St. 327. V Ljubljani, sreda dne 25. januarja i911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak daa — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravniitvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s poito celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, meseča« K 150. Za inozemstva celoletno K 28'—. : Telefon Številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski oHci 8. Dopisi ?c pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnico., poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri Večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Na qrobu ..Slovanske Enote". Pod tem naslovom prinaša praški »Čas* dopis z Dunaja, ki dobro po-jasnuje našo klerikalno politiko; zato ga prinašamo v celoti. Na zadnji seji slovenskega kluba se je govorilo o politični situaciji, glavni predmet posvetovanja pa je bilo razmerje slovenskih poslancev do čeških. To priliko je porabil dr. Krek, da je konštatiral popolno svobodo slovenskih klerikalcev ne samo na-pram vladi, ampak tudi napram strankam v parlamentu,„ posebno napram češkim strankam. Češki poslanci so baje razbili »Slovansko Enoto“ in zato baje morajo Slovenci postopati brez obzira na Cehe, popolnoma samostojno. Že g. dr. Krek je zelo temperamenten politik, vendar je pravo jagnje proti dr. Korošcu, Ta poslanec je naravnost napadel češke poslance, za hteval je, naj bi slovenski klerikalci sfopili v skrajno opozicijo in iskali zvez z Rusini, ter delovali popolnoma od krito na to, da se parlament razpusti in da se razpišejo, nove volitve. Oba cenjena gospoda Šusteršičevega kluba se tned seboj dopolnjujeta, kjer govori dr. Krek na splošno, tam pokaže g. dr. Korošec pravi smisel, namen in stremljenje politike, ki jo vodi šef stranke dr. Šušteršič. Že večkrat smo povdarjali, da deluje dr. Šušteršič na to, da se parlament razpusti, ker si od novih volitev obljubuje popoln poraz slovenskih liberalcev in dr. Pioja. Kako politiko smatrajo Slovenci koi ugodno zase in za slovenske dežele, o tem se z njimi ne moremo prepi rati, to morajo vedeti sami. Le dvomiti si dovolju,emo o tem, ali je za mali narod, ki se bori za svojo eksistenco, koristna skozinskoz klerikalna politika, in morda je tudi napačen Šušteršičev r«čun, da pri prihodnjih volitvah izpodrine- liberalce iz parlamenta. - Nas mnogo bolj zanima dehata o razmerju slovenskih poslancev do naših. Za to razmerje je značilno, da je dr. Krek v svojem govoru, ki ga je imel takorekoč na grobu »Slovanske Enote*, izražal svoje priznanje češkim agrarnikom in radikalcem, dočim o svojih najbližjih in najnaravnejših zaveznikih čeških klerikalcih, niti govoril ni. Njim, mladočehom in pn f. Masaryku je veljalo prikrito obsojanje dr. Kreka. Tem poslancem je namreč dr. Krek očital, da so razbili »Slovansko Enoto*.. Naravno je, da dr. Krek priznava lojalnost čeških agiarnikov, saj je bil g Udržal nerazločljiv zaveznik slovenskih klerikalcev, in je zavozil z dr. Šušteršičem „S'ovansko Enoto* tja, kjer je večina čeških poslancev ni hotela imeti, ker politika, ki so jo uganjali češki agrarci in radikalci v družbi s slovenskimi klerikalci v »Slovanski Enoti* do lanskega julija, po najboljšem prepričanju večine čeških ljudi, ni služila nam v korist. Ni pa bila na korist niti če- ških agrarnikov niti Slovencev, ampak je bila le v korist dr. Šušteršiča in njegove stranke, o čemer je tako odkrito govoril dr. Korošec. To je bil tudi vzrok, zakaj so po ustanovitvi »Enotnega češkega kluba* češki poslanci delovali za samostojnost češke politike in zakaj je moral pasti pomen »Slovanske Enote*. Taktika dr. Šušteršiča je morda en čas ugajala nekaterim češkim strankam, stalno in vsem pa nikdar, ker dr. Šušteršič dela vedno in povsod enako politiko, naj bo na Dunaju ali v Ljubljani, to je klerikalna politika, politika za mandate, politika na pogin na pre d nih e 1 e m en -tov med Slovenci. Dokler je velik del čeških poslancev smatral obstrukcijo za edino uspešno orožje v parlamentu — in ker je obstrukcija čim bolj mnogoštevilna, tem silnejša — je bila zveza s Slovenci res nekaj vredna. Zato se je dr. Kramar, ko je odlagal to orožje, sporazumel s Slovenci in pod njegovim predlogom za izpremembo poslovnika je podpisan tudi dr. Krek. Tudi po 18. decembru 1909. je mogla »Slovanska Enota* imeti svojo vrednost, ko bi se bili vsi češki poslanci z vsemi Slovenci sporazumeli o skupni taktiki. Toda kmalu se je pokazalo, da je sporazumljenje med Čehi in Slovenci o skupni taktiki težavnejše, kakor hitro je bila obstrukcija odstavljena. Del^ Slovencev se je zvezal z delom Čehov proti drugim Čehom in Jugoslovanom. Iz takih razmer je nastala čudna koalicija, tesna zveza med slovenskimi klerikalci in češkimi protiklerikalnimi agrarci. In vendar se jii na češki strani zgodilo nič, kar bi imelo namen razbiti »Slovansko Enoto*. Le češka javnost je spoznala, da je ta razdor v nazorih o taktiki čeških poslancev rodil nenaravno zvezo dr. Šušteršiča s poslancem Udržalom in ker je bil dr. Šušteršič politično močnejši, je komandiral češko politiko celo dobo. To pa je kmalu presedalo ne le češkim poslancem, ampak celi češki javnosti, posebno, ko je dr. Šušteršič proti prvotnemu sklepu komandiral obstrukcijo, bodisi tiho v plenumu, ali pa glasno v proračunskem odseku, kjer so zastopniki češke inteligence br. z razločka prisiljeni glaso vali proti kulturnim potrebam in opravičenim zahtevam Italijanov. To je vodilo k ustanovitvi enotnega češkega kluba in v trenotku, ko so se vsi češki poslanci neglede na žrtve v prepričanju v strankah združili v skupnem delu in taktiki, so morali vendar zali tevati, da bi se tudi »Slovanska Enotah na nje ozirala. Vodstvo češkega kluba je torej sfefettilo, da morajo biti pravila »Slovanske Enote*, ki so bila sestavljena doslej v oziru napram posameznim strankam, izpremenjena tako, da bi »Enotni češki klub* mogel enotno postopati. K temu so bili češki poslanci vedno pripravljeni in so pripravljeni še sedaj, ker vedo ceniti zvezo z Jugoslovani. To smo dr. Šušteršiču dokazovali že v avgustu in septembru lanskega leta, ko je dolžil prof Masaryka, da on razbija koalicijo z Jugoslovani. Od teh časov pa se dr. Šušteršiču »Slovanska Enota* ni več do-padla. Kakor hitro je spoznal, da »Enotni češki klub* zahteva v »Slovanski Enoti" svojo besedo in svoj upliv, ko je videl, da »Enotni klub* ne bo delal več njegove politike, ampak svojo, pa so proglasili dr. Šušteršič in njegovi pomočniki »Slovansko Enoto* za pokopano in očitajo češkim poslancem, da so jo razbili. Gosp. dr. Šušteršič v .Slovenskem klubu* ni govoril, pustil je govoriti dr. Kreka in dr. Korošca. Ta dva sta govorila zelo opozicijonalno, g. Korošec celo naravnost za to, da še razbije parlament, kar pa ne izločuje, da ne bo dr. Šušteršič nekega dne govoril čisto nasprotno in pojde z vlado, kakor je to storil pri glasovanju o proračunskem provizoriju v decembru 1. 