23 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
Stanislav Južnič
Kočevar - dobitnik dveh olimpijskih kolajn
PRVI VERDERBERJI NA KRANJSKEM
Verderberji so bili na Kočevsko priseljeni s
Tirolske v 14. stoletju.^ Prvotno so naseljevali vas
Verderb (Ferderb) ob meji kočevarskega gos-
podstva s Kostelom v poznejši fari Mozelj
(Obermösel), ustanovljeni leta 1509. Leta 1491 so
"Turki" požgali zahodnejše Zdihovo, Dolenjo
Turkovo Drago in Muho vas.^ Zato so se Ver-
derberji preselili v manj izpostavljene vasi. Sredi
16. stoletja jih v vaseh Verderb in Verdreng ni bilo
več, najdemo pa jih v:
kraj	ime	leto
Današnja Dolenja Žaga v Kostelu	Lucas	1. polovica 16. stoletja^
Mahovnik (Maschwald)	Ambross	1574
Mlaka in Breg{Kherndorf u. Rain)	Cristan	1574
pri Mlaki (Moss bei Kherndorf)	Mathe	1574
Knežja Lipa (Graflinden)	Ulrich	15744
Mlin pri Spodnji Bilpi ali pri Vrtu poleg izvira Simentac	Jänsche in Jackhl(2)	15765
Nemima meja je tudi v 16. stoletju škodovala
Verderberjem in njihovim sosedom. Leta 1592 so
"Turki" pustošili po južnih kočevarskih vaseh:
Škrilj, Zdihovo, Dolenja Turkova Draga, Muha vas,
Verdreng, Spodnji in Zgornji Pokštajn ter Spodnji
Log. 4000 vojakov iz Karlovca je prišlo na pomoč,
tako da se je 18000 "Turkov" moralo umikati. Le
manjše število jih je prišlo do mostu. 8000 jih je
bilo posekanih, tako da je bila Kolpa rdeča od
krvi.^
Verderber v 100 Jahre Gottscheer
Landsmannschaft in Wien, Klagenfurt, 1991
Verderberji ob Kolpi
Mlinarji Verderberji so se prvotno naselili ob
Kolpi na meji med Kostelskim in Poljanskim
gospodstvom. V kostelskem urbarju iz prve po-
lovice 16. stoletja je zapisan mlinar "Lucas Verder
der Stainwand".
Leta 1570 Verderberji niso bili našteti med
mlinarji v Kostelu,^ v Knežjo üpo in v Spodnjo
Bilpo pa so se naselili že v 16. stoletju. Na zadnji
lokadji so se kot mlinarji in kovači obdržali do
danes.
^   Josef Erker, Die Geschichte der Pfarre Mosel, G. Kai,
1927, Str. 19.
2   Johan Ecker, Vom Kulpastrande, Mitt.VDG 2 15. 6. 1892,
Str. 3 in 15. 7. 1892, str. 2.
Urbar Zum Costei Geraut Graffenwardt an der KuUp.
Wang Langemantl (Vie. arh. šk. 75). Napačno datiran
1603. nepaginiran, str. 16.
Peter Wolsegger, Das urbarium der Herrschaft Got-
tscheee vom Jahre 1574, MMK III (1890) str. 149, 150,
,   168.
^   Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Zumberk, SAZU,
Ljubljana, 1991, str. 318.
6   Ecker, o.e. 2 15. 8. 1892, str. 4.
^   Graffenwerther Costler Urbarialia, Rubrica Cameriale et
Urbariale, 22. 8. 1570 (Vie. Arh, šk. 83, str. 71).
82
3 KRONIKA
1990
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Verderber (levo) in Cvetko na olimpijadi v Berlinu
leta 1936, fotografija, privatni arhiv Andreja Zajca
v Ljubljani.
Lasnoročni zapis na hrbtni strani fotografije.
Leta 1590 se je pet pomcev Kočevarjev in
Uskokov iz Kostela preselilo na ozemlje Donjih
(Brod) in Gornjih Moravic v Gorskem Kotarju, ki
so bile v lasti kneza Juraja Zrinskega:
"... Daiemo na znanje vszim, kim ie dostoino,
da doidosse pred naz Ivan Marinich od Kosztela z
tovarustvom po imenu Mato Pellegrinich, Jure
Žnepergar, Ambros Praidich, Jure Ferderbar,
prosechi od nas, da bismo dopustili naszeliti se na
jmanu nassem u Moraviczah, gomih i dolnich, sto
pod Brod slisy, z tem putem, da bismo ih
nebantuvali visse one zlusbe, koia isla preia y
perua vrimena od onih zemalj, a da ote oni graditi
sze y onde ztati y ondy dopeliati liudi, ki sze
nasele...
