Ljubljana, petek, 16. aprila 1948 BUONUTVO Ul OFBATAi LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA «TEV. I TELEFON IMS DO tt-tt ' (Mm v gotovim Leto IX., štev. 91 — Posamezna številka 2 dinarja BOKOPISl SE NB VRAČAJO (ZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA O 8 I L 0 OSVOBODILNE FRONTE INSEBATNl ODDELEK LJUBLJANA IELEFON J8-S* S8-JJ POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV «-50M1-1 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA O DIN Protest vlade FLRJ pri Organizaciji Združenih narodov zaradi kršitev jugoslovanske suverenost. po ameriških letalih V treh mesecih se je pripetilo 21 ugotovljenih kršitev suverenosti jugoslovanskega zračnega prostora Beograd, 14. epr. (Tanjug). Vlada FLRJ je dvakrat obvestila vlado ZDA, da ameriška letala, ki prihajajo iz Italije, Svobodnega tržaškega ozemlja in Avstrije, kršijo suverenost ju-gcslovanskega zračnega prostora. Navzlic notam, ki jih je sprejela ameriška vlada, se kršitve suverenosti zračnega prostora še vedno nadaljujejo, S tem v zvezi je naložila jugo-sJoyanska vlada jugoslovanskemu predstavniku pri OZN dr. Jožefu Vilfanu, naj obvesti sekretarja OZN o teh kršitvah. Od 1. januarja do Sl. marca 1948 je vlada FLRJ ugotovila 21 kršitev suverenosti jugoslovanskega zračnega prostora. Dne 2. januarja je preletelo ameriško dvomotorno letalo »Douglas« ob 0,40 mejo nad Opatjim selom, nato pa se je preko vasi Miren vrnilo v Italijo. 6. januarja so ameriška letala dvakrat kršila suverenost jugoslovanskega zračnega prostora: ob 12,20 je preletelo ameriško dvomotorno letalo mejo pri Solkanu na 1500 m višine in zavilo nato nad vasi Podsabotin in Vipolže, ob 16,20 pa je neko dvorno-torno letalo preletelo mejo nad vasjo Vrtojbo v Višini 300 m, nakar se je vrnilo v Italijo. Na meji med Svobodnim tržaškim ozemljem in FLRJ je preletelo ameriško dvomotorno letalo tipa »Douglas« 18. januarja ob 16,20 vas Belveder v višini 500 m. 23. januarja ob 16. pa je trimotorno ameriško letalo preletelo mejo nad vasjo Repentabor. 13. januarja ob 10. je preletelo ameriško štirimotomo letalo italijansko-jugoslovansko mejo nad Golim brdom v višini 500 m, pri čemer se je zadržalo nad jugoslovanskim ozemljem 10 minut. 3. februarja 1848 je preletelo ameriško transportno letalo mejo nad koto 1696, 21 km severno od Kobarida. Neko ameriško transportno letalo je kršilo suverenost jugoslovanskega zračnega prostora tudi 6, februarja cb 15. Letalo je letelo nad Zašla pom, 3 km severovzhodno od Kobarida, v smeri Bovca. Neko ameriško dvomotorno letalo je preletelo mejo med STO in FLRJ 12. februarja ob 11,30 mad Gorjanskim in Šem pola jem. Dne 18. februarja je preletelo dvomotorno letalo meja nad Miščekom, nato pa je letelo preko vasi Kozane. 2. marca je ob 15,15 preletelo ameriško dvomotorno letalo mejo v višini 800 metrov, nakar je letelo nad vasjo Šmartno. Istega dna je ob 15,50 preletelo dvomotorno letalo mejo 1 km južno od vasi Vipolže, nakar je letelo v smeri vasi Medana. 7. marca je bila suverenost jugoslovanskega zračnega prostora trikrat prekršena: ob 15,40 je preletelo ameriško izvidniško letalo italijansko-jugoslovansko mejo južno. zahodno od vasi Mirna, piri čemer je napravilo 15 krogov nad našim ozemljem. Ob 5. je ameriško dvomotorno letalo letelo prt vasi Miren v notranjost našega ozemlja. V času nočnih manevro angloameriških enot na STO-u, je neko ameriško letalo dne 8. marca ob 22. preletelo mejo na 400 m višine pri prelazu Gropadi, nato pa se je vrnilo pri prelazu Bazovico. 10. marca ob 17,55 je ameriško transportno letalo kršilo suverenost jugoslovanskega zračnega prostora nad Vrtojbo, ko je letelo v višini 500 m nad to vasjo. Ameriško dvomotorno letalo je preletelo italijanske-jugoslovansko mejo tudi 11. marca cb 11. pri koti 2722, severno od Kobarida in je preletelo vas Robidišče. 12. marca je bil jugoslovanski zračni prostor dvakrat kršeni ob 14. je letelo dvomotorno letalo severno od Kobaridu pri koti 2766, ob 18. pa pri koti 2678, nakar se je letalo vrnilo pri vasi Ro-hidišče, dne 26. marca ob 12,30 je jugoslovansko mejo preletelo ameriško letalo nad koto 2732, nakar je preletelo Kobarid nad trigomefcrom pri koti 1114. V treh mesecih so tuja letala še večkrat nedovoljeno preletela jugoslovansko mejo, toda jugoslovanske oblasti vsled višine ali pa atmosferskih razmer niso mogle ugotoviti pripadnosti teh letak Z zasedanj okrajnih ljudskih skupščin V petletki bo v garlškem okraju investiram!* 1712 milijonov din poleg zveznih in republiški!! investicij pred II. kongresom OV, V nedeljo dopoldne je imela novoizvo- I Ijena ljudska skupščina za goriški okraj svojo prvo zasedanje. Bivši predsednik 10 za Gorico tov. Dujc je v svojem govoru podčrtal trdno voljo vsdga goriške-' ga prebivalstva, ki stremi za izgradnjo okraja in države, za okrepitev ljudske oblasti in je na poti v socializem. Zaradi svoje lege, tik ob zapadni meji, je ravno goriški okraj najbolj izpostavljen sovražni propagandi in hujskanju domače in tuje reakcije. Zaradi tega bodo naloge novoizvoljene ljudske skupščine tem težje in odgovornejše. Pozval je izvoljene tovariše, naj se oprimejo plana z vso ljubeznijo. Z načrtnim gospodarstvom bodo pokazali vsem vojnim hujskačem, da jih druži samo ena želja, en cilj, da okrepijo našo ljudsko oblast v gospodarskem, kulturnem in socialnem področju za mir lu pravo demokracijo v svetu. Po govoru tov. Dujca je spregovori! zastopnik naše vojske. Ko je verifikacijska komisija končala svoje delo, so bili potrjeni mandati in so ljudski poslanci slovesno prisegli. Sledile so volitve v okrajni izvršilni odbor. Za predsednika je bil izvoljen sekretar okrajnega odbora GF tov. Jože Primožič - Miklavž, ra podpredsednika tov. Mozetič Anton in za tajnika tov. Jordan Gorjan. Po izčrpnem govoru tov. predsednika, ki se je dotaknil vseh panog našega gospodarskega, socialnega in političnega življenja, so poročali posamezni poroče valci nakar se je razvilo živahno razpravljanje. Sledila je najvažnejša točka dnevnega reda: potrditev okrajnega petletnega gospodarskega plana, ki ga js obrazložil tov. Gorjan. Plan določa poleg republiških in zveznih investicij za okraj Gorico za ^proizvajalne in neproizvajalne pa- S tehmovafliem za razširitev k utrditev OF se po vsei Sloveniji pripravljajo za kongres Predkongresna *horovan|a OF. v Maribora izvoljenih je bilo 31 delegatov mesta Maribora, 4 pa se bodo udeležili IL kongresa kot člani glavnega odbora OF. V preteklem tednu so bila po vseh terenih vseh treh rajonov mesta Maribora predkongresna zborovanja. Ljudstvo je pokazalo dovolj zanimanja in je bila udeležba na sestankih v splošnem prav zadovoljiva. Zlasti je bila mnogoštevilna udeležba na 2. terenu II. rajona. Prav tako je bila do zadnjega kotička polna dvorana v Cankarjevi šoli (4. teren, I. rajona). Izkazal se je tudi teren Nova vas, kjer je bila največja udeležba. V zvezi z IL kongresom OF so imele sestanke tudi sindikalne podružnic?. Na sestankih in zborovanjih so razpravljali o svetovnem in notranjem političnem položaju, o vseh perečih problemih in gospodarskih zadevah ter zlasti o dosedanjem delu in uspehih Osvobodilne fronte, ki si je začrtala tudi za v bodoče velike naloge. V predkongresnem tekmovanju so si v glavnem postavili naloge za razširiluv organizacije. S čim večjo udeležbo na množičnih sestankih, za redno plačevanje članarine, prispevanje v Socialni fond. Prav posebno pa so poudarili čim večjo udeležbo pri prostovoljnem delu. Maribor se je zavezal v letošnjem letu za milijon prostovoljnih delovnih ur, ki jih bo požrtvovalno ljudstvo napravilo pri gradnji zadružnega doma v Zrkovcih, pri gradnji vajeniškega doma in kulturnega doma ter pri ostalih obnovitvenih delih v Maribora Tudi v ljutomerskem okraju tekmujejo Od L kongresa OF do danes se je pomnožila 'organizacija Osvobodilne fronte v našem okraju dvakratno. Od 6000 članov OF se je zvišalo število do danes na 11.200. Ljudstvo našega okraja je spoznalo kljub vsem poskusom reakcije, veliko vlogo Osvobodilne fronte. Organizacija Osvobodilne fronte je imela v razdobju od I. kongresa precejšnje uspehe. Po zaslugi OF se slika našega okraja počasi spreminja. Stalni stiki okrajnih, kakor tudi vaških aktivistov z ljudstvom, so dali dobre rezultate, kar se je pokazalo pri vseh večjih akcijah, pri kontra-hiranju, raznih odkupih, davčni kampanji, proračunih, setvenih načrtih in večkratnem množičnem prostovoljnem delu na gradiliščih zadružnih domov. Zasluge OF so velike tudi na kul-turno-prosvetnem polju. V našem okraju imamo danes 34 knjižnic. Velike množične proslave 27. aprila v letu 1946 (udeležba 10.000) in v letu 1947 so pokazale, da je edino Osvobodilna fronia lahko razgibala naše ljudsivo. Za Socialni fond je bilo zbranih.v letu 1947 107.000 din. Na pobudo OF je bilo izvedenih še mnogo drugih akcij. Danes se po vseh krajevnih odborih OF čuti posebna razgibanost. Krajevni odbori OF so si napovedali predkongresno tekmovanje. Tekmujejo: i. Kje bo največja udeležba pri volitvah delegatov za D. kongres OF. 2. Kateri odbor OF bo pridobil največ novih članov. 3. Kateri odbor OF bo najprej in najbolja uredil kartoteko. 