1910. Priznavamo: ako je razbita »Slovanska Enota*, ki bi imela biti pod komando dr. Šušteršiča, ne moremo niti ene solze izsiliti. Ako se da sestaviti »Enota*, katere p >li-tiko bo odobraval tudi »Enotni češki klub*, jo radi pozdravimo. Iz slovenskih krajev. Iz Dolenjskih Toplic se nam poroča: V Soteski pri Toplicah se je zgodila 11. t m. velika nesreča. G. župnik Alojzij Vole in g. Bastaš računovodja knežjega urada sta šla omenjenega dne na lov. Seboj sta vzela 14 letnega Rudolfa Salija župnikovega pastirja. Nesreča pa je hotela, da je prišel g. Bastaš s prestreljeno roko domov, kdo ga je obstrelil, to se taji, vendar se sliši, da ga je prestrelil župnikov pastir. Nazaj gredoč so pili kot že po stari navadi v zidanici Janeza Pifolta v Drenju. Župnikov pastir vzame nabito puško, puška se sproži in zadene g. Bastaša v roko. Vendar se nam pa to dokaj neverjetno zdi, in je čisto mogoče, da je obstrelil župnik, seveda po nesreči g. Bastaša. Ker sta si velika prijatelja nočeta drug drugega izdati. Poživljamo tukajšne orož-ništvo, da poizve resnico. Iz Postojne. Zadnjo nedeljo je bila v Narodnem hotelu predpustna veselica tukajšnjega tamburaškega društva, ki je jako dobro izpadla. Vsa čast pevcem in tambuiašem, posebno pa njih vodjam, gg. Z. in V. Tudi igralo se je prav dobro. Po končanem vsporedu se je začela prosta zabava in ples, ki je trajal do jutra. Pri veselici je bilo tudi par zastopnikov »katoliške podlage* in med njimi menda tudi načelnik »Orlov*. Med plesom so se parkiat slišali klici: »Čuk, čuk!“ Po mojem mnenju bi pa bilo bolje prihodnjič kaj takega opustiti. Naj se prepove, če že ni drugače, najhujšim klerikalnim kričačem vstop k prirtditvam, kar sicer tudi ni pametno; če se jim pa dovoli vstop v napredno družbo, naj se z njimi tudi dostojno ravna in jih ne žali, ker se s tem prav nič ne doseže. — Ker sem ravno prišel na telovadce s »katoliško podlago*, pa še par besed o njih. Ko so imeli ustanovni občni zbor, je prišel tudi dr. P. in jim govoril tako »pametno in navdušeno*, zabelil je svoj govor s takimi ocvirki in psovkami na »Sokola*, da so mu vsi — navdušeno ploskali. Radi privoščimo g. dr. P. take uspehe in mu k istim iskreno časti-tamo. Saj celo vemo, od kod je ta gospod tako navdušen za sveto vero — pa ne bodemo mu njegove praktičnosti predbacivali. Orli prirejajo tudi predstave in kot režiser jim služi neki visok gospod, ki se je vrgel z vso vnemo na ta interesanten posel. No, hudobni jeziki v Postojni pravijo, da se je radi tega posvetil aranžiranju iger, ker pride v »dotiko* z Marijinimi »devicami*, ki baje niso tako brezčutne za ljubezniželjno srce do-tičnega gospoda. Imel je namreč slednji dosedaj veliko smolo pri vseh dekletih. Iz srca mu privoščimo to zabavo, ki bo morda še imela uspeh, da ga kmalu povišajo za en činovni razred. Dvomljivo pa je vendar vprašanje, če bo »katoliška podlaga* v Postojni dovolj trdna za uspevanje »Orlov*, čeprav je ob praznikih neki gospod na prižnici grmel in treskal proti ostudnim liberalcem in njih časopisom. Priznati mu moramo, da je nedosegljiv v bevskanju in zmerjanju, nazadnje bo še pomnožil slovenski jezik s kako psovko in velika bo slava njegovega imena. Če bo svoje privržence in njih moralo pomnožil, je pa precej negotovo. Sicer se pa od gav-rana ne more zahtevati, da bi pel, kakor slavec. Slovanski jug. Srbsko-avstrljska trgovinska pogodba. V včerajšnji brzojavki smo poročali, da je z današnjim dnevom stopila nova srbsko-avstrijska trgovinska pogodba v veljavo. S tem je končana perijoda energičnega in vspešne-ga boja bratske nam Srbije na polju ekonomske osvoboditve. Danes, po 5 letih carinske vojne in nepogodbene-ga stanja si je Srbija v svesti svoje ekonomske moči in zmage nad veliko močnejšim nasprotnikom. V tem času je Srbija zbirala svojo odporno moč in v svoji vstrajnostl in nepopustljivosti polagoma iskala novih tržišč za svoje izdelke in konečno pokazala, da ji je slednjič skoro vseeno, ako se trgovinska pogodba z Avstrijo sklene znova ali ne. Srbija je mirno in samozavestno prenašala posmehovanje visoke gospode na Dunaju in v Budimpešti, ko je monarhija proglasila carinsko vojno. In v delu je konečno našla sijajno zadoščenje. Dočim letos vso Avstrijo mori neznosna draginja mesa in iščejo »visoki krogi* izhoda celo v Argentiniji, je Srbija dosegla letos najvtčjo pozicijo v svojem izvozu. To povdarjajo elo organi avstrijske in ogrske vlade. Le z veliko, ve- liko težavo je morala graška »Tages-post*, videč kruto resnico konstatirati popoln krah avstrijske finančne politike in povdariti sledeče: »Izvoz Srbije je 1. 1909, torej v času, ko je avstrijska carinska vojna proti Srbiji dosegla vrhunec in najostrejšo obliko in so naši državniki pričakovali propast Srbije, je dosegel velikansko svoto 929 milijonov kron in s tem prekosil vse dosedanje številke.* Naravno, tako priznanje je jako težko, zlasti, ko se morajo gotovi krogi spomniti na podlo preziranje »male* Srbije začetkom boja. In to priznanje je tem težje, ker je sedaj morala ta velika in mogočna monarhija pristati na pogodbo, od katere ima več dobička mala Srbija, kakor ona. Vrh tega pogodba tudi ni bila sklenjena na inicijativo Srbije, ampak monarhije, katero je prisilil k temu glad. Srbija je lahko zadovoljna, kajti nova pogodba ne bo vplivala na njeno ekonomsko slobodo. In zato po vsej pravici »Tages-posta* vprašuje: »Kako je pa z Avstrijo, katere tržišča je zavzela njena vedno »zvesta* zaveznica — Nemči a. Iz hrvaškega sabora. Vsa hrvaška javnost, zlasti pa v Zagrebu so z največjo nestrpnostjo pričakovali otvoritve hrvaškega sabora, katerega je predsednik dr. Neumann odložil za pol meseca, teptaje obstoječi poslovnik. Sabor je bil otvorjen včeraj ob 11. predpoldne. Prva seja, ki je trajala do polnoči z malim presledkom, je bila zelo burna, a vendar ne tako silno, kakor se je pričakovalo radi velikih nasprotstev med posameznimi strankami. Ker se banu še sedaj ni posrečilo sestaviti večine, je pozval zopet v sabor 17 virilistov. To dejstvo je poslance koalicije in Starčevi-čance silno razburilo. Protestirali so energično proti tej praksi, da bi vlada v slučaju zadrege uporabljale viriliste za preglasovanje izvoljenih poslancev, ki se vladni zastopnjki. Seja je bila povsem formalna. Čitale so se razne došle vloge, med temi tudi vladna indemnitetna predloga za december 1. 1909 (!), kar je vzbudilo ironičen smeh. Sabor se bo razdelil na dve strani, kar je že sedaj razvidno. Pri razpravi glede sestave dnevnega reda za včerajšnjo sejo, je prišlo med banovimi pristaši in opozicijo — koalicijo in Starčevičanci — do ostrega spopada. Ban je predlagal, naj se za prvo sejo postavi na dnevni red tudi volitev delegatov za ogrski državni zbor, koalicija pa je zahtevala, naj se po poslovniku najprej rešijo nujni predlogi in nato šele volitev delegatov za ogrsko zbornico. Ban očita koaliciji, da ji je žal, ker bo v kratkem izgubila peštanske ustanove. V tem trenotku skoči dr. Lorkovič razburjen k banu in izjavi, da koalicija pljuje na njegove ustanove, če ogrska in hrvaška vlada noče spoštovati narodnih pravic. Banov predlog je bil končno tudi sprejet, ker so razen njegovih pristašev glasovali zanj tudi viri-listi. Aehrenthalova »odkritja*. »Avstrijski Bismarck* se hoče na vsalfr LISTEK. M1CHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. »Ena sama beseda lahko spravi Rolanda Kandiana na morišče 1* Te besede so odmevale v najgloblji globini njene duše. Kaj 1 ... Ta oboževana glava da naj pade I Rabljeva sekira da naj jo odrobi? In ona, ona, ki bi bila