Verderberji so se pozneje iz Moravic razselili še
v druge kraje Gorskega Kotarja, med drugim v
Bosiljevo leta 1691 in v Delnice v 19. stoletju.
Leta 1681 je Gregor Sager miei v mlinu
Hansche Verderberja in plačeval 8 fl letno za
deželno hrambo. Verderberjev mlin ob Kolpi je
imel 6 kamnov.^
V začetku 18. stoletja je v vasi Moledino,
bržkone na prostoru sodobne Žage, živel Adam
Farderbar.lO V urbarju župnije Kostel za leto 1731
in za leto 17341^ je bil zapisan med mlinarji, ki so
morali dajati župniji po pol kupljenika pšenice
letno.
V Dolenji Žagi je na Florjanačevem zemljevidu
iz leta 1744 zapisan "Verderbermihl". Leta 1753 in
1758 je Jurij Verderber tam miei na polovici rruina,
na drugi polovici pa Andre oz. Grego Schagar.^^
Na sosednjem mlinu je istočasno miei Kočevar^^
Leonhardt Lobe, po katerem se je zaselek konec
šestdesetih let že imenoval Lubezzi Mallin,^^ danes
Lobič. Tu se je priimek Verderber obdržal do
začetka 19. stoletja. Kočevarji so ta mlin imenovali
"Tiroler",!^ morda zaradi tirolskega porekla Ver-
derberjev.
9. 2. 1766 se je Lucas Verderber, sin Georga iz
župnije Mozelj, poročil k Ofakovim v Slavski Laz
12. Tam so Verderberji gospodarili do leta 1841. V
župniji Mozelj so bili v 20. stoletju Verderberji
naseljeni v vasi Verdreng 12.^^
Verderberji trgovd
Na osnovi "krošnjarskega patenta" cesarja Fri-
derika III, izdanega 23. 10. 1492, so Kočevarji
Verderberji trgovali s soljo in platnom. Georg
Verderber je leta 1586 plačal dajatve pri reški
mitnici za 25 vatlov platna, Paul Verderber pa leta
1594 za četrt tovora platna in za sol.^^
^ Anton Burič, Povijesna antroponimija Gorskog Kotara u
Hrvatsko]. Goranska prezimena kroz povijest, Rijeka
1979, str. 26.
^   Liquidations Extract Ausstandt Register (Zap.inv. Lit. L,
šk. XXIX, str. 98).
10 Liber Baptizato, 25. 7. 1716 in 7. 9. 1719 (AF).
Inventarium und Urbarium der Kaiser und Lands-
fürstlische Pfarr Kostel (Vic. arh. šk. 3, str. 187 in 275).
1^ Ney Formierter Stuft Registers Extract der Herrschaft
Kostl in Unter Krainer Viertl, Nr. 8 (8. 3. 1758), tlačani
št. 89, 90 in 91.
Dominicali Extract, Nr. 14 (29. 5. 1753), str. 12.
Extract Allen Herrschaft Kosteis Urbars gefahle auss
dem original übergaabs Urbar de A(nno) 1694, Nr. 17
(26. 5. 1753), tlačani št. 80 in 81 (Vic. arh, šk. 150).
Josef Perz, Die heutigen Gottscheer Familiennamen, G.
Kai. 1936, Str. 74
Inventarium und Urbarium ... Pfarr Kostl, 1768, str. 54;
Liber Baptizato, 20. 7. 1767 in pozneje (AF).
Vas Grgelj nižje ob Kolpi je na podoben način dobila
ime po mlinarju s kočevarskim imenom Görgel (Jože
Žagar, Kostel, Kočevje, 1983, str. 22 in 25).
1^ Ludwig Kren, ustna informacija avgusta 1996.
Liber Copulatio, I, str. 97; Status Animarum, Fara, II, str.
i„ 28 (AF).
Erker, o.e., str. 19, 23-24 in Das Jubiläum des Gottsche-
erlandes, G. Kal, 1930, str. 120.
