AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 4, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVII feo-vali 5 proti 3 za Deweya in enako 5 proti 3 za Lauscheta . Na podlagi poskusnega glasovanja v okraju Cuyahoga računajo, da mora dobiti Stewart v vsej državi, razen v tem okraju1 več kot 53% vseh glasov, če hoče biti izvoljen, kar je skoro nemogoče n pri tem glasovi vojakov še niso vzeti v poštev. i -o- Naciji baje že beže v podmornicah Moskva. — Radio je danes prenašal trditev nemškega narodnega odbora, ki se je organiziral v Moskvi iz zajetih nemških častnikov, da nacijski voditelji že beže v podmornicah v Južno Ameriko. Radio je apeliral na nemške mornarje, naj nacije zapeljejo v*kako angleško ali francosko pristanišče. zemlji. Tiji slučaj bo važen del zgodovine, ki bo pisala o sedanji vojni. -o- Pozor, Euclidčani! . i Vsi oni državljani, ki so se po zadnjih volitvah preselili, pa niso svojega novega naslova javili pri volivnem odboru in sedaj živijo v Euclidu, to lahko store zdaj, če se javijo od 6 do 10 zvečer v glavnem stanu Roosevelt-Lausche kampanjskega odbora. Prostor je na vogalu Miller Ave. in 222. cesta. Tam boste prija^ zno in brezplačno postreženi in bo vse urejeno, da bo vaš novi naslov pravilno registriran. -o- Poseben odbor mestne zbornice bo za veterane Clevelandska mestna zbornica je ustvarila poseben odsek, ki bo deloval z raznimi civilnimi organizacijami ter pomagal vrnivšim vojakom pri njih raznih problemih. Predsednik zbornice je imenoval v ta odsek člane demokratske in republikanske stranke in sicer bo John Mudri iz 29. varde predsednik, ostali člani odseka so pa: William Rogers, Richard Zingler, Victor Cohen, republikanci, ter de-mokratje: John J. Prince, Jack Russell in Steve Suhajcik. -o- Pozor, lovci! V igri "Deseti brat" potrebuje dramski zbor "Ivan Cankar" četvero kompletnih lovskih oblek. Kdor jo ima in bi jo hotel proti odškodnini posoditi, je prošen, da takoj telefonično pokliče Rudy Vidmarja, EN 5053. Obleke se bo rabilo to nedeljo. Ml DOMOLJUBE SO 1 m PODALI NEMCEM ^ ____ , «o8e boja v Varšavi brez pomoči od zunaj, 4}; iVsi ^črpani podali nemški premoči v pon-Jek zvečer j ""d - ^brv okt- — Poljski domoljubi v Varšavi so po ^ nemški garniziji odnehali in se podali na- % y. zatrjujejo, da jih je mnogo zbežalo iz mesta je V10 k ^usom- pobegli poljski častnik zatrdi aršava bolj razdejana, kot je bil pa Stalingrad. HJr ^al Komorowski, LŠo'Je poslal iz Varšave Naslednje; poročilo: ra rtu,P.adK ko nam .ie b'1 v in ves živež Proti. ogromni i lka- Na 2-okto-h.Jj Zvečer sem dal 481 Ponehajo streljali SiUki v Varšavi so v julija' k0 80 r°V, ^ 8lo grmenje rus-kHa v J.e bilo v času ,ko C^ku • -na ofenziva na P°ljaki v Varša- v da bo ruska ar~ niSd čas v mesto ter vl8?aril* Po Nemcih. I iS v * ,V Londonu iz' VV>l\k]e je zda3 C^Di ' na katere£a 'Sfli nagrado tako ^'Cktf osvobodilni C^ttS' trdijo- da vsi H 8«e ! še orož-ia in \Sib Z?.110 b°Ji z Nemci Vl eUh Višave. V 1 V Moskvi dolži i^io vm?f°^kija, da je V>sV(/aršavi> "e da bi ^Va , 1 2 rusk0 ar" V ^ So v Londonu kSaili !e domol-iubi v 'KO jih jekvsta. POzivlJ'al radio iz y s« • H Ni v ruska armada % ^ hvšavo tik pred ^i. mestom, vedo Vsak način je pa-;v°ijub0 Ogo tis°c poij-V% J brez vsake ha- XNisami boriti 'k kak ' ne da bi dobili KS Soč: stalin dc ¥ ^ letoi ni pustil, da H>(W a' ki so vozila X>0brancemvvar. na bližnji ruski fr ima kak kos stare obleke, » * P prinese danes všolo sv.Vida ge narode, potem, ko pride vrsta na naše kraje, bodo dali pa tudi za naše ljudij. Potreben je vsak, ki je prizadet po vojni in prav zdaj je potreba največja, ko ljudje nimajo ne obleke, ne živeža, ne zdravil, ne strehe. Prvi. časi po vojni so najbolj kritični, potem si pa bo že vsaka dežela sama pomagala, j Zdaj si pa ne more, ker je vsa razbita in opustošena. Skoro vsak ima kak kos stare obleke, ki je ne bo več rabil. Ti-j sto dajte in prinesite na zbirališča po raznih župnijah. Pri sv. Vidu zbirajo danes v novi šoli sv. Vida in sicer ves dan do desetih zvečer. Danes, ne jutri! Jutri in v petek bo treba' to obleko zaviti v zavoje, v sobo-! to mora biti pa že odposlana na-1 prej. Pomoč je nujna, bratje in sestre, pomagajte sočloveku, ki jej v potrebi in to ne po lastni krivdi. I u»Ho Kaj apeliramo na naše P, ki )°iŠČej0 kak kos stare I lUj se lahko še nosila K f DANES prinesejo Pev sv- Vida- Kar je blaga, ga operite, ^ Samo očistite. *Wr stare obleke, se '"''ni 6 dobr°došel. Raz-'No i*1 nagi evropski na-: ji((i lvaležno sprejeli vse, Srjf"0- Zlasti gorkejšo ob!e]{e"Slte' če jo imate, ker !'ii(i ^ J11razdeljena v osvo-'%0 atl P° Evropi še nCT8a sama pri tej'akJ f kje, )la razpolago skla-I bo Zbirala obleka! %!]„, ke »naložila na ladjo C V Evr°PO- '^tik , a vsa Amerika za i. 1}l dpvfji i • i Pot so ze osvo" Se, j,-e,m bomo zbirali pa b°do še osvobojene, dali mi za dru- "AMERIŠKA DOMOVINA" KMIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBO. Editor) •117 St. Clair Ave. HXnderoo* «6158 Cleveland J, Ohio. _Published dally ascept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »650. Za Cleveland, do pofttl. celo leto »7 60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, do raznaSalcih: Celo leto $6.50. doI leta $3.50. četrt leta $2.00 _Potamerem številka » cente_ - SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $8.50 per »ear. Cleveland, to mall. $7.50 per war O. S. and Canada, $3.50 tor 8 montfar. Cleveland, by mall, $400 tor 0 months tr. a. