aja Izhvsak petek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica Sl. 6.
t=i im 1=1 rm 1=1 mi f=i
ESKlll=llHII=lSai=l
Naročnina znaša:
celoletna.. K 4— polulelna.. „ 2— četrtletna.. „ r-Posaiezna št. „ o‘to
BCSBESEIESE1
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
UaJLaJUatfilLJaJiMlUšU
Štev. 40.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1913.
Leto VIII.
Slovenski liberalci in delavstvo.
Da slovenski liberalci niso bili nikdar prijatelji delavstva, o tem govori zgodovina liberalnih dejanj. Še vselej, kadarkoli so delavci kje zahtevali izboljšanja in so morda malo odločneje nastopili za svoje zahteve, takoj je stal za njih hrbtom liberalen valpet z papirnatim bičem zaničevanja in sramotenja. Kolikokrat je bilo tobačno delavstvo tarča liberalnega prijateljstva. Kaj vse se je v liberalnih listih pisalo o papirnem delavstvu in se mu hotelo škodovati. Vsak neuspeh delavstva je dobil satansko zadovoljeni odmev v tem časopisju.
Ako si ogledamo dobo boja za splošno in enako volilno pravico, tedaj opazimo liberalce vedno v nasprotujočih vrstah. V državnem zboru je bil liberal-i ni zastopnik mesta Ljubljane najhujši nasprotnik volilne preosnove. V kranjskem deželnem zboru je morala tedanja katoliško-narodna stranka več let nastopati celo z obstrukcijo za izpre-membo in razširjenje volilnega reda, nasproti združenim in zvezanim slov. liberalcem in Nemcem, ki so imeli tedaj večino v tej zbornici. Liberalec ni hotel ničesar slišati o volilni pravici delavstva. Istotako ni ukrenil prav nič za razširjenje volilne pravice slovenski liberalni občinski zastop mesta Ljubljane, dasi so bili vsi zastopniki slovenski liberalci. Da smo dobili tudi delavci v kranjski deželi volilno pravico za deželni zbor, če tudi omejeno, se imamo zahvaliti res demokratični Slovenski Ljudski Stranki. Istotako se nam je priborila po tej stranki vkljub vsem odporom liberalcev volilna pravica v občinah. S tem se je dalo delavskemu stanu priznanje upravnih pravic v deželi kakor v občini. Obenem pa tjjdi opravičenost po splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor in občinske odbore.
Hinavski liberalci, ki so delavski stan povsodi poniževali, se hočejo sedaj temu stanu laskati, da bi tako za svoje politične namene dobili kolikor mogoče glasov. V deželnem zboru zahtevajo splošno volilno pravico samo zato, ker vedo, da to brez dovoljenja veleposestva ni mogoče. S tem po svoji navadi farbajo javnost. Ustanoviti hočejo tudi — strmite, ljudje božji — delavsko organizacijo. Kakšno, najbrže še sami dobro ne vedo. Pred tremi tedni so jim prišli v Ljubljano na pomoč tržaški socialnodemokratični odpadrniki.
Resolucije, ki naj pomenijo temeljni načrt delovanju te organizacije, so kar lepo prepisali iz drugih programov. Je tudi vse eno, kako so to naredili, ker se v resnici ne gre za izboljšanje delavskih razmer, pač pa za štafažo in vo-lilce. Žalostno pri tem je le to. da se jim je nasedlo par delavcev. Toda tudi to na delavske razmere ne more imeti vpliva. Bič, ki tepe ob vsaki priliki delavski stan med Slovenci, delavstvo ne bode poljubovalo. Par — Bog se jih usmili — duševnih revčkov pa za delavstvo ne pomeni nič. Pošteno slovensko delavstvo se popolnoma zaveda škodljivosti liberalizma in neče biti z njim v nobeni stiki. Tistim, ki nam odrekajo v resnih trenotkih naše pravice, ki nas ob vsaki priliki zasmehujejo in zaničujejo, delavci ne moremo in ne smemo verjeti, ako nočemo biti osleparjeni. Zato pa nič z liberalci in proč od socialne demokracije! Mi slovenski kršč. misleči delavci imamo lastno krepko organizacijo, na katero smo po njih uspehih iahko ponosni in katere se oklepamo s prepričanjm, da je edino pravo resno delavsko zavetišče. Nobeden resen in misleč delavec ne more biti liberalec in dajati pod nož mesarjem delavskega stanu svojega vratu.
Žolto delavsko gibanje.
Dočim se je napredovanje socialno-demokratične strokovne in krščanskosocialne delavske organizacije zadnja leta nekoliko ustavilo, so se silno razvila tako imenovana »gospodarsko miroljubna« ali »žolta« delavska društva. V teh društvih se zbirajo delavci posameznih podjetij in tovarn, brez medsebojne zveze, in hočejo rešiti delavsko vprašanje z mirnim posredovanjem. Štrajk je večinoma, če ne že po pravilih, pa saj dejansko izključen. V takih društvih je združenih v Nemčiji že 200 do 300 tisoč delavcev. Preko Aussiga pa je prišlo »rumeno« delavsko gibanje tudi že v Avstrijo.
S takimi društvi si hočejo ohraniti podjetniki moč in vpliv nad delavstvom. Da bi ostalo delavstvo zunaj organizacije, nad tem so obupali. Zato jih hočejo organizirati v društvih, ki jih sami komandirajo. Vodstvo v »rumenih« društvih imajo navadno podjetniški uradniki. V zapadni Nemčiji, kjer je moč organizirane socialne demokracije šibkejša, so ta društva popolnoma odvisna in podjetnikom se niti ne zdi vredno uganjati kako hinavščino, okrog Berlina, kjer bijejo hud boj z močno so-
cijalno demokracijo, se kažejo vsaj na videz odvisne, časih tudi štrajka ne izključujejo iz programa in politično so nevtralna. Samoobsebi je umevno, da podjetniki podpirajo društva, s katero hočejo cepiti delavsko organizacijo. Dajejo jim denarne podpore in tudi pri posredovanjih jim dostikrat ugode, da se na zunaj pokaže uspeh. Podjetnikom služijo tudi kot strankarske organiza-. cije za njih stranko, to je za nacijonalno liberalno stranko.