83
23 KRONIKA
44
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1996
Cvetko ob proslavi 80-letnice leta 1960,
Ob 80-letnid sabljača - mojstra Rudolfa Cvetka,
Ljubljana, 1960, naslovnica
Verderberji v Kočevju
Verderberji so bili naseljeni v okolici Kočevja že
v 16. stoletju, v samem mestu pa leta 1574 niso
imeli popisanih urbaiialnih dajatev. Prvi znani
kočevski meščan iz družine Verderber je bil Hans,
mestni sodnik leta 1597 in 1598.^^
Višji nadzornik mitnic Mathias Posarek je 21. 3.
1618 poročal deželnim stanovom o sedemnajstih
kostelskih tihotapcih, ki so delali škodo grašča-
koma bratoma Langenmantel. Nadzornik se je
skliceval na poročilo Kočevarja Adama Verder-
berja, zakupnika kostelske mitnice v vasi Am Furtt
(danes "avžlak" v Pirčah). Prosil je, naj se Lan-
genmantlom dovoli uporaba sile proti tihotapcem,
ki jih je naštel z imeni in priimki.!^
RICHARD VERDERBER (1884-1955)
Richard Verderber je bil rojen 23. 1. 1884 v
Kočevju št. 115 v hiši "Baiersch". V Kočevju je
obiskoval štiri razrede gimnazije. Šolanje je na-
daljeval z zelo dobrim uspehom leta 1898/99 v
Konjeniški kadetski šoli v Mariboru, ki jo je končal
leta 1901/1902 v Lvovu.
18. 8. 1902 se je prostovoljno vrnil v konjeniški
regiment Oscarja II. Friedricha, kralja Švedske in
Norveške (št. 10) v Jaroslawu, pozneje v Pfe-
myslu in Wiener Neustadtu. V letih 1904^1905 je
obiskoval prvi in drugi posebni tečaj mečevanja ter
je bil v "Beschreibungsblatt für Offiziere" opisan
kot "zelo dober mečevalec in telovadec".^^
V Wiener Neustadtu je spoznal 3 leta starejšega
Rudolfa Cvetka (17. 11. 1880 - 1977) iz Senožeč, ki
je začel sabljati leta 1896 na Vojni akademiji v
Trstu. Ostala sta prijatelja do smrti in med seboj
govorila vseskozi slovensko.
Leta 1908 je Verderber s sabljo osvojil "Grande
prix d'Ostende" na mednarodnem turnirju v
belgijskem Oostendu. V letih 1908, 1910, 1912 in
1914 je Verderber dobil cesarske nagrade v floretu
in sablji na vojaških sabljaških turnirjih. Z obema
orožjema je osvojil tudi Avstrijsko prvenstvo v
letih 1908, 1909, 1910, 1911, 1912 in 1914. Leta 1907
je bil avstrijski prvak Cvetko, ki je bil leta 1912
drugi v floretu in sablji. Leta 1908 in 1910 je bil
Cvetko prvak Avstrijske armade, leta 1912 pa
drugi v floretu in sablji. Leta 1911 je postal Cvetko
evropski prvak v floretu in sablji, avstrijsko moštvo
pa je v obeh orožjih doseglo drugo mesto.^1
Nadporočnik Verderber in Cvetko sta nastopila
tudi na 5. olimpijskih igrah v Stockholmu med 29.
6. - 22. 7. 1912. Verderber se je s štirimi zmagami v
floretu uvrstil za dvema italjanskima reprezen-
tantoma in dobil bronasto kolajno. Sedemčlanska
avstrijska reprezentanca z Verderberjem in Cvet-
kom je osvojila tudi srebrno medaljo v ekipnem
tekmovanju v sabljanju.
Zlato medaljo so dobili Madžari. Ti so pričeli
18
Perdo Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na
Slovenskem, SAZU, Ljubljana, 1972, str. 247 in 278.
1^ G. Bote, 19. 4. 1913, str. 57.
20 Ludwig Kren, Oberst Richard Verderber, 100 Jahre
Gottscheer Landmannschaft in Wien, Festschrift, 1991,
Str. 20.
Ob 80-letnici sabljača-mojstra Rudolfa Cvetka, Sabljaška
in športna zveza Slovenije, Ljubljana 1960, str. 4.
G. Kal, 1938, str. 104.
84
3 KRONIKA
1996
časopis za slovensko krajevno zgodovino
uveljavljati predudarec, Id je do nedavnega po-
menil vrhunec tehnike sabljanja. Uporabljali so
tudi letea napad "flèche", ki je v zadnjem času
prepovedan. S takšnimi razmeroma grobimi pri-
jemi je mlada madžarska reprezentanca ugnala
precej starejše avstrijske konkurente,^^ čeravno se
jim je Cvetko uspešno prilagajal in je Madžare
trikrat premagal. ^3
Tedanji kranjski časopisi so le na kratko po-
ročali o posameznih dogodkih na olimpijadi. Slo-
venski narod in Laibacher Zeitung sta leta 1912
objavila tudi daljša komentarja po koncu olim-
pijskih iger brez omembe Verderberja.