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.28 for S months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 8 month«. $2.00 for 3 months. Single copies » cents_ Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Po« Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 232 Wed., Oct. 4, 1944 » 4iti mt* ♦♦ ti4iiiu i n > ♦ » n » * ♦ ♦» wrixra* *xr BESEDA IZ NARODA Roosevelt je izročil Balkan, razen Grčije, Stalinu Pred nekaj časom smo prinesli na tem mestu mnenje ameriških političnih strategov, namreč, da bo na Balkanu predominirala angleška politična sfera, dočim bo imela Rusija politični vpliv v vsej ostali vzhodni Evropi. Ameriški poznavalci razmer so trdili, da bi bila taka politična porazdelitev Evrope logična vzpričo dejstva, da hoče Anglija obdržati nadoblast v Sredozemlju in Osrednjem vzhodu, torej hoče imeti svojo pokroviteljsko roko tudi nad vsemi deželi, ki so v neposredni bližini Sredozemlja. To je bila politika premierja Churchilla, ki je mislil, da bo s svojo namero tudi uspel in bi tudi bil, da ni posegel vmes predsednik Roosevelt ter mu zmešal štreno s tem, da je potegnil s Stalinom, ki pravi, da je Balkan in ostala vzhodna Evropa njegov. Tako daleč je prišlo, da sta bila radi tega Roosevelt in Churchill že na potu vsaksebi in da je angleški premier nekaj časa celo mislil, da bi bilo skoro boljše (za Anglijo), če bi Roosevelt ne bil več izvoljen. To politično bombo je vrgel med ameriški narod te dni politični komentator Drew Pearson, o katerem gre glas, da ima najboljše politične informacije v Washingtonu. Naj navedemo nekaj Pearsonovih trditev, ki so sicer težko verjetne, dočim na drugi strani prikazujejo razvoji dogodkov na Balkanu, da Pearson res nekaj ve in da svojih trditev ne daje v javnost kar tako v en dan. Pearson trdi, da je bilo letošnjo pomlad, ko sta si Roosevelt in Churchill postala precej hladna. Celo tako daleč gre trditev, da so se Churchillovi prijatelji približali že taboru Deweya, ali da so tipali tam okrog, da bi si v slučaju poraza Roosevelta pridobili prijatelja v novem predsedniku. Tako trdi Drew Pearson, ki je sicer znan, da na celi črti podpira predsednika za njegov četrti termin. Do nasprotnih naziranj ali mnenja med Rooseveltom in Churchillom je prišlo že na konferenci v Teheranu in sicer zaradi dveh važnih točk: radi odprtije druge fronte in radi Balkana. Mr. Roosevelt je stopil na Stalinovo stran, da zavezniki podprejo ruskega agenta na Balkanu — Tita, in da naj dobi Rusija politični vpliv na vsem Balkanu razen v Grčiji. Naš predsednik je potegnil tudi s Stalinom, da začnejo angleške in ameriške armade z drugo fronto v zapadni Franciji letošnjo pomlad. Churchill je nasprotoval obema predlogoma in je pri obeh pogorel, ker sta bila dva proti enemu, torej Roosevelt in Stalin na eni, Churchill pa sam na drugi strani. To je oba državnika precej ohladilo drug napram drugemu injco je Churchill letošnjo pomlad svetoval, naj bi prišla skupaj, ni hotel Mr. Roosevelt ničesar slišati o tem. To je pa zopet tako dregnilo Churchilla v nos, da je postal hladen za Rooseveltov četrti termin. Toda prišlo je vseeno do konference v Quebecu in državnika sta se zbližala. Bilo je med njima sicer nekaj nesporazuma glede Italije, toda to so bile malenkostne stvari. Vrhu tega je dobil Churchill od svojih zaupnikov zatrdilo, da bo predsednik gotovo izvoljen v novembru in Churchill je postal zopet ves navdušen za Roosevelta ter je pri odhodu iz Quebeca z vso gotovostjo trdil, da bodo sedeli pri mizi in pisali pogoje za svetovni mir vsi trije: Roosevelt, Churchill in Stalin. Tako piše komentator Pearson. Kar se tiče odprtije druge fronte v zapadni Franciji na 6. junija, se Pearsonove trditve vjemajo, ker izvršila se je spomladi. Kar se.tiče njegove trditve glede Balkana, bodo tudi precej na dobri podlagi, če pogledamo sedanje razvoje na Balkanu. Vidimo, na primer, da so postavili zavezniki četnike in partizane v Grčiji pod komando angleškega generala, dočim ima v Jugoslaviji gl'avno besedo komunist in ruski agent l ito. Saj smo oni dan celo čitali, da je dal Tito luski armadi dovoljenje, da sme stopiti na jugoslovansko ozemlje. To se je sicer marsikomu zdela navadna časnikarska raca, toda po Pearsonovem tolmačenju zre človek na ves položaj z drugačnimi očmi .namreč, da hočeta Amerika in Rusija postaviti Tita v tron. Če je ta politična in vojaška poteza našega predsednika prava, bo pokazal čas, bo pokazala zgodovina. To je del njegove tujezemske politike, ki jo vodi on, ne mi in ne ameriški narod. Dočim smo vedno mislili, da je angleška kramar-ska politika tista, ki igra Stalinu v roke, pa vidimo zdaj, da narekujeta evropsko politiko naš predsednik in pa Stalin, dočim mora Churchill, kot manjšina, molčati. Ako je vse to res, če ni za vsem tem še kaka druga politika, potem zdaj vidimo, da je bil Atlantski čarter toliko pomemben, kot so pomembne sanjske bukvice. Ako so mali narodi že zdaj izročeni v malho velesilam, potem so bile samo prazne obljube trditve, da bodo mali narodi po vojni lahko odločevali sami o svoji bodoči usodi in sj izbirali vlade po svojem hotenju. Ako se bo vse tako zgodilo, kot zdaj kaže, potem se bomo ob koncu te vojne res lahko vprašali: ali so bile vse naše žrtve samo za to, da postanejo močni še močnejši in da se še pred koncem te vojne zaseje seme za tretjo svetovno vojno? Vse kaže .v to smer. Toda ne prenaglimo se s sodbo, dokler ne pridemo do prave resnice. Dramski zbor "Ivan Cankar" ob 25 letnici Cleveland, Ohio. — Dramski zbor "Ivan Cankar" bo podal 8. oktobra, ojb priliki slavitve svoje 25-letnice, eno izmed najpopularnejših narodnih iger, Jurčičevega "Desetega brata." O avtorju te povesti je bilo že obširno poročano na drugem mestu. Zgodovina našega zaslužnega zbora je bila pa priobčena delno ob desetletnici in delno ob dvaj-estletnici v lepo urejenih spominskih knjigah. Zapisnike, in vso zborovo zgodovino, to je koliko in kakšne igre se je v tej dobi igralo, pa hrani "Cankarjev album," katerega je letos ob srebrnem jubileju uredil Erazem Gor-she in si ga vsakdo lahko ogleda v muzeju Slovenskega narodnega