Vloga, ki jo igra »žolto« delavstvo, je torej zelo žalostna. Da je tako giba^ nje mogoče pri nemškem delavstvu, ki se ponosno sklicuje na svojo izobrazbo, se da razlagati iz več vzrokov. Ekstremno, revolucij onarno stališče socialno-demokratičnih agitatorjev mora gotovo odbijati trezne elemente. Rumena društva dostikrat tudi povdarjajo treznost. Še bolj odbija terorizem rdečih. Ker šteje njih strokovna socijalnodemokra-tična organizacija v Nemčiji okrog tri milijone članov, si lahko mislimo, da je njen terorizem neznosen, saj jih je pri nas težko prenašati, ko bi vendar morali biti čisto skromni. Tudi nasprot-stvo med načeli in dejanskim ravnanjem vpliva. Socialna demokracija je preveč narasla za svoj vse zanikajoči program. Samega zanikanja se vse naveliča sčasoma. Iz teh škripcev ji ni mogoče najti poti, s katero bi bili vsi zadovoljni. Ker se boji katastrofe, se rajši ne odloči in stoji na tej mrtvi točki. In potem pridejo še različni neuspehi. Tudi podpora od podjetnikov in prijaznost nasproti »rumenim« dru-štvpipi nekaj izda. Obenem žolta društva izrabljajo napake strokovnih organizacij, tako n. pr. pridno goje zabavo, ki jo ta malo preveč zanemarjajo. Vsebine seveda liberalni podjetniki svoji delavski organizaciji ne morejo dati. Strokovne izobrazbe mu pa dati ne smejo. Še tako so v večnem strahu, da jih bo njihova organizacija v odločilnem trenutku izdala.
Tudi Slovenci imamo trojno delavn sko organizacijo, krščansko-socijalno, socijalno in narodno delavsko organizacijo. Zadnja je najbolj podobna nemški »žolti« in gotovo ne bo delala velike bodočnosti. Liberalizem tudi pri nas ne bo mogel dati delavstvu vsebine in sile, saj je niti meščanstvu ni mogel dati. Liberalni delavski voditelji bodo morali zapustiti ali delavstvo ali svoj liberalen program. Zmožni so storiti oboje. Delavstvo se bo prej ali slej moralo odločiti ali za krščanstvo ali proti njemu. ' Skrbimo, da bodo krščanski slovenski
delavci vsi v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je res naša, dočim je jugoslovanska socijalna demokracija obsojena na večno štafažo nemškim socijalnim demokratom pod judovskimi voditelji!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
DELAVSKO VPRAŠANJE.
(Govor dr. Zajca v socijalno-političnem
odseku katoliškega shoda.)
(Konec.j
Kar se tiče pokrajin, se je doslej koncentriralo delo pretežno na Kranjsko, v zadnjem času opazujemo živahno strokovno gibanje tudi na Štajar-skem in deloma tudi na Goriškem. Neugodno je pa stanje v našem najvažnejšem delavskem središču! v Trstu, dasi se tam nahaja močna ženska organizacija.
Temelj vspešnemu delu med delavstvom, ki je hočemo ščititi pred izrabi ljevanjem od strani kapitala in gmotno postaviti na trdna tla. da bo koristen član v krščanski družbi, je izobraževalno delo ali to, kar imenujejo Nemci »Aufklarungsarbeit«. Ta se v naši delavski organizaciji nekoliko premalo sistematično goji, tako da nam primanjkuje verziranih agitatorjev iz vrst delavstva samega. Delavstvo premalo pozna delavsko postavodajo, si je premalo na jasnem glede svojih pravic in sredstev, kako jih izvojevati, in se premalo zanimlje za socialne, higijenske in politične probleme, ki se tičejo njega samega. Tukaj mora organizacija poseči vmes z dobrimi govorniki, tečaji za izobrazbo delavskih voditeljev, agitatorjev in organizačnih funkcionarjev, s strokovnim časopisjem, brošurami, letaki in podobno.
Z organizacijo, ki na ta način de^-lavstvo izobrazuje in napravlja sposobno za dosego njegovih ciljev, je podrobno delo v to svrho zelo olajšano. To specifično delo ima v prvi vrsti pred očmi vedno globjo izpopolnitev delavske organizacije same, zlasti to, da bi se delavske strokovne organizacije zakonito priznale in ščitile, nadalje za-jamčenje stalnosti delavstva v tovarnah in obrtnih podjetjih, omogočenje tarifnih pogodb in zakonito uvedbo obvezi nih razsodišč glede sporov, izvirajočih iz delovnega razmerja, glede na social-no-politično postavodajo pa:	izvedba
socialnega zavarovanja, rešitev brezpo-selnostnega problema, skrajšanije delovnega časa, zakonito uredbo karte-
Možganski valovi, dražba z omejeno zavezo.
»Vi imate zelo čudne pojme o trgovini.« reče Marica še enkrait. »Vi bi morali imeti vame nekaj zaupanja,« odvrne on. »Vidva sta zahtevala, da se lotim kakega podjetja. Jaz pa vaju samo to prosim, da bi smel iti svojo lastno pot v tem oziru. Tako je edino pošteno. Ali ni tako?«
»No, no,« pravi Viljem. »Ali ste sploh ustanovili družbo?«
»Sem jo. Napravil sem družbo z omejeno zavezo, ki bo plačevala tolikšno dividendo kakor vaše lastno podjetje. Več ne morete zahtevati, nego to.«
»Dobro; ne osramotite me,« pravi Viljem. »Vaša lastna misel je bila storiti to, kar ste storili. Jaz bi bil popolnoma zadovoljen, če bi si bili kupili ae-lež pri kaki dobri tvrdki. Vse, kar že-\ lim od vas. je, da delate za svoje življenje. namestu da lenarite okrog in se podajate v nesrečo.«
»To je moja reč,« odgovori Ivan. »Če se boste vi držali od svoje strani podjetja, se zavežem, da se ga bom jaz držal od svoje.«
»To vse človeka silno zmeša,« pravi Marica. »Mislim si, da bi mi smeli zaupati, Ivan, in mi povejte, kako je s to rečjo, če že nočete povedati očetu.«
»Edina pot, po kateri morete to iz-
vedeti, je ta. da me poročite. Svoji ženi to lahko povem, sicer pa ni nikogar, ki bi mu mogel praviti stvari, ki se tičejo moje tvrdke.«
»Izkažite se, da ste ustanovili uspešno podjetje, pa dobote Marico,« pravi Viljem; »drugače je pa ne dobote, dokler sem jaz živ.«
»Vi ponujate veliko darilo svojemu lastnemu morivcu,« mu odvrne Ivan.
»Takih reči ne bi smeli izreči niti v šali,« pravi Marica. »Jaz bi šla rada na izprehod. Ali me vzamete seboj, Ivan?«
»Res, vzemite jo na izprehod,« pravi Viljem. »Morda dobi kaj barve nocoj.«
»Iz ljubezni zame trpi,« mu odvrne Ivan. »Bledost na injenih licih je viden dokaz očetove trdosrčnosti.«
»Neumnost!« zakliče Marica. »Nikoli se nisem boljše čutila.«
Nekaj časa sta šla molče naprej; nato ga prime za roko in mu pogleda v lice.
