kmalu našla svojo prvo žrtev. Pina Pinellija, ki je skrivnostno »padel* s četrtega nadstropja milanske kvesture. Njemu sta sledila še Pietro Valpreda in Roberto Man-der, ki še vedno sedita v rimskih zaporih in čakata na proces, kljub temu, da sta njuna odvetnika zelo prepričljivo dokazala, da nista bila zapletena v afero. Anarhisti pa so bili le prvi cil) desnice, ki je merila na veliko bolj pomembne organizacije kot so sindikati in soleh levičarsko gibanje. Tega cilja bi seveda ne mogla doseči takoj, vendar s stalnim podpihovanjem in širjenjem strahu pred »rdečimi* bi ji lahko namen tudi uspel. Resničnost teh domnev nam potrjujejo rezultati preiskave o delovanju fašističnega založnika Ventu-re iz Trevisa. Ta je daij časa skrival doma pravi arzenal, po njegovi aretaciji pa je orožje romalo iz roke v roko, dokler ga ni skril na svojem podstrešju socialistični občinski svetovalec v Castelfrancu Giancarlo Marchesin. Kako je Mar chesin nasedel fašistom, je še odprto vprašanje, vendar se govori o tajni in zelo močni fašistični organizaciji, ki naj bi jo vodili zelo sposobni ljudje. Prvi cilj te organizacije naj bi bil najti noli-tičen alibi za svoje privržence Veliko zaslugo, da je vsaj del celotne afere prišel na dan, imajo nekateri pogumni sodniki, ki so ob pritisku demokratičnega javnega mnenja vsaj medlo osvetlili ozadje milanskega atentata. Svoj pogum pa so sodniki precej drago plačali. Desničarski krogi nenehoma vodijo ustrahovalno kampanjo proti njim Pred nekaj dnevi so vrgli opozorilno bombo proti poslopju, kjer stanuje milanski državni pravdnik Bianchi D'Espinosa, ki je začel preiskavo o reorganizaciji fašizma v Italiji in je, na pobudo Licie Rogru-ni, začel preiskavo o smrti Pina Pinellija. Predverajšnjim pa so sodne oblasti uvedle preiskavo proti bolonjskemu sodniku Governatoriju, ki je javno izrazil svoje kritično mnenje o celotni aferi Pinelli. Ti dogodki so zelo tesno povezani z bombama, ki so ju fašisti postavili pred dvema letoma v Milanu. Povezave ne vidi 1« kdor tega noče storiti. 12. december je zato zelo pomemben datum, ker nas o-pominja, da se prevratniške sile v Italiji in drugod ne bodo ustavile pred nobeno zapreko, da bi znova dosegle oblast in vzpostavile režim, ki je prizadejal toliko gorja tudi nam Slovencem. Vojmir Tavčar Pogrešajo pet brodolomcev danske ladje «Heering Kirse» Ladjo so verjetno pogoltnili več kot 10 m visoki valovi Tepavac zaključil obisk Vzhodne Nemčije BEOGRAD, 11. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac se .je sinoči vrnil z uradnega obiska v Vzhodni Nemčiji in je ob vrni tri izjavil, da je bil njegov obisk zelo delaven in zelo uspešen. Glede dvostranskih odnosov je Tepavac ugotovil, da .je do sedaj napravljeno precej, toda, da je v razgovorih ugotovljeno, da je mogoče storiti še več. »Načrti sodelovanja, o katerih smo se sporazumeli, so zelo ambiciozni, toda tudi zelo realni*, je dejal Tepavac. HONOLULU, 11. — Danes je ameriška ladja «Montana* rešila 19 brodolomcev danske ladje «Heering Kirse*, ki se je verjetno v noči med sredo in četrtkom tega tedna potopila kakih 190 km severno od otoka Midway, severozahodno od Havajskih otokov. Še prej je norveška ladja «Puna» rešila 12 brodolomcev (šest moških in šest žensk). Skupno število rešenih brodolomcev je