doma. Zato tudi o tem ne bomo pisali na dolgo in široko. V zadnjih petih letih se je udejstvovala večinoma naša tu rojena mladina. Poleg nastopov v sloyenskih igrah, je bilo podanih tudi par prav uspešnih predstav v angleščini, pod vodstvom Rudolpha Widmarja. Toda želja večine je bila, da se prireja v bodoče slovenske igre. Zavest, da je naša dolžnost v prvi vrsti seznanjati sebe in publiko s slovensko Talijo, je močno razvita tudi med mlajšimi igralci. Med te, ki .so se zadnje čase odlikovali bodisi v izvršnemu odboru ali na odru, spadajo sledeči: Bertha Eršte, Josephine Mi-lavec-Levstik, Olga Marn, Anica čebulj-Adams, Florence Une-tič, Frances Godnjavec, Dorothy Palisha, Pauline Debevec, Frances Tavčar, Joyce Gorshe, Annie Shuster, Marge Stefanič. Od moške strani pa: Rudy Widmar. Milan Medvešek, Maks Traven, Frank Slej ko, Walter Levar, bratje Germ, Ivan Čeh, Frank in John Kokal, Stanley Skuk, Ven-celj Frank in drugi. Upajmo, da se bo v bodoče ta družina še pomnožila. Zdi se mi vredno še posebej omeniti Widmarja, Erštetovo, Debevčevo, Tavčarjevo in Križ-mančičevo za dosedanjo aktivnost, ki so jo pokazali v izvršnem odboru. Ako ne bi imeli ljudi v vodstvu ,na katere pade veliko nehvaležnega dela ,tudi iger ne bi mogli podajati. Kako to, da smo se odločili za to igro? Vedno smo radi upoštevali sugestije onih, ki jim je bila zaloga naših iger dobro poznana. Posebno se je odlikoval z dobrimi fl.asveti Anton Eppich. A to pot nam je dal povod do "Desetega brata" Frank česen. že pred par leti se je pošalil: "Rad bi še enkrat igral Martin-ka Spaka, desetega brata." Iz šale je postala resnica. Umestno je bilo, da prosalvimo Jurčičevo stoletnico rojstva z njegovim delom in podobne igre so tudi nekaj novega za mlajše igralce, katerim mora biti jezik preprost in lahko umljiv. Razveseljiva je bila tudi česnova poteza, ker si je zaželel zopet nastopiti v isti vlogi ,katero je igral prvič pred 25. leti. Iskali smo tudi igro s številnim osobjem ,ker za enake prilike se mora zbor poživeti; to še posebno, ker smo imeli radi vojne zadnje leto nekake primo-rane počitnice. No, ta igra zahteva nič manj kot 20 moških moči in štiri ženske. Kar veselje je gledati te fante in može, katerih danes povsod primanjkuje. Res, najlepša hvala vsem, ki so ae našemu vabilu odzvali. To igro je prejšnje čase reži-ral zaslužen Cankarjev član Louis Truger, nato ga. Danilova, potem Vatro Grill, a, sedaj jo bo režiral tukaj rojen talentiran Cankarjev igralec 'Rudy Widmar, ki je že pri zboru aktiven deset let. Naslovna vloga je česnova, v kateri se počuti pač domačega. Igral jo bo sedaj petič. Ušes nam pri njemu ne bo treba napenjati, tako je izrazit v jeziku in prsdnašanju. Držal nas bo v napetosti od začetka do konca. Priljubil se nam bo zato, ker ima odprto srce in radodarne roke za reveže, a strupen jezik in krut nastop do izkoriščevalcev bližnjega. življenje ga je izklesalo v tak karakter, da nastopa po potrebi: Vsak prejme od vseved-e angMartinka zaslužežno grajo ali pohvalo. Dr. Kaves, ali pozneje nazvan graščak Piškav (Joe Skuk) je v igri najbolj zasovražen karakter s črno preteklostjo. Martin Spak, sin iz skrivnega zakona dr. Ka-vesa in Magdalene Strugove, je živa slaba vest graščaku Piška-vu, katerega neprestano nadleguje in spominja na njegovo krivično in nepošteno ravnanje z Magdaleno, katera je od hudega zblaznela in umrla kot bera-čica. Na smrtni postelji je izročila Martinu vse dokaze Kaveso-vih oz. Piškavih zločinov. S svojo drugo ženo je imel Kaves sina Marijana. Svetu je neznano, da je Martin sin Petra Piškava ir polbrata Marijanov, ter bratranec Kvasov, do katerega je kazal vedno posebne simpatije. Martin zasovraži očeta in polbrata Marijana in dogodki se pričnejo razvijati v tragedijo Vsi prizori med temi tremi se odigravajo v skrajni napetosti. V to sliko stopi tudi Lovrc Kvas, (Frank Slejko) učitelj ir univerzitetni dijak, ki postane Marijanov (Rudy Widmar) tekmec za roko lepe in ljubeznjive Gornikove Manice (France.1 Godnjavec). Ta trojica bo goto vo ugajala, ker vsi posedajo pra. vo karakteristiko. Ne moremo s, sploh predstavljati dveh boljšil tekmecev v ljubezni kot sta Slejko in Widmar. Slejkota smo imeli priliko videti že v par vlogah, toda s Kvasom je hotel Jurčič pokazati, pravi ideal ali vzoi slovenskega kmečkega študenta. Sam Jurčič si ne bi želel boljše-ga Kvasa, kot ga bo podal Slej ko s svojim naravnim in prepri čevalnim nastopom, kar dokazu je, da mu njegova prirojena in teligenca pomaga do popolnega razumevanja karakterja, katerega predstavlja. To njemu ni tuje, ker se je ves čas v svojem mladem življenju zanimal za umetnost. Zelo ga boste vzljubili. Na drugi strani je Widmar ne-prekosljiv v vlogi manj simpatičnega Marijana. Take vrste vloge so pa njegova posebnost. Drugi dve važni osebnosti v tej igri sta pokvarjen študent pijanček in filozof Dolef (Plut) in sloviti kočar s kozo, Krjavelj (Eppich), ki zabava občinstvo s svojimi resničnimi in izmišljenimi doživetji. Ustno poročilo ve povedati marsikaj lepega in zanimivega o prejšnjih igralcih teh karakterjev. Vsak igralec pa poda svojo vlog na svoj poseben način in to se lahko pričakuje od naših dveh, ker oba imata že veliko odrskih skušenj. Gotovo ne bosta zaostajala za prejšnjimi. Narod.ue igre so vse prepojene. z lepimi narodnimi popevkami. Kdo si more predstavljati gostilno brez živahnega petja, posebno še, če je sam gostilničar na glasu za prvovrstnega pevca. In ta gostilničar in župan bo basist John Nosan. Zapel bo ono prelepo "En starček je živel." Med pivci kmeti se bodo pa odlikovali tenorist Tone Smith; a ' sekundi t ali mu bodo sami dobri pevci kot: Belle, šulen, Eleršič i. dr. Brez vaškega veselega čevljarja ne more biti narodne igre in zato bo za čevljarsko mizo prepeval in razbijal