»Ivan,« mu pravi mehko, »ali bi hoteli kaj storiti zame? Ali bi hoteli mene zelo razveseliti?«
»Oj, seveda,« odvrne. »Povem vam, kakšno družbo imam. Podjetje seka glave psom in mačkom. Javnost se je obrnila proti zastrupljevanju svojih živali. Jaz sem videl, da pride to gibanje in sem stopil na trg s svojim načrtom. Mi imamo izborno, ostro, moderno gi-
ljotino in režemo proč glave imenovanih malih zverinic brez bolečin in kakor bi trenil.«
»Ne verjamem vam,« pravi Marica začudena. »Vi niste tako krvoločni.«
»Če nočete verjeti, čemu naj vam pripovedujem?«
»Brez pomena je. če mi pripovedujete čenče. Zadnji čas sto bili si:ora.i tako krvoločni«
»Ali mislite na pomožno družbo, da bi se gnali avtomobili z razmletimi hro-i šči. Zagotovim vas, da se da res napraviti.«
»Peljite me domu,« odvrne užaljena. »če mi nečete povedati, kakšna je vaša družba, me ne ljubite.«
»Predraga Marica,« odvrne slovesno. »Tucat odgovorov sem dal vašim vprašanjem in vsi moji odgovori so enako duhoviti. Kaj morem še storiti?«
»Povedati mi morate resnico.«
»Ljuba moja mala družica, kako veste, da kateri mojih odgovorov ni resničen?«
»Ker so preveč živinski, da bi bili res.«
To noč je Ivan, ko je šel v posteljo, treščil svoje črevlje ob steno.
»Za božjo voljo, kdaj bo že ta starec napovedal svojo dividendo?<k je vprašal svojo blazino.
Tri mesece kesneje ko sta skupno sedela pri zajtrku, izroči Viljem Marici
pismo, ki je bilo prišlo z jutranjo pošto.
»V redu je to,« pravi. »Malo čudno ime ima, toda kaže se, da je Ivan svojo reč dobro naredil.«
Marica zgrabi brž za pismo.
»Dragi Turant,« je stalo v njem, »zelo me veseli, ko vam prilagam izkaz svojih knjigovodij, ki morejo, kakor boste videli, izkazati uspeh Možganskih valov, moje družbe z omejeno zavezo, ki je v prvih šestih mesecih svojega delovanja izplačala začasno dividendo trideset odstotkov. To je, kakor boste gotovo pritrdili, ravno toliko,- kolikor je izplačevala vaša lastna družba. Blagovolite naznaniti Marici, naj me takoj vzame.«
»Ali je vse tako prav? Ali ga morem vzeti brž, ata?«
»Jaz ne vidim nobenega izhoda,« odvrne Viljem. »Beri še izkaz.«
»S tem se potrjuje, da je družba z omejeno zavezo Možganski valovi, ki je g. Ivan Čenel njen predsednik in ravnatelj in gg. Dean, Dran, Gosling & Whittaker, odvetniki, njeni tajniki, izplačala začasno dividendo trideset odstotkov po svojem šestmesečnem delovanju. G. Čenel nas je tudi prosil, da potrdimo, da je družba postavno ustanovljena in da je do pičice poštena in zelo nas vesli, ko to storimo. Hepple & Wester, poverjeni knjigovodje.«
lov; v socialno-higijeničnem: predvsem skrb za zdrava stanovanja.
V izključno teoretičnem otftru je nujno želeti, da bi se naša mlada katoliška inteligenca intenzivnejše posvetila študiji socialnih problemov in zbirala potrebni znanstveni material glede delavstva, njegovega stanja v naših deželah, česar nam skoraj popolnoma manjka in kar v marsikaterem oziru zelo otežuje tudi praktično delo.
V zadnjih letih se je storil pri nas glede organizacije delavstva velik korak naprej z ustanovitvijo Jugoslovanske strokovne Zveze. Ta hoče združiti vse slovensko in hrvatsko delavstvo v avstrijskih deželah v mogočno bojno vrsto. Če pomeni združeno slovensko delavstvo moč, bo pomenilo združeno slovensko-hrvatsko delavstvo velesilo. Da je ta organizacija sposobna za veliki nadaljnji razvoj, jamči to, da je sad dolgotrajnega dela in priprav, rezultat mnogih skušenj na polju strokovne delavske organizacije, nastala iz nujne potrebe, ki jo je naše delavstvo samo čutilo, in združuje v sebi že danes veliko delavstva ter vsled svoje praktične, enostavne uredbe povoljno funkci-jonira.
Ožji program »Jugoslovanske strokovne zveze« vsebuje skrb za delavsko izobrazbo, pomoč v bolezni in za slučaj brezposelnosti in pri raznih izrednih stroških in konečno pravno varstvo ter nuja delavstvu v tem oziru vse ugodnosti, ki mu jih more modema strokovna organizacija dati. V širšem pogledu pa »Jugoslovanska strokovna zveza« utrja v svojih članih stanovsko delavsko zavest, omogočuje v njej organiziranemu delavstvu izvojevati si ugodnejše plačilne in delovne razmere, vpliva na javne faktorje, da se pospeši socialnopolitična postavodaja v varstvo delavstva. Stoji pa »Jugoslovanska strokovna zveza« na odločno krščanskem temelju, njeno delo sloni na načelih, kakor jih je razložil Leon XIII. v svoji socialni encikliki, in vidi konečno pravično rešitev socialnega vprašanja v tem, da se udejstvijo etični principi, kakor slede iz krščanskega svetovnega naziranja.
Kot najizdatnejše sredstvo za vspe-šno vršitev naših socialno-gospodarskih nalog glede delavstva je smatrati pri organizacijah zlasti denarna sredstva, s katerimi razpolagajo. Potrebujemo centralne zveze z močjio blagajno. Smo v časih, ko se organizirajo vsi stanovi, ko se organizira tudi kapital in snujejo karteli. Kako naj vzdrže ravnovesje kartelom male organizacije brez centralne zveze? Močen kapital je organiziran v kartelih. Tej sili postavimo nasproti silo v »Jugoslovanski strokovni zvezi« organiziranega delavstva. In da bi združene delavske skupine najrazličnejših strok, kar jih je po slovenskih in hrvatskih deželah, pomenile naravnost velesilo, razpolagajočo s fondom, ki bi za dosego njenih ciljev zadostoval, ni potreba posebič poudarjati.
Gospoda, Važnost delavskega vprašanja za nas sem dovolj krepko označil. Menim, da ga ni med nami, ki ne bi bil globoko prepričan, da pomeni delo na delavskem organizatoričnem polju tudi za našo duhovščino pastirsko delo v pravem pomenu besede. Ne držimo križem rok in ne glejmo, da se razpasejo med hrvatskim in slovenskim delavstvom krščanstvu sovražne organizacije. Ena najnujnejših nalog, kar jih nam nalaga hrvatsko-slovenski katoliški shod, bodi: Na delo za organizacijo katoliškega delavstva! V tem smislu predlagam resolucije s prošnjo, da jih vsprejmete! (Viharno odobravanje.)