Leta 1914 se je Verderber kot aktivni nad-
poročnik vrnil v konjeniški regiment št. 84 (baron
pl. Bolfas). 1. 1. 1915 je napredoval v stotnika. V
vojni je bil dvakrat ranjen. Dobil je dva vojna
križca za zasluge in medaljo tretje stopnje z voj-
nim okrasjem in meči.
Po prevratu leta 1918 se je Verderber opredelil
za Avstrijo, saj je bil kot avstrijski oficir v Ju-
goslaviji nezaželen. Po upokojitvi konec leta 1934
je bil potrjen kot učitelj sabljanja v Union-Fecht-
klub na Dunaju.
Cvetko se je odločil za SHS, čeprav kot
avstrijski štabni oficir ni mogel pričakovati po-
sebno prijetne prihodnosti v Jugoslovanski vojski.
Napredoval je v čin podpolkovnika, s katerim je
podpisan na hrbtu fotografije s polkovnikom
Verderberjem, posnete leta 1936 na olimpijadi v
Berlinu. Tam sta vodila vsak svojo reprezentanco.
Verderber je umrl na Dunaju 8. 9. 1955. Cvetko
je za njegovo smrt zvedel na svetovnem sab-
Ijaškem prvenstvu v Rimu oktobra istega leta, ko
je prvič po vojni odpotoval v inozemstvo.
ZAKLJUČEK
Sabljaštvo je šport z najdaljšo tradicijo na
Slovenskem. Najstarejši dokument o njem je pla-
kat iz leta 1846, s katerim je Štefan Mandič (1813-
1880) pozival ljubljanske meščane na sabljaško
"produkcijo". Mandič je bil rojen v Liki in se je
šolal v Wiener Neustadtu. Poročen je bil s Slo-
venko in se je imel za Slovenca. Po njem se je po
2. svetovni vojni imenoval sabljaški turnir v
Ljubljani. 26
Verderber je bil najuspešnejši kočevski športnik
vseh časov in eden najpomembnejših kranjskih
športnikov sploh. Ob bok mu lahko postavimo
Kočevarja Josefa Schleimerja (1909 Zwischlem -
1989 Toronto), ki je za reprezentanco Kanade dobil
bronasto medaljo v rokoborbi prostega sloga velter
kategorije   na   olimpijskih   igrah   leta   1936   v ■
Berlinu.27
UPORABLJENE OKRAJŠAVE:
ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani
AF = Arhiv župnije Fara v Kostelu
Dež. stan. - ARS, Deželni stanovi za Kranjsko, I
registratura
G. Bote = Gottscheer Bote, Gottschee 1 (4. 1. 1904)
-16 (6. 6. 1919)
G. Kal = Gottscheer Kalender, Gotì:schee, 1921-
1940
G. Ztg. = Gottscheer Zeitung. Heimatblatt der
Gottscheer, Klagenfurt 39 1955 -
Mitt. VDG = Mittheilungen des Vereines der
Deutschen aus Gottschee, Wien 1 (15. 3. 1891) -
3 (15. 12. 1893)
MMK  =  Mitteilungen  des Musealvereins für
Krain, Laibach 1 (1866) - 2Q (1907)
Vie. arh. = ARS, Vicedomov arhiv
Zap. inv. = ARS, Zapuščinski inventarji
ZUSAMMENFASSUNG
Ein Gottscheer - Gewinner von zwei
Olympiamedaillen
Aufgrund der Archivquellen werden im vor-
liegenden Beitrag die Geschichte der Gottscheer
Familie Verderber sowie das Leben und die Sport-
leistungen des berühmten krainischen Fechters
Richard Verderber behandelt.
Andrej Zajec, ustna informacija, 1996.
23 Ob 80-letnici sabljača-mojstra Rudolfa Cvetka, o.e.
26 Zajec, o.e.
27 Peter Jonke, Gottscheer als Olympische Sieger, G. Kal,
1937, str. 129-130.
Gottscheer in der Siegerlisten der Olympischen Spielen,
G. Ztg (oktober 1972) str. 3.
85