sam John Čeh; litanije mu bo pa pela njegova zala ženica Frances lic. To bo špasa! V manjših vlogah bodo nastopili še: Erazem in Joyce Gorshe, Marion Belle, Frank 'in John Kokal, J.oe Šircelj, Pau-lin Debevec, Frank Klemenčič, Tony Eleršič in Tony Podobnik. Od teh igralcev je pet ustanovnih članov. To naj bo vzpodbuda, za bodoči obstoj zbora, ki nas nekako zagotavlja, da je še vedno zadaj gonilna sila. Dokazuje tudi, da če si bil enkrat igralec, si še vedno zaželiš na oder, posebno če še veš, da si potreben. Vsaka igra zahteva mlajših in starejših moči. Delujmo složno tudi v bodoče, kajti ovire se že same od sebe preveč rade pojavljajo brez, da bi jih iskali s povečevalnim steklenom. Pri kulturnih organizacijah je v prvi vrsti potrebna strpnost. Brez te, se ne da priti daleč. Storimo sklep ob srbernem jubileju zbora, da bomo pomagali ohraniti bodočnosti to, za kar smo se trudili mi dn naši predniki. Kaj bi bil slovenski Cleveland brez kulturnih organizacij ? Mrtvilo. Za to pa še ni nastopil čas. Kar manjka, je vztrajnih in energičnih voditeljev, ki znajo brez oporekanja sprejemati žrtve za narod. Tudi pri "Cankarju" je bilo že veliko takih požrtvovalnih ljudi, ki so jih življenske razmere začasno upokojile. Vsi so zapisani v zgodovini in naš album je najboljši dokaz naše dosedanje delavnosti. Potrudite se vsi prejšnji in sedanji člani, da gotovo pose-tite to predstavo in ponudite tudi svojo pomoč za naprej. SloVenskemu Clevelandu pa kličem, da naj nikogar ne manjka na tej predstavi, kateremu je do lepe slovenske pesmi in drame. Ne pozabite tudi, da praznuje "Cankar" svojo 25-letnico. Na mestu je tudi, da se v imenu zbora javno zahvalim zavednemu slovenskemu mecenu Lojzetu Majerju, trgovcu z obutvijo, 6410 St. Clair Ave., ki nam je sam poklonil nedeljski prireditveni program. Na svidenje v nedeljo ob pol-štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu. Tončka Simčič, tajnica Da bi pa vsaj delno olajšali to bol, bi bila na mestu ta od-pomoč, ako bi mi vsi kar nas je doma iz tega kraja, organizirali skupno pomoč občini Bloke. Ne da bi hoteli s tem škodovati skupni akciji JPO-SS, pač pa da se da prilika vsem, ki z nezaupanjem motrijo to akcijo, češ: Bogve kdo bo iz tega fonda dobil pomoč? S to odpomočjo bi lahko vsak nad vsak dvom vedel, komu je pomagal. Kajti vsaka pomoč od nas do njih, bi šla od bloških rojakov občini Bloke. To bi se najlažje kontroliralo, da bi bilo brez sence sumničenja. Če nam je res usoda naših ljudi pri srcu, potem rojak in rojakinja, stori ta korak, da se zavzameš za te reveže. Kar bi prosil slednjega, ki bo čital ta poziv, da se oglasi s kakim dopisom v tem listu, ali pa se lahko ustmeno ali pismeno obrne na spodaj podpisanega. In tako bi se, če bo odziv, v bližnji bodočnosti lahko sklical sestanek. Jaz bi objavil v časopisu imena vseh rojakov in rojakinj, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tej akciji. Ta način sklicanja se mi zdi najprimernejši, da se tako izve od posameznikov volja naroda in tako bi prišli do zaželjenega sestanka Bločenov, ki bi se tako enkrat v ta človekoljubni namen skupaj združili. Iskrene pozdrave vsem, Math Tekavec, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Prostovoljke prosimo V 32. vardi so se organizirale slovenske žene in dekleta v "Women's 32. Ward Lausche for Governor Club," katerih naloga S.bo aktivno poseči v volilno kampanjo za izvolitev Frank J. Lau-scheta za guvernerja države Ohio, članice tega kluba apeli rajo in prosijo naše žene in de kleta naj se pridružijo tej akciji in pridejo v sredo ob 8 uri zve čer v Turkovo dvorano, da bodo pomagale pri sortiranju in ku-vertiranju pošte v korist Lau-schetove kampanje, žene in de kleta naj ta poziv upoštevajo in se k narodni akciji pridružijo. Vsaka je dobrodošla in vljudno vabljena. Albina Smrekar, predsednica, Jennie Fonda, tajnica. Vsem, ki ste v Blok doma Tu in tam mi je že kdo dal z besedo razumeti, kar sem si želel sam in sicer, da bi se enkrat zbrali skupaj vsi, kar nas je doma iz^bčine Bloke. Ce kdaj, zdi se mi, da še nikdar poprej, ni bila potreba tako na mestu, kot je sedaj, da se sestanemo in skupno porazgo-vorimo o nečem, kar nam je vsem skupna zadeva. Ker mi je nekdo vzel besedo in željo s srca — o' potrebi takega sestanka — sem se opogumil, da se tem potom obračam na vse, ki jim je spomin in usoda nesrečnega naroda doma lastna bol, da razmišljate o tem in podaste svoje mnenje, če je stvar izpe-ljiva ali ne. Ce znamenja ne varajo, se zdi, da ni več daleč- čas, ko bodo zveze z domovino zopet vpo-stavljene in bodo raztrgane ve7 zi, ki žulijo naše rojake do kosti. Iz poročil, v kolikor smo mogli do sedaj sprejeti, je mnogo naših vasi požganih, beda, pomanjkanje in kar temu sledi, si lahko slednji sam predstavlja, mora biti nepopisna. Grozdje je že potrgano Hubbard Rd. — Danes so stavke ali štrajki na dnevnem redu, kar v tem vojnem času pač ni lepo slišati, če pomislimo, da ameriški fantje-vojaki na bojnih frontah svoje življenje riskirajo za tistih borih $50 na mesec. Se reče, saj niso šli zato v armado, da bi tam denar služili, šli so zato, ker so bili v to prisiljeni. Kdor se je le mogel se je tudi izmazal neglede na patriofičnost ,ampak lepe plače vleči in sedeti pri polni mizi, to pa to. Tukaj mora biti nekaj narobe in sedaj so se pa tem stavkam pridružili pa še nemški ujetniki, ki so prej na ameriške fante streljali in se daj, ko so jih pripeljali sem, da so sedli k polni mizi in se lepo nasitili, jim je pa že stopila v glavo tista muha in šli so na štrajk. To je, bi rekel, nekaj nezaslišanega. Uverjen pa sem, da v Rusiji bi se kaj takega ne. zgodilo, kot nekateri trdijo, da se tam samo med cedi. -Vse tako izgleda, da se takim dobrotam tudi tukaj bližamo, da preprosti in pošten državljan ne bo imel