torej 31; kar pa je na pone-srečani ladji bilo 36 ljudi, jih pet še vedno pogrešajo. Brodolom danske ladje je tipičen za razmere, ki vladajo na Tihen oceanu. Ladja spada v vrsto kontejnerskih prevozov. Baje je prevažala večji tovor žita ter je bila namenjena na Japonsko. V bližini Havajskih otokov se je razbesnel vihar. Valovi so v kratkem času presegli višino desetih metrov. Silno neurje je premaknilo tovor in ladja se je začela vedno bolj nagibati. Kapitan je stalno obveščal po radiu obalne postaje o stanju na ladji ri dosegel 45 stopinj, je ukazal, naj jo potniki in posadka takoj zapustijo. Prvi so se vkrčali v rešilni čoln brodolomci, ki jih je rešila norveška ladja »Puna*. Po dveh dneh plovbe po razburkanem morju se jim je nasmehnila sreča. Ostalih 19 je rešila, kot smo že dejali, a-meriška ladja. Mad temi sta baje dva ranjenca, toda ni znano, če sta le laže ranjena O usodi ostajih petih se ne ve nič. Brodolomce bodo verjetno izkrcali na otoku Midway, toda ta domneva še ni potrjena, ker je kapitan norveške ladje sklenil, da bo svoje brodolomce izkrcal šele na Japonskem. Ladja «Heering Kirse* pripada neki danski družbi, ki se sicer ukvarja s proizvodnjo «cherry brandyja». Pri reševanju so sodelovala letala ameriške obalne službe, ki so opazile čolna brodolomcev že pred časom, čeprav niso mogli ugotoviti, zaradi slabega vremena seveda, ko- TRŽAŠKI DNEVNIK VSE JE KAZALO NA SAMOMOR Iskali so bil pa je S pismi in z napisi na pomolu Audace je 19-letni fant najavil samomor zaradi nesrečne ljubezni ga na doma dnu morja na gorkem Ko je njen naklon v vodoravni sme-1 liko ljudi sta prevažala. ............................ RASTE NAPETOST MED KATOLIŠKIM IN PROTESTANTSKIM PREBIVALSTVOM Eksplozija v «protestantski ulici» je povzročila štiri smrtne žrtve r Oster spopad med britanskimi vojaki in prebivalstvom v katoliški četrti terjal mladeničevo smrt - Spopad na meji z Irsko republiko BELFAST, 11, — Število smrtnih mi in katoliškimi plesalci, ki so jih žrtev v Ulstru narašča. Včeraj so takoj obstopili. Prerivanje pa se je našli trupla dveh pripadnikov odreda za obrambo Ulstra, danes pa je izgubilo življenje še pet ljudi. Štiri osebe so umrle pod ruševinami nabito polne trgovine, katero je razdejala zelo močna eksplozija, mladenič pa je umrl v spopadu med policijo in katoličani. Eksplozija v trgovskem skladišču, ki je povzočila štiri smrtne žrtve, med katerimi sta tudi dva otroka, in ‘ številne ranjence bo verjetno, imela zelo hude posledice. Trgovina je namreč imela sv,oj sedež v Snankill roadu, to je v »protestantski ulici* in je bila nabito polna ljudi, ki so kupovali božične darove. Lahk0 bi prišlo do represalij proti katoličanom, kot se je že pripetilo leta 1969. Med ljudmi, ki so prihiteli na kraj eksplozije, je marsikdo komentiral, da bodo morali protestanti sami seči po orožju, če ne bo britanska vojska sposobna vzpostaviti red v deželi. Duhove je še bolj razburil voditelj protestantskih skrajnežev duhovnik Jan Paisley, ki je prihitel na kraj nesreče. Policija je le s težavo ustavljala množico in ustvarila prehod za rešilne avtomobile in buldožerje, ki so kopali med ruševinami. Prvič po dolgem času atentatorji niso obvestili ljudi v trgovini o eksploziji. Preiskovalni organi menijo, da je bil eksplozivni naboj zelo