dala kri in življenje za en sam njegov smehljaj, bo tista, ki ga je umorila I Neodoljiva groza jo je navdala proti vsem tem možem, ki so se bili zbrali, da obsodijo Rolanda . . . Obsodili ga bodo in umorili . . . Oh, to se ne sme zgoditi I ... To je preveč strašno I . . . Sama sebe hoče ovaditi, razodeti svojo podlost, povedati ves prizor med njo, Bembom in Altierijem, ter dokazati lažnjivost ovadbe, ki jo je zasnovala z dvema lopovoma v deliriju svoje ljubosumnosti 1 . . . Rešiti ga I Oh, rešiti ga, pa makar če zaigra svoje lastno življenje I — Govorite! Govorite vendar gospaI je silil veliki inkvizitor. Altieri jo je gledal z izbuljenimi očmi in ves nor od groze, ker je bral na njenem licu sklep, oteti Rolanda. Imperija je dvignila glavo . . . Njene blede ustnice so trepetale . . . Z naporom vse svoje volje je premagala to razburjenost in zajecljala: — Povedati hočem . . , vso resnico ... oh, vso, vso, pa naj si bode še tako strašna I , . . Altieri, ki se je sklanjal proti nji, se je zrušil na svojo klop nazaj, brez moči, kakor da ga je strašen udarec na glavo omamil in onesvestil. Ona pa je povzela s trdnejšim glasom: — Gospodje, izvedeli boste vso resnico . . . Poslušajte me . . . V tem trenotku so se odprla vrata, ki so vodila v doževsko dvorano, in vstopila je — Leonora Beseda je zamrla Imperiji na ustnicah. — Kdo si drzne motiti tribunal? je zagrmel FOskari. Z naglim korakom je stopila Leonora v sredo dvorane. Kako je ušla svojemu očetu in Silviji? Kako je prišla mimo straž, ki so bile postavljene v sosednjih dvoranah? Obrnila se je proti sodnikom, iztegnila roke, spustila se napol na kolena in vzkliknila z glasom, ki je zamiral v ihtenju]: — Odpustite mi . . . prihajam ga zagovarjati . . . Bila je tako krasna, in njene oči, topeče se v solzah, so izražale tolikšno bolest, da so možje vzrdrhteli od čudežne ganjenosti. Vsi v istem nagibu so se sklonili proti nji, samo Altieri je ostal nepremično v svojem naslanjaču, premišljaje z grozo in trepetom, ali ne bi bilo bolje, da se zabode z bodalom in tako uide nevihti, ki se zbira nad njegovo glavo. Imperija je počasi stopila nazaj. Ali jo je Leonora sploh zapazila? Težko da. V tem trenotku, ko ji je polnila glavo blaznost najhujšega obupa, je videla še sodnike samo skozi nekakšno krvavo meglo. In takoj, preden ji je mogel Foskari zabraniti, je izpregovorila: — Česa ga obtožujete ? . . . Kaj je storil ? . . . Ura, po kateri bi se bil moral vrniti, je že minila , , . Kje je? . . . Gospodje, med vami vidim može, ki so bili njegovi prijatelji . . . Kako je ljubil vas, Altieri! ... In za vas, Močenigo, se je bil v dvoboju! ... In vi, Grimani, kolikrat ste prihajali z njim k mojemu očetu I . . . Morosino, vam je otel sina! Bili ste njegovi prijatelji ... In vi ste se zbrali, da bi ga obtožili, sodili in obsodili? ... Da obsoditi ga hočete!"Kajti nihče ne uide živ vašim rokam! Neusmiljeni ste, in obtožba je pri vas že obsodba . . . — Pomirite se gospodična, je dejal Foskari z nekako prisiljeno osornostjo. — Pjistite me! je povzela ona s še večjo silo. Zato sem tu, da ga bramm . . . Dragi gospodje, če mi vzamete njega, mi vzamete življenje in mi i/trgate dušo: on je moja duša in življenje! ... Vi se čudite? Kakor da hči Dandola ne bi poznala svoje dolžnosti! . . . Ena izmed mojih prednic je rešila republiko ... da y-iz potemtakem pač lahko rešim svojega bodočega sopro v. Pravico imam, da sem tu! Vedeti hočem . . . Česa ga obto* te? Kdo ga obtožuje? . . . — Jaz, je dejala Imperija. Leonora se je zdrznila od groze ter se obrnila proti kurti-zani, ki se ji je bližala. — Vi, gospa? . . , Kdo ste? . . . — Kmalu boste izvedeli! Zdaj je govorila Imperija s strašno hladnokrvnostjo. Sodniki so v svoji zavzetosti pozabljali, da je ta navzočnost dveh ženskih v dvorani Desetorice neobičajna in nenavadna. Skoraj da so pozabili tudi Rolanda. Davila jih je nepopisna tesnoba, in vsi razen Altierija so merili Leonoro in Imperijo s preplašenimi pogledi, kakor da bi se odigravala pred njimi Sofoklejeva tragedija in bi groza usode tiščala obenem na igralca in na gledalce. Obedve ženski, enaki po lepoti, in vendar prav po nji tako različni druga od druge, sta se meriii z očmi. Imperijin glas je postal pojoč, zvonek in božajoč, njene trepalnice so se napol zaprle, glava ji je narahlo padla nazaj in njen plameneči pogled se je po strani dotaknil Leonore, ko je povzela: — Gospodje sodniki, ta dama me vprašuje, kdo sem . . . Ime mi je Imperija ... In moja obrt je v Benetkah tista, ki sem jo izvrševala v Rimu in drugod . . . Uboga omadeževana ženska sem ... in moj poklic je ta, da prodajam svojo lepoto. Da razumete, gospa — kurtizana sem . . . Imperija je izrazila v teh besedah ves strup, kar ga more ljubosumnost in sovraštvo izražati v krotki govorici. Leonora je zmajala z glavo. Kurtizana! . . . Kaj briga njo, ali je ta ženska kurtizana, ali patricijka? ... Ta ženska je tožiteljica! Samo to je Leonora razumela. — Jaz sem ovadila Rolanda Kandiana, je zaključila Imperija. In zdaj se je nasmehnila. Leonori se je zazdelo, da živi v nekakem nemogočem snii. In kakor v blazni vznemirjenosti se je zavedla, da se ji bliža še strašnejša ■katastrofa ... Zajecljala je: — ‘Vi . . . ste ovadili . . . Rolanda 1 . . . Vi! . . . (Dalje.) način ovekovečiti. Ce že z vprizarja-njem raznih »veleizdajniških" afer ni mogel ničesar druzega doseči kakor strašno blamažo evropskega pomena, zato hoče sedaj Evropo tudi on presenetiti z »odkritji" velikanske važnosti in si tako pridobiti večen spomin na njegove velike državne sposobnosti in spretnosti. Da bi njegova odkritja izgledala resnična in da bi skril sled, je poslal svoja odkritja berlinski »Vossische Zeitung", ki prinaša senzacijo, da je kraljevič Gjorgje podkupil neke anarhiste, naj ubijejo prestolonaslednika Franca Ferdinanda ob priliki, ko je imel potovati preteklega leta na Rumunsko. Avstrijski uradni listi sedaj baje nedolžno prepisuje „te strahote." Ne bomo se spuščali v to novo diplomatsko »modrost" naših državnikov, konststiramo le, da so te neumnosti izzvale v Belgradu velikansko ogorčenje. Obenem pa je to jasen dokaz, kakih sredstev se poslužuje ta »močni" sosed v boju proti svoji so-sedki mali Srbiji. Dalje konstatiramo, da je »Voss Zeitung" v zvezi z avstrijskim ministrstvom za zunanje zadeve in da je njen dunajski dopisnik glasoviti blamirani zgodovinar Fried-jung, prijatelj Aehrenihalov. Vprašamo samo, ali se morda ne misli s temi »Aehrenthalovimi" »odkritji" paralizirati eventualna razkritja špijona Bti-cheleja? Kakor smo že svoječasno poročali, je tega Bticheleja policija prisilila, naj bi podpisal neke izjave, da je princ Gjorgje pripravljal atentat na avstrijskega cesarja. BUchele je to razkril srbski policiji in izjavil, da je bil v »službi" monarhije. Ali ni ta »služba" v zvezi s sedanjimi »odkritji". Splošni pregled. Vprašanje Gardskega jezera. Gardsko jezero leži na meji med Italijo in Avstrijo in sicer tako, da le severni del sega na avstrijska tla po veliki večini pa prpada Italiji. Doslej je bilo na jezeru 7 italijanskih parnikov, ki so preskrbovali promet med Rivo in Desenzanom. Avstrija ni imela na jezeru nikakih parnikov. Sedaj pa je gotovo, da je sklenila parobrodna