nobene besede. Ta stavka nemških ujetnikov se dogaja tukaj v Erie, Pa., pri Keystone Canning Co., kamor prodajamo grozdje, da iz njega tam izdelujejo grozdni sok za naše vojake. No, jaz sem pa v tej de želi, skoraj bi rekel vse svoje žive dni, pa nimam nobene prilike, da bi zastavkal ali šel vsaj na sedeči štrajk. Saj ni skoro časa, da bi se človek usedel, tako drvenje je za delom. To lahko potrdijo vsi tisti iz Clevelan-da, ki pridejo k nam v žerna-d'o. v Oni dan jih je bilo prišlo precej, da so pomagali grozdje trgat. Bili so sledeči: Mrs. Vi-rant, Mrs. Čampa in sinko Raymond, Joe Campa, vsi iz Norwooda; potem pa Joe Sat-kovič in soproga ter hčerka Jean, Mrs. Pekol in pa seveda tudi naši pirjatelji, ki nam kaj radi priskočijo na pomoč, ti so: Victor Svete in soproga, njena sestra Alice, ki so nam bili že prej obljubili, da bodo prišli pomagat ob trgatvi in Sedaj so pa obljubili, da bodo prišli pomagat tudi koruzo slačit. Ker so mož beseda in tudi pripravni prijeti za vsako delo, jim tudi rad verjamem, da bodo res prišli. Da so bili tudi (Nadaljevanje na 3. strani) OCVIREK — V židovsko prodajali ženska in pravi, da Ji ogledala kako boljšo "O, tisto pa, tisto; kar si le poželite," 111 j 8f "Pa napol zastonj. P^J le robo. Med brati Je M $40. Mene stane I je pa najmanj $125. * J!j vam jo za dva dola^A imel pri tem komaj j zaslužka."__ ★ 4 Pepe Kunčič nadabj J vest j o farmarskega 91 šel v mesto služit. ■ ledal katoliško cerkev>^W čel ogledovati 31 štvom. Oče mu je sv® P si najprej poišče cer pa kako pošteno drUsJ« Pride do posloflj8 1 pff dar.jev in stopi not*'* vprašajo, kaj bi r . fl da, da bi se rad vp* M društvo. Vprašajo i ' j vere da je. .(i "Pravkar sem stw,e i, liško cerkev," jim Povedo mu, da ta"toiiilC jemajo take, ki so $ -M re. Torej tukaj «e ^ 1 misli fant in gre naP Pride do poslopje bilo napisano, da J® JK stan Kolumbovih v)j,J<€ strogo katoliška 0 ^ in pove, da bi se ra.-8jf.J-njih društvo. " . mL vpraša uradnik, P,^.* društvu je bil »f^JjA jim, da je bil Pri -f ker je mislil, da 15 JJ^ boljše. Prijazno m^t protestantov absolu I jemajo. /K V tem mestu so F dje, si misli fant vem jim ni prav- ; ^ L najboljše, da nisetf Pride do posloP^iC bilo z velikimi čr no: Unija CIO. kaj bi rad, jim ^j-j/« rad vpisal v kako lažjega kot to, nlU nik in mu zastavi šanje, kakšne vere- ^ML je bil zdaj že M si je mislil: Aha- /K ne boste ujeli- L< M I j govori: "Well, jL prav še nič, ker - •' f® . "Dobrodošel, W*u kliče uradnik in * "-'ft ko na vse preteg' ^ prav prišel!" ,zPel)'f( "Drobro si .1° jrf« hvalimo govorni1^ j® go ni v eni sapi ^ fti( In tako so nam ^»J* na Drenikovi vera^ tfjk ba začeti misW1 ^ ^ft je zelo pametno ^ M, no. S Jimom sV%j(f Ji zahvalila za vse P ■ j«®, , te, obljubila, da ^ kot je to navad* ]/» Jim je naravnal |j» fc Clevelandu. Ko Jj ^# cesti, je ustavil , (f® "No, Jack, pa se peljiva k .. Ii< ku v Mentor, kan / J silil, pa je bilo »e |i viti-" en^vf "Veš, Jim, zg r oplela. Novake^ W moral nekaj ^f J najine vizite. jsi^ sva vozila mimo- j jiJ viti, zdaj bi Pa r' / ne! Alo, kar leP -j ni." 3j fti "No pa bom, _0 te čem, hotel sem ^ "'"O, ja, tisto da še nisi n^J padljivi Novako. nih dobrih del m "Se reče - « • "Nič se ne b%od"yJr pak - dalje P^/JI ga tolažim in f * ji^l naravnal konjiču"'" i cesti, ki vodi na ' Junaštvo in zvestoba kovinski roman iz časov francoske revolucije. GROZDJE JE ŽE POTRGANO ba dvakrat reči; kakor jegulja se je izmuznil med gnečo ljudi. Tudi mož v delavski obleki je zamrmral nekaj kakor opravičilo in se je umaknil. Ivanka mi je hvaležno dala roko in me tako toplo pogleldala s svojimi črnimi očmi, da sem se skoro ustrašil. Tudi Reding je opazil ta pogled in ga ni tolmačil v moje dobro, kakor sem koj videl. Mislil je, da mu je ta pogled poyedal, zakaj sem nastopil zoper bahavega široko-ustneža,-in je nevoljen rekel: "Treba je bilo, zavoljo lepih oči te Ivanke malone rabuko izzvati! Naloga m\' ibo, vaš neprevidni nastop javiti v poročilu." S temi besedami me je osta-vil. Čutil sem, kako mi je šinila kri v glavo, in bržkone bi bil jezno odgovoril, če bi ne bilo isti hip prerivanje in valovanje ljudstva osvojilo vše moje pozornosti. Gruče poslancev so prihajale gostejše, in naši vojaki so le z največjim naporom vzdržali, da se špalir ni pretrgal. Glasni vzkliki so pozdravljali take, ki so bili že znani kot prijatelji ljudstva. Prav ko me je Reding nezasluženo grajal, se je vnel pravcati vihar radostnih klicev: "Mira-beau! Ta je Mirabeau! Živio Mirabeau! £ivio lev od Provence!" je donelo z vseh strani, in klobuki so vihrali v zraku. Videl sem slovečega in zloglals-nega moža, visoko dvignjene glave korakati mimo. Visoko, širokopleče truplo je nosilo mo-bočno glavo, krog katere so se usipali kakor griva dolgi lasje. Duhovitost mu je sijala iz temnega očesa; a poteze kozavega, od najnižjih strasti ožigosanega obraza so bile zoprno grde. Cisto drug obraz je zdaj vzbudil mojo pozornost. Slok, skrbno oblečen, gladko obrit in obilno napudran mož s prav posebnim, mačjim pogledom je stopal skozi vrste. "Ta je Robespierre" sem slišal reči za svojim hrbtom. "Orleanove stranke je! Vrl odvetnik in zvita glava. In ta za njim velikih oči in širokih ust je Danton, tudi prijatelj ljudstva. Ta zna soliti in grmeti!" — "Živio Danton! Živio Robespierre!" je vpila svoj at. "Ta par mi ni po misli," je rekel poluglasn'o pošten meščan. "Danton je videti kakor nevaren buldog, in Robespierre kakor maček, ki je jesih pil." Glasan vik se je ozval od druge strani cerkve, kjer je vstopalo plemstvo, in je potegnil nase pozornost ljudstva. "Kaj vpijejo? Ah, Lafayette!" "Živio Lafayette, prvoboritelj za svobodo Amerike! Prinesi svobodo i nam!" Koj na to je zaoril še besnejši krik: "Orleans! čujte, Orleans, smrtni sovražnik Avstrijanke, prijatelj ljudstva je prišel! Živio vojvoda Orleanski! Orlean a jamais (Orleans na veke)!' je tulila množica. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2 strani) naši iz Norwooda, to se razume. To vam je bilo vrvenje. Eni so trgali grozdje, drugi fižol, tretji so nabirali paradižnike itd. Hiteli so pa vsi na vso moč, da jih je bilo kar veselje gledati. Potem smo pa še pšenico sadili, kajti jaz pravim, da s,strojem se žito sadi in ne seje. Izgledalo je kot na bojnem polju. Naš Tone je bil pa vrhovni komandant, kajti on je dajal vsa povelja, pa ne samo dajal, ampak tudi delal in kjer je bilo delo najhujše, tistega se je on oprijel. Jaz niti v štih nisem prišel, zato jih pa opazujem bolj od daleč. Saj je Mrs. Vi-rant rekla, da naj bi v teh dneh, ko je toliko dela, prijel raje za kakšno res koristno delo mesto da sedim vedno v mojem lepem uradu in pa tuhtam. Pa kaj se hoče, če hočem, da svet izve, kaj se na Hubbardu godi drugače ne kaže. Moj izrek je tak; vsega dela storiti ne morem, zato se pa ne izplača preveč zaletavat v delo. Torej najlepša hvala vsem prijaznim in pridnim ljudem, ki imajo clo našega dela toliko usmiljenja, da pridejo pomagat. Bog jim bodi plačnik na em in na onem svetu. Jaz kar brez ovinkov povem, da jim vrnil nikdar ne bom, kajti nočem delati nobenih obljub, da aom nekaj naredil, kar že naprej vem, da ne bom, čeprav mislim, da sem nekak "indis-pensible man," seveda naši mi pravijo malo drugače. O mojem zobobolu sem vam že zadnjič omenil. Naj še omenim, da ko je bil Mr. Kollan-der tukaj in je videl, kako strašansko trpim in slišal moje žalostno in obupno jamranje, se me je takoj usmilil in ob drugem prihodu v naše kraje tudi prinesel zdravil za tisto rano, kjer je moj zob prej počival dolgo vrsto let, tako da se me je naposled naveličal in me zapustil oziroma mi ga je zobozdravnik izpulil. Sedaj vem prav za gotovo, da tisti zob me ne bo bolel več. Torej, ko je zopet Mr. Kollander zapeljal na naš borjač in vzel v roke svojo taško, sem takoj vedel, da bo nekaj zame. Takoj mi pomoli steklenico zdravil, pa ne Mari-ja-celskih kapljic, ampak veliko "triperesno" steklenico naj- boljše kakovosti in pravi: Na, tu imaš zdravila za tvoj zob, pa da si ga boš dobro pozdravil. Tako sem bil presenečen, da sem vzdihnil: sveta nebesa, kako je Mr. Kollander usmiljenega srca, ker se me je usmilil in prinesel tolažilnih kapljic, da mi bodo lajšale zobne bolečine, katerih sem res veliko prestal. Veste tista zdravila pa so pregnala vse bolečine iz mojih ust. Najlepša hvala Mr. Kollandru za vso naklonjenost. Bog vas živi še mnogo let. Nato pa so se pripeljali k nam še Kari Vrtovšnik in soproga, John Možek in soproga ter Hočevar iz 55. ceste. Karel se je obnašal kot po navadi. V žepu je imel posodico, po katero je prav pogosto posegal in nas krepčal. Spravil se je bil tudi grozdje trgat. Mrs. Virant je rekla, da je kaj urno obiral, a rekla pa ni, ali je deval v košaro ali v usta. Nato se je spravil pa še fižol obirat. Vzel je košaro in tako hitro nabiral, da je bila naenkrat polna. Vse tako izgleda, da vsakega, ki pride k nam, pograbi nekaka sveta jeza in se takoj pripravi k delu, posebno pa seveda Kari, ki je tako naroden in priden, da je sposoben za vsako delo prijeti. Pripeljala sta se bila tudi Mr. in Mrs. Frank Grdina iz Addison Rd. Mrs. Grdina je sestra našega prijaznega Victoria Sveteta, kateri je vedno pripravljen pomagati. Frank je pa sin Mr. Antona Grdine in je bil sedaj prvič pri nas. Prav prijazna sta oba. Prav laskavo s ta se izrazila o našem lepem prostoru in pa tudi za Hubbard-ske novice se zanimata. Mrs. Grdina je rekla, da bi tudi ona priskočila našim na pomoč, a jo preveč prehlad nadleguje. Veliko bi še imel napisati, a i ker mi delo ne dopušča, zato pa moram skončat o tem. Ker se bližajo volitve, sliši-j m o veliko zanimivega potom I radia in pa beremd v dnevnem časopisju. Če te resnične govore poslušamo in če imamo količkaj amerikanizma še v sebi, jih moramo tudi odobravat ra-I di ali neradi, če hočemo, da si še nadaljno svobodo ohranimo v tej naši lepi novi domovini in S če ne gledamo samo za danes, ampak mislimo tudi v bodočnost. Ker je res od sile lep dan, DELO DOBIJO DELO DOBIJO Filipini ključ do zaključka vojne na Pacifiku used fdt macic USED FAT C3H=03(C,eH330)3 4. CONVERTED INTO STEARIC RCII) _► C.afb.Oa V J, HELPS MAKE miLITARY SOBP Tokyoj JAPAN NEW GUINEA INdiEs Recapture of 'the Philippines would deprive Jap war industries of . raw materials, such as oil, rubber, cotton, hemp, from Philippines and Dutch East Indies Domača fronta Zakon OP A kaznoval 42JOOO prestopkov Washington. — Administrator za cene, Chester Bowles, je naznanil, da je bilo v teku prvega polletja 1944 uvedeno 42,-000 postopkov proti kršenju določb za maksimalne ene, ra-cioniranje in najemnino. V tem številu se nahaja: 2,191 slučajev kriminalnega zasledovanja po nalogu tožnikov US. 5,436 slučajev civilnih tožb. 4,265 tožb zaradi prepovedi, 13 slučajev tožbe za ukinjenje "license," 1,158 slučajev za trojno odškodnino. 8,540 dodatnih slučajev z trojno odškodnino je bilo urejenih pred sodno obravnavo. 