4. Kateri odbor OF bo najbolj zvišal članarino. Delo OF v vasi Lazeč po I. kongresu OF Vas Lazeč šteje 170 prebivalcev. V času narodno-osvobodilne borbe so bili vsi prebivalci aktivni podporniki OF bodisi z neposredno udeležbo v vojski ali pa s tem, da so vseskozi podpirali borbo z živežem in podobnim. Ob koncu vojne je bila vas požgana, hlevi in kašče prazne. Odbor OF v vasi, ki je bil zelo delaven, je po I. kongresu OF predvsem povezal vse prebivalstvo v OF tako. da sedaj v vsej vasi samo dva nista vpisana v OF; povezali so se v obnovitveno zadrugo ter pričeli s prostovoljnim delom za obnovo vasi. Že leta 1945 so zasilno obnovili osem stanovanjskih hiš in 17 požganih. Pod vodstvom OF so ljudje pomagali drug drugemu odpravljati težko zapuščino vojne. Na pobudo okrajnega odbora OF je kmetijski odsek pomagal živinorejcem v vasi s tem, da jim je preskrbel štiri plemenske krave in jih dal najbolj prizadetim živinorejcem. Tako se je živinoreja na novo dvignila, da manjka danes do predvojnega števila le deset glav. Ko bi ne bila lani šaša, bi bilo to število že doseženo in prekoračeno. Pred vojno je bilo tudi v tej vasi vedno pereče vprašanje brezposelnosti (večina so bajtarji), danes tega ni več. Iz vasi je zaposlenih 35 prebivalcev v industriji, pri obnovi ali pa kot nameščenci pri raznih državnih ustanovah. V letu 1946 in 1947 so bile obnovljen« Še druge stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, tako da je danes v vasi le še ena stanovanjska hiša, ki nosi sledove vojne. Vas, ki je ob skupnem delu in pomoči ljudske oblasti na novo vstala iz ruševin, je lepša in ima boljše pogpje gospodarskega razvoja kakor nekdaj. Vprašanju vzgoje prebivalstva v duhu nove družbene ureditve je organizacija OF vseskozi posvečala mnogo pažnje. Od I. kongresa pa do danes je 20 mladincev posečalo razne tečaje, ki jim danes mnogo koristijo na njibov'h službenih mestih. Iz osnovne v srednjo šolo je šlo pet ifilä-dincev. V prejšnjih režimih je bilo to nemogoče, keT ljudje niso imeli sredstev za vzdrževanje. Ko so se začeli borci vračati iz vojske, so okrepiH odbor ljudske oblasti z novimi močmi, kakor tudi odbore političnih organizacij. Danes sta pogled in delo prebivalcev usmerjena že naprej. Vsi sodelujejo na gradilišču zadružnega doma v Otaležu, kjer bodo zgradili svoje kulturno in gospodarsko središče. Uredili so v vasi knjižnico, kjer lahko vsak dobi napredno in vzgojno knjigo. Predkongresni sestanki v Gorišnici Gorišnica, ki je središče živahne, razgibane »Liikarije«. je imela v sredo svoj drugi predkongresni sestanek. Med lem, ko so bile na prvem sestanku aktivistov določene smernice predkongresnega tekmovanja in volitev delegatov za II. kongres OF, je pomenil drugi sestanek obračun dosedanjega dela OF, pregled njenih uspehov in napak, načrt za bodoče naloge, izraz ljudskega zaupanja v OF. Prav za prav je že do zadnjega kotička napolnjena dvorana dovolj zgovorno pričala, da je OF znala s pravilnim delom pridobiti ljudstvo zase. Znala pa je pritegniti tudi mladino, ki je bila številčno kar močno zastopana na tem sestanku. Razgovori in sklepi so jasno pokazali temeljito razliko med nekdaj in sedaj. Kako podrobno in ogromno je de lovanje OF se vidi povsod, na kul iurno-prosvetnem polju, gospodar-skem itd. Na pobudo OF bo dobil naš kraj zadružni dom, ki ne bo le ponos tukajšnjega prebivalstva, temveč pomnik velike dobe svobodnega razmaha slovenskega ljudstva v napredku. Polnoštevilno obiskani sestanki so dokaz, da se Gorišničani drže svojih sklepov. Na tem sestanku so soglasno sprejeli sklep o šiednji elektrike po predlogu tov. Šalamuna. Ker je tok le enofazen, je častna dolžnost vsakega GoriDničana, da ga zvečer razbremeni in uporablja le za razsvetljavo. Tudi ta sklep izvršujejo Gorišničani kljub nekontrolira-nju, kar kaže boljša svetloba v zadnjih dneh. Na naslednjem predkongresnem sestanku bodo obravnavana vprašanja, ki naj osvetle. ali sia delo in povezanost članov dovolj tesna in uspešna. Delo odborov Ljudske skupščine FLRJ Beograd, 14. apr. Odbora za gospodarski plan in finance Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ sta nadaljevala delo na posebnih sejab. Razpravljali so o zakonskem predlogu splošnega državnega proračuna za leto 1948 in o zakonskem predlogu splošnega državnega zaključnega računa za L 1946. Načelne razprave v odboru Zveznega sveta so se udeležil! ljudski poslanci Mustafa Bilovlč, Radeje Jovanovič in Jora Jurančič, razprave v odboru Sveta narodov pa so se udeležili Aleksa Tomič, Josip Jeras, Beno Kotnik, dr. Vojln Carić in generalni polkovnik Gošnjak. Ko so predlog proračuna soglasno 3prejei) v načelu, so pričeli razpravljati o podrobnostih. Na današnji seji odborov so soglasno sprejeli tudi splošni državni proračun dohodkov v podrobnostih. Seji odbora za gospodarski plan In finance Zveznoja sveta je predsedoval podpredsednik cfibora Filip Lakuš, seji odbora Sveta narodov pa predsednik odbora Obren Blagojevič. Odbora bosta nadaljevala delo jutri ob 12 30. Razpravljali bodo o proračunu dohodkov v podrobnostih. noge v petletki 171,942.000 din, kar bomo s smotrno organizacijo in prostovoljnim delom še povečali. Plan določa znatno povečanje industrijske lokalne proizvodnje, dvig kmetijstva In gospodarstva z melioracijami, s povečanjem posejane površine, povrtnln, z dvigom živinoreje in sadjarstva, k! sta glavni veji gospodarstva v gortškem okraju. V okviru plana bo dana zadružništvu potrebna strokovna pomoč in pomoč v materialu in s krediti za njegov vsestranski razvoj in okrepitev. Da zboljšamo življenski standard prebivalstva v okraju, bomo izgradili poleg republiških stanovanjskih poslopij, stanovanjski blok z 1860 m’ zazidane stanovanjske površine. Za elektrifikacijo je določen znesek 14 milijonov din. Zgrajenih bo 100 km omrežja nizke napetosti. Med važnimi gradnjami je omeniti tovarno tekstila v Ajdovščini z Investicijo 15 milijonov din, nadalje tovarno eteričnih olj na Trnovem, tovarno kartonaže v Renčah, razširitev lesne industrije, proizvodnjo škafov in kuhinjskega orodja na Lokvah, kmečkega lesenega orodja itd. Plan predvideva tudi zgraditev vodovodov, kopališč v Solkanu m Šentpetru. kapnic in raznih drugih socialnih in zdravstvenih ustanov. Poteg drugega določa plan tudi potrebne kredite za obnovo 160 razredov osnovnih šol, gradnjo dijaškega doma v Gorici ln vajeniškega doma. V planu niso pozabljene tudi ostale kulturne potrebe okraja, tako n. pr. adaptacija kulturnega doma v Solkanu, ustanovitev kinodvoran 'v Dorn-bergu in Kanalu. V načrtu je poživitev tujskega prometa in fizkulture. Po diskusiji je skupščina prišla na glasovanje o predloženem osnutku petletnega plana. Odborniki so najprej izglasovali člen za členom, nato pa so izglasovali osnutek v celoti. Končno je vseh 80 odbornikov z navdušenjem in ploska- njem sprejelo petletni plan razvoja go-riškega okraja v letih 1947 do 1551. Večkrat so ljudski odposlanci stavili dodatne predloge, tako n. pr. se je oglasil zastopnik iz Brd ter pozval OLO. naj se upešteva elektrifikacija še nekaterih vasi, za katere je ljudstvo že 70*/• pripravilo material. Sklenili so ustanoviti okrajno podjetje za elektrifikacijo. Odposlanec iz Bukovice je zainteresiral skupščino o obveznem cepljenju proti kužnim boleznim. Ljudski zastopnik iz Mirna je prikazal nujno potrebo po zgraditvi mostu ali vsaj brvi med Mirnom in Orehovijem. Oglasil so je referent za šolstvo ter predoči! popravilo šolskega poslopja v Šentpetru za višjo gimnazijo. Tovariša iz Oseka in Temnice sta prikazala važnost zgraditve zdravilnih domov v njih okolišu. Nekatere prsdicge je skupščina sprejela v plan, ostale pa bo še natančneje preštudirala in poročala na prihodnjem zasedanju. K. B. Prvi zadružni dom v Sloveniji je dograjen V nedeljo bo na Cvenu slavnostna otvoritev , zadružnega doma Kakor marsikje, tako je bdi tudi na Cvenu začetek nekoliko težak. Osvobodilna fronta je zadevo vzela čvrsto v roke. Odzvala se je velika večina malih kmečkih ljudi; ki so prvi razumeli da bo zadružni dom močno okrepil rast enotnega zadružništva, ki bo dvignilo gospodarsko moč posameznika in vse skupnosti. Cvenčsni niso čakali, ampak so se takoj krepko lotili dela; Dne 24 februarja so začeli dovažati gradbeni material. 1. maroa pa so na gradilišču že zapeli krampi im lopate. Pod marljivimi rokami prostovoljcev, ki .jih je 50 do 50 delalo po 8 ur dnevno, ne oziraje se na vremenske razmere, je stavba vidno rastla. Vasi Cven. Kraplje in Mota so skoraj ves gradbeni material pripravile same in dogradile dom večinoma z lastno neplačano delovno säo. Pri organizaciji gradnje zadružnega doma na Cvenu se je posebno izkazal predsednik krajevnega gradbenega odbora tov. Branko Puconja, ki so ga pri tem delu krepko podpirali tovariši Frane Kovačič, Alojz- Brumen, Vojislav Borovtč in šolski upravitelj Alfonz Zeilhofer. Pri delu na gradilišču so prednjačili zlasti Rozalija Zorec, Frančiška Stan j ko. Tereza ja Erjavec, Katarina Peterko. Karel Rus, Franc Lah. Manca Krajnc, Alojz Novak, Anton Farkaš, Frančiška KosL Cecilija Lešnik, Pepca Lab in Marija Ozmec. Posebno pohvalo pa zasluži mladina, ki se zaveda, da je s knjižnico, čitalnico, dvorano in odrom v novem domu dobila vse pogoje za kulturno prosvetno življenje, ki ga je do sedaj budo pogrešala. Med kmeti, k; 60 prevažali gradbeni material, so pokazali mr.ojzo požrtvovalnosti tovariši Joško Žitek, Dušan Rajh in Franc Kovačič. Na stavbi zadružnega doma sedaj opravljajo zaključna gradbena dela. Cven se pripravlja na slavnostno otvoritev, ki bo v nedeljo, 18. t m. ob 9. tiri Razvoj in napredak Lackove obdelovalne zadruge Članstvo Lackove zadruge pri Mariboru se širi s stalnim dotokom novih ljudi, ki prihajajo iz raznih krajev, predvsem pa iz Prekmurja in Primorske. S prostovoljnim pristopanjem posameznih kmetov bližnje okolice v to kmečko obdelovalno zadrugo se veča tudi obdelovalna površina. Sredi marca je v zadrugo pristopila Jelka Semec, stara ženica iz Razvanja, ki ima 16 ha zemlje z dvema viničarjema. Zaradi raznolikosti zemlje je bilo treba reorganizirati brigade, ki sedaj obdelujejo posestvo. Tako imajo poljedelske, sadjarsko-vinogradniške, živinorejske in vrtnarske brigade. Brigade štejejo 10 do 16 ljudi ter delajo po normah. Posamezni brigadirji presegajo norme za 20 •/•. Najboljši v vinogradniški brigadi je Maks Prepelič, ki dnevno obseže do 800 trsov. Barbara Rebernak, 63 let stara ženica, pa premeče pri rigolanju 6 kubičnih metrov zemlje. Zadruga tekmuje, da bo Hmprej izvršila spomladanska setvena dela. Postavila si je plan za gojenje sedemletnega travo-polnega plodoreda. Na ta način bo posvečala več pažnje živinski krmi, ki je pogoj za razširjenje živinoreje. Zadruga bo dajala prednost vzgoji molznih krav. plemenskih bikov, kakor tudi mlade živine ter bo po planu dosegla v letu 1949 stanje 120 glav odrasle živine, skupno z mladin^ naraščajem pa 200 glav. Mleko bo dobavljala za potrebe mesta Maribora. Že ob koncu letošnjega leta ga bo oddajala do 3000 litrov mesečno. Kokošjereja bo dosegla letos število 500 piščancev, kuncereja 300 kuncev, čebelarstvo pa bo obsegalo 30 panjev. Gojenje vrtnarstva, kj je v zadnjem času z razširjenjem vrtne površine' od 2 na 10 ha zavzelo precejšen razmah, bo pripomoglo k povečanju proizvodnje za trg. V kratkem bo zadruga odprla svojo tržnico. Poleg tega bo preskrbovala s pridelki tudi mestno podjetje »živila«. Vrtnarska brigada ima 