družba »Danubius" postaviti na Gardsko jezero 3 parnike. V italijanskem časopisju se že dalje časa bojuje boj proti temu, da bi Avstrija imela pravico voziti s parniki po jezeru. Trdijo, da sploh Avstrija nima pravic do jezera. Gardsko jezero je važen prehod med Italijo in severnimi deželami, zato so skušali Nemci zasesti mesta po njegovih bregovih. Italijani so se sicer upirali Nemcem, toda vsled tujskega prometa so tujci bolj in bolj zasedli važna mesta; protesti so bili zaman. Tako tudi treh avstrijskih parnikov ne bodo mogli prepovedati, ker baje ni dvoma, da ima Avstrija na jezeru svoje pravice. Vprašanje je zelo važno. Avstrija že dalje časa utrjuje svoje trdnjave na severni strani Gardskega jezera. Tudi italijanska vlada varuje svoje pravice in bo pomnožila svoje garnizije ob Gardskem jezeru. V Malcesine pride nov oddelek alpin-cev, enako v Gargnano, Germione in druga mesta. Trdnjava Trimeno dobi nove topove. Razmere postanejo lahko zelo napete. Ogerskl Rumunl so podali ma-žarskl vladt svoj memorandum, v katerem povdarjajo, da so konference med Mažari in Rumuni dokazale, da bi bila mogoča zveza med obema narodoma, ako Mažari ugode opravičenim zahtevam ogerskih Rumunov. V tem slučaju bi Rumuni sestavili tako stranko, ki bi šla z vlado roko v roki in bi uravnala svojo politiko po vladnih zahtevah. Memorandum prosi mi-nisterskega predsednika za nadaljno naklonjenost. Koliko uspehov bo imel ta memorandum, se ne da reči. Oger- ska vlada zahteva, da se vodje političnih strank politično priklopijo ma-žarskim strankam in da se — poma-žarijo. SedmograškI saški Nemci so zvesta vladna stranka na Ogerskem, vkljub temu, da tudi oni niso izvzeti iz mažarizacije. Posl. Neugeboren, ki zastopa saške Nemce v ogerskem parlamentu, je govoril te dni na Dunaju v »Nemškem klubu" in je opravičeval saško politiko, češ da jih Mažari podpirajo proti Rumunom. Zato pa puste saški Nemci banatske Švabe mažari-zaciji, ker so baje preslabi, da bi se mogli potegovati za druge. Nemci so na Ogerskem prav tako izpostavljeni mažarizaciji, kakor drugi narodi in to po zaslugi Nemcev, ki so glasovali za dualizem zato da bi mogli v Avstriji nemoteno zatirati slovanske narode. Papež pride baje v Avstrijo, tako poroča tednik »La nouvelle Euro-pe“, katere urednik De Bourgade la Dardye ima dobre zveze z Vatikanom. V zadnji številki torej prinaša ta tednik članek, v katerem se pravi, da je papež sit hujskarij in napadov, ki jih mora prestajati v Italiji od strani raznih prostozidarjev in svobodomislecev — posebno ga je baje razjezil predrzni Nathan s svojim govorom — zato je sklenil da zapusti Italijo in da preloži središče katoliškega sveta v kako drugo državo. V Italiji bi ostal samo konzorcij, ki bi skrbel za vatikan. Član-kar pravi, da misli papež priti v Avstrijo in da bi ga tu prav lepo sprejeli. Govori tudi o velikih posledicah, ki bi jo imela taka izprememba. Vkljub temu, da je to vest prinesla »Le nouvelle Evrope", je težko verjeti, da je kaj resnice na nji, ker bi oni, ki so bolj papeški, nego papež sam, zabra-nili tak exodus. Pa pred modernisti bi papež itak ne bil nikjer varen, zato je vseeno, če ostane tam, kjer je. Nemiri v Hankau so se pojavili zaradi malega dogodka. Angleška policija je našla nekega na pol mrtvega Kitajca in so ga odnesli na policijo. Kitajec pa je po poti umrl, in so se pojavili nemiri, ki so povzročili boj, v katerem je padlo nekaj Kitajcev. Šele pozneje so se množice pomirile. Prezldent Taft je govoril v pensilvanski družbi o utrditvi panamskega kanala: Ko srno izdali 500 milijonov dolarjev za zboljšanje naše narodne obrambe, zakaj bi ne upoštevali veliko vrednost panamskega prekopa, in bi ga prepustili narodu, ki nas hoče uničiti. Ravno pogoji, ki jih nam določa pogodba z Anglijo, nas sil jo, da obranimo prekop v najboljšem stanju, kot prehod za vse bojujoče se stranke, dokler morda sami ne pridemo v boj. Taft je slavil sebe kot velikega prijatelja miru, vendar je rekel, da ne veruje na mednarodno mirovno sodišče in da še ni prišel čas, ko se bodo spori med narodi poravnavali pred mednarodnim mirovnim sodiščem. Lekcijo v lepi obliki so dobili dunajski mestni očetje pretekle dni v Parizu. Kot je znano je precej mnogoštevilno zastopstvo dunajskega mestnega sveta, njemu na čelu dr. Ne umayer, obiskalo Pariz. Ob tej priliki so bili Dunajčani v Parizu slovesno sprejeti in pogoščeni. Na nekem banketu v slavnostnem govoru je napil prezident Galli dunajskemu županu in mestnemu zastopu in na zdravje vseh dunajskih meščanov vseh narodnosti ponosnega in samostojnega velikega Dunaja. Krščanski socijalci so se čudili, da na Francoskem vedo, da je na Dunaju več narodov. Poslanci ruske dume prirede na pomlad potovanje po balkanskih državah ter obiščejo srbsko skupščino in bolgarsko sobranje. Hollnsko vprašanje še ni rešeno Kakor se sliši hočejo Poljaki posne- mati Fince in ne bodo poslali v dumo nikakih poslancev, ako duma odobri vladne predloge. Našim cenj. ljubljanskim naročnikom. Ker nekaterih naših ljubljanskih naročnikov naš inkasant ne najde doma, četudi pride po dvakrat in celo trikrat, je pustil včeraj, oziroma pusti te dni za vsakega naročnika, ki ga ne dobi doma, položnico poštne hranilnice, po kateri naj nam dotični naročniki blagovolijo poslati zaostalo naročnino pred 1. februarjem, ali pa naj plačajo naročnino v upravništvu. Dvakrat ne bo šel niti v bodoče inkasant k nobenemu naročniku več, nego pusti takoj prvikrat, ako naročnika ne dobi doma, položnico poštne hranilnice. Upravnlštvo „Jutra“. DNEVNE VESTI. Državni poslanec Ivan Hribar inierpeliral je v 114. seji poslanske zbornice na Dunaju dne 4, decembra 1908. št. 3839 1, 3840 1, 3841/1, 3842/1, 3843/1, 3845/1, 3870/1, gospoda voditelja ministrtva pravosodja zaradi konfiskacij člankov in notic ki se takole glase: Kranjska hranilnica. Slovenci so izgubili zaupanje v ta zavod in izgubili so zaupanje že tudi Nemci. Povprek dvignejo ljudje po 100.000 K na dan. »Kranjska hranilnica" je vsled tega v vedno večjih zadregah za denar. Sila je tako velika, da že najbolje stoječim trgovcem odpoveduje kredit samo da pride do denarja. Kranjska hranilnica. Redno, dan na dan, dvigajo ljudje denar iz »Kranjske hranilnice". Prodrlo je končno spoznanje, da denar v »Kranjski hranilnici" ni varen, saj je »Kranjska hranilnica" zavod, kjer nimajo ljudje nobenega jamstva za svoje vloge. Pri drugih hranilnicah jamčijo občine z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo za vloge, pri posojilnicah jamčijo člani z vsem svojim premoženjem — pri »Kranjski hranilnici" pa ne jamči nihče. Naj ta zavod zadene kaka nesreča, pa izgube ljudje lahko milijone. In nesreča se prav lahko zgodi, ker je gospodarstvo slabo. Kranjska hranilnica, trdnjava vsega posdinemštva na Kranjskem, se je začela majati, Slovenci, ki so nad 80 let nosili »svoj denar v njo ter tako z lastnim denarjem kupovali bič, ki jih je tepel, so se streznili ter dvigujejo svoje vloge v prav velikem obsegu. Nič ne pomaga, da jo brani vlada, ljudstvo zahteva denar, s čigar obrestmi se je redilo in podpiralo nemštvo ter sovražno teptalo slovenske pravice ob tla, nazaj in uverjeni smo, da ga Nemci nikoli več ne bodo videli. Profesor Jug zopet poučuje. Včeraj