XXX
, Gorje. Skupina J. S. Z. v Gorjah priredi na Mali Šmaren dne 8. septembra. popoldne ob 3. uri v cerkveni dvorani javen delavski shod. Na shodu bosta govorila g. prof. Marinko iz Kranja in g. župnik ter deželni poslaf.iec Piber. Ker je shod zelo važen za naše delavstvo, se vabijo vsi delavci, da se shoda udeleže. Tovariše člane pa opozarjamo, da pridno agitirajo in pripeljejo čim več tovarišev na shod. Tovariši iz Jesenic, Save in Javornika naj se tudi obilno udeleže.
Iz Griž. V Zabukovici je grozen pozeb. Rdeči hrošči napenjajo vse svoje moči, da bi glodali perje iz naših katoliških dreves, toda jim je izpodletelo. Meseca junija je prišel tak veter, da so pozebli. Oživel je le eden, ki brenči okoli naših vej. Ta keberček prihaja tudi v jamo in čaka za štempelni na ljudi, ter poskuša skrivoma pridobiti za rdeč-karje. Toda ne gre. Mi člani Jugoslov. Strokovne Zveze smo se trdno oklenili naše organizacije. K nam prihajajo drugačni možje na shode, kakor pri rdečkarjih. Mi bomo molili in delali, naj rdečkarji počno kar hočejo. Prepre-čani smo, da se z hinavščino, hujska-
njem in kletvijo ne da nič doseči. Kruh si bomo zaslužili le z delom. Slabo se nam godi, ker smo poslušali rdečkarje. ki so imeli mnogo besed, pa nobenih uspehov v prid delavcem. Ker si ne morejo pomagati, so začeli obrekovati in sumničiti gospoda župnika, da se z oskrbnikom na račun delavcev brati. Dolgo smo tavali v temi, sedaj smo spoznali, da z rdečimi ni imeti nikake skupnosti. Nas ne bode nobeden skubil, vas pa tudi ne, treba je, da greste še v šolo in se kaj priučite. Od nas ste se naučili vsaj nekaj, in to je, spoznavanje stroke. Preje o stroki niste nič vedeli, sedaj se vam o tem že nekaj sanja, počasi znate še celo spoznati, kaj je strokovna organizacija. Svetujemo rdeč-karjem, da puste našo blagajno kar lepo pri miru, stvar jih prav nič ne briga. Mi delavci plačujemo notri in bo-, mo tudi skrbeli za red. Bratci se že sedaj bojijo volitev, menda bi radi imeli same zaprtke, toda naj si le pripravijo koš za|aje. Njih upanje je sedaj na onih, ki niso nikjer organizirani, to so tako-imenovani »čakavci«. Socialni demo-kratje imajo sedaj le še pet članov, kateri se hočejo še nadalje prati v umazani socialnodemokratični vodi, vsi drugi hočemo rabiti čisto in svežo vodo krščanskosocialne strokovne organizacije. Zora puca, bit če dana!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Iz tobačne tovarne. Zopet je zavladalo veselje mladih mož, novovspreje-tih delavcev, katere je vodstvo tovarne vsprejelo v delo. Pri vsprejemu se jim je naznanil delovni red. Sploh se v naši tovarni zahteva vojaščine proste delavce, ki morajo biti neomadeževa-nega življenja, to je brez kazni mora biti, kar je popolnoma opravičeno. Ali žal da se z delavstvom tem svojstvom ne postopa vedno primerno. Imamo v tovarni več delavcev, ki so deset ali tudi že več let v tovarni in imajo še vedno skoro isto plačo: 17 do 18 kron tedensko. Ker se zahtevajo gotovi predpogoji in pogoji za delavce, bi se jih moralo tudi bolje plačati. Toda pri nas se do tega težko pride. Ako kateri sta-reji odmrje ali gre v provizijo, potem •navadno ni nikake spremembe. Mož in prostor zgine. Tako čepijo delavci na istih prostorih, namesto da bi se po vrsti pomikali naprej. Ni dolgo, ko je neki delavec opravičeno prosil, da se po-* makne v višjo plačo, pa se mu nikakor ni dovolilo. Gospod uradnik ga je od-, slovil prav po domače, češ. da si bode izbral takega, da ga bode lahko okoli prsta ovil. Ne vemo, zakaj se možu, ki je tih, miren in priden, ni ugodilo. Pa menda si jih gospod uratfnik ne bode hodil h kramarjem na štante zbirat. Tam se včasih dobi kaj za okoli prsta oviti. Radovedni smo, ali vedo na Dunaju, da hočejo v ljubljanski tobačni tovarni delavcev okoli prstov ovijati. Menda se sprejemajo v tovarno za vse kaj druzega. Pred par meseci je umrl neki delavec, nakar se'j.e zglasil drugi za njegovo mesto; povedalo se mu je, da ga gospod tajnik ne pusti. Zakaj, se ne ve. Saj vendar umrli delavec ni šel v toplice in ga gotovo ne bode več v tovarno. Tako postopanje napravlja hudo kri in po nepotrebnem žalosti delavce. Na'j s<e goispodje že enkra!t privadijo dejstvu, da so tudi delavci ljudje, katerim je potrebno take reči z lepo besedo pojasniti.
STAROSTNA PRESKRBA TOBAČNIH DELAVCEV IN DELAVK TER PODPO-RE VDOV IN SIROT.
Starostna preskrba tobačnih delavcev in delavk ter podpore vdov in sirot.
Starostna preskrba tobačnega delavstva je eno najvažnejših del socialne zavesti avstrijskih vlad. Stotine in stotine delavskih družin in tisoče delavcev ima s tem pred seboj kolikortoliko brežskrbno, prihodnost. Prepodenai je od njih skrb starosti in nesposobnosti za delo, med tem ko milijoni drugih delavcev žive v tem oziru še vedno v negotovosti in skrbi. V pouk in pojasnilo marsikomu prinaša naš list določila starostne preskrbe, vdov in sirot tobačnega delavstva. Naj bi si ta dolo-. čila vsakdo, posebno pa tobažni delavci dobro ogledali.
I.
Starostna preskrba.
§ 1. Osebe delavskega stanu, ki so zaposlene pri uradih c. kr. tobačne uprave na stalnih delavskih mestih ter so postale popolnoma za delo in pridobitev nezmožne, imajo pravico, ako so bile najmanj pet let v stalni službi, da se jih prestavi v provizijsko stanje.
Provizijoniranje se izvrši
a) za celo življenje,
b) za čas nesposobnosti za delo.
Delavske osebe, ki so izpolnile 60. leto starosti in 351etno služebno dobo, se morejo na izrecno prošnjo tudi brez zdravniške določbe glede delanezmož-nosti prestaviti v provizijsko stanje (provizijonirati).
§ 2. Provizije.
V provizijsko stanje p pest a vi j er nim delavskim osebam se za čas provi-zijskega stanja daje pod imenom provizije starostna preskrba iz državnih sredstev.
Poleg tega imajo provizijonisti, ki so bili člani delavske bolniške blagajne kake tobačne tovarne, pravico do brezplačne zdravniške pomoči, ako stanujejo v tovarniško-zdravniškem okrožju.
§ 3. Dokaz službene dobe.