močan. Atentatorji so ga postavili pred trgovino, ker so bil ob vhodu oborožene straže, ki so preiskale vsakega klienta, ki je vstopil v trgovsko skladišče. Večje skupine protestantov so se zbrale na Shan-kill roadu, vendar ni še prišlo do incidentov s katoliško manjšino. Prebivalstvo protestantske četrti pa je bilo zel0 razburjeno in bi kmalu linčalo mimoidočega pijanca, ko je nekdo zakričal, da pripada katoliški organizaciji IRA. Vojaki so z veliko težavo rešili pijanca iz srede razjarjene množice, ki se je hotela maščevati. Danes ponoči pa je prišlo tudi do hudega spopada v katoliški četrti. Spopad med britanskimi vojaki in katoliškim prebivalstvom je tudi zahteval smrtno žrtev in veliko ranjenih. Da je položaj v Ulstru zelo napet nam dokazuje dejstvo kako je nastal spopad. Dovolj je bilo, da so se angleški vojaki, ki so iskali nekega begun- kmalu spremenilo v pretep, nato pa je prišlo do streljanja. Vojaki trdijo, da so streljali v zrak, da bi si rešili življenje, prebivalci pa pravijo, da so vojaki streljali na ljudi. Ko se je britanska patrulja končno prebila iz plesišča na prosto, so jo napadli gverilci. Vojaki so odgovorili z brzostrelkami in dalj časa se je po katoliški četrti slišalo samo regljanje avtomatskega oroijk in* stokgVlje ranjencev. Shod v Milanu ob obletnici bombnega pokola MILAN, 11. — V gledališču Li-rico so se sinoči zbrali predstavniki levičarskih strank in vidnih kulturnih oganizacij na množični demonstraciji pod geslom »Zahtevamo resnico o pokolu na Trgu Fontana*. Spregovorili so, med drugimi, tudi otvetniki Pietra Valprede in Pi-nellijeve žene Licie, ki so ugotovili dve danes neizpodbitni resnici; Valpreda je po nedolžnem zaprt, ker preiskovalni organi niso hoteli iskati resničnih krivcev med fašistično in reakcionarno desnico, ki bi rada s pustolovskimi akcijami zavria boj delavskega razreda za reforme, jeseni 1969 kot danes. Proti Valpredi ni pomembnih indi-cov, kaj še dokazov, pač pa mu grozi strašna smrt v zaporu, kjer ga ne zdravijo. Druga neizpodbitna resnica pa je ta: Pinelli ni naredil samomora in javnost zahteva, prej ko slej, naj se ugotovi resnica o ravnanju policijskih oblasti z njim. bro uporabljena), prikazuje odnos med osebami iti buržoaznimi ustanovami, katere Ford seveda sprejema, vendar se zaveda protislovij, ki so z njimi povezana. V torek, 14. t.m. ob 20.35 predvajajo francoski film Jean - Pier-ru Melvilla »Bledolični ubijalec* (Le samurai, 1968, ital. naslov «Frank Costello, faccia d’angelom); igrata Alain in Nathalie Delan; barvno fotografijo je posnel Henri Decae. Melville rad obravnava zgodbe «gangsterjev» in se v njihovem prikazovanju ustavi ob mračni atmosferi in ob posebni etiki, na katero so njegovi ubijalci vezani: tu kot v uzakoniti* družbi je človek vezan na abstraktne principe in m igro, katere pravila mora sprejeti. V petek, 17. t.m. ob 20.35, je na sporedu ameriški film Williama Wy-lerja «Velika dežela* (The Big Coun-try, 1958, ital. naslov «11 grande paese), z interpretacijo Gregorgja Pečka, Jeane Simmons, Carrol Baker in Charltona Hestona. To je utestern z. dobro izdelanimi psihologijami. Kot po navadi poglablja Wyler svoj etični pogled na realnost, zaradi katerega ga mnogi kritiki občudujejo. Sergij Grmek Včeraj navsezgodaj zjutraj je ob nabrežju