5,196 slučajev za "suspensions" in 20,684 ukinjenj bencinskih racij radi prestopkov proti racioniranju bencina. Gospod Bowles je poudaril: "Roko v roki z napori OPA, da postane njen program čim pravičnejši mogoče in z njenim stremljenjem, da uveljavi svoje predpise na podlagi dobre volje in razumevnja, mora iti krepka politika, da se izsili spoštovanje predpisov, kjerkoli začno posamezniki izvajati teorijo, da je bil zakon uveden za njih sosede in da zanje ne velja. Če bo večina naroda zvesto izpolnjevala določbe teh restrikcij, ki veljajo za čas vojne—in to često za ceno precejšnjih žrtev—moramo gledati tudi na to, da njih sosedje in konkurenti ne bodo vlekli dobičkov iz dejstva, da te doložbe prezirajo." (OWI) Zapiski pregledovanja avtomobilskih plaščev ne bodo več upoštevani pri novih knjižicah za odmerke bencina Washington. — Office of Price Administration je objavil, da zapiski pregledovanja pljiščev ne bodo več upoštevani pri dodeljevanju novih knjižic za odmerke bencina, ko bodo sedanje knjižice razveljavljene. OPA s poudarkom opozarja vse avtomobiliste, da morajo ohraniti svoje podatke o pregledovanju avtomobilskih plaščev, dokler ne dobe novih "A" knjižic. Navodila, kaj storiti s seznami glede pregledovanja plaščev pa bodo objavljena krajevno, o pravem času. (OWI) -o- . Indijanci v kalifornijski Mo-"jave. puščavi so uporabljali vulkansko steklo za izdelavo raznih nožev. * » # Mnogo govorimo o hranitvi časa, a pri tem pa prezremo glavno in to je, da časa ne uporabimo tedaj, ko ga imamo. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Za dve družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, po vzorcu modernega bungalow; cena $7,800. Nahaja se na 928 E. 212. St. Euclid, O. blizu Miller Ave. Zglasite se po 5:30 zvečer. (233) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 3 sobe na 1048 E. 62. St. Za informacije se oglasite na 1052 E. 62. St. ali pokličite po telefonu HEnderson 9309. (x) Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Oct. 14) Dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini na E. 76. cesti; velik jard, garaža. Cena je samo $5,000. Podrovnosti izveste pri M. Tisovec 1366 Marquette Rd. (231) Mošt naprodaj Fin mošt imamo naprodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138 ali pa Geneva 5204. Lahko tudi pišete na: Morris Cohodas, Geneva, O. (235) Popravljamo pralne stroje, čistilce, likalni-ke in druge hišne pripomočke. Hitra in zanesljiva postrežba. Pokličite POtomac 0070. (233) Stanovanje v najem Odda se v najem 4 sobe. Zglasite se na 5814 Prosser Ave. (232) V najem stanovanje V najem se odda 4 sobe s kopalnico. Vprašajte na 1085 E. 68. St. (235) DELAJTE V SOSEŠČINI Mi potrebujemo HAMMER DRIVERS FORGE HELPERS TEŽAKE Dobra plača od ure, bonus od produkcije, bonus za udeležbo, overtime Johnston & Jennings Co. 877 Addison Rd. EN 0635 (235) Packerji in NALAGALci PUNCH PRESS OPERA-T0RJI IN POMOČNIKI MILLWRIGHTS MAINTENANCE HELPERS TRACTOR OPERATORS Crane operator Nujno rabljeni Za 100% vojno delo Delo podnevi ali ponoči VICTORY TOVARNA 1 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. f\ IV 3800 (234) MALI OGLASI (Courtesy THE STANDARD OIL CO. (OHIO)—37 Selitev ta teden Takoj se mora prodati kuhinjska peč, zofa, 2 omari za obleke, prazna postelja in spring, steklenice za prezervi-ranje (flaškone), lončene poso* de po 5 galon. Zglasite se pri K .E. 675 E. 159 St. (233) Ponovno zavzetje Filipinskega otočja je ključ japonske sin-fonije žalosti in poraza, kateri mora slediti zahrbtnemu japonskemu napadu na Pearl Harbor in Zdr. držav?. Kot nam kaže gornji zemljevid bo s tem zavzetjem Japoncem onemogočeno doseči, po njih zasedene otoke in tisoče japonskih čet na tistih otokih. Iz raznih baz v Kitaju, Filipinih in iz drugih otokov na Pacifiku, bodo Japonci deležni neusmiljenega bombardiranja, katerega bo-bo vršile naše zračne trdnjave B-29. Tem našim trdnjavam je kaj lahko doseči prestolnico Japonske — Tokio, kajti za svoj polet lahko vzamejo s seboj .8,000 galonov "octane" gazolina, kar je precej več, kot pa ga nese gazolinski truk, ki nam ga kaže spodnja slika. Radi selitve Radi selitve iz mesta se proda kuhinjska peč, ki ni bila dolgo rabljena, kuhinjska miza in 4 stoli, otroška posteljica, mali grelce na premgo. Se proda po nizki ceni na 1011 E. 64. St. št. 5. _ Pohištvo naprodaj Proda se poceni kuhinjska peč za restavrant, steam table in studio couch; vse v dobrem stanju. Poizve se na 6305 Glass Ave . (234) Mošt in sodi Kakor vsako leto dobite tudi letos pri nas pristni Concord in bel mošt ter nove sode od žganja. Se priporočam za obila naročila Ludwig Gustinčič Lockwood Rd. North Perry, Ohio Tel. Perry 3149 (Sept. 27, Oct. 4) Ženske poln ali delni čas Zglasite se U. S. Steel Wire Spring Co. 7800 Finney Ave. (235) Grelec na olje Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dvojna garaža, cementni dovoz, velik lot, v slovenski naselbini, E. 93. St. in Reno Ave. (med 93. St. in John Adams šolo). Cena $6,900. Prodaja jo lastnik sam. Pokličite MI 3088 po 4:30 popoldne. (237) V ColHnwoodu V jako lepi okolici je naprodaj hiša za 2 družini, iz opeke, 4 in 4 sobe, lep lot, samo $5,800. Blizu 185. ceste za 2 družini, 5. spodaj, 4 zgorej, zelo lepo posestvo; samo $7,200. j. Knifie 740. E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 Ženske ZA LAHKA DELA NA STROJIH podnevi ali ponoči Predznanje ni potrebno Plača od ure in bonus ter čas in pol za nadurno delo The Locke Machine Co. 971 E. 63. St. (235) 'ni časa, da bi še kaj več pove-I dal, bom pa prihodnjič še kaj. Pozdrav, Frank Leskovic -n- (v prvovrstnem stanju ter kot nov, se proda po zmerni ceni. Greje 4 sobe in drži pet galonov olja za 24 ur. Zglasite se na 1246 E. 58 St., ali pokličite EN 1182. (234) %0rl ————— ^\stem so vas pa de- bi lo v Je pogumno od- se Env to dekličje «rl0' T Mij • spoznal- Bila je zž ilj Je Vsa ogorčena ugo- či ki atu- "Kraljica še m ^ Zapravljivka, ako par ta fe potrosi ko midva. Za- či ; J ^ancoski kraljici, us , «ožla m zapravljivka? Pa v ! ju Sna zgodba z ovratni- vi ij„ nj®ne z diamanti in pc y at*i obložene obe v st H«i" 7 rezumna zaprav- us ftt°i in kri Franco- <"3 'C£trosi!" * Hfc d Z ovratnikom se iz % , nič ne tika- SaJ m 1»,], %nala, da ona o rc iu Th' ki ga je nič- jBJoh tte sPletla kar- vi ailu> niti pičice ni la (iN °dg0vorila Ivanka, je jjtilo i* da se ni docela is- fCaljici dokazati u ,fsiii So pismo, ki so ga zc iHiie »narejeno. No, p) 1 iSe kraljičinim pres- ja ICrgaje?vz jT)et,0 d- In ce ni bilo g* 'T^je'nJebil° njeno, in ko lj tak vendarle k( jt one 7? po kardinalu k( " f Kar ta o< res>" je dejal gi ,i sf* ioM{ V. strganem de- ■pfC^o n 111 je Pri tem v: lifHriS^0 Prijel, da si SWnem m°gel dalje p. rf»|SnicSem naprej, po- si . t'i'iiu . ? m°ža v delav- S] Marata in ji ailij ŽoJn j Prekličeta k AH i^nje, sicer ju g jf ^i Ju kot obrekljiv- h CsodnijL Na-P .'"iNa,!