58 toplih gred. Pri delu se je doslej odlikovala po delovnih uspehih mladinka Dragica Partenšlager, ki si je priborila prehodno zastavico. Semenarna bo v kratkem že lahko zadovoljevala lastne potrebe, razen tega pa bo lahko seme še prodajala. Tudi vinogradništvo se je s povečanjem površine vinogradov precej razširilo, tako da bo letošnji pridelek že presegal lastne potrebe In bo zadruga imela tudi vino za prodajo. V letošnjem letu bodo, poleg obnavljanja gradu Betnave, zgradili v njegovi bližini tudi svinjake, kjer bo prostora za 200 do 300 svinj. Tekmovalni uspehi rudnikov Ir Sloveniji Tekmovalna komisija zveznega tajništva delavcev in nameščencev, rudarske industrije je Imela sestanek, na katerem so po sprejetih poročilih razpravljali o tekmovalnih uspehih med slovenskimi rudniki v marcu. V skupini »A« je zmagal delovni kolektiv premogovnika Velenje, ki je v marcu presegel proizvodni plan in imel pri tem samo 0.9 •/• neopravičenih izostankov. Doseženi so bili tudi znatni prihranki v razstrelivu in jamskem lesu. Nižji odstotek neupravičenih izostankov in boljši reznltati ostalih pogojev so omogočili velenjskemu rudniku, da je zasedel prvo mesto, četndi je delovni ko- lektiv premogovnika v Hrastniku v večji meri presegel mesečni proizvodni plan, vendar je imel 3.61» neupravičenih izostankov. Zato si je priboril le drugo mesto. Tretje, četrto in peto mesto pa je pripadlo premogovnikom Zagorje, Senovo in Trbovlje. . Med premogovniki skupine »B« si je priboril prvo mesto premogovnik v Zabukovci, ki je mesečni proizvodni plan presegel za okroglo 10 ■/«. Med rudniki skupine »C« pa je zasedel prvo mesto rudnik živega srebra v Idriji, ker je delovnemu kolektivu uspelo prekoračiti mesečni proizvodni plan za 16*/*, pri čemer je bilo zabeleženih le 0.9 */• izostankov. Ob II. ftoftgrst u Fizkuiturne zutze , Jugoslavije Danes se prične v Beogradu II. kongres Fizkniturne zveze Jugoslavije, na katerem bodo sodelovali delegati vseh ljudskih republik Ln zastopniki fiz-kultumega gibanja prijateljskih iu zavezniških drža»-. Ob tej priložnosti je o razvoju in nalogah našega fiz-kultumega gibanja napisal generalni sekretar zveze Miroslav Kreaćič med dragim naslednje: Dragi kongres Fizkniturne zveze Jugoslavije ima veiik pomen za nadaljnji razvoj fizkuliumega gibanja v naši državi. Množične fizksinirne prireditve zajemajo vedno več udeležencev in jih uvajajo v redno in organizirano fizkuiturno udejstvovanje. Tudi šport se v naši državi razvija v širino in po kvaliteti. Skoro v vseh panogah šport, smo dosegli predvojne uspehe, ponekod pa smo jih celo presegli. Takšen razvoj fizkulturnega giha-nja in fizkulturnih organizacij je bil mogoč zato, ker so njegova nae/ria in naloge izhajale iz vsebine in pridobitev narodno osvobodilne borbe in ker so se fizkniturne organizacije že cd prvega dne trudile pri svojem delu izvest; program Ljudske fronte v pogledu telesne vzgoje ljudstva. Takšne uspehe je bilo mogoče doseči zato, ker se fizkuiturno gibanje razvija z neposredno skrbjo in vsestransko podporo ljudske oblasti in maršala Tita, Naša fizkultura se je v tako kratkem času razvila zato, ker so fizkuiturne organizacije svojo aktivnost organizirale v najtesnejšem sodelovanju z organizacijami Ljudske mladine in Enotnih sindikatov Jugoslavije. Ti organizaciji sta bili in sta temeljni faktor v razvoju našega fiz-kultumega gibanja. Globoko zainteresirani za vsestransko vzgojo svojih članov in za zagotovitev srečnejšega življenja ljudstva sta delali šircko propagando za fizkulfuro. mobilizirali svoje članstvo v fizkniturne organizacije, vzgojili veliko število fizkulturnih voditeljev in pomagal! pri izboljšan jn materialnih pogojev za razvoj fizkulture. Glavna naloga II. kongresa Fizkniturne zveze Jugoslavije bo, da pregleda dosedanje uspehe in izkušnje, da pravilno in ostro oceni vse slabosti in pomanjkljivosti ter da odkrije njihove vzroke. Na podlagi zbranih ugotovitev bo kongres sprejel sklepe, ki bodo pripomogli k tema. da se bo naše fizkuiturno gibanje v bodočnosti še hitreje in pravilneje razvi jedo, vzporedno z napredkom naše države. Kongres bo razpravljal o ustanovitvi nove telovadne organizacije, ki bo po svojem programa in dele vitih oblikah sposobna zbrati stotisoče članov in jim nuditi vsestransko telesno vzgojo. Nadalje bo kongres razpravljal o ustanovitvi športnih zvez za posamezne panoge športa. Te zveze naj še bolj razvijejo in razširijo delovanje dosedanjih športnih ojlborov, ki bodo tako postali organizacijsko krepkejši in sposobni dvigniti naš šport na višino, kakršna ustreza ugledu in veličini našega fizkultumega gibanja in naše države. Kongres bo s svojimi sklepi Še bolj in krepkeje povezal Fizkuiturno zvezo Jugoslavije s celotno dejavnostjo Ljudske fronte in s splošnimi nalogami izgradnje in razvoja naše države in izpolnitve petletnega plana. Njegovi sklepi morajo zagotoviti le tesnejše sodelovanje fizk uit tirnih organizacij z organizacijami Ljudske mladine in Enotnih sindikatov, s fiz-knlturno aktivnostjo v Jugoslovanski armadi, kakor tudi z ostalimi ljudskimi organizacijami, v prvi vrsti z Zvezo borcev narodno osvobodilne vojne. Antifašistično fronto žensk in organizacijo Liudske tehnike. S svetimi sklepi bo kongres pripomogel fizkuitumemu gibanja k nadaljnjemu razvoju ob vse večji skrbi in pomoči ljudskr oblasti, tako da bo fizkultura postala še trdnejša opora •faževi pri pravilni tetovni vzgon, d vi, gnuju zdravia, srečne tšr-m žrvltonji in splošnem blagostanju ljudstva. SpleifceoBsofi Tr Ze pri pogajanjih za sestavo mirovne . odgovornost na drugega, po znanem na-pogodbe z Italijo je bilo jasno vidno ; čelu — »lovite tatu«. V svojem odgovoru stremljenje Imperialističnih sil, da hočejo : je vlada FLRJ osvetlila dejansko stanje v Trstu ohraniti »negotovo stanje«, ki j v tistem dela Svobodnega tržaškega naj bi omogočilo umetno ustvarjanje | ozemlja, ki je pod anglo-ameriško upra-vzrokov za spore — predvsem v odncšajih vo, razmere, ki so v posmeh vsem po’- do tržaške sosede — FLRJ. Podaljševanje tržaške »negotovosti* v nedogled predstavlja osnovni kamen imperialističnih spletk glede Trsta. Medtem ko je FLRJ v smislu sklepov mirovne pogodbe z Italijo skušala čimprej rešiti vprašanje imenovanja guvernerja Svobod-negji tržaškega ozemlja, je italijanska vlada stavljala takšne pripombe in proti-predloge, da se je jasno pokazal smoter: zavleči rešitev tržaškega vprašanja čim dalj. Italijanski zunanji minister grof Sforza je na ta način v celoti ustregel svojim prekomorskim gospodarjem: vprašanja Trsta je ostalo odprto! Ne zgolj italijanska vlada kot podrepnik ameriškega velekapitala, še bolj so se v tem oziru Izkazale anglo-ameriške godbam in obljubam. Ameriška in britanska vlada umetno napihujeta neke »Incidente« na demarkacijski črti, medtem pa v svoji brezobzirnosti in samopašnosti brezbrižno pozabljata na »izprehode« svojih vojakov in oklepnih vozil ua jugoslovansko ozemlje. NT jima mar. ako so pripadniki njihovih oboroženih sil pognali v zrak bunker, ki leži na našem področju, samo po sebi umevno se jima zdi, ako se z njihove strani strelja s strojnicami na našo stran: samo po sebi se jima zdi umljivo, da njl-kova letala preletavajo v nizkem letu zračni prostor nad jugoslovanskim ozemljem; njihove vojne ladje smejo pluti po-vodah oh naši obali in prav nič se jim ne zdi nasprotno mirovni pogodbi, da po- Namestniki zunanjih ministrov razpravljale o avstrijskih mejah Sovjetski delegat Koktomov zahteva, da naj Jugoslavija sama odloči, ali bo predložila svoje zahteve ustno ali pismeno London, 14. apr. (Tanjug) Na v če- [ predlagal, naj se povabi jugoslovan-rajšnji seji namestnikov zunanjih ska Vlada, 3d bi razložila svoje za- okupi cijske oblasti v samem Trstu, ki | večujejo kontingent vojaštva v Trstu s dosiej niso pokazale niti malo dobre vo- j posadkami na svojih križarkah. Jugoslawe, da bi s čemer koli izboljšale kolo- , vi ji očitajo, da dopušča na tistem delu cialni sistem uprave okupiranega Trsta. ! Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je pod Tudi zadnji »prenos* dela neravnih po- J njeno upravo, — ljudsko oblast in da je slov na civilne italijanske uradnike — ki j dovoiiia odpravo lašistlčnih zakonov; oči-so jih seveda sami postavili — v bistvu j tajo ji tudi, da je privolila v razdelitev ne izpremeni njihovega vojaško-upravne- \ zemlje med kmete, namesto da bi jo ču-ga sistema in ostane kot pribito dejstvo, j vala za pobegie fašistične vojne zločince, da ja Trst pod anglo-ameriško upravo j Vlada FLRJ je zavrnila te nesmisle in je edino ozemlje v Evropi, ki tri leta po j pokazala r.a ukrepe, ki jih je uvedla končani vojni še ni imelo nikakih voli- j anglo-ameriška okupacijska oblast z na-tev, kjer naj bi prišla do izraza volja j menam, da zatre vse demokratične pra-ljudstva, ki hoče samo upravljati svoje j vice, ki si jih je tržaško ljudstvo samo ozemlje. ! priborilo med naredno-osvobodilno vojno Italijanska reakcija — od Vatikana, i proti fašizmu, preko De Gasperija do fašističnih tero- j Fantastičnim glasovom o »velikem uda-rlstov — je z velikim navdušenjem spre- j m«, ki so jih po Trstu širili ostanki fa-jela tudi ameriško »darilo« in js v vseh j šizma ob pomoči anglo-ameriške propa-cdtenkik skušala uporabiti »veliko vest« i gande, je bilo nenadoma konec. Namesto o podaritvi Trsta v predvolilni kampanji, j italijanskih zastav, so Amerika, Anglija Wall Strest je pravočasno preskrbel De j ia Francija vljudno povabile na konfe-Gasperiju nekaj, s čemer naj bi se v Ita- j renco v Pariz Sovjetsko zvezo, obvestile liji ustvarilo navdušenje za Marshallova J so o tem tudi Jugoslavijo, darila, v Trstu samem pa tisto napeto ; imperialistične sila in italijanska reak- že ne pozornost italijanskega ljudstva cd ; itgijjj &-> »vedeli« celo, kakšne orotipred-dragih velikih in perečih problemov in ga j !o£e ho Btavila Sovjetska zveza. Toda zaslepi s šovinističnim navdušenjem za j jo ja vlada ZSSR poslala vladam Trst. Ta manever je bil takoj jasen vsem j ZDAj VeL Britanije in Francije, je po-pristašem miru. Celo ameriška časopisna , *yge njihove računo — narejene agencija »United Press* je morala pri- | ^rez Vrčmzrja — v vodo. Zvesta svojemu znati, da je bila nota zahodnih velesil o : -gomajnemu načelu spoštovanja sprejetih »vrnitvi Trsta Italiji« volilna špekula- :n podpisanih mednarodnih pogodb, je So-cija, ki naj bi zadala »prvi udarec* Ljud- ] - j e t sl: a. zveza zadala odločen udarec tvor- vi, da naj se vprašanje Trsta in njegove j m-roVne pogodbe z Italijo z dopisova-luke reši z neposrednimi pogajanji med ; njem privatnih konferencah, ker se Italijo in Jugoslavijo, kajti le na ta r.a- J s tem nar.cja demokratičnosti. Po- em se da pravilno rešul^ vprašanja m na ; g0dbo je pripravil Svet zunanjih mlai-trđni osnovi ustvariti mimo sožitje, pri- ! s«r0v? nakar so jo na pariški konferenci jateljstvo in gospodarsko sodelovanje , y v&ejj podrobnostih preučili, sodelujoče obeh držav. Nota zahodnih sil je zasledovala dolo- čen namen, ki je bil viden tudi iz dej stva, da so ZDA, Vel. Britanija la Francija pri razpošiljanju note mirno prezrle FLRJ, čeprav je Jugoslaviji zaupana uprava večjega dela Svobodnega tržaškega ozemlja. Tak način ravnanja v mednarodnih odiiošajih se je zazdel nepravilen celo zunanjemu ministru Avstralije Dr. Eivattu, ki je komentiral ravnanje zapadnih sil kot enostransko in nepravilno, ker krši osnovna načela mednarodnih pogodb. Italijanski reakcionarji so imperialistično izzivanje podkrepili s svojimi izzivanji, toda tržaško ljudstvo js zelo občutljivo za take manevre vojnih hujskačev. Objava »velike vesti« v Trstu ni zbudila tistega navdušenja, ki so jo pričakovali njeni tvorci, ko so objavili vrnitev Trsta k »materi Italiji«. Tržaško prebivalstvo hoče mir, hoče dela in hoče tiste svoboščine, ki mu jih obljublja Atlantska listina in ki to napisane v mirovni pogodbi. V treh letih je na svoje eči videlo in na svoji koži spoznalo, ka] pomeni kolonialni sistem okupacije. Vsakomur je jasno, da ne A.ngiiia ne Amerika nista vrgli v svet vesti o »vrnitvi« Trsta zaradi ljubezni do Italije ali pa celo do Trsta, marveč da gre pri tem za tipičen primer mednarodnega izzivanja. »Mesto in ozemlje Trsta« — piše tržaški I! Lavoratore — »potrebujeta miru in prave samostojne vi a d?, ker nočemo še nadalje živeti v nezaupljivih odnešajih z deželami, ki lahko prispevajo k oživijenju industrije in prometa.« To je enostaven odgovor Tržačanov ustvarjalcem vojnega ozračja! Poleg »velikega udarca« o vrnitvi Trsta predstavlja tudi protestna nota, ki sta jo vladi ZDA in Vel. Britanije poslali vladi FLRJ o razmerah na Svobodnem tržaškem ozemlju, ponoven primer imperialističnega poskusa, prevaliti lastno i države so jo podpisale in ratificirale. Tak je bil odgovor Sovjetske zveze — zaščit- nice mirut Imperialistične sile, ki po Hitlerjevih metodah skušajo gaziti mednarodna pogodbe in preprečevati demokratično sožitje med naredi, so doživele nov poraz. Nova valutna afera v Vatikana Rim, 15. e.pr. (ATI). V Vatikanu so odkrili novo valutno afero. V to afero so zapleteni različni uradi Sv. Stolce, zlasti Francesco Roberti in kardinal Laviirano. Sforza zahteva odstop veleposlanika v Varšavi, ki je kandidat Ljudske fronte Rim, 14. apr. (Tanjug). Minister za zunanje zadeve Sforza je pozval italijanskega veleposlanika v Varšavi Donninija, ki kandidira na listi demokratične ljudske fronte za senat, naj poda ostavko kot veleposlanik v Varšavi. Generalni sekreiar KP Italije Palmiro Togliatti, ki je zahteval takojšnje pojasnilo od ministra Sfor-ze, je izjavil, da je Sforza napravil ta korak na zahtevo angleške vlade, kateri se je Donnini zameril, ker se je v Varšavi zavzemal za to, da bi se tudi poljska vlada zavzela za vrnitev italijanskih kolonij v severni Afriki pod italijansko upravo. Zveza madžarske delavske mladine je poslala notranjemu ministru protestno brzojavko proti predvajanju ameriških filmov, ki propagirajo in hujskajo na vojno. V brzojavki se zahteva prepoved uvažanja takih filmov in povečanje proizvodnje domačih filmov. ministrov za Avstrijo je predstavnik Sovjetske zveze Koktomov poudaril, da se konferenca v zadnjih dneh sploh ni premaknila z mrtve točke. Sovjetska delegacija smatra še nadalje, da je vprašanje nemške imovine v Avstriji glavni problem, čigar rešitev bi olajšala sporazum glede ostalih vprašanj, s tem pa tudi sklenitev avstrijske pogodbe. Keir pa žele delegacije zahodnih si'l, da bi se še pred rešitvijo vprašanja nemške imovine obravnavala druga vprašanja, je sovjetska delegacija pripravljena privoliti v to, nakar naj bi se konferenca povrnila k obravnavanju vprašanja nemške imovine. Namestniki ministrov so nato prešli k obravnavanju 5. člena načrta avstrijske pogodbe, Id govori o jugoslovanskih zahtevah glede meje z Avstrijo. Sovjetski delegat Koktomov je hteve. Britanski delegat Marchbanks je nastopil proti temu predlogu, takoj nato pa se je skupno s francoskim delegatom izrekel za predlog ameriškega delegata, naj se povabi jugoslovanska vlada, da pismeno predloži svoje zahteve. Sovjetski delegat Koktcnnov je na- stopil proti temu predlogu, poudarjajoč, da ni mogoče neki suvereni državi naročiti, kako naj sporoči svoje zahteve. Jugoslovanska vlada mora sama odločiti, ali bo to storila pismeno ali ustmeno. Ker se namestniki zunajnih ministrov niso sporazumeli o tem vprašanju, zato se bo obravnava nadaljevala na jutrišnjem zasedanju. Mladina Slovenske Koroške pozdravlja maršala Tita Celovec, 14. aprila. Dne 11. aprila je bilo v Beljaku in v Borovljah zasedanje plenuma okrajnih odborov Zveze mladine za Slovensko Koroško, na katerem so bili podani referati o lanskem delu in o novih nalogah, ki jih imajo mladinske organizacije. Plenum okrajnega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško iv Borovljah je poslal maršalu Titu naslednjo resolucijo: Mladina okraja Borovlje vam pošilja svoje plameneči« pozdrave. Kot smo se v času oborožene borbe borili skupaj z ostalo mladino Jugoslavije, tako delamo z njo skupaj tudi danes. Obljubljamo vam, ljubljenj maršal Tito, da ne bomo klonili, temveč da bomo še odločneje nadaljevali borbo za svoje politične, kulturne in socialne pravice, ki se nam lahko zagotovijo samo v Titovi Jugoslaviji.« FRANCIJA POTREBUJE VLADO, V KATERI BOSTA IMELA DELAVSKI RAZRED IN KOMPARTIJA ODLOČILNO VLOGO Maurice Thopes o okrepitvi demokratičnih sil po vsem svetu Pariz, 15. apr. (Tanjug) V pariškem predmestju GenneviUiers se je začelo včeraj zasedanje centralnega komiteja komunistične partije Francije, ki se ga udeležujejo tudi sekretarji okrožnih zvez. Generalni sekretar KP Francije Maurice Thcrez je poroča! o mednarodnem in notranjem položaju ter izjavil: »Razvoj mednarodnega položaja potrjuje napovedi, ki so bile objavljene na konferenci devetih komunističnih partij na Poljskem. Sile demokratičnega tabora stalno napredujejo, kar dokazujejo naslednji dogodki: utrditev demokracije v Bolgariji in na Poljskem, ustanovitev Romunske ljudske republike, združitev delavskih strank na Madžarskem, ustanovitev demokratične vlade generala Marko-sa, pomemben napredek na poti v socializem na Češkoslovaškem, «krepitev demoikratičnih sil v Italiji, ter ustanovitev TVallaceove stranke v ZDA in uspehi narodno-osvobodilne armade na Kitajskem. Tudi v Franciji so ljudske množice -vedno aktiv- nejše; to so dokazale velike decembrske stavke, borba proti Majrerje-vem načrtu in skupščina tovarniških odborov. Francija in Italija sta danes glavni točki osredotočenih napadov sovražnikov demokracije in miru«. Govoreč o »zahodnjaški politiki« čn Marshallovem načrtu je Thorez dejal: »Ta nespametna politika je v tem, da podpirajo premagane proti vče, rajšnjim zaveznikom v ve:liki proti-hiderjevski vojni. Po prvi svetovni vojni je bilo potrebnih 20 let, da je prišlo do Monakova, sedaj, tri leta odkar je Rdeča armada osvojila Berlin, pa se francoska vlada že odreka pravici do reparacij in pripravlja pod vodstvom ZDA vojaški blok, v katerega je vikljtičena tudi zahodna Nemčija. Pod krinko pomoči skuša Marshallov načrt politično in gospodarsko zasužnjiti udeležene države. To je vojni načrt, ki hoče našo državo spremeniti v operativno oporišče proti demokraciji. Naša glavna naloga je, braniti neposredno koristi vseh slojev francoskega delovnega prebivalstvu, hkrati pa se boriti za obram- bo narodne neodvisnosti, demokracije in miru. Vlada in njeni degoiističm pomagači delajo dobre kupčije na račun naše narodne neodvisnosti in žrtvujejo cele panoge narodne industrije, samo da bi korakali po poti, ki jo določajo ameriški trusti. Borba za kruh in narodno neodvisnost je hkrati tudi borba za obrambo našega gospodarstva pred ameriškimi načrti. Francozi vedno bolj nasprotujejo politiki uničevanja domačega gospodarstva in izdajanja narodnih koristi. Naraščajoči odpor ljudskih množic je povzročil močan pretres v taboru tretje sile in v de Gaulleovem gibanju. hkrati pa prispeval k prebuditvi domoljubnih čustev. V boju za svobodo se morajo združiti vsi domoljubi, republikanci, bivši udeleženci odporniškega gibanja, bivši borci in ujetniki. Francija potrebuje demokratično vlado, v kateri bosta imela delavski razred in njegova komunistična partija odločilno vlogo«. Že tolga ofenziva snonariiofašistov v Epira p&p&inmm propadla Atene, 15. apr. Agencija Elefteri Elada poroča o operacijah demokratične armade v Epiru in Tesaliji: »Po neuspeli ofenzivi, ki je trajala od 26. februarja do 6. marca, so začeli monarhofašisti v noči od 27. na 28. marca novo ofenzivo v Epiru. Na sektorju Fiiiates in Kasianjani— Vorios—Kasidiaris so monarhofašisti zbrali 74. in 75. brigado in bataljon 76. brigade. Poleg tega je imel sovražnik v sestavi svojih sil dve četi komandosov, konjeniški eskadron, oklopne oddejke, dve poljski in gorski bateriji, bataljon »nacionalne garde«, enote orožništva in pripadnike monarhofašisiične obrambe. Letalsko oporišče v Janjini je bilo okrepljeno z letali z letališča pri LarisL V noči od 27. na 28. marca so monarhofaši-stične sile napadle tenofe demokratične armade, ki so na odseku Filia-tesa držale položaje Megaliraki-Pio-kista. Napad monarhofašističnih sil je doživel popoln neuspeh. Sovražnik je imel velike izgube v ljudeh in maierialu. Dne 28. marca je sovražnik ob pomoči gorskega in poljskega topništva še nadalje brezuspešno napadal sektor Megalirahi-Plokista. Odločni udarci enot demokratične armade so razbili oftenzivo menar-hofašisfov, ki so se morali z velikimi izgubami umakniti na svoje izhodiščne položaje. Enote demokratične armade so