V nestalnem stanju (nestalno) izvršena službena doba se za odmerjenje provizije ne vpošteva, nasprotno pa se poskušna doba (Probepraxis) priračuni stalnim služebenim letom.
§ 4. Sposobnost za vračunanje se prične:
a) za osebe, ki so bile sprejete kot delavci tobačne uprave pred 1. januarjem 1890 od izpolnjenega 12. leta,
b) za one osebe, ki pripadajo od 1. januarja 1890 delavskemu stanu, pa od izpolnjenega 14. leta.
§ 5. Pri moških se pri odmerjenju provizije vpoštevajo po obstoječih pen-zijskih in provizijonijskih normah (navadah) tudi vojaška službena leta, ako se je vstop v službo izvršil še med neaktivno, rezervno ali domobransko službeno dobo.
§ 6. Vsled vsakega, še tako kratkega neopravičenega prekinjeni a službene dobe izgubi pred prekinjenjem dovršeni službeni čas sposobnost (pravico) vračunjenja.
§ 7. Vsled bolezni ali pravilnega dopusta porabljeni čas ne prekine službene dobe.
§ 8. Doba začasne provizije se ne vračuna v skupno službeno dobo ter ne prekine iste, ako je dotična oseba stopila takoj po začasnem provizijskem stanju v delo.
§ 9. Dokaz popolne nezmožnosti za delo.
Popolno delanezmožne so one osebe, katere niso le za tobačno službo, temveč tudi za vsako drugo pridobitno delo nesposobne.
§ 10. Način prestavljanja v provizijsko stanje.
Prestavljenje v provizijsko stanje vrši c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije, bodisi uradnim potom, ali pa na prošnjo kake delavske osebe.
§ 11. Uradnim potom se more prestaviti v provizijo delavska oseba v slučaju neozdravljivih duševnih ali telesnih bolezni (organske, (nalezljive ali gnjusne bolezni), ki ovirajo nadaljno vporabo v tobačni službi. (§ 43.. al. 2a, delavnega reda c. kr. tobačnih proda-jalnih skladišč in nakupovalnic tobaka).
§ 12. Izguba pravice do provizije.
Prostovoljni izstop iz dela, izklju-čenje v smislu § 5. delavnega reda in kazenski odpust iz dela vsebujejo izgubo pravice za starostno preskrbo. (§ 44. delavnega reda za c. kr. tobačne tovarne, oziroma § 34. delavnega reda c. kr. prodaj alnih skladišč tobaka in nakupovalnic tobaka).
§ 13. Plačilni razredi.
V svrho odmerjenja provizij se določi šest plačilnih razredov:
§ 15. Izračunanje provizije. Provizijska lestvica.
Provizije znašajo v vseh plačilnih razredih po petletni službeni dobi 25 odstotkov temeljne odmere in se zvišuj ejjo z vsakim službenim letom za 2 5 odstotkov temeljne odmere, tako da se doseže po 251etni službeni dobi naj-višji znesek ali polna renta (100 odstotkov temeljne odmere).
Za odmero provizij nastane sledeča lestvica:
Mesečna provizija.
PlaCilni razred	Temeljna plača	
	mesečno v kronah	dnevno v vinarjih
I.	50	do 200
II.	60	nad 200 do 240
III.	70	nad 240 do 280
IV.	80	nad 280 do 820
V.	90	nad 820 do 360
VI. 1	100	nad 360
Po služ- benih letih	Za plačilni razred					
	1.	II.	III.	IV.	v.	VI.
			K r	o n		
5	19—	12-	14--	19-	18 —	20--
6	11 —	13-20	15-40	17-60	1980	22-
7	12 —	14-40	16-80	19-20	21-60	24--
8	13--	15-60	18-20	20-80	23-40	26--
9	14-	16-80	19-60	22-40	25-20	28-
10	15-	18--	21-—	24-—	27--	39-
11	19-	19-20	22-40	25-20	28-80	32--
12	17--	2040	23 80	25-60	30-60	34-—
13	18--	21-60	25-20	28-80	32-40	39—
14	19 —	22-80	26-60	30-40	34-20	38-
15	20-	24-—	28-_	32-	39—	40--
16	21-	25-20	29-40	33-30	37-80	42-—
17	22-	26-40	30-80	35-20	39-60	44--
18	23 —	27-60	3*2-20	36-80	41-40	49—
19	24--	28-80	33-60	38-40	43-20	49-
20	25 —	30-	35--	49-	45--	50-
21	29-	31-20	36-40	41-60	46-80	52-
22	27-	32-40	37-80	43-20	48-60	54-
23	28--	33-60	39-20	44-80	50-40	59-
24	29 —	34-80	40-60	46-40	52-20	58-
25	39-	36--	42 -	48--	54 —	69-
26	31 —	37-20	43-40	49-60	55-80	62--
27	32--	38-40	44-80	51-20	57-60	64-
28	33--	39-60	46-20	52-80	59-40	66--
29	34-	40-80	47 60	54-40	61-20	69-
30	35-	42-	49-	56 —	63-—	79-
31	36 —	43-20	5040	57-60	64-80	72-
32	37-	44-40	51-80	59-20	66-60	74 —
33	38--	45-60	5320	60-80	68-40	79-
34	39--	46-80	54-60	62-40	70-20	79-
35	40--	48--	56-—	64--	72-—	80--
V dosego določitve plačilnega razreda merodajne temeljne plače velja:
a) pri časovnih plačah (dninah in tede/nskih plačah) poprečna' dnevna plača preteklega koledarskega leta, ki jo je dobila dotična oseba.
b) pri akordnih delavcih povprečni dnevni zaslužek delavne osebe pravilne delavske skupine, ki je prišel na osebo pri dotičnem upravnem uradu v koledarnem letu pred provizijo.
§ 14. Temelj za odmero 80 odstotkov temeljne plače tvori podlago odmeri provizije.
S tem nastaja sledeča lestvica:
Plačilni razred	Podlaga odmeri
I.	40 K
II.	48 K
III.	56 K
IV.	64 K
V.	72 K
VI.	80 K
Pri onih osebah, ki stopijo v provizijo od 1. januarja 1910, provizija ne sme prekoračiti osebnega mesečnega zaslužka v teku zadnjega leta pred provizioniranjem.
Zadnje službeno leto je pri odmeri provizije všteti kot celo, ako je bilo odsluženih vsaj šest mesecev.
Da se doseže pravica do provizije sploh, je potreba doslužiti polnih pet službenih let.
§ 16. Izplačevanje provizij.
O presta vij en ju v provizijsko stanje dobi vsaka delavska oseba dekret, v katerem je navedena odmera provizije, čas (trajnost) provizije in kraj izplačevanja.
(Dalje prih.)
Med brati in sestrami.