je dobil profesor na ljubi an-skem dekliškem liceju gospod Anton Jug. dekret, s katerim se mu daje dovoljenje, da zopet poučuje. G spodu prof. Jugu je, kakor znano, začetkom šolskega leta 1910/11 baron Schwarz prepovedal poučevati na liceju radi govora na učiteljski skupščini, katerega je časopisje popačilo in za katerega so klerikalci v deželnem šolskem svetu zahtevali discipliniranje profesor Juga. O nečuveni krivici, ki se je prof. Jugu prizadjala in delala s tem, da so ga suspendirali od pouka, še prilično podrobneje izpregovorimo. Po ljubljanskih srednjih šolah straši sedaj škof Anton Bonaventura. Taki obiski so sicer škofom dovoljeni, v kolikor se tiče verouka, nobene pravice pa nima škof agitirati po srednjih šolah za lemenat in za razne katoliške učenjake, naša mladina je sicer veliko prepametna, da bi poslušala našega škofa in njegove opomine, da naj čita samo katoliške učenjake. Na realki so baje dijaki sami pokazali, kako malo jim je všeč škofov nepotrebni obisk. Pa tudi drugi ga menda niso veseli. Čas bi bilo, da bi se odpravili taki konkordatni odmevi. Vladni sistem in ljudsko štetje. Nastopanje Nemcev in Italijanov pri letošnjem ljudskem štetju proti nam, ki se vrši po nekem gotovem načrtu, nam da precej misliti. Pri tem štetju še niso namreč nastopali Lahi in Nemci proti Slovencem nikoli s tako sleparijo in terorizmom kakor letos. Godi se tako kot bi bila vlada proti tem ljudem popolnoma onemogla, ali pa ji je to sleparstvo še ljubo, da se nas — vsaj na papirju — na videz skrči. Ali pa ni morda sistem sam, da se nas hoče s štetjem uničiti? Ta tolažba je sicer za vlado smešna, toda za nas velja resnost! Zakon glede ljudskega štetja ima stroge določbe, katerih se imajo števni organi držati. Ampak ta zakon je tak. da ga Nemci in Lahi nič ne respektirajo, in Slovani smo v Avstriji tisti ljudje, ki smo povsod — brezpravni! Na Dunaju se nas pač nič ne upošteva. Kaj pomaga ta ali ona interpelacija glede sleparskega postopanja, če pa ni najti pri nas nobene odločnosti -napram vladi! Politične oblasti se za krivice, ki se nam pri štetju gode, nič ne brigajo, enostavno zato ne, ker se zanje ne briga tudi centralna vlada! Konečni efekt bo zatorej ta, da nas bodo v Avstriji našteli na tisoče manj! Zadnja učiteljska imenovanja so klerikalen regiment kranjskih Slomš-karjev zopet za par kapacitet pomnožila. To poi je prišlo zopet par slavnih pedagogov na nadučiteljska mesta po deželi in v ljubljanski okolici. Ali to še ni nič. Glavue korito in koristolovce ima klerikalni deželni šolski svet še v rezervi — za Ljubljano! — Le počakajte naprednjaki! Ko se blagoslovi in otvori nova deška šola na Prulah, bo v veži sicer lahko vzidana plošča: ko je bil župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar, ali — notri bodo primar-širali — dr. Lampetovi in Jakličevi kozaki s paternoštroin okrog pasa. Prismojeni Janko Nepomuk(!) s Cojzove-ga grabna je še ničla proti njim! Odborova seja »Matice Slovenske" bo danes, dne 25. januarja ob polu 6. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Poročilo iz gospodarskega odseka za 1. 1910 in proračun za 1. 1911. 4. Poročilo o rokopisih. 5. Poročilo iz znanstvenega in umetniškega odseka. 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti. Društvo »Mladika*. Tekom letošnje pomladi — maja ali junija, bo poslopje za ta internat zunaj in znotraj osnaženo. Zatem sledi oprava, nakar se gojenke preselijo v novi dom pod lastno streho tega zavoda. Zunanja podoba tega poslopje je po sodbi arhitektov okusnejša nego poslopje dekliškega liceja, ki kaže tišje lisaste stene ob Bleiweisovi cesti. Škoda le, da ne stoji poslopje »Mladike" ob cesti. Okusnejši načrt za licej bi bil pač lahko ravno tako dobro in ceneje pogodil domač tehnik. Res ne verno čemu se pri nas za drag denar naročajo načrti drugod! Nov kazinot. G. Friderik Reiner, drž. aprob. diplom, glasbeni prof in kapeljuik slov. dež. gledališča nam javlja, da ni nikakor stalni gost tukajšnjega nemškega kazina, ampak da je v kazinsko kavarno zašel le, dokler ni poznal tukajšnj h razmer. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek se poje drugič S Albini jeva opereta »Baron Tre n k" (za par). — V soboto drugič humorista Jeroma K. Jeroma dramatska legenda »Tujec" (za par). — V nedeljo popoldne ob 3. uri Weberjeva romantična opera »Čarostrelec" kot ljudska predstava pri znižanih cenah, — zvečer opereta. — V torek »Baron Trenk". Poroka. Poroči se danes gosp. Stanislav Ribnikar, c. kr. davčni asistent v Žužemberku z gospodično Ivanko Pehanijevo iz odlične narodne rodbine v Žužemberku. Mnogo sreče ! Naša bodočnost I Glasilo napredne mladine. Prva številka četrtega letnika je izšla v lepi novi obliki. Vsebina je sledeča: O ljudskem štetju- — Dr. R. M Preko Tirolske v Italijo. — Ivan Fi. Vzgojevalni momenti v telovadbi. — Vladarji in napredek Črne Gore. — Peter Strgulca. Razvoj občil. — Vestnik za sokolski naraščaj. — Listek. Širite »Našo bodočnost" med mladino. Popotnik. Pedagoški in znanstveni list. Ze 32. letnik začenja ta naša revija, ki tiho vrši svoj poklic in nudi posebno našemu učiteljstvu mnogo strokovne in splošne izobrazbe. Štev. 1. prinaša sledečo vsebino: Avguštin Požegar. Misli o reformi ljudske šole. — Pav. Flere. H. Scharrel-mann. — Drag. Humek. Risanje in rokotvorni pouk. — Fragmenti. Razgled. Književna poročila. — Popotnik stane 6 K na leto. Na nemškem drsališču ob Cesti na Rožnik se zbira elita ljubljanskih nemških kazinotov, ali vsa podoba tega športnega prostora napravi na človeka utis, da je v Ljubljani več nemškega kričanja, kot pa nemških liudi! Ker je pa nemški kazino s 70.000 gld. pasiven in spravi društvo komaj skup obresti, da jih plača »Kranjski šparkasi", ni čuda, da kazinskim Nemcem ne zmrzuje le korajža na — ledu nego tudi — v žepu. Zato je to drsališče obiskano le od študentov in institutk! Telovadno društvo Sokol v Ljubljani naznanja, da se vrši redni občni zbor 30. t. m, v restavraciji »Narodnega doma". Dnevni red: Nagovor staroste poročila tajnika, načeln ka, bla-gainika in pregledovalcev računov, volitve odbora ter volitve zastopnikov za občni zbor ljubljanske sokolske župe in slovenske sokolske zveze, slučajnosti. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima vedno več dohodkov, a vedno več stroškov, vsled tega primanjkuje družbi kurentnega t j. tekočega denarja. Cujte, kaj p av;jo števil Ke! Družna je imela v svoji blagaj-nici konečne gotovine i. s. dne 31. grndna 1908. 1. 20.270 K 60 h, dne 31. grudna 1909. 1. 