napadle monarhofašisiične sile pri kraju Timohori Agios in Dio Iko-nismata. V noči od 30. na 31. marca je konjeniški oddelek demokratične armade napadel monarhofašisiično oporišče Briskoli pri Farsali v lesa-lijL Po ogorčenem boju so partizani prodrli v utrjeno monarhofašisiično oporišče. Sovražnik je imel velike izgube v ljudeh in materialu. Med padiimi monarhofašisti sta tudi pro-slula bandita Vrasamis in Vrakss. Mnogo mladincev je stopilo v demokratično armado. Konjeniški odred demokratične armade se je po opravljeni nalogi neovirano umaknil, dasi je motorizirana pehota s štirimi tanki poskušala preprečiti njegov umik na cesti Almiros-Farsala. Ameriška misija za pomoč Grčiji je izjavila, da je dobila grška vojska do konca marca 1948. leta iz ZDA 15.000 ton orožja v vrednosti 17 milijonov 500 tisoč dolarjev. Poleg tega bo prispela te dni v Grčijo velika količina težkih minometalcev in gorskih havbic kalibra 73 mm. Vprašanje priključitve francoske cone Frankfurt, 14. apr. (AFP). Komandanti treh zapadnih con Nemčije generali Clay, Roberlson in König so se sestali danes popoldne v ameriškem glavnem stanu v Frankfurtu. Sestanka so se tudi udeležili francoski in ameriški politični svetovalci. Kakor se je zvedelo iz ameriških krogov, so na sestanku razpravljali o vprašanju priključitve francoske cone k angloameriški biconiji. Radio in film v ČSR podržavljena Praga, 15. apr. (Tanjug). Češkoslovaška vlada je odobrila načrt zakona, na podlagi katerega prehajata radio in film popolnoma v državne roke. Vlada je tudi odobrila načrt zakona, ki daje ljudskim odborom pravico, da lahko razdeljujejo stanovanja. Poljsko delavstvo bo enotno proslavilo 1. maj Varšava, 15. apr. .(Tanjug). Poljska delavska partija, poljska socialistična siranka, zveza poljskih sindikatov in druge množične organizacije se pripravljajo na skupno proslavo mednarodnega praznika dela 1. maja. Vodstvi obeh delavskih strank na-glašata, da bo enotnost delavskega razreda osnovno geslo množične mobilizacije delovnih ljudi v prvomajski kampanji VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 15. aprila: Slovenija je ped vplivom hladne fronte, ki ima zaradi učinka barometrskega maksima oslabljen značaj. Dopoldne se je precej pooblačilo, toda do 13. še nikjer ni bilo padavin. Nad zahodno In srednjo Evropo ja nadalje visok pritisk s središčem na Britanskem otočju, zaradi česar je nadalje računati s stalnim vremenom. VREMENSKA NAPOVED za petek 16. aprila Brez bistvenih padavin; ponoči in zjutraj bolj oblačno, pozneje zopet po večini jasna Tržaško delavstvo na straži za svoje pravice Trst, 15. apr. (Tanjug) Včeraj zvečer je bil v Trstu izredni plenum Zveze enotnih sindikatov. Predstavniki tržaškega delavstva so razpravljali o politični napetosti, ki so jo ustvarili italijanski šovinistični krogi v Trstu s podporo angioameriških oblasti in policije; ta napetost naj bi se danes popoldne s šovinistično manifestacijo razvila v odkrito izzivanje proti delovnemu ljudstvu Trsta in Italije. Na plenumu so delavci objavili splošno mobilizacijo tržaškega delovnega ljudstva v obrambo njegovih pravic. Italijanskim delavcem so poslali naslednjo brzojavko: »Plenum Zveze enotnih sindikatov za Svobodno tržaško ozemlje, ki se je sestal 14. aprila, da prouči položaj, ki je nastal zaradi povečanja sovražne kampanje, katere namen je ustvariti v našem mestu sovražno razpoloženje proti italijanski ljudski demokratični fronti, ki se bori za mir, ter ustvariti ozračje nestrpnosti in vojnega hujskanja, da s tem podpre spletke imperialistov, ki hočejo pahniti italijansko ljudstvo v novo vojno z namenom, da preprečijo uveljavitev demokracije, ie razumljivo premotril protidemokratično in izzivalno kampanjo. ki traja že nekaj tednov v našem mestu pod stalno zaščita oblasti in policijskih organov. Plenum Zveze enotnih sindikatov obsoja pred demokrati vsega sveta organe zaupne nprave. ki ničesar ne napravijo, da bi preprečili delovanje prevratnih elementov. Obsoja ravnanje civilne policije, ki na eni strani pušča nekaznovane napadalce na tov. Planinška in dovoljuje šovinistično hujskanje s pomočjo lepljenja letakov. ki netijo mržnjo, na dragi strani pa se zaganja proti sleherni delavski in ljudski manifestaciji. Plenum Zveze enotnih sindikatov poudarja, da se tržaški delavski razred smatra že sedaj za mobiliziranega, da odbije sleherno izzivanje v škodo ljudstva, da onemogoči s pomočjo vseh demokratov kakršen koli fašističen atentat ne glede na krinko, pod katero se skriva, ter da jamči za mir in prijateljsko sožitje različnih nerodnosti v našem mestu«. Ustanovni kongres socialistične stranke v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja Trst, 15. apr. (Tanjug) V Piranu je bil v nedeljo ustanovni kongTes socialistične stranke Svobodnega tržaškega ozemlja. Tajnik stranke je v svojem govoru poudaril da se stranka popolnoma strinja z izvedeno agrarno reformo in z izvoljeno oblastjo. Po volitvah novega odbora je kongres poslal pozdravno brzojavko glasilu italijanske socialistične stranke »Avanti« in italijanski Ljudski fronti. Znak socialistične stranke Svobodnega tržaškega ozemlja bo znak italijanske socialistične stranke z dodatkom tržaške helebarde. Socialistična stranka na Svobodnem tržaškem ozemlju pod jugoslovansko upravo je že več mesecev legalno prizmama od civilnih in vojaških oblasti. Tajništvo OZN potrdilo sprejem dveh protestov iz Trsta Trsi, 14. apr. (Tanjug!. Tajništvo OZN je obvestilo tržaške antifašistične organizacije, da je prejelo dve protestni resoluciji in sicer eno z dne 7. januarja 1948, ki govori o nezakoniti aretaciji bivših partizanov na Opčinah, in drugo, katero so poslali delavci občinskega podjetja ACEGAl dne 5. februarja o težkem gospodarskem položaju na Svobodnem tržaškem ozemlju pod anglo-ameriško vojaško upravo. Ti dokumenti so sedaj na razpolago vsem članom OZN.da se bodo lahko prepričali o političnem in gospodarskem življenju Trsta. Tržaške protifašistične žene se bodo udeležile razstave »Borba žensk za demokracijo« Trst, 15. apr. (Tanjug). Glavni odbor tržaških antifašističnih žena je prejel vabilo^ Svetovne federacije demokratičnih žena, naj se udeleži razstave »Borba žensk vsega sveta za demokracijo«, ki bo v Parizu. Tržaške žene bodo poleg svoje delegacije poslale v Pariz tudi darila, in predmeie, ki bodo razstavljeni in bodo prikazovali njihovo borbo. fig™--~mntgCTierc^E£Tra gB ■ SaaSB.. Ljudje lis dejanja krščanske tonekrodje Kadar govorimo o krščanski demokracij!, je treba biti nekoliko skeptičen glede prave vrednosti tega naziva. Dejansko je ta stranka sedaj bolj malo krščanska in prav nič demokratična. Krščanska demokracija ni drugega kot dedič stare Ljudske stranske P?. P. — Partito Popoiare — imenovan po začenicah tudi: Partito Preti — t. j. duhovniška stranica). Ljudsko stranko je vodil prekanjen duhovnik iz Caltagirone v Siciliji,, Don Lulgi Sturz». Ta duhovnik je bil v letih po prti veliki vojni tako sproten, da mu je uspelo prepričati neko število sindikalistov, kmetov in dninarjev, da so zapustili delavske zbornico in organizirali društvo sindikaino-katoliškega značaja, imenovano »Lega Bianca« (bela zveza), v nasprotja pravim sindikatom, ki so jih zaradi socialistična večino imenovali »Leghe rosse« (rdeče zveze). De Gasperi so je tedaj komaj pojavil na obzorju italijansko politike; prišel je namreč iz dunajskega parlamenta, kjer je kot dober podložnik njegovega katoliškega veličanstva avstrijskega vladarja tih« potrdil s svošo prisotnostjo na Dunaju vse. kar ja habsburška storila slabe- ga Italijanom iu Italiji. Eo pa je Avstrija vojno izgubila, je zviti De Gasperi pomislil, da jo bila belj varna velika in zmagoslavna Italija, kot pa majhna avstrijska republika. ostanek poraženega cesarstva. Tako je na ukazo dona Sturze De Gasperi stopil kot član v Ljudsko stranke. In Scelba? Da, tudi on je delal nekaj. V tistih časih je bil deček približno petnajstih let. Sicilijanec tudi on. kakor Den Sturze, in rojen prav v neki vasi blizu one, kjer je bil vodja klerikalne stranke, si je kmalu pridobil simpatije starega duhovnika. Mladi Scelba se je že tedaj v vrstah katoliške akcije (klerikalna mladinska organizacija), malo zaradi njegovega pogostega zahajanja v cerkev, toda mnogo bolj zaradi gorečnosti, katero je dokazoval vsakokrat, ko je bilo mogoče koga pretepati, zlasti protiklerikalne delavce, ki pa jih je bilo tedaj v Siciliji malo. Tu torej sta bila oba protagonista današnjega italijanskega življenja v dneh, ko je fašizem triumSiral v Italiji s palico in ricinovim oljem, ne da bi se klerikalci postavili nasproti, vsaj z besedami. Ko se jo 2S. oktobra 1922 Mussolini — polastil oblasti, kaj so storili klerikalci? Ničesar, to je mnogo slabše kot ničesar. Sprejeli so sodelovanje v vladi s fašisti, medtem ko so bile ljudske stranke izključene od kontrole držav, nih poslov. Ce bi klerikalci tedaj ne sprejeli sodelovanja s fašisti, se Mussolinijeva vlada ne bi mogla zakonito konstituirati in morda bi se moral fašizem, ker bi se znašel osamljen, takoj razkrinkati, ne da bi čakal še tri leta, do tedaj, ko je leta 1825 Mussolini praktično postavil izven zakona vse politične stranke in začel preganjati najboljše elemente. Toda »ljudska stranka« je sodelovala In se v raznih diskusijah v narodni skupščini vedno ali skoro vedno naslanja na fašista Isti De Gasperi se po Mussolinijevem protiustavnem govoru dne 3. januarja 1925, v katerem Je diktator rekel, da »bo iz italijanskega parlamenta napravil skladišče orožja za svoje črne srajce«, ni upal spregovoriti besede. Šele naslednji dan, ko so vsi časopisi, poslej zasužnjeni fašizmu, javili, da v vladi ni bilo več mesta za one, ki niso vpisani v fascio, se Do Gasperi ni hotel več pokazati v narodni skupščini in Don Stnrzo je prosil za potni list, da bi odpotoval v Združene države. Potem so bila leta diktatura Komuniste so iskali, aretirali dajali v ječe, mučili in ubijali. Prav tako tudi socialiste. Zelo malo je bilo storjenega proti republikancem in skoro nič proti liberalcem in klerikalcem, ki so nemoteno nadaljevali z razvijanjem svojih poklicnih delavnosti, pa včasih med štirimi stenami bledo, platonsko in obzirno oponirali fašistični vladi. Samo leta 1927 je De Gasperija vznemirila Mussolinijeva policija, toda