Iz Idrije. Zanimiva obletni-c a. Naši rudarji gotovo ne vedo, da so njih predniki sedaj pred sto leti neznansko trpeli. Francozi so do junija meseca 1813 še izplačali zaslužek rudarjem in gozdnim delavcem, potem ne več, tudi penzionisti niso nič dobili. Čutili so, da se jim slaba obeta in bodo najbrž morali kmalu odriniti, zato so zase skrbeli v prvi vrsti. Dne 29. septembra 1813 je zbežal iz Idrije predstojnik Gallois in ž njim vsi francoski uradniki ter vzeli seboj ves arhiv in denar. Štirje idrijski vojniki so jih peljali tja v Trevizo na Italijansko. Delavec je pa stradal, da ne z lepa tako. Živež iz okolice je že zdavnaj pošel, ker ga je Francoz šiloma pobral, žita v Idriji nič v zalogi in zima se bliža, pomoči pa od nikoder. Res so imeli iz-računjeno, koliko je zaostanka. Tako n. pr. so imeli tirjati provizionisti 2541 glodinarjev, rudarji na zaostali plači 8601 gld. 19 kr., uradniki za mesec september 1961 gld. 47 kr., a od samih številk na papirju niso bili siti. 1. oktobra so prišli avstrijski ulanci v mesto in prevzeli počasi vso upravo rudnika, a blagajne so bile prazne. Zanimivo in obenem žalostno je poročilo župnika barona Ravber, ko prosi od avstrijske vlade nujne pomoči. Bolnikov, pravi, je vsaki dan več, ne pomagajo jim zdravila radi prepičle hrane. Trije so umrli radi lakote in enaka usoda čaka še več drugih. Da on kot župnik ne pretirava, potrjuje isto rudniški zdravnik Rei-chel. Poslali so z Dunaja za prvo silo 4000 gld., a to je bilo za rudarje premalo, saj ni bilo niti polovico zaslužka do oktobra iin do januarja 1814 je nara-stel zaslužek še ne izplačan 11.722 gld. penzionistov 2248 gld. in uradnikom vsa zaostala plača kar 5054 gld. Največje reve so pa bile vdove rudarjev, ki so bili 1809 potrjeni v vojake. Francozi jim niso dali provizije, češ, morda je mož še živ, ali se pa celo proti nam bije. Z mrtvaškim listom svojega moža se ni mogla izkazati. Pobirali so po mestu milodare, da niso gladu pomrle. Da pa ti doneski niso bili kaj izdatni, vemo že iz tega, ker je sploh vladala beda in pomanjkanje povsod. Šele ko so naši prišli v Idrijo, so se spomnili teh
rev in jim nakazali pravo provizijo. — Kaj bi rekli naši socialni demokratje, ki se ogrevajo za francosko bratstvo in prostost, ko bi znali za ta-le ukaz ru-i darjem v Idriji? »Vdovcu-rudarju! Be prepove ženitev, če je izpolnil 50 leto, mlajši vdovec z otroci pa ne sme mlado ženo poročiti.« Šele Avstrijci so ta ukaz odpravili. — Prihajali so počasi nekateri rudarji-vojaki zopet v domačo hišo. Največ jih je bilo vjetih z orožjem v roki pri bitki ob Piavi, nekaj jih je tavalo razkropljenih po okolici, te so prestregle francoske patrule. par je bilo zajetih v bolnišnicah. Prišli so domov bledi, vpadeni, izmozgani, malokateri za delo sposoben, več se jih pa nikoli ni vrnilo. — Zares žalostna stoletnica, ki nam kaže, kaj je vojska.
Okno v svet.
Učinki katoliškega shoda. Veličastno uspeli katoliški shod in manifestacija je ljubljanske patentliberalce spravila v blaznost. Drugače si ne moremo predstavljati barabsko nizkotnih pamfletov o katoliškem shodu v liberalnem časopisju. Ako je to časopisje res glasilo liberalne inteligence in ta požira take surovosti brez odpora in jih celo plačuje, potem si izreka sama obsodbo. Kdor je bil priča dogodkov o priliki katoliškega shoda v Ljubljani, se mora nad propalostjo liberalnega časopisja zgražati. I)i stranka, ki stoji za temi s šnopsarsko moralo napojenimi listi, naj bo voditeljica in učiteljica našega ljudstva? Ne in stokrat ne! Zato pa proč od smrdljivega liberalizma!
Poiar na parniku-velikanu »Imperator«. V Nemčiji so spustili letos v morje ogromen parnik »Imperator«, ki velja za dosedaj največjo ladjo. V noči od 27. na 28. avgusta je nastal na parniku, ki je vkrcan v Novem Jorku, požar, ki je uničil mnogo blaga. Kako je nastal ogenj, se ni dognalo. Med poti niki, ki so bili še na parniku, je nastal grozen strah, neki častnik in en mornar sta mrtva. Čudno, da ravno največji parniki nimajo sreče. »Titanic<i se je potopil in »Imperator« bi bil kmalu postal žrtev požara.
Žrtev justice. Erazem Vasalo je bil leta 1877. v Palermi zaradi hudodelstva umora obsojen v dosmrtno ječo. Zatrjeval je vedno, da je nedolžen, toda nihče mu ni verjel. Sedaj je neki sorodnik na smrtni postelji izpričal, da je Vasalo nedolžen, ter so ga po 381etnem zaporu starega 62 let izpustili iz ječe. brez vseh sredstev. Živega je dobil v domačem kraju le enega sina.
Alkoholizem. Moderna higijena si na vse mogoče načine prizadeva dvigniti zdravstvene razmere na svetu. Kaj se ni že vse ukrenilo in zakonitim potom določilo v omej en j e kužnih bolezni. V interesu zdravja so take naredbe tudi res nujno potrebne. Toda proti nevarni kugi »šnopsarstva« se primeroma zelo malo stori. In vendar spada alkoholizem med zelo nevarne kuge, ker za-
struplja posameznega človeka in cele narode. Kako ogromne svote premoženja požre alkoholizem, se da presoditi iz davkov, ki jih plačujejo posamezni narodi svojim državam. V Avstriji je bilo leta 1907. davka na žganje 95 milijonov 383.970 K ali na osebo prebivalstva 3 K 34 h. V letu 1912. je pa te vrste davek znašal že 103,016.836 K ali na osebo 4 K 50 h. Na Ogrskem so dobili davka na žganje v letu 1907 88 milijonov 574.779 K ali na enega prebivalca 3 K 86 h. Leta 1910. se je vsota znižala na 83,342.984 K, na osebo prebivalstva torej 3 K 63 h. V Bosni vidimo zopet drugo sliko, med tem ko se je na Ogrskem davčna vsota oziroma povžitek žganja znižal, vidimo v Bosni velikanski prirastek davka na žganje. V letu 1907. je plačala Bosna 1,216.515 K davka na žganje ali na osebo 64 h. Pet let pozneje, to je leta 1912., je pa znašal ta dohodek že 3,844.794 K ali na osebo 2 K 3 h. V Rusiji, kjer ima država mqnopol na žganje, je bilo za leto 1907. proraču-njenih dohodkov iz žganja 1.297,343.000 kron ali na osebo 9 K 44 h. V letu 1912. je pa znašala ta postavka proračuna že 1.459,569.000 K, torej na osebo 9 K 84 h. Na Francoskem je dobila v letu 1912. od vsake osebe 8 K 65 h za žganje. V Nemčiji je znašal žganjski davek leta 1912. na osebo 1 K 73 h, v Italiji 1 K 7 h in v Bulgariji 25 h. Značilne so številke o Bosni, kjer se žganjarstvo veliko hitreje širi, kakor pa ljudskoizobraževal-ne naprave.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. poslanec. — Tisk Katoliške tiskarne.