25 708 K 86 h, dne 31. grudna 1910 1. samo 4.572 K 85 h. Volila in pokroviteljnine tvorijo pri družni glavnico. Od glavnice se smejo rabiti samo obresti. Skrb priia-teijev družbe bodi, da se r e d n i dohodki primerno povišajo i. s. članarine, darila, prispevki od družbenega blaga, dohodki nar. kolka, računskih listkov i. t. d., to pa že radi tega, ker bode letos družba za razne stavkd rabila nad 550 000 kron. Slovanska čitalnica v Trstu priredi jubilejni ples, ki se vrši povodom 50 letnice društvenega obstanka v veliki dvorani »Narodnega doma" dne 1. februarja 1911. Začetek ob 9. uri zvečer. Cisti dobiček je namenjen stavbenemu skladu za novo Ciril-Metodo-vo šolo pri Sv. Jakobu. Akad. tehn. društvo »Tabor* v Gradcu priredi svoj HI. redni občni zbor v torek, dne 31. t. m. v društvenih prostorih (Schonaugasse 17. I). Vspored običajen; začetek ob 8. uri zvečer. Veliki lovski ples. Iz raznih vprašanj, ki prihajajo na reklamni odsek je razvidno, da si nekateri predstav- MALT LISTEK. Slov. deželno gledališče. »BARON TRENK". Opereta v treh delanjih. Spisala A. M. W i 11-ner in R. Bodanzky. Uglasbil Srečko Albini. Četrta operetna noviteta v tekoči sezoni nam je prinesla Srečko Albini-jevega »Barona Trenka". Lehšr, Kšlmžn, Albini, trije komponisti istovrstnih del, a vsak reprezentant druge narodnosti, narodnosti, ki tekmujejo med seboj za glasbeno prvenstvo. Resno prihajajo v poštev sicer edino Slovani in Nemci, kajti, da Magyari pri svojem akutnem pomanjkanju sposobnih zastopnikov na vseh poljih, umetniškega tekmovanja ne vzdrže, je zelo lahko razumljivo; to je dejstvo, v katerem je vsaka diskusija v tej ali oni smeri čisto nepotrebna. Operni direktor zagrebškega kaza-lišta, g. Srečko Albini ima vse lastnosti, ki jih zahteva lahki operni genre, postulati te vrste glasbene umetnosti, tega otroka modernega časa, so na Albiniju večji del izpolnjeni. Saj ni samo dobro izobražen in vrlo verziran muzik, saj ga odlikuje tudi prav san gviničen temperament in izdatna spretnost v invenciji orkestralnih in teatralnih efektov. Lahkokrilna muza zahteva od komponista tudi lahkega po leta, ki je neobhodno potreben za ustvarjenje lahkega gledališkega dela; g. Albini tej zahtevi ne zadosti samo z zadostno porcijo lahkosti, temveč jo celo prekosi z dovoljno mero — lahkomiselnosti. Za muzikalno manj posrečena mesta nas odškoduje komponist mestoma z operno fakturo; kjer je plitvejši, banalnejši, tam hoče biti v naslednjem pretencijoznejši. Albini je opremil svojo muziko v splošnem z dobro strukturo in efektno fakturo kot v nekakšno kompenzacijo za delno pomanjkanje — originalnosti; pristavljamo pa takoj, da je v sedanjem času, ob tako velikanski operetni produkciji originalnost že skoraj nemogoča. In ravno zato, ker je »Baron Trenk" včasih nekakšen manj skrbno sestavljen konglomerat, ravno zato komponist na takih mestih tudi ni mogel striktno izvesti principa — enotnega styla; nemških, francoskih in italijanskih opernih in koncertnih komponistov, od katerih je vzel Albini poedine muzikalne ideje, namreč ne gre stavljati enega poleg dtugega kot nekakšno homogeno celoto. G. Alb ni je to storil, ampak ne na korist dobremu okusu. Na škodo opereti se torej poznajo v partituri tuji vplivi, ki jih pa kolikor-toliko zakrivajo, oziroma skušajo zakriti zares originalni jugoslovanski pevski m glasbeni motivi, pretežno srbski in hrvatski. — Cd šestnajstih muzikalnih točk kaže na darjenost komponistovo št. 2. nastopna pesem Lydije, št. 3. duet Lydia Trenk z zborom ter melodram (Trenk in Ly-dia) in duet. Posebno pozornost zaslužijo točke: tercet v prvem, marš sekstet v drugem in duet (Cornelia-VVurzbacher) v tretjem aktu. Libreto od dobroznane firme Willner-Bodanzky ima mnogo dobrih in precej slabih lastnostij. Kot verzi-rana libretista sta mojstra v gladkosti verzov, ki so obče kolikortoliko pametni in včasih ue brez pesniškega nimba. Prvi akt je, kar se tiče teksta in de> janja kot takega, zelo sprejemljiv, drugo in tretje dejanje je pa ravno v vglavnih potezah šablonsko, kjer bi smelo biti najmanj. Lydia in Trenk sta v teh dveh aktih dovolj spretno prestavljena iz »Dolarske princese" v drugačen milieu in se nam Fredy in in Aliče prezentujeta samo v drugih toiletah. Alice-Lydia in Fredy-Trenk se ljubita; ona je proti ljubimcu preveč hladna in jo ta zaraditega odkioni, ko vsled moinentano nastalih razmer po stane potrebna njihova poroka. Končno usmiljena limet sta vse štiri vendarle združita v tretjem aktu v dva srečna para, potem ko v »Dolarski princezi" Aliče in tukaj Lydia poprej kapitulu-jeta pred Frydijem oziroma Trenkom; vzrok kapitulacije v obeh slučajih ljubosumnost. — Nikola in Marica pravzaprav samo raztegneta prve ste ie Brissard Juliettinega nastopa v tretjem dejanju »Grofa Luksemburškega"; tisto neprestano govoričenje o zakonskih dolžnostih in dolžnostih v zakonu postane ne samo trivijalno, ampak tudi dolgočasno. Obilni trud g. režiserja Povheta je rodil lep uspeh, za katerega imajo zasluge g. kapelnik Cajžnek, večinoma vsi sodelujoči gg. solisti in orkester. Večjidel zelo komplicirani plesi so bili izvajani zares eksaktno in gre damatn Hadrbolčevi, Thalerjevi in Danilovi ter gg. Iličiču, Povhe tu in Bohuslavu vsa čast. Ker bomo obširneje poročilo prinesli ob reprizi, naj zadošča za danes samo par besed. — Naslovno ulogo je pel z briljantnim uspehom g. Uičič; umetniški konto njegove kreacije, predvsem v pevskem a nič manj tudi v igralskem oziru je impozanten. Gdč. Hadrbolčeva kot kon-tesa Lydia je imela krasen us >eh, ki leži v igri kakor v petju, da o se nam je zdela začetkom svojega nastopa v I. aktu nekaj manj disponovana; v mislih imamo tu na dveh mestih duet s Trenkom. Gdč. Thalerjeva je bila dražestna Marica; posebno omenjamo dobrouspeli duet z Nikolo v II aktu, tercet v I. aktu in pikantno pesem o piavicah graščakov v III. aktu. G Povhe je komične momente svoje uloge nekaj preveč podčrtaval; priporočamo več ljubimca in manj kotnika. Gdč. Danilova je igral. ko jako ugajala, pevsko manj, ker nima sigurnega nastavka. G. Bohu sl a v nam je pokazal svoj savoir-faire v učinkujočih komičnih det'ji ih kar v najboljši. luči; g. Skrbinšek je bil famozen marquis. Gg. Bukšek, Molek in gdč. Šmi-dovi zaslužijo pohvalo. — Ženski zbor v prvem dejanju ni bil č sto siguren. — a— Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 j -*' svojo bogato zalogo .voznih koles. o □ a BB Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani naznanja, da se je vsled nepričakovanih ovir njen Vlil. redni občni zbor, ki se je imel vršiti dne 29. prosinca t. L. == preložil == na poznejši čas in se bode dan, kakor tudi spored naznanil v posebnem inseratu. Upravni svet. TJstsuxio*vl j ena lS4tr7. TJsta-iELO-vljen-a, ILS-3c'7. Ljubljana Turjaški trg, štev. 7. Največ ja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. NajHoIidnejše folng-o. Zaradi inventure izredno znižane cene. Raglan................za dame preje K 40‘— sedaj K 12-— Gledališka mantila. . . „ „ » » 40‘— „ „ 12'— Paletot.................... » „ * 60*—- * „16 — Pelerina............» » „ „ 15*- „ * 8‘— Kratki kožuhi . . . . „ gospode „ „ 60 — „ „ 30 — Zimska ali športna suknja „ w „ 40— , „ 18 — 0bleka..............» „ . , 40*- „ „ 16- Otročje obleke pod isako ceno! Angleško skladišče oblek 0. BeniElniič. ----------- I.ji.bljun«, Mestni trg- 5. ,Jutro‘se prodaja vTrstu po 4L vinarje t?