bil je takoj izpuščen. Ker pa je hotel biti prav popolnoma na varnem, je izposloval, da je bil sprejet v Vatikanu kot knjižničar. S tega mesta ni šel več do dneva, ko je padel fašizem, 25. julija 1943. Tedaj je De Gasperi pod očetovskim pokroviteljstvom Badoglia zbežal Iz Rima in sestavil italijansko vlado, na jugu Italije, po 8. septembru 1943. Medtem pa je Scelba mogel mirno rasti v »fašistični klimi«, študirati na univerzi s pomočjo očetovega denarja, ki je eden najbolj bogatih zemljiških posestnikov na Siciliji in si končno pridobiti čast doktorja prava. >'i izvrševal advokatskega poklica, ker js bil dovolj bogat, in mu ni bilo treba delati. Tudi Scelba se ni upal prikazati na politični pozornici, preden niso fašisti zbežali s Sicilije. Taka je bila torej pot dveh najbolj znanih eksponentov današnje krščanske demokracije. Naravno, ta dva moremo smatrati za najbolj »čista«, kajti med drugimi voditelji, ki so nekoliko manj vidni na politični pozornici, se bliskajo še stare »črne srajce«( minister za promet Corbellini) in novi milijonarji in milijarderji, ki so nesramno obogateli za hrbtom ljudstva, kot Campiilj in Vanoni, poslanci ustavodajne skupščine. Morda b» dobro napraviti nagel bežen pregled med najvišjimi eksponent] krščanske demokracije in pregledati »curriculum ritae« tudi nekaterih drugih. £.,Ce j.e v Ifa,ili prepovedan kakšen mm, cigara je krivda: če je zaplenjen kakšen list ali prekinjena predstava kakšne komedije, ali zgine iz obtoka nevšečna knjiga za demokristjane, čigava je krivda? Brez zmote. Andreottijema. Samo Andreottijev a. Ta mlad podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta ima v rokah vse italijansko časnikarstvo, različne izraze umetnosti, skratka vse, kar mora imeti ljudstvo v snovi intelektual-nih svoboščin. Zakaj? Ker je Andreotti De Gaspe-rijev ljubljenec, ker je stvor katoliške akcije, ker sledi ukazom raznih narodnih in tujih gospodarjev, ker uporablja iste kriterije, katerim je sledil Alessandro Pavolini pri vodstvu mi-nistrrt: a ljudske kulture fašistične vlade. Najtežji udarci, ki zadevajo svobodo umetnosti in tiska v Italiji, so delo Andreottija. Kdo je prepovedal film »Črni paradiž«, film, ki je prikazoval ran« prostitucijo kot posledico angioameriških čet v Italiji? Andreotti. Kdo je večkrat zaplenil brez kakršnegakoli vzroka protiklerikalni list »Don Basilio« samo zaradi tega, ker je govoril slabo o duhovnikih? Andreotti. Kdo je preprečil kinematografsko ustvaritev nekega romana slovite italijanske pisateljice Grazie Beicdde samo zato. ker je bil glavni iunak zgodbe duhovnik, ki je 'ljubil neko žensko: Andreotti. Kdo je dovolil invazijo ameriških kinematografskih podjetij v Italiji, ki monopolizira italijanski trg - najsiab-šimj proizvodi, ki morejo priti iz Hol-lywooda? In kdo je privolil, da se v Italiji o eno vi monopol kinematografskih dokumentarcev fašističneea zavoda »Luče« pod krinko zavoda INCGM, ki ga financirajo Amerikanci? Andreotti. Njegov; go ukazi, ki so jih dali te dni, da bi izginila iz obtoka knjiga o odkritjih vatikanskih poslov, in odredbe desničarskemu tisku, da naj se poslužuje vseh sredstev v velivni kampanji. Andreotti. Umetnost, misel, intelektualna svoboda so v njegovih rokah. Andreottiju je vodstvo demokrščan-»ke stranke dodelilo še dri?trčen pristaša poslanca Spatara, s funkcijami predsednika RAL RA1 je italijanski radio, skoro izključno državna last. ki bi po zakonu moral biti neodvisen od kakršnihkoli strank. Medtem pa je last desničarjev m vsi oni. k; so samo osumljeni kot simpatizerji liudskih strank, so strogo izključeni iz teg:l organizma. \ sakuo so o tem lahko prepriča, dovoli je. da posluša samo enkrat vesti italijanskega radia. (se nadaljnje.) w Škofijski tajnik Lenič je kot priča razkril lažnost iz ja? Doklerja, Dimnika in Keričeve, obtoženi Bitenc pa |e pod težo dokaze? priznal krivdo za nmor 5 ijodi ? Žireh Ljubljana, 15- aprila Po zaslišanju obtoženega Bitenca, Kreka in Sokliča, ki je jasno pokazalo, da so bili vsi trije obtoženci med vojno v službi Gestapa in ki je razkrilo po izjavah Sokliča, da je bil v službi Gestapa tudi Aleksander Zekar, ki le bil gestapovski zaupnik za Tržič in je imel tudi orožni list od Gestapa, se je včeraj zvečer nadaljevala razprava z dokaznim postopkom, s čitanjem do« kumentov in zasliševanjem prič. Kot prva je bila zaslišana priča Karija Rant, ki je bila med vojno tolmač Gestapa v Kranju. Prisostvovala je sestanku v Hochsteinerjevi vili v Kranju, kjer so se sestali Hochsteiner, Förster, Messener, Alojzij Krek in Bitenc, imenovani »Krt«. Priča Marija Rant izpoveduje, da je bilo na tem se» stanku govora o podpori Bitenčevemu gorenjskemu odredu, o tem, da bi do* ločili določeno ozemlje, kjer bi se zadrževali četniki, Nemce naj bi samo obveščali, kje se nahajajo. Dogovorje* no je bilo, da bodo Nemci podpirali odred s hrano, orožjem, obtčko. Dogo» vorjeno je bilo, da bi se Nemci in Bitenčev odred ne napadali in da bi se z ozemlja, kamor bi prišli četniki, Nem» ci umaknili, da bi pred ljudmi ohranili videz ilegalnosti četniškega odreda. Predsednik: Ali se je obtoženi Bi» tene »Krt« s tem strinjal?« Priča Rant: Da. Predsednik: Obtoženi Bitenc, ali je bilo tako? Obtoženi Bitenc: Da. Nato je bU zaslišan Stefan Železnikar glede izjave Aleksandra Zekarja, češ da je dajal orožje partizanom-Železnikar je povedal, da 2ekar ni ni* koli prinesel orožja partizanom, nekoč pa je bil prisiljen izročiti dve bombi in pištolo. Po pričevanju Železnikarja In Ran* tove je predsednik sodišča bral dokazno gradivo o špijonaži Radivola Reharja. Prebral Je številna špijonska poročila, ki jih je odpošiljal Rehar tu* jim špijonažnim službam- Nekatera teh poročil so našli pri Bitencu, nekatera pa v Tržiču pri obtoženem Aleksandru Zekarju. Iz zapisnika o zaslišanju Si* mona Milača iz Žalca, katerega je Bitenc poskušal povezati v svojo vohunsko mrežo, je bilo razvidno, da Je pri tem sodeloval tudi Aleksander 2e* kar, ki Je pisal Milaču pisma z navodili in tudi Milačeva poročila pošiljal v inozemstvo- V zvezi z obtoženim Doklerjem je bil zaslišan tudi Anton Ustar, ki je za to vohunsko skupino Jal r,a razpolago bUiWO din. Obtoženi Ustar je dal Doklerju 60.000 din. »Kritje« za ta denar naj bi bila proti* vrednosti pri »socialni pomoči« v Rimu pod geslom »Aurora«. Ustar se je seveda Izgovarjal, da lt dal vsoto v »socialne namene«. »Bog daj, da bi bil Razprava se je nadaljevala danes dopoldne. Dokazni postopek se je nadaljeval. Predsednik sodišča je prečita! uradno poročilo UDV o boju pri Sv. Joštu nad Vrhniko 30. januarja 1943. Prj Sv. Joštu je bila na doma* čiji Žakljevih špijonska postojanka. Na begu iz postojanke je bil ranjen špijon Berlot, ki je za posledi* cami umrl v bolnišnici. Pred smrtjo je bil zaslišan in je izpovedal, kakšne stike so imeli med seboj Bitenc, Kacin in Krpan. Vsi so bili v direktni zvezi z Italijani, Angleži in Američani. Ti ijudje so po izpovedi Berlota tvorili tudi pripravljalni odbor za oboro* žene akcije. Berlot je pripovedoval tudi o sestanku Bitenca z ameriškim polkovnikom in drugimi oficirji, o do* govoru za odstopitev posebnega kraja za vežbanje diverzantov, katere naj bi Berlot zbral med vojnimi zločinci po italijanskih taboriščih. Berlot tudi omenja, da je Bitenc govoril tudi o Boru^ki je bilo lažno ime za Aleksan* bra Zekarja, kar ponovno potrjuje o neposrednih zvezah Zekarja in Bitenca. Spijon Žakelj Jakob-Nežka piše v pismu Miri-Mirku Bitencu, da je že zadnji čas, da bi prišla nova vojna, dobesedno pravi: *3og daj, da bi bila to resnica« Predsednik: Obtoženi Bitenc, ali ste vi delali na' to, da Bi se res pričela nova vojna? Obtoženec: Nisem delal prav za prav. Predsednik: Zakaj ste pa potem dajali vojaška in špijonska poročila v inozemstvo? Obtoženec: Ker so to želeli zahodni zavezniki. Predsednik: Zakaj mislite, da so to zavezniki želeli? Obtoženec: Zaradi poznanja situaci* je po državi. nova vojna« Predsednik: In zakaj bi se oni Interesirali za spoznanje situacije? Obtoženi: Zaradi vojne priprave. S tem je bilo lasno povedano, da je ta špijonska skupina želela novo vojno in hujskala nanjo- Pred sodiščem Je bUo prebrano šifrirano pismo Jožice Bitenc, podpi* sano z Iva, ki ga je ona pisala obto* ženemu Mirku Bitencu. V njem sporoča možu o prejetju špijonske pošte od Reharja Radlvoja. Špijonska poro» čila, zvita kot film, imenuje v pismu za knjigo. Hkrati svari Bitenca, naj se ne vrača domov. Predsednik: Kaj ste hoteli reči s tem? Prosim te, ostani kar tam, ker tako dobre službe ne najdeš kmalu- Obtožena Bitenčeva: Mislila sem, da naj ne hodi domov. Predsednik: Kdo se poslužuje šifriranih pisem za tak način poročanja? Ali se ga poslužujejo špijorš? Obtežena Bitenčeva: Da. Predsednik je prebral štervilna Bitenčeva špijonska poročila, v katerih potvarja dejansko stanje v Jugoslaviji in piše vsa poročila z namenom, da ustvarja vojno psihozo in hujska proti FLRJ, na oboroženo intervencijo in vojno. Predsednik: Obtoženi Bitenc aii Bte vi delovali na to, da se spremeni naša državna ureditev? Na kakšen način ste vi hoteli, da se to doseže? Obtoženi: Saj zunaj s8 je to govorilo, da se bo to doseglo s tretjo svetovno vojno. Predsednik r In kdo naj bi za to interveniral? Obtoženi: Zapadni zavezniki. Fređs&đnik: Ali je bilo vaše delovanje po osvoboditvi v ta namen naperjeno? Obtoženi: Deloma je bilo. Biäenc je ovrgel Sirka, ki je izjavljal, da ni bil član njegova špijonske skupine Bitenc je vzdrževal preko dr. Kacina v Trstu zvezo s tujo obveščevalno službo. V pismu, ki ga ie pisal dr. Kacin-Berta Bitencu omenja tudi nekega Vojka, ki so ga naši varnostni organi zajele, ko je prenašal pošto za Bitenca in neki zavitek. V tem pismu dr. Kacin sporoča Bitencu. Predsednik: Obtoženi Bitenc, kdo je mišljen pod imenom Vojk©? Obtoženi: Sirk. Predsednik: In kaj vam sporoča glede Sirka. Obtoženi: Da je imel neko pošto zame in da je ujet. Predsednik: Obtoženi Sirk, ali sedaj priznavate krivdo? Obtoženi Sirk: Ne priznavam nobene krivde. Predsednik: Kljub temu ne priznavate, da ste takrat nosili pismo za Bitenca in nek zavojček za Stanika? Obtoženi Sirk: Jaz nisem nikoli slišal ničesar o Vojku. Zagovornik dr. Ražem: Prosim, naj Bitenc pove. odkod ve, da je bilo Vojko ime za Sirka. Obtoženi Bitenc: Sam 6i je to ime