zavladal pravcati preplah: policijska izvidnica, ki je prišla po obvestilu mesarja iz Ul. Hermet na kraj, je opazila na koncu pomola Audace rjav suknjič, zelen pulover, vrč s sivo barvo, čopič in zavijač. O lastniku pa ni bilo nobenega sledu. Instinktivno so agenti pogledali v morje, ker je bilo očitno, da je lastnik oblačil napravil samomor. To toliko bolj. ker so v žepu suknjiča našli poleg osebne izkaznice na ime Alda Iermana, rojenega leta 1952 in stanujočega v Ul. Pirandello 56, tudi dve pismi. V obeh, naslovljenih materi in zaročenki Wilmi Antonac, je Ierman najavljal samomor. V kratkem so prišli na kraj a-genti z motornimi čolni, posadke pristaniškega poveljstva in tudi potapljači gasilskega odreda, ki so od 7.50 do 8.15 natančno pregledali dno okoli pomola, vendar o utopljencu ni bilo sledu. Prepričani v tragedijo mladega nesrečnega zaljubljenca, ki je z velikimi črkami napisal na pomolu nekaj poslovilnih besed, so opustili iskanje, agenti pristaniške policije pa so hoteli obvestiti svojce nesrečneža. Poslovilne besede na pisane s sivo barvo — »Misli kak-šenkrat name, poljube,* in «Sedaj te bom večno ljubil, zbogom Wil-ma, Aldo* — niso dopuščale dvoma. S tragično norico so odšli na Iermanov dom, kjer pa niso našli nikogar, medtem ko so v Istrski ulici 84, kjer naj bi stanovala Wii-ma, našli le njene sorodnike. Ti so pojasnili, da Wilma prihaja red no vsak teden iz Buj k njim in da dela, razen ob sobotah, pri podjetju Galenotti - Radiči. Ko so kasneje ponovno pozvonili pri Iermanovih, so agenti s presenečenjem našli v gorkem stanovanju čilega, zdravega, veselo razpoloženega Alda in predvsem popolnoma suhega. Agenti so se oddahnili in čeprav jezni, ker so zaradi njega izgubili ves dopoldan, so po kratki pridigi odšli* .Obtožiti ga niso mogli ničesar, ker pač ni zagrešil kaznivega dejanja. Ob 15.10 je na kvesturo prispel fonogram, s katerim so javili, da so Alda Iermana našli doma. In tako se je končalo iskanje... njegovega trupla v morju. Agenti pristaniške policije pa so kesneje imeli opravek s priletnim utopljencem, katerega je nedaleč od Adriaco cluba potegnil iz morja ribič Felice Stivanz. Utopljenca, ki ga niso mogli identificirati (samo na notranjem delu suknjiča je bilo napisano Petronio), so z rešilnim avtom gasilcev z vso hitrostjo, še posebno, ker je bil videti še živ, odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je med vožnjo izdihnil., Šele kasneje «Varovanec so moža identificirali za 88-letnega upokojenca Santa Petron*, ki je stanoval pri družini Grimalda v Androni S. Tecla. Kot so ugotovili, je Petronio po nesreči padel v morje Nekateri so ga namreč videli, ko se je sprehajal pri jadralnem klubu, vendar ni nihče videl usodnega padca. bi hotel biti varuh», Deželni dokument o višji srednji šoli Deželni odbornik za šolstvo Giust je v petek povabil na razgovor predstavnike pokrajin in štirih glavnih občin iz naše dežele, šolskega nadzornika za Furlanijo - Julijsko krajino in predstavnike sindikalnih organizacij, da bi obravnavali vprašanje napovedane preosnove srednješolske izobrazbe Sestanka se je udeležil tudi načelnik stalne posvetovalne komisije pri deželni upravi, ki je pristojna za probleme šolstva. Zanin. Deželno odbomdštvo za šolstvo je maja letos sprožilo raziskovalno