- anLa-slednjlii. toToa.lrsirzi.a,Dn.: Ijajo prireditev lovskega plesa kot bi bila namenjena le gotovim višjim krogom, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Da so vsa taka in podobna domnevanja popolnoma napačna in neopravičena, sledi že iz tega, da se bode vršila cela prireditev v najširšem obsegu in je torej na dlani, da se računa na najmnogobrojnejši obisk iz vseh slojev in je prireditev vsakemu dostopna, ki se hoče pošteno in neprisiljeno zabavati med šegavimi lovci. Ravno vsled tega, ker bi bilo nemogoče razposlati toliko vabil, da bi jih dobili vsi, na katerih vdeležbo se računa, se je sklenilo, da se vabil sploh nobenih ne razpošilja, ampak imajo ta vabila nadomestiti veliki lepaki, ki vabijo vsakogar na vdeležbo. Da je temu tako kažejo tudi cene vstopnic, ki so brez razločka za člane in nečlane slovenskega lovskega društva jednake, namreč za osebo 2 K za rodbino ne glede na število oseb 5 K, torej v primeri z velikanskimi stroški, ki jih bode prireditev provzro-čila, nikakor ne previsoke. Tudi glede obleke moramo pojasniti sledeče: Kdor ima lovsko obleko naj pride na ples v njej, drugače pa je naznanjena promenadna obleka. Tudi to, da nam pripravljajo nekatere dame, ki bodo stregle po paviljonih menda ne malo presenečenje, še ni znamenje, da si mora vsaka dama, ki pride na lovski ples omisliti posebno toaleto — nikakor nel V tem oz ru imajo dame popolnoma proste roke. Upamo, da so tako uničeni vsi dvomi m pomisleki, ki bi vtegnili odvračati občinstvo od prve slovenske lovske prireditve. Torej kličemo še enkrat vsem lovcem in prijateljem lova in onim, ki jim je na tem, da se enkrat pošteno razve-sele in pozabavajo — dobrodošli v sredo dne 1. februarja na lovskem plesu v ..Narodnem domu“ v Ljubljani. Slov. trgovsko društvo ,Merkur* v Ljubljani vabi na X. redni občni zbor slov. trgovskega društva »Merkur11, ki b > v nedeljo, dne 29. januarja 1911. ob 10. uri dopoldne v d uštvenih prostorih v »Narodnem domu“. Dnevni red: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Tovarna pogorela. V Krminu na Goriškem je dne 21. t. m. pogorela to varna pohištva gospoda Coloniattija. Požar je nastal ob ‘A 12 uri dopoldne in se je vsled velike množine lesa itd. z velikansko naglico razširil, tako da je bil cel del mesta že v nevarnosti. Pri gasitvi se je pokazalo, da primanjkuje vode, vsled česar so se morali omejiti z gašenjem sosednjih poslopji. V nevarnosti je bil tudi valjčni mlin gospoda Caisuttija. Kako je nastal požar se še ne ve natanko, a sodi se, da je eksplodiral neki motor na bencin. Tudi vojaštvo je došlo na kraj nesreče in marljivo pomagalo pri delu. Škoda znaša nad 150.000 K-Pogorelec je bil zavarovan. V torek predpoldne so izročili v Frankolovem na Štajerskem, materi zemlji očeta znanega prof. Bezenška, Tomaža Bezenška, v 86 letu starosti. Pokojnik je pripomogel vsem svojim 10 sivonom do udobnega samostojnega življenja. Od teh jih sedaj živi še sedem. Bil je tudi cclih 55 let ključar v Frankolovem. Svoj dom je imel v Bukovju v hribu en četrt ure od Frankolovega. Bodi mu blag spomin. Radi prepovedanega povratka je te dni aretiral neki stražnik 21 letno tatico Štefanijo Kuk iz Volčjega na Goriškem, ko je šla z nekim moškim po kolodvorski ulici. Policija jo je izročila sodišču. Nevarni psi. V nedeljo popoldne je na Resljevi cesti neki lovski pes popadel nekega italijanskega delavca in ga na desnem stegnu močno ranil. V Linhartovi ulici se je iztrgal raz verige močan velik pes, ki je nato na ulici raztrgal neki ženski suknjo. Psa kakor oba ranjenca so zdravniško preiskali. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 24. januarja. V današnji seji avstrijskega državnega zbora je najprej govoril predsednik zbornice dr. Pattay posmrtnico bivšemu večkratnemu starostnem predsedniku avstrijske zbornice, dr. Funkeju. Nato se je oglasil k besedi notranji minister prof. Wickenbmg, ki je zelo obširno razpravljal o sedanjem ljudskem štetju. Izjavil je, da je notranje ministrstvo že pred začetkom ljudskega štetja iz dalo na vse podrejene oblasti direkten ukaz, kako se imajo ravnati pri ljudskem štetju. A vendar so se vkljub temu vršila nesramna nasilstva. Vsled tega je poslalo notranje ministrstvo te dni na vse podrejene oblasti strog ukaz, da morajo poslati vse pritožbe, katere so bile podane na podlagi zadnjega ljudskega štetja na notranje ministrstvo, nakar bo izvajalo no- tranje ministrstvo posledice in zelo strogo postopalo proti vsem onim faktorjem, ki se niso držali podanih ukazov. Nato je v imenu čeških radikalcev izjavil dr. Boxa, da Slovani nikakor niso zadovoljni z letošnjim ljudskim štetjem in vzdržujejo svojo zahtevo, da se ljudsko štetje izvrši še enkrat. Italijanski poslanec Bugatto je povdarjal, da Italijani pričakujejo, da bo državna zbornica rešila naloženo ji nalogo glede kulturnih zahtev avstrijskih Italijanov. Koncem seje je socitalist dr. Adler silno napadal radi vedno naraščajočega vojnega proračuna, ki spravlja Avstrijo v finančni propad. Bosenski odsek. Dunal, 24. januarja. Bosenski državnozborski odsek je imel danes svojo prvo sejo, na kateri je predlagal dr. Baclimann, naj se predlogi bosenskega odseka takoj izroče državni zbornici. Seja „Zveze Južnih Slovanov". Dunaj, 24. januarja. »Zveza Južnih S:ovanov“ je imela danes daljše posvetovanje, kjer pa se je sklenilo, da se rezultati posvetovanja ne spravijo v javnost, ampak varuje o njih stroga tajnost. Vstaja v Arabiji. Carigrad, 24. januarja. Vstaja v Arabiji napravlja turški vladi velikanske skrbi. Dosedaj je odšlo v Arabijo že nad 30.000 vojakov, 10.000 jih pa še v najkrajšem času odpotuje. Sploh se Turčija pripravlja na resno vojno proti arabskim vstašem. Iz Skoplja se poroča, da so bili poklicani pod o-rožje vsi rezervisti. Kakor se domneva, so bile vse čete odposlane proti Jemenu. Odpor proti antimodernfstični prisegi na Bavarskem. Monakovo, 24. januarja. Med člani različnih kongregacij na Bavarskem s-e pojavlja neprestano jako hud od por proti papežemu odloku glede an-timodernistične prisege. Zlasti se tozadevno jako nevarno gibanje opaža med bavarskimi frančiškani. Več frančiškanov je že izstopilo iz reda in obenem tudi, iz katoliške vere in se vpisalo za staro-katoličaue. Splošno pozornost je vzbudila izjava vseuči-liškega prof. dr. Wilmanna, ki je izjavil, da papežev odlok ne pomeni ničesar drugega, kakor nekulturnost in papeško nazadnjaštvo, radi česar je bil Wilmann tudi suspendiran. Burno zasedanje hrvatskega sabora. — Koalicija odložila peštanske mandate. Zagreb, 24. januarja. V ponde-ljek je trajala seja do 1. ure ponoči. Predlog dr. Lorkoviča, ki je v imenu koalicije predlagal, da se izvoli poseben odsek 15 članov, ki bi preiskal vse slučaje, v katerih so Madžari kršili nagodbo iz 1. 