izbral. Predsednik: Kdaj in Kje? Obtoženi Bitenc.: Na nekem sestanku. Fredsednik: Ste bili vi takrat navzoči? Obtoženi Bitenc: Da. Obteženi Bitenc je jasno potrdil, da je bil Sirk član njegove špijonske skupine, čeprav je Sirk vseskozi zakrknjeno zavračal vsako krivdo. ihlune sLiaverjeve družbe so pošiljale poročila v Italijo preko špijona Bitenca Obtoženi Bftenrf Ja dal v Hreh dne 14. decembra 1044 zverinsko umoriti dr. Demšarja, dva ranjena partizana in dve aktivistki OF Škofijski tajnik Lenič je razkril farizejstvo Doklerja, Dimnika in Kernčeve droben odgovor. Kemöevn Gb preiskavi na stanovanju Bitenca so bila najdena tudi razna pisma, ki so jih nune poskušale preko Bitenčevih špdjanskih zvez oddati v Italijo. Ta pisma je izročila obtoženemu Bitencu obtežena Križnič Marija. Predsednik: Obtožena Križnič, od koca ste prejela ta pisma? Obtežena: Od Pavline Lukman. Pom. tožilca: Kdo je to? Obtožena: Sestra Klaverjeve družbe. Predsednik: Ali so se sestre Klaverjeve družbe večkrat posluževale te kurirske zveze? Obtožena: Že prej enkrat. Sodnik Gruden: Nekatera pisma so pisana v nemškem jeziku. Kako to? Obtožena Križnič: Ker tam ne znajo slovensko. Ko je bij obtoženi Bitenc aretiran, je delal neke skice in vrisaval neke kvadrate na zemljevid, kako bi organiziral špčjonrko mrežo po Sloveniji. Predsednik: Kje ste dobil: zemljevid? Obtožena Križničeva: Jaz sem ga dala- Bitenc: Ne. Pom. tožilca: Obtožena Križničeva: Kateri zemljevid sta vi prinesli? Obtoženka: Enega velikega. Pom. tožilca: Od kod? Obtožena: Od sester Klaverjeve družbe. Zaradi špljc-naže obsojem škofijski tajnik dr. Stanko Lenič pled sodiščem kot priča špijonskega delovanja duhovnika Doklerja, inž. Dimnika in Kernčeve, uslužbenke lista »Oznanilo« V nadaljevanju dokaznega postopka je predsednik sodlča prebral dokumente v zvezi z obtoženim Doklerjem. Ob hišni preiskavi pri. obtoženem Doflderju Bo bili najdeni sestavki z naslovom: »Plašno sv. očeta ljubljanskemu škofu«, »Kralj Feöeir H. svojim rojakom«, »O katoličanih, in volitvah«, »Jugoslovanskim vojakom in kraljevim oficirjem« in še naredba št 37 komandanta izpostavljenega dela štaba Vrhovne komande jugoslovanske vojske od 12. oktobra 1947., kt jo Je podpisal general Damjanovič. Predsednik: Obtoženi Dokler, ‘od kod ste te dokumeto dobili in zakaj ste jih rabili? Obtoženi: Odkod sem Jh dobil? Ne vem drugega kar sem izpovedal v preiskavi. Hranil jih nisem namenoma, Založili so se in ostali in so najdeni tam. Pom. tožilca: Vi ste pri zasliševanju izjavili, da so bili to neki tipkani listki, ne pa original. Predlagam, da se ugotovi, aE je naredba br. 37 originalen doikument ali je samo prepis. Predsednik: Obtoženi Dokler, pridite sem, ali je to podpis Damjanoviča? Obtoženi: Ta naredbe, ni büa pri meni. Predsednik: Seveda ne, to ja fotografirana kopija. Obtoženi: Jaz sem vedno priznaval, da sem imel to v originalu. Pom. tožilca: Rako to, da vam, kot katoliškemu duhovniku pride v roke originalna naredba generala Damjanoviča iz Salzburga? Obtoženi: Jaz tega ne razumem in ne vem, kdo bi mi znal pojasniti, kako je to k meni prišlo. Pom tožilca: Na isti način kot oni material »Slovenci v dobi okupacije« in potem ob priliki volitev »Papež katoličanom«. Na kakšen način ste to dobit ? Obtoženi: Molči, Predsednik: To dokazuje, da ste poleg zveze z Bitencem imeli še nek drugi kanal z inozemstvom, ker Bitenc zanika, da bi vam dal ta material. Ste imeli Bitenčevo, Kranjčevo in Križanovo brošuro: Slovenci v dobi okupacije? (Mu pokaže brošuro). Obtoženi: Ne, to ne. Predsednik: Ba, ampak imeli ste to brošuro. Obtoženi: Da, brošuro aem imel, a ne v takšnem izvodu. Predsednik: V angleškem jezika? Obtoženi: Pritrdi, Nato ja bil priveden pred sodišče in zaslišan kot priča obsojeni škofijski tajnik dr. Stanko Lenič. Predsednik je prebral zapisnik zaslišanega Leni&i ob njegovi aretaciji. Obsojeni škofijski tajnik Lenič je pri takratnem zaslišanju izpovedal, kako je dobil marca 1946 preko kurirjev, ki sta prišla k Sv. Joštu in kamor je tudi sam šel, posredni stik z Bitencem. Neposredno pa s® je z Bitencem easts.} nekaj mesecev pozneje na stanovanju Marija Križnič. Pozneje — pravi — se ni več sestajal z njim, ampak je vzdrževal zvezo preko Albine Jairenovec in preko Križničeve. Lenič izpoveduje, da je dobil preko Albine Jasenovce petkraf pošto, od Križničeve dvakrat in dvakrat od Marijana Doklerja, ki ni hotel doslej ničesar vedeti o kakem špijonskem poročanju. Kct o sodelovanju dr. Doklerja je takrat pri zaslišanja izpovedal fu4i o sodelovanju Zora z Bitenčevo špijonsko mrežo. Pri zaslišanju je izpovedal, da je bila tudi Kemčeva soudeležena pri njegovih špijonskih zvezah z Bitencem, da jte Kemčeva razmnoževala Bitenčeva špijonska navodila. Predsednik: Zakaj je rabila Kemčeva te izvode, ki jih je razmnožila? Obtoženi: Gotovo si je mislila, da bi jih še komu drugümu dala. Pri svojem zaslišanju je Lenič, ko je bil prijet zaradi svojega špijonskega dela, povedal tudi o svojih zvezah z inž. Dimnikom, ki mu je večkrat dal kaka poročila, tako o letališču, UDV in o vojski. Predsednik: Bitenc je zahteval tudi poročila iz Hrvatske. (Predsednik prečita izpoved Leniča, v kateri pravi, da mu je Dimnik ponudil informatorja v Zagrebu in da mu je tudi napisal pismo za tega gospoda.) Ali odgovarja to resnici? Lenič: To je točno. Predsednik: Ali se spomnite imena tega gospoda? Lenič: Baje je bil to dr. Pandeko-vič. Predsednik čita nadalje izpoved Leniča, ko se je sestal z Bitencem maja 1946, ko mu je prinesel nova vprašanja, no kolera je zahteval po- mu je zbrala nekaj poročil na ta vprašanja. O teh vprašanjih je povedal Padi Dimniku, Id pa je bil mnenja, da tiči za tem Intelligence Sendee in ie smatral, da se je nevarno pečati s temi stvarmi. Dimniku je tudi povedal, da pošilja ta poročila Kreku v Rim. Predsednik: Ali so te izpovedi točne? Lenič: Da. Ce mi je Dimnik na druga vprašanja kaj prinesel, tega ne vem točno. Ta druga vprašanja stem mu pokazal in on jih je prečital. Sodnik Gruden: Zakaj sie predla- gali Bitencu Zora kot primernega šefa obveščevalne službe? »Socialna pomoč« je finančna baza Krekovega »Slovenskega narodnega odbora«! ki je le agentura špijonaže proti FLRJ Lenič: Hotel sem se iz tega ven potegniti, pa mi je Bitenc rekel: Dajte mi kakega drugega duhovnika. Trenutno sc nisem nobenega spomnil, pa sem rekel za Zora. Lenič je tudi potrdil, da mu je dal Dokler 60.000 din, ki jih je ta dobil od Ustarja. Prav tako je dobil od Bitenca okoli 30.000 dinarjev, katere ie, kot pravi, razdelil potrebnim »našim družinam«. Izjave Leniča, ki jih je dal pri zaslišanju ob aretaciji, so razkrile lažnost trditev Ktemčeve, Doklerja in Dimnika, ki so skušali vreči raz se krivdo za špijonsko delovanje. Obtoženi Dokler je skušal farizejsko prikazati, da tistih 60.000 din, ki jih je on predal Leniču in dobil od Ustarja, nima nobene zveze s financiranjem špijonske organizacije, češ da bi dobil Ustar kot protivrednost denar v Rimu od tako zvanega »Odbora socialne pomoči« in da j e bil denar potemtakem za socialne namene. Toda znano dejstvo je, da je »Odbor za socialno pomoč« organ »Slovenskega narodnega odbora* v Rimu, ki ga vodi Krek in ki je le agentura špijonaže, in potemtakem ta »Odbor za socialno pomoč« le finančna baza fjga »Slovenskega na-narodnega odbora« za financiranje špijonske mreže in organiziranje oboroženih iotp. FIZKULTDBA »Salcbisrški komite« in »Slovenski narodni odbor« sta samo dve imeni za isto špijonsko druščino ■ Mislim, da Täm ja popolnoma jasno, da dr, Krak na bo javno plat ril, da delano ekupaj, vsaj vse to mora ostati v tajnosti, on se ja že z menoj sporazumel in postavil svoje zahteve v vojaäkem smislu komanda» tu Slovnekc armije 'ln meni, ne bo pa to pisaril ln razlagal v-skemu na Koroškem, nego, Že ga bo kdo od nepoklicanih vprašal, bo ravno nasprotno Odgovoril, ' «*- - ---- —mm!«V-s!»* Odlomek Iz pisma Glušiča, ki ga Je pisal Francu Grumu ln v katerem govori o svojih zvercah z Miho Krekom. Iz tega pisma Je razvidno, da Kres la Glušić, Slovenski narodni odbor v Rimu trn odbor v Salzburgu, delata skupaj sporazumno in po skupnih načrtih, ki so Spljonaža ln oborožena akcije proti FLRJ, Po zaslišanju priče škofijskega tajnika Leniča je v nadaljevanju dokaznega postopka predsednik prebral pisma, ki so bila zaplenjena pri ujetem špijonskem kurirju Francu Staniši in tudi njegove izpovedbe pri zaslišanju. Iz teh pisem se jasno vidi iveza med Mirkom Bitencem in Glu-šičem in zveza med Giušičem in Mihom Krekom. Že pri zasliševanju obtožencev je bilo dokazano, da je tako imenovani »Salzburški komitet« z Giušičem in Bitenčeva skupina in Krekov Slovenski narodni odbor v Rimu ena in ista druščina, ki skupno dela po skupnih načrtih in katere kolovodja te Miha Krek. Iz pisem Glušiča, Gruma Franca in Gruma Janeza je io neovrgljivo dokazano.