pobudo, ki naj bi ob sodelovanju omenjenih organizacij in krajevnih ustanov pokazala, kakšen je danes položaj na višjih srednjih šolah v Furlaniji - Julijski krajini in kakšne naj bi bile smernice za bodoči razvoj srednješolskega izobraževanja. Odbomištvo bo na podlagi izsledkov te pobude sestavilo dokument ter ga predložilo osrednjim šolskim oblastem v Rimu. Proučevanje deželnega šolstva gre h kraju in vse kaže, da bo odbornik Giust lahko sestavil zaključni do-kumenf še v januarju prihodnjega leta. V tej zvezi je odbornik dejal, da je v zadnjem času nastopil nov element, ki ga bo treba upoštevati pri sestavi dokumenta. Odbor, ki mu predseduje poslanec Biasini, je namreč pred kratkim predlagal ministrstvu za šolstvo, naj bi na italijanskih višjih srednjih šolah vpeljali enoten poskusni ciklus izobraževanja. ki naj bi trajal pet let in ki naj bi obsegal vse predmete. Dopušča še drugo možnost, da bi namreč poskusno vpeljali e-notno višjo srednjo šolo. ki naj bi trajala dve leti, medtem ko bi se nadaljnje šolanje (tretji, četrti in peti letnik) razlikovalo od stroke do stroke. bodo Sestanki PSDI za Trst in Gorico V ponedeljek, ob 18. uri se sestali izvedenci socialdemokra federacij iz Trsta in iz Gonce' . bi določili stališče PSDI glede osnut ka socialno-gospodarske cone, ki g pripravila dežela. V torek ob ■ ' pa bo v goriški pokrajinski palači s stanek, kateremu bo predsedova žaški župan Spaccini in na. kate bo na dnevnem redu proučitev pomembnega dokumenta. Sestan bodo udeležili občinski upraviteji župani obeh pokrajin. , PSDI se še zlasti zanima za v staniško enotnost Trsta in Trzic za uskladitev tržaških in tržiš i dustrij, čeprav sodi Tržič v gor in ne v tržaško pokrajino. izvedla pa sta jo člana «Forum Theatra» iz Berlina Robert Wolf-gang Schnell ter francoski igralec, akrobat, klovn, plesalec, glasbenik in mimični igralec, učenec slovitega Jacguesa Lecoqa, Pierre By-land. Prostor nam, žal, ne dopušča, da bi se podrobneje lotili o-cene same predstave kot tudi zelo zanimivega dela. Povedati pa le moramo, da si želimo še več takih in podobnih predstav, saj nam živo pričajo o gledaliških snovanjih stegnenice leve noge. . jj. in iskanjih po svetu ter o pogumu Blazina, ki se je zatekel v ^ in drznosti, s katerima se nekate- nico z rešilnim avtom Rdeceg ri lotevajo nekaterih tudi najbolj ža, je povedal, da je m®° subtilnih izpovedovanj, pa čeprav zdrsnil in padel v notranjosti brez besede v grlu ... 1 ške gostilne. Po uspešnem sodelovanju italijanskih in jugoslovanskih organov Padec z zlomom noge upokojenca iz Repnica Predvčerajšnjim zvečer 30 ,^9'na s prognozo okrevanja v 90 dne ortopedskem oddelku 90-letnega kojenca Ivana Blazino iz Hepnica ^ kateremu so ugotovili verjetni z V Pulju aretirani avtorji ropov v Trstu in Rovinju Enega so zajeli na bloku pri Škofijah, ko je hotel s ponarejenim italijanskim dokumentom čez mejo Nemška pantomima v Avditoriju so V okviru gostovanj tujih gledaliških skupin, ki jih prireja Teatro Stabile, smo sinoči gledali v Avditoriju pantomimo sodobnega nem- -------- ---------- ------- _ škega dramatika Petra Handkeja' eden od teh poslužuje ponarejene Vladimir Milovan Navsezgodaj zjutraj 2. oktobra so trije mladeniči prišli v gostišče Centro v Ul. Roma, kjer so s samokresom prisilili