Le tedai
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
g
t 7IRFRT Lmm
H. LlULIll, Prešernova olica
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: mačega Izdelka ::
m
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
N IT
1
Tovarne za asbestikrlllZENIT*
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materi jal
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
Sogata zaloga žinskih ročnih dri in zravtn spadajočih potrebščin.
F Mprtnl uubuhhh
1. IUUJU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izbor vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, savratnio, volne, bombaia, an-kanoa itd.
Jredtiskanje in viztnjt monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
a
c
0>
c
<2
Pozor, slovenska delavska društva I
. te svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini
Janko ČeSnik
(Pri CeSnlku) LJUBLJM1H
Ungarjev« ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejSe blago za ženska in moSka oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
f
01
7iCZ>KZ~7/r-^.
Solidno izdelane
dežnike m soinčnike
priporoča
po najniljih cenah
L Mikusch.
kuč
KLIC
priporočeno krit?ereče vfoe, dife nei tn zdmle.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
BR. NOVAKOVIČ
Edina zaloga
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, iganja Itd.
LJUBLJANA.
Razširjajte mi Mlin Daše tfi
,Našo Moč‘.
— 144 —
§ 20. Pogonske mehanizme dvigalnikov, elevatorjev, žrjavov in drugih je ograditi, ako niso zavarovani že po svoji legi. Vsa gonila zobatih koles, ki so v podroCju prometa ali so izpostavljena nena-meravani dotiki, je treba zakriti.
Ako se rabijo električni dvigajniki, je treba vode, ki vodijo tok, prav tako kakor aparate varno opažiti, da se jih ne dotaknejo nepoklicane osebe.
Dvigalniki, elevatorji in vse take vzdigalne priprave naj bodo take, da je izključena nevarnost za tiste osebe, ki imajo spodaj opravilo, če bi padlo gradivo v globino; v spodnjem nadstropju je napraviti primerno močno obrambno streho.
§ 21. Pod prosto visečimi bremeni je treba omejiti promet na neobhodno potrebno mero.
b)	Dvigalniki za malto.
§ 22. Pri navadnih dvigalnikih za malto (kolo na vretenu z dvema na vrveh visečima posodama) mora biti vreteno nad stojaličem delavcev, da ga tudi z iztefjnjenimi rokami ne morejo doseči, ali vreteno je zakriti tako, da se ga delavci ne morejo dotakniti. Pred dvigalnikovo odprtino je na odru naložene stebre opremiti s pribitimi latvami (vznožnimi latvami) in v višini prsi napraviti počez vod ali ročaj, za katerega se morejo voditelji vrvi oprijemati s prosto roko.
c)Žrjavi in vitli.
§ 23. Žrjave in vitle je treba opremiti z zaporno kljuko in tračno zavoro ali drugimi zanesljivo delujočimi zavornimi pripravami. Ako naj se spušča breme s svojo lastno težo, se mora pri dvojnih tečajih namestiti padajoča kljuka, ki brani, da se hitri tek ne sproži sam.
Premični žrjavi, na katerih so delavci, morajo dobiti dovolj varne in ograjene odre ali galerije, da ljudje in gradivo ne padejo z njih.
Na vsakem žrjavu je razločno vidno zabeležiti njegovo nosilnost v kilogramih.
,	9.	Prevozne	uredbe.
a) Premikalna služba.
§ 24. Kadar se premikajo železnični vozovi na obratnih tirih s človeško silo ali z vprežnimi živalimi, je treba pripraviti premika-čem zavorna polena, zavorne coklje, podložne zagozde ali enake reči. Ako se premikajo na istem tiru hkratu še drugi vozovi s človeško silo, je treba imeti na razpolaganje delavca, ki naj hodi pred vozom,
— 141 —
d)	Lestvični odri.
§ 8. Lestvične odre je treba zatrditi z diagonalnimi prečnicami in, da se kdo ne zvrne z odra, na zunaj zavarovati z doprsno za-gradbo in, ako je prostor, ki ostane prazen med odriovim potom in steno poslopja, širji nego 0‘4 m, tudi na znotraj.
Deske, po katerih se hodi, morajo ležati na klinih in naj na obeh straneh mole vsaj 0 2 m čez kline.
Lestvice se morajo varno, trpežno zvezati s hlodi, molečimi iz zgradbe ter tudi branilne deske (doprsne zagraje) z lestvenicami.
e) Viseči odri.
9. Viseči odri se smejo obesiti le na zadostno močnih in varno pritrjenih iz molečih vodih in z vrvmi. Pri montacijah se lahjko rabijo namesto vrvi tudi verige in togi železni drogi, ki so dovolj trd|ii.
Največje število delavcev, ki se pripuste na viseči oder, in pri-pustno najmanjšo debelost nosilnih vrvi, je zabeležiti na visečih odrih stalno in razločno čitno.
Vsak vitel mora imeti zaporno kljuko in zavoro, vsako zobovje mora biti pokrito z obrambnimi kapami.
Vsak viseči oder je s primernimi pripravami zavarovati, da se ne ziblje.
f) Odri na stolicah (kozačah).	^
§ 10. Stolice (odrove kozače) brez zatrditve po dolgem so nedopustne; taka zatrditev se mora izvršiti vsaj z opiomicami, ki so zbite s sponami.
Kadar se postavljajo stolice na zemlji, je skrbeti za dovolj trdno podlago; kadar se postavljajo na odrih, ne smejo stolice nik- 1 dar sloneti na tramih samih, temveč morajo slotneti na gosti in dovolj močni podlagi iz desk.
Pri odrih na stolicah, ki so 19 m visoki ali več, ter če se dva odra na stolicah postavita drug na drugega, je pod iz desk obdati s postavljenimi Vznožnimi hlodi in razen tega se morajo napraviti doprsne zagraje.
g)	Učni odri.
§ 11. Pri učnih odrih je — ne glede na strokovnjaško sestavo — skrbeti za primerno zavarovanje dohodov in delovnih prostorov na odru. Tudi razdirati se smejo učni odri le pod strokovnjaškim vodstvom.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovostl v konfekciji za dame.