^6 m vpitje, li # 5 boriti. Naglo ti «i L inS tudi 113 11 , Kllcal: "Mir, red! y ^k°vnikje tre- ' •le. » \ j^avitni sramo- j< V A>)i , še vedno držal ^ * ;>d general - t^1 \ h strahu. ^išljeno -ne i.'") SNžot* ceno advo-I'KOtiJWev Sem zaklical v -ji snu lz njego- ■ % Vse n !,'vm; emišljeno," je *lAosite odpu-&dično'ki je s 'diti 11 a kraljico, V božjem ime- °tlVcu ni bilo tre- ŽENSKE SUKNJE • , 'J Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suM" volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko fllZ> kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U kJju ENdicott 3426 1034^ I POZOR GOSPODARJI Hiš! asfalt, Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja s škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo oD% ki smo že nad 30 let v tem podjetju ln dobro poznani Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. ^m MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. J0 K Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LO* i, NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodi" j jateljem in znancem žalostno vest, da je po , ni bolezni preminula, dne 3. septembra naša lJu proga in mati Frances Medves ROJENA MENCEJ J Draga pokojna je bila rojena na Igu, J odkjer je prišla v Ameriko pred 37. leti. K za 1 čiiku je bila položena na Calvary pokopališč11, ^ V globoki hvaležnosti, se želimo tem P0,. ^ zahvaliti našim sinovom in sinaham; kakor ttl zetu za vse, kar so storili za nas. _ ^ Naša najlepša hvala vsem sorodnikom, ^ prijateljem, ki so jo obiskovali za časa njene ^ j/ lezni in nas tolažili. Iskrena hvala vsem, k' ' ahF krasne vence in cvetlice h krsti drage nam , Posebno še sosedom in prijateljicam za skuP"1 Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali 2 ti." Freddy Becker se s tem še , ni pomiril, nego je še nadaljeval preiskavanje s kapitanom, da se dodobra prepriča, ali biva še kako drugo človeško bitje na otoku, ali ne. Obenem je iz-previdel, da je ta otok jako lep in po nekaterih mestih zelo rodoviten. In čudil se je, kako to, da se doslej še nihče ni bil naselil na njem. "Kaj hočete," meni kapitan, "na celini je še zadosti prostora za vse ljudi. Zato ne zaide tako lahko ta ali oni človek nai ta otok, na katerem bi bil odrezan od vsega sveta. No, če bi primanjkovalo prostora na celini, potem bi se že še kdo zatekel tu sem. Ali tako je pa še mnogo neobdelane zemlje na celini, vsled česar ni misliti, da bi ljudje radi odhajali na takšne samotne kraje, kakor je ta otok." Ko sta preiskala vse kote na otoku, ne da bi bila naletela na kakšno človeško bitje, sta prišla do Spoznanja, da sta čisto sama na otoku, in da se je tisti, ki je bil nataknil tisto znamenje na drog, rešil z otoka na kakršenkoli že način. "Tem bolje," reče kapitan. "Tako vsaj lahko počneva, kar hočeva. Tam gori pri čereh delava lahko potopi jaške poizkuse, in povem vam, da moram dobiti svoj zaboj z zlatim za-ikladom, pa naj me velja to še toliko truda in, nevarnosti." "Od tamkaj čez utegnejo naju zapaziti ter jo pocediti za nama," odvrne Freddy. "Napeli bodo vse sile, da privedejo pobegla kanjanca nazaj." "Oho," se zasmeje kapitan. "Potem pa naju lahko iščejo celo življenje, dragi prijatelj. Naj le prično iskati naju. Tušem naju nikoli ne pridejo iskat. Sploh pa mislijo, da je naju doletela v tisti viharni noči bela smrt. Tu sva na varnem. In rečem vam: Če bi *si kaka straža upala priti temu otoku blizu, potem se hočem braniti do zadnje kapljice svoje krvi ter pozdraviti preganjalce s streli, zakaj, živega me nihče več ne pripelje nazaj med kaznjence." Ko se je zvečerilo, si napravita naša samotarca iz debel in vej mladega drevja koče, potem pa ležeta, docela izmučena, k zasluženemu počitku. Freddy Becker je moral, preden je zaspal, zopet in zopet misliti na čudežno rešitev, na Mary in lepi otok, na katerem je sedaj, in še v sanjah se je boril na splavu z zbesneli mele-mentom. Zjutraj zgodaj že je ptičje petje prebudilo Freda in Roberta iz spanja. Nemec vstane takoj. Svojemu tovarišu seže v roko ter jo stisne prisrčno. Nato se lotita oba prvih najnujnejših opravkov. | Freddy Becker si je prizadeval dodobra izdelati koče, a kapitan pa je odšel na breg po potapljaško * obleko lin druge reči, ki so ostale še na splavu. di najino zavetišče," de Fredu, kapitan. "Otok je najin. Vza-, meva ga v svojo last in v znak| tega hočeva v prvih dneh vdolb- j sti v skalo svoji imeni in to, I da sva ga vzela v svojo last, z i neminljivimi črkami." ' "Najprej morava dognati,1, kdo biva na tem otoku in kdo! je nataknil tisti znak na tisti-j le drog," odvrne Nemec. "Iz vsega, kar sva doslej opazila, se da sklepati, da mora biti nekdo na tem otoku." "Zasedaj ne vidim in ne slišim nobenega človeka na tem otoku. Pojdiva ter si potolaživa najpoprej želodec in pogasiva žejo. Dovolj ptičjih jajec je na tem bregu in školjk. Tamle gori je sadje. Zanetiva si lahko tudi ogenj, in ker imava puški in streliva v oblici, si lahko ustreliva tudi tega ali onega ptiča ter si ga spečeva na ognju." Kakor rečeno, tako storjeno. Moža povžijeta nekaj jajec in sadja, nakar si vzameta iz kolibe na splavu vse potrebno orodje na breg. Oboroživši se z nabasanima puškama sta se odpravila na ogled po otoku, ki ga je kapitan že odpoprej prav dobro poznal. Freddy Becker je hotel dognati in se dodobra prepričati, ali biva razen njiju še kako