lastnika, 53-letnega Giacoma Franicha, da jim je izročil poldrugi milijon lir. Leteči oddelek kvesture ie nemudoma ukrepal in zavel preiskavo, med katero je ugotovil, da so bili roparji jugoslovanskega porekla, poleg tega pa se ie agentom posrečilo zbrati zelo točen opis nevarnih zlikovcev. Vedeli so. da se prepustnice in prav zaradi so stopili v stik s krumnaUs-^ nim oddelkom v Kopru- Ta*10 ugotovili, da ie rop izvedel y letni Vladimir Milovan, ki 1® ^ sicer jugoslovanski milici ° znan. Identificirali so tudi d ^ dva pajdaša, vendar so narn ^ nutno. sicer iz razumljivih r gov, zamolčali njuni imeni- Medtem ko so iskali Mitova"8-neznanci 28. oktobra oropali vr ^ ja hotela Eden v Rovinju oddaljili s plenom 33.000 n°^' v narjev, precejšnjo vsoto S“ ^ in mark. Način izvedbe ie raj enak kot v Trstu, zaradi c ^ je sum padel na Milovana D)'9 j. kasneje se je Milovan, ki -ie šel iz Pulja, predstavil na ,ta. pri Škofijah. Imel je ponarejen -lijanski dokument, katerega drobnosti so imeli v iokah ■ jugoslovanski kot italijanski o ,r ni organi. Tako so Milovana žali in ga odpeljali v Kope*r> jD so ga obtožili ropa v Rpvril ^ Trstu in ga premestili v zapore. Oropani vratar rovUU v hotela ga ie takoj prepo^^ti Trstu pa je Franich v pri&°rniica Milovanovega uradnega za^ V.nilca odv. Matejke in svojega br,v0Itia po slikah brez vsakršnega r0-spoznal v Puljčanu enega 00 parjev. Puljski kriminalistični octfele »nji prejšnje dni spravil v zapej^ ‘0\y .. m. mm,mm,n mm...........................................m mmmmimm ..................„1111,mirnim m,m PO ODSTOPU GROFA DE BEAUMONTA FILMI NA LJUBLJANSKI TV Danes, v nedeljo 12. decembra ob 18. je na sporedu ameriški film Johna Forda »Mogambo* (Mogam-bo, 1953, ital. naslov Mogambo»), z igralci Clarkom Gablom. Avo Gardner in Grace Kelly. Film je melodrgma, ambientirana v osrednji Afriki. Režiral ga je John Ford, katerega ciklus filmov lahko gledamo ob ponedeljkih Po italijanski televiziji. Nedvomno je zanimiva o- VUjaiU, OV jonvu* -----'-o—---D . ' - .. ca, pojavili v plesni dvorani, da je sebnost, posebno ko nam z reali-takoj prišlo do prerivanja med nji-1 zrnom in s patetiko (ki ie zelo do- Prizorl ta Utatm ŠPORT ŠPORT ŠPORT MOŠKI SMUK ZA EVROPSKI POKAL Presenetljivi Klammer zmagal pred Italijanom Zandegiacomom Na lestvici za posameznike vodi po treh tekmo, vanjih Nemec Riger, med državami pa Avstrija BAD KLEINKIRCHEIM, 11. --Avstrijec Klammer je zmagal v Kleinkircheimu v smuku veljavnem za evropski moški pokal. Na odlično 2. in 3. mesto sta se uvrstila Italijana Zandegiacomo in Plank. Med Jugoslovani je bil najboljši Jakopič, ki se je uvrstil na 32. mesto. Zmaga Klammerja predstavlja veliko presenečenje, saj je to še zelo mlad tekmovalec (18 ltt) brez pomembnejših mednarodnih izkušenj. Lestvica smuka 1. Franz Klammer (Av.) 1’43”23 2. Renzo Zandegiacomo (It.) 1’43”62 3 Herbert Plank (It.) 1’44"01 4. Werner Grissmann (Av.) 1’44”14 5. Manni Thofte (Švi.) 1’44”32 Po treh tekmovanjih je lestvica za evropski pokal (za posameznike) taka: , 1. Riger (Z. Nemčija) 38 2. Pechtl (Avctrija) 33 3. Matt (Avstrija) 32 4. Klammer (Avstrija) 31 5. Schmalz (Italija) in J. N. Augert (Francija) 25 7. Zandegiacomo (It.), Heckel-miller (Z. Nemčija) in Ba-hleda (Poljska) 22 10. Plank (Italija) 20 EKIPNA LESTVICA PO TREH TEKMOVANJIH 1. Avstrija 19? 