Sladni fai-zajtrkl
V vil 50% prihranka in okusen zajtrk, južlnal doselil 1 ! žeio oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo
~ ‘ • -   ‘~
lovico cene ši. Dr.pl. I rnkociyiev siaani caj ima ime si Mnfl je vedno bolj priljubljen. Povsod 'UVg zavoj 60 vin. lilIIlil Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavo]ev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-
Naanlal karne Trnk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, CUroVJISI josefstadterstrasse štev.25, Radetzkyplatz štev.4. V Oradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Jg jtot>n>„ pOjC*ni in ~ *potoi>alt‘~nqj so obm***
#» •/ *
PD D 711 IFf Liub,iana
iK. r. IHJLlf Stari trg št.9.  Izprašani optik.---------------------
Zalagatelj c. In kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naivečfl optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene strogo n atan-čno po naročilu in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko Izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Ooerz itd. Vsa popravila izvršujem vsvoii lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je o>- 'ed iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Begata z»' « C JH lih ur, zlatnina In srebrnine. Zahtevajte cenik,
Lekarns »Pri kroni" Mr. Ph. H. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodinlm bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica (0 v.
Poslpalnl praSek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, Škatlica 60 v.
Hibje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde koZe, steklenica 70 v.
,,Sladln“ za otroke, Škatla co v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
zeleznato vino, steklenica kroni 00 v in 4 krone 80 v.
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnl2jl ceni
i	SspI
§g	lisiB
ED. SMARDA
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18
v hiši .Kmetske posojilnice*.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
M n, lit ni
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
mih mm aat
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIU
Š Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: |
j BIOGLOBIN |
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. =
| Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = | V steklenicah po K 3 50 in K 2‘— v vsaki § 1 lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	s
1 M= R. Sušnik |
E	£
| lekarna „Pri zlatem jelenu11 | |	Ljubljana,	Marijin	trg.	e
nilllllliliiiililHimiiiiiiiiiimilililllliliilillllimiiimiiilllimiiiiliiiilllllliiii:
Haiboliša. naisinurneiša prilika zaStedcnicl
Ljudsko Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnioif za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
i
— 142 —
h) Preiskovanje odrov.
§ 12. Odre je treba vsaj vsakih štirinajst dni, zlasti pa po viharju in vselej potem, kadar je bila gradnja dalje Časa prekinjena, strokovnjaško preizkusiti glede njihovega rednega stavbnega stanja; viseče odre je preiskati pred vsako rabo, pritrditev njihovih iz gradnje molečih tramov pa vsak dan. Najdene nedostatke je odpraviti, preden se začne delo.
i) Obremenitev odrov.
§ 13. Odri se smejo obremeniti le tako, kakor ustreza načinu njih zgradbe. Iz zida moleči odri, lestvični odri in viseči čodri se smejo rabiti za montiranje železnih in lesenih konstrukcij le tedaj, če so sestavljeni posebni obremenitvi primerno. V ostalem se smejo taki odri rabiti le za taka dela, ki ne zahtevajo zbiranja delavcev in kupičenja gradiva, torej le za pleskarska dela, barvanje i. dr.
k) Odprtine odrov.
§ 14. Za spravljanje gradiva v posameznih nadstropjih potrebne odprtine odra je treba kakor rove obiti z deskami med nadstropji odra, in ti oboji morajo segati do spodnjega konca naprave za spravljanje in smejo biti tukaj ter v nadstropjih odprti le na tistih mestih, na katerih se vsak čas naklada ali snema blago, ki se spravlja. Prav tako se sme na najviji odprtini odra pustiti brez ograje le tisto mesto, ki se rabi za snemanje spravlja-nega gradiva.
5.	Lestve in stopnice.
§ 15. Lestve in stopnice je, preden se rabijo, preiskati glede njihove varnosti. Najdene nedostatke je treba takoj odstraniti. Nadomeščati manjkajoče kline s pribitimi latvami ni dovoljeno.
Ako se naredi pri gradnjah, ki so višje nego eno nadstropje, komunikacija od nadstropja do nadstropja z lestvami, jih je nadomestiti vedno paroma, eno za hojo navzgor, drugo za hojo navzdol, in sicer kolikor moči tako, da se je obrniti pri hoji navzgor i|i navzdol vedno na isto stran; tudi morajo biti tako dolge, da presegajo oder nadstropja, do katerega vodijo, za vsaj l'5m, merjeno v smeri lestve.
Lestve ne smejo stati tako druga nad drugo, da bi padajoči predmeti mogli zadeti spodnjo lestvo.
Lestve morajo trdno stati na tleh in morajo biti vrhu tega s sponami dobro pritrjene na odru. Na odrih se smejo lestve postavljati le na podlago vsaj 5 cm debelih hlodov.
— 143 —
Ako se rabijo izven odrovih nadstropij stoječe in neposredne k enemu izmed njih vodeče lestve, se mora skrbeti za dovolj široki in varni pristop, oziroma izhod.
Dvojne lestve (slikarske, stopniške lestve in lestvice) morajo imeti pripravo, da ne gredo slučajno narazen.
6.	Mostički.
§ 16. Mostičke je napravljati kolikor moči tako široke, da se moreta dve osebi izogniti.
Strmec mostičkov znašaj, ako moči, 1 :3 ali manj, nikakor pa ne sme biti večji nego 1:2.
Dohodna ploskev mora dobiti počez za stopinjo narazen latve in se mora, ako je pot polžka, potrositi s pepelom, peskom ali čim drugim takim.	.	.	. ,
Na vsakem mostičku morajo biti na zunanji strani in on oknih ali odprtinah vrat, ki so morda ob njem. nameščeni držaji, prav tako je napraviti držaje na notranji strani, ako je mostiček od zidovja oddaljen več nego 0 4 m.
7. Vrvi in verige.
§ 17. Pri stavbnih delih se smejo razen verig uporabljati le vitke vrvi iz konoplje, bombaža ali žice.
To, da so vrvi in verige brez pogreška, in nosilnost vrvi in verig je treba od časa do časa ugotoviti s strokovnjaško preiskavo. Poškodovane verige in vrvi je treba takoj stvari primerno popraviti ali, ako se to ne da z zadostno varnostjo, izmenjati.
Ne dovolj nosilne verige in vrvi je treba izključiti od rabe.
Za spravljanje gradiva s spravljalnimi posodami se ne smejo rabiti vrvi z navadnimi kavlji.
8. Dvigainiki in vzdigala.
a) V o b č e.
§ 18. Rabiti dvigalnike za gradivo za vožnjo oseb navzgor In navzdol ni dopustno. Samo ob gradnji vodnjakov in visokih dimnikov se smejo rabiti dvigainiki tudi za prevažanje* oseb, ako nudijo za to zadostno varnost.
§ 19. Pri vseh dvigalnikih za gradivo morajo biti odprtine za nakladanje in razkladanje primerno zavarovane, da ne padejo vanje osebe in gradivo, in morajo biti zadostno svetle ali razsvetljene. Pri vsaki taki odprtini je napraviti razločno vidno svarilo, da se ne sme nagibati naprej in da je osebam prepovedano posluževati se dvi-i galnika.