1868., na kateri je osnovana zakonita zveza med Hrvatsko in Ogrsko, je izzval med opozicijo-nalci \elikansko odobravanje, dočim so prišli pristaši bana Tomašiča v velikansko zadrego. Na eni strani niso mogli glasovati proti nujnosti tega predloga že radi popularnosti, na drugi strani pa tudi niso mogli glasovati zanj, predno pride na dnevni red volitev delegatov za ogrsko zbornico. Ker je ban predbacival koaliciji, da ji je žal za peštanske ustanove, je prišlo med njo in Tomašičem do ostrega spopada. Pri glasovanju so Tomaši čevi munkači sicer glasovali za dr. Lorkovičev predlog, toda samo pod tem pogojem, da pride na dnevni red kot nujen predlog šele po volitvi peštanske delegacije. Za ta Tomašč-Neumanov predlog je glasovalo 43 poslancev, a za predlog dr. Lorkoviča, kakor ga je slednji prvotno stiliziral, pa 39 poslancev. Radi tega so delegati, člani koalicij, ki so bili dosedaj člani ogrske skupne zbornice, odložili svoje delegatske mandate kar je Tomaš ča silno poparilo, ker je vedel, da koalicija ne bo hotela tudi kandidirati pri novi volitvi za delegate. In resi Na včerajšnji seji je pri volitvi za delegate ogrske zbornice predlagal ban tudi več poslancev koalicije, ki so pa vsako izvolitev odklonili. Radi tega so bili izvoljeni za delegate sami Tomašičevi pristaši, vsled česar je isti silno ogorčen, ker se boji na eni strani novih volitev, na drugi strani pa Khuena, kateremu je vedno obljubljal, da bo koalicijo pridobil za izvolitev v delegacijo. Navzoče občinstvo je priredilo koaliciji viharne ovacije, proti banovim pristašem pa je burno protestiralo. Napadi na princa Ojorgja. Belgrad, 24. januarja. Najnovejše napade na srbskega kraljeviča Gjorgja je priobčil neki rumunski časnikar. Te vesti so krožile za časa Friedjun-govega procesa, a jih ni hotel noben časopis ponatisniti. Sedaj se je pustila prevariti »Voss. Zeitung*, kateri se ni niti sanjalo, da so to le podla obrekovanja. Vsi dunajski listi radi tega izjavljajo, da niso v nikaki zvezi s temi dopisi in odvračajo od sebe vsako odgovornost. Razne vesti. * Goljufija. Pri komercijalni in diskontni banki v Berlinu je bilo na ponarejene pobotnice dvignjenih 35000 mark. Goljufijo so izvršili uslužbenci banke. * Argentinsko meso. Portugalska vlada je odpravila carino na argentinsko meso. Isto bo storila najbrže tudi švicarska vlada. —■ Kaj pa pri nas? Zganite se ,osrečevalci“ ljudstva, da se tudi pri nas odpravi carina na argentinsko meso! * Požar hotela. Hotel Beau se-jour pri Chamonixu na Švicarskem je — kakor poročajo iz Geneve — pogorel. Velika nevarnost je bila tudi za druga poslopja. Vendar se je gasilcem posrečilo požar omejiti na hotel. Škoda je zelo velika. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiSKarna*, Ljubljana Mali oglasi. StanoTanje z eno sobo, kuhinjo fer dru gimi pritlikinami se takoj odda v Rožni dolini štev 239. 46/5—-1 Avlt* in srebrojak za narodno nošo se proda. .Brezar*, poste restante, Kranj. 49 2-1 Proda se skoraj nova, različna sobna oprava ter raznovrstne knjige .Slovenske' in ,Hr-vatske Matice* na Elizabetni cesti 7, II. 50 3-1 H1S* s 6 stanovanji, vrtom in njivo, pripravna za vsako obrt, se proda Novi Vodmat št 108. 51 2—1 M»'ljtYeif» njene« sprejme Josip Pospišil, stavbeni in ornamentalni kleparski mojster v Ljubljani, Zaloška cesta 6. 45 3—1 V<#letni »merljiv trerovskl sotrudnlk špecerijske stroke želi premeniti službo. Ponudbe na inseratni oddelek .Jutra*. 34 3—3 T7T v ** slabokrvne in prebolele "l"! je zdravniško priporočeno črno i ^|.\-/dalmatinsko vino Kat najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. Denar!! Najbolj varno naložen denar je na posestvu. Dne 27. januarja 1911 ob 10. dopoldne vršila se bo v sobi št. 16 tukajšnjega okrajnega sodišča prodaja enonadstropne = hiše z vrtom = in lepo veliko verando s krasnim razgledom, Ulica na grad št. 5. V hiši se nahaja mala prodajalna in že več let obstoječa vinska trgovina. Kdor bi imel veselje do hiše in kupčije, naj se sigurno udeleži prodaje. ReclMT, ulica Stadion, Tre Visa II, ulica Fontana, Pi|nill9 ulica Fabra, lte\k, trg Goldoni, Vovk, ulica Cardnci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Bel ved ere, Geršina, Rojan, Raunache.1, Canpomarzio, Itliimi, S. S. Marliri, Ercigoj, ulica Masiiniliana, Itončelj, ulif,a S. Marco, Cechimi, ulica del Istra, Iti ‘lllia, ulica del Rivo, llnhnič, ulica Sete Fontane, Graniaticopilllo' ul. Bariera, Spftdei*. ”'-oa Bariera, Lavreirfič, Vojaški trg. lteilUsi, Greta, Kicliel, Rojan, Bajc, ulica Gepa, Llizatto, ulica Aquedotto, Segulin, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. M -JS -3} 3 1 1 -H 3 a A Stanislav Ribnikar c. kr. davčni asistent Ivanka Ribnikar, roj. Pehani poročena. Dol. Logatec dne_25. januarja 1911 Žužemberk (Brez vsakega posebnega obvestila.) £ {St I E f| ft s- fc Število naročnikov za Planinšekovo praženo kavo narašča ocL <9.xxe do dne. as- Nad tisoče gospodinj jo kupuje. Velecenjena gospa! Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati! Planinšekova pražena kava kakih priporočil, kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste in Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska C. 6. Tovarna cementnih in glinastih iz - - delkov v Ilirski Bistrici - Izvod samo 4 vinarje, priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne cevi, tiakovne nlošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost je izborna. za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoc'.y zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in bol. blagajne južne železnice. Telefon interurban štev. 129, Tovarniška znamka „1K0 Valjčni mlin v Domžalah I. BONČ AR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zavod za pohištvo in dekoracije FRAN DOBERLET Ijubljana, Frančiškanska nlica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidneiši izvršbi. Uredba celih hotelov ■■■ in kopališč. -...-- ■ = Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9, Lastna tovarna ur v Rezervni zaklad Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol milj ona Mladenič star 27 let, na večjem posestvu na Goriškem, hrepeni po ljubezni lepe, mlade soproge stare od 17. do 22 leta, vešče gospodinjstva s premoženjem od K 5000 naprej. Na minulost se ne ozira Ponudbe se pošiljajo s sliko do 30. t. m. ne inse-ratni oddelek .Jutra* pod šifro .Romeo in Julija*. Za tajnost se jamči Išče se posojilo kron milijonov kron registrovana zadrnga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 proti vknjižbi na 1. mesto na zemljišče vredno K 80.000 za kratko dobo. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod »Varnost" na inseratni oddelek tega lista. obrestuje hranilne vloge po čistih Umetna knjigoveznica 'Eskomptuje Eskomptuje knjigoveznica " Priporoča na novo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike; dalje ima v zalogi veliko izbiro okvirjev, tiskanje trakov po najnižji ceni. Trakovi so vedno v zalogi. Na i/biro so od navadnih do najfinejših. Zelo pomenljivo je shranjenje tiskanja pri trakovih, ko se pri nalepljenju črk polovica črk pogubi. V zalogi ima tudi elegantne platmce za .Slovana", .Dom in Svet", .Ljubljanski Zvon", .Planinski vestnik" i. t. d. Cene zmerne. Točna postrežba. U»**' —» n n nQO veznic«. trgovske menice trgovske menice, Ustanovljena = leta 1882. = Ustanovljena = leta 1882. EE uvoz ka velepražarna. Nova podružnica v Ljublja Šelenburgova 1 Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Novo! Senzacijonalno! Novo! 6 Šelenburgova ulica 6 Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh-mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 97T milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Med drugim tudi uspehi slovi čega prof. Ehrlicha-Hata z zdravilom 606. Odprto od zjutraj do 9. zvečeri V petek od 12 do 6. zvečer samo za dame. Vstopnina 30 v, za vojaštvo 20 v. Za mnogobrojni obisk prosi podjetnik. Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8 ■■ ■ ■ ■............— registrovana zadruga z omejenim jamstvom 1 priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov, Lastno založništvo. IbTe.jxxxoa.ex:rxe;jž;e čx3s:e- Iuitcg-xa.±xja- —- Telefon-slca. štev. 110. -■ ■ -.. " «= ^cšta.© hjanllnlce štev. 76.307. ■ ■ ' ■ XX'VTI* IV t