2. Italija 105 3. Zahodna Nemčija 61 4. Franclja 51 5. Švedska 26 6. Poljska 22 7. Španija 17 8. Norveška 13 9. Japonska 6 10. Švica 3 Ostale države, M so tudi nastopale na troh dosedanjih tekmo- vanjih za evropski pokal, niso osvojile nobene točke. KOLESARSTVO ZORICH, 11. — Francoz Charly Grosskost je v ZUrichu poskušal postaviti nov svetovni rekord v dir-kališčni kolesarski vožnji na 5 km. Progo je prevozil v 6’09”18, medtem ko je rekord Belgijca Ferdinanda Bračka 6’01”9. Grosskost torej ni uspel. Potres med smučarji Jean de Beaumont, predsednik fran-. le za francoski šport, ampak za vse coskega olimpijskega odbora je od- | mednarodno olimpijsko gibanje. stopil. To je storil zato, ker bi moral kot predsednik francoskega olimpijskega odbora podpisati seznam francoskih smučarjev, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah v Sappo-ru in s tem potrditi njihov status amaterja. Očividno pa grof de Beaumont , meni, da francoski smučarji niso amaterji in da bi se izognil podpisu seznama je odstopil. Njegov odstop je seveda zbudil v mednarodnih smučarskih krogih veliko pozornost, saj bo ta njegov korak imel posledice za ves svetovni smučarski šport, zlasti ker manjkata do olimpijskih iger le še dva meseca. Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Brundage je izjavil, da odstop De Beaumonta ni udarec Kit f' sreč % t v. wfm t* Up Mladinska ženska odbojkarska ekipa Brega dosega letos presenetljivo 4obre rezultate in doslej še ni doživela poraza NOŠAMA V včerajšnjih tekmah jugoslovanskega prvoligaškega moškega košarkarskega prvenstva so dosegli le izide: Rabotnički — Crvena zv. 68:65 Radnički — Oriolik 111:86 i Borac — Željezničar 101:77 Partizan — Beograd 82:77 Ostale tekme tega kola bodo odigrali danes. HOKEJ NA LEDU V 1. jugoslovanski hokejski ligi je Medveščak premagal Slavijo s 5:1, Jesenice pa Partizana s 7:0. druga dva roparja ki sc . tožili ropa v Trstu in Rov11" ODBOJKA V 1. italijanski moški odbojkarski ligi je sinoči v Trstu ARC-Linea premagala Gargano iz Genove s 3:1 (16:14, 4:15, 15:11 in 15:5). ★ * ★ V okviru mladinskega odbojkarskega prvenstva je sinoči v Trstu Sokol premagal UGSS B z 2:0 (15:0, 15:8). NOGOMET Belgija je sklenila predložiti svojo kandidaturo za organizacijo zaključnega dela (polfinale in finale) tekmovanja za evropski nogometni pokal narodov, če se bo njena reprezentanca prebila preko četrtfinala. Zaključni del tega tekmovanja bo v času od 14. do 18. junija 1972 v eni izmed držav, ki se bodo uvrstile v polfinale, kot določajo pravila tega tekmovanja. Evropska nogometna zveza bo sklepala o kandidaturi Belgije po zaključenih če-trfinalnih srečanjih tega o-ven-stva, ki bodo na sporedu med 29. aprilom in 17. majem prihodnjega leta. Založništvo tržaškega tiska vam priporoča svoj® letošnje izdaje: .lista’ PESNIŠKI USTI: Filip Fis‘|]ni in Tone Kuntner. V 'zrhaja opremi Klavdija Palčič3 mlada, današnja slove poezija. Cena vsakega je 500 lir. Ivan Grbec LJUDSKE . Iz skladateljeve zapo5č|n®a| primorsko ljudsko blago . in uredil Pavle Merku. 1.800 lir. G >lO^ Dr. Rafko Dolhar <-LU IN CESTA. Za vsakega ® , mobilista nepogrešljiva k ^ z bogatimi ilustracijami Roberta Hlavatyja. Cena lir. □ oijd® SLAVJ ANSKI 1*9 ji« 1 1849 — faksimile 'zda