^ V dokazne namene ie bil sodišču tudi predložen tako zvani elaborat »Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupacije«, ki so ga sestavili obtoženi Mirko Bitenc, Marijan Kranjc in Andrej Križman. Pod sestaviteljs se izrecno navaja: Bitenc Mirko, profesor, narodni poslanec, rez. pehotni polkovnik, poveljnik »Slovenske legije«, poveljnik vzhodne Slovenije, poveljnik vojaških okrožij, načelnik organizacijskega odseka komande Slovenije, pomočnik »Slovenske narodne vojske«, član širšega odbora SLS, član eksekutive SLS itd. Predsednik: Ali so to vaši podatki? Bitenc: Da. Predsednik: Ste jih vi sami napisali? Bitenc: Da. Predsednik: Kako da niste napisali, da ste imeli sestanek z gestapovci v Kranju? (Obtoženi Bitenc molči.) Predsednik: Zakaj niste tudi v brošuri, ko ste pisali o svojem delu med okupacijo, navedli svojega dokazanega sestanka z Gestapo? Obtoženi Bitenc: Ker sem smatral, da ni oportuno. Predsednik: Zakaj ne bi bilo oportuno? Obtoženi: Hotel sem drugače prikazati stvar. Predsednik: Obtoženi Bitenc, ali 3® ves ta vas takozvani elaborat potvorjen? Obtoženi: V bistvu je. Nadalje je predsednik sodišča prebral letak Slovencem za novo leto 1948. ki ga ie napisal Bitenc in je bil nastisnjen v Katoliški tiskarni »Budin« v Gorici. Ta letak je Bitenc razširil po svojih vohunskih mrežah. Fredsednik: Obtoženi Bitenc, ali je vsebina tega letaka poziv na vohunsko in petokolonaiko delo? Obtoženi: Da. Predsednik: S kakšnim namenom ste vi to storili? Obtoženi: Zaradi spremembe režima. Bitenc je priznal neposredno udeležbo pri umoru v Žireh Ob koncu dopoldanskega dokaznega postopka je predsednik sodišča prebral še izjavi prič o Bitenčevi krivdi za umor petih ljudi v Žireh in sicer dr. Demšarja, dveh ujetih ranjenih partizanov in dveh aktivistk. FTebval je izjavo žene pokojnega dr. Demšarja, ki izpoveduje Bitenčevo kriivdo. — Nadalje je prebral še zapisnik o zaslišanju Matije Merlaka, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja v četnišlah edtoicah in je bil prisoten ob napadu na Žiri, in še izpoved Antona Roji-ae, ki vsi jasno pričajo, da je Bitenc dal nalog za ustrelitev dr. Demšarja, ujetih partizanov in dveh aktivistk. Pod težo dokazov Je končno Bitenc priznal svoj zločin. Predsednik: Obtofenl Biten e, ali priznate sedaj neposredno udeležbo pri tej eksekuciji? Bitenc (tiho): Priznam. Predsednik: Prosten. Bitenc (glasneje): Priznam. Nato je bila dopoldanska razprava končana in se je nadaljevala ob 5. url popoldne. Obtoženi Soklič je bil tudi čet ra iški likvidator in je kriv številnih umorov V nadaljevanju dokaznega postopka je predsednik sodišča razširil obtožbo zoper obtoženega Sokliča in sicer zaradi umorov, ki jih je izvTŠil kot »črnorokec«. Skupno s četniškim likvidatorjem Ludvigerjem, je umoril Svetino Viktorja, Kelih Moro, poskusil umoriti Prešerna Martina, Avgusta Štravsa to cede lova 1 ipri ostalih umorih na Gorenjskem. Soklič je ta svoja zločinska dela tajil in jih pripisoval Ludvigerju, toda izjave prič dokazujejo, da ie bil dejansko on tisti, ki je v imenu »črne roke« moril slovenske ljudi Obtoženi Bitenc Je na vprašanje predsednika, ali je njegov elaborat Slovenci v dobi okupacije, poziv na intervencijo, priznal, da je. Obtoženi Rehar je pri e volem špijonskem delu uporabljal ponarejeno osebno izkaznico. kakor tudi ponarejeno izkaznico OF. V nadaljnjem dokaznem postopku je predsednik sodišča prečital bilten, ki ima naslov »Čenča«, ki ga je izdajal inform arijski urad Pokrajinske uprave v Ljubljani, v katerem je deloval .tudi obtoženi Krek Alojz. Ta dokument priča, da je informativni urad dejansko sodeloval z Gestapom in mu dajal informativne podatke. Nato je bila razprava prekinjena. Nato je govoril javni tožilec. Poseben vlak k otvoritvi zadružnega doma v Predmeji »Putnik« bo organiziral poseben vlak za delegacije z gradilišč zadružnih domov iz Ljubljane, Kranja, Jesenic, Sv. Lucije in Gorice v Ajdovščino k proslavi otvoritve zadružnega doma v Predmeji. Odhod vlaka iz Ljubljane bo 17. aprila ob 23. Točen vozni red bo objavljen jutri. Vodje delegacij iz Ljubljane dvignejo vozovnice v poslovalnici Putnika v Ljubljani, ostali dobe vozovnice v vlaku. Vodje delegacij iz okrajev: Krar.j, Jesenice, Sv. Lucija in Gorica naj prijavijo točno število udeležencev poslovalnici »Putnika« v Ljubljani telegrafsko do 17. aprila do 12 ure. SVETOVNO PRVENSTVO Keres t Smislov remi Moskva, 15. aprila. Včeraj bi se morala nadaljevati partija Keres : Smislov, ki je bila t)12. kolu prekinjena. Oba Igralca pa sta se v analizi prepričala, da ne m are ta Igrati na zmago In sta dala partijo remi. ne da b! igro nadaljevala. Stanje po 12. kolu je torej: Botvlnnlk 7. Keres, Smislov 5 in pol, Reshevsky 4 in pol, dr. Euwe 1 ln pol. Prosta «ta bila v tretjem krogu doslej Botvlnnlk in Reshevsky. Jutri se bo pričelo XIII. kolo. v katerem igrajo SmisloTtBotvlnnlk in Resbev. sky .Keres, Pomladanski cross avtomoioristov Avtomobilisti in motoristi Ljubljane bodo imeli v nedeljo 18. t. m, svojo pro letošnjo prireditev, pomladanski cross« Postavljeno je geslo, da mora na start vsakdo, ki ima motorno vezilo, tako da smemo pričakovati do 500 motornih vozil, člani vseh krožkov, ki morajo na tej prireditvi olri^zno sodelovati, imajo skrajni rok za prijavo do petka v društveni pisarni na »Figovčevem «dvorišču. Proga nieri 75 km ter gre iz Ljubljane preko Rožnika, Bokavc na Vrhniko, Podsmreko, Polhov gradeč in nazaj v Ljubljano. Vožnja bo trajala približno 2 url 49 minut za motoriste in 1.49 minut za avtomobiliste. Zbirališče vozačev bo na Kongresnem trgu od 8. do 9, ure, nakar bo tehnični pregled vozi!, start pa bo cb 10. uri. Med potjo bedo poslovale 4 kontrole, in sicer I. in II. kontrola v Logu. tretja v žažarju, četrta pa v Ljubi'.ni. V žažarju, kjer se Je osnoval marljivi avtomoto krožek, bo dve uri postanka In miting s programskimi govori In okrepčilom. KOŠARKA Melalac : Enotnost 28:! 5 V sredo zvečer je bila na Taboru prijateljska tekma v košarki med beograjskim Metalcem in Enotnostjo. Po ^ slabi irri obeh nasprotnikov se je srečanje končalo z rezultatom 26:15. V predtekmi je mladina železničarja premagala m*#dlno Enomcclti s košem razlike 24:23. IftiedeSjski prvenstvena nsgasysetssä sgsoraci Za nedeljo 18. IV. so določene naslednje nogometne tekme: v Ljubljani no Igrišču Železničarja ob 14.15 Polet : Garnizija, ob 16. Kla-diTar : Železničar Lj., službujoči za ob« tekmi Dorčee; v Lendavi ob 13. Nafta : Rudar» službujoči Jošti; * v 31 a r i b o r u ob 15. Krim : Železničar 31., službujoči Jančič Karel; v Gorici ob 14. Škofja Loka : Gorica, službujoči Vončina; v Postojni ob 15. Elan : Postojna* službujoči Sovdat; v 31 u r s k i Soboti ob 10 38 L dar-nik : 31. Sobota, službujoči Rajbenšu; na Jesenicah ob 15. Litija : Gregorčič? službujoči Gantar. Naprošajo se društva, na katerih igriščih se igra, da telefonsko javijo izide tekem na številko 55-22 še tisti dan, tako da »Polet« lahko naslednji dan prinese rezultate. Predelava vaj za republiški zlet v nedeljo 18. i. m. Rakek: Vodita Smole Dušan in Rust j a Vlada za RaJiek. Stari trg in Cerknioo. Kamnik: Vodita Volčič Ludvik, 2-itiUk Nika za Kamnik» Domžale, Ihan, Mo* Linj e-Godič, Mengeš in Duplico. Grosuplje: Vodita Kovalsky Julijan in Gnade Milan za Grosuplje- Ivančno go-rioo, Velike Lašče. Zagradec in Stično. GuštanJ: Vodita Gelmajer Pavle in Za-gnr Fanči za Gmštanj, Ravne in Preya* lje-SlovonjgTadeo za člane, članice, mladince- mladinke in starejšo pionirje. Gomiisko: Vodita Peperko Rudi m Oset Zora &a vso oddelke. Ribnica no Dol.: Vodi Jordan Milka za 6tarejše p Ioni rjo in pionirke ter mlar d inče in mladinke. Povsod bodo predelav ali vaje za starejše pionirja ia pionirke ter mladino« in mladinke. Hrastnik: Predelava praških raj za OFO Trbovlje. FZS - zletni cdbor Nogometno prvenstvo univerze 8 tekmo Ekonomija : Likovna 6:0 j« bil končam kvalifikacijski del nogometnega prventva ljubljanske univerzo. Zmagovalci Tehnika, Ekonomija in Medicina nadaljujejo tekmovanje z odigravanjem tekem med seboj. Razpored je naslednja: 16. IV. Medičina : Tehnika. 20. IV. Tehnika : Ekonomija. 22. IV. Ekonomija : Medicina. Vee tekme bodo na igrišču Enotnosti ob 15. DNEVNE VESI! KOLEBAŠ Patch, 18. sprite,: Eožlslava Sofcota, 17. aprila: Rudolf: SFOMINSICI DNEVI 18. (28) IV. 1813. — Umil to JskovtdJ» Kutuzov r mestu. 3aleetej m tudi preko me.io v oosedn.te lovišča. — Odbor za planinstvo to alpinist,jko IDS FD »KRIM« — nognmet.no sekcija. Sestanek nogometašev k" v pet»h. 16 t. m. ob 20. pr: S-kliču — Tw« Vržno zaradi nedeljsk’h tekem Z * > ni- se n-ovometaM sestanka zanensljlvo udeležijo! Tajnico. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenje obvešča: ODKUP SEMEN PO VEZANI CENI. Po vezani ceni »e odkupujejo polog osta-kb še naslednja semena: rdieča detelja, lucerna, grah erica (gra-Sica) — ozimna in jara, poljski graii (za Živino) — ozimni itn jari ter ajda. Upi» v© za odkup naj o tem ofcveste vse okrajne poslovne zveze. Cene za ta semena, ki so bile objavljene v Uradnem listu FLRJ št. 28 z dne 31. marca 1948 so naslednje: rdeča detelja din 5800.— za 100 kg lucerna ata 4800.— za 100 Jca jara grašlca din 600.— za 100 kg' ozimna grašica din 700.— za 100 kg poljski grah din 6G0.— za 100 kg Cena za ajdo bo objavljena naknadno. Preskrba SVEŽE MESO ZA OKRAJ LJUBLJANA—OKOLICA Okrajni LO Ljubijana-okolica. odsek za trgovino lin preskrbo obvešča vse »razdeljevale© mesa, da se deli eveže meso dne 17. aprila 00 sledečih obrokih: TDa 1100 gr TDb 900 gr. SDa 600 gr. TD 300 gr. SD 200 gr. LD 200 gr. Na vsa posebna nakazila in bolniške nakaznice se deli meso v višini količine, kakor pripada za posamezni' teden. Cena kalijeve soli V teh dneh prih«ja v Slovenijo »kalijeva sol« (kalijev c!Grid), za katero je maloprodajna cena za 40 9£tno: po vezanih cenah (na bone) 185 din; po prostih cenah (komercialnih) 370 din ■a. ICO kg. G-iej Službena, saopštenja Saveznoga urad» za cene štev. 31 in 36 iz leta 1946. Kmetijski magazin, Ljubljana Koncerti Opozarjamo na koncert slovenskih mla. ffijEu-kih zborov, katerega bo izvajal pionirski zbor Cankar pod vodstvom skladatelja in dirigenta, Maksa Pimika v ponedeljek. 19. 2prila ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja: Knjigama muzika^ lij. 787-n Vrhničane opozarjamo, da odpade koncert pevskega zbom Slovenske filharmonije. ki je bil določen, za dane«, petek, ob 20. Vzrok: tehnične zapreke! 788-n V Slovenjgradcu bo jutri, v soboto ob pol 21. uri glasbeno-litemmt koncert, katerega izvajaj o poleg Slovenskega sindikalnega kvinteta člani opere in drame ter Prane Milčinski Ježek. 789n Kinematografi LJUBLJANA UNION: premiera sovjetskega filma "Med ljudmi«, tednik. MOSKVA: sovjetski fflim .Obveščevalec«, tednik. — SLOGA: sovjetski barvni film .Pisani spored«, tednik. — Predstave v gornjih kiremeto'gmfi.'h oro 16.15, 18.15 in 20'15. KODELJEVO: francoski film Otroci paradiža« I. del, tednik — predstava ob 20. — SEŠKA: sovjetski film »Lermontov« tedniic. — Predstava cb 20. MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film: »Ne. meji«, tednik — GRAJSKI: sovjetski film: »Pomlad«, tednik. CELJE METROPOL: sovjetski film »StenJ-ka Rozin«, tednik — DOM: francoski film »Skrivnost«, tednik. KRANJ MESTNI: ameriški film »Valiti! diktator«. PTUJ: češki film. »Ukradena meja«, tednik. Radio Ljubljana, Maribor in SL Primorje SPORED ZA PETEK 6.00 Veder jutranji spored, vrne« poročila pregled dnevnega sporeda in jutranja ’ telovadba 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave. 7.10 Poljudne melodije 7.30 Napoved časa in poro. čtlia. 7.45 Igrajo balalajke 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oelasi in objave 13.00 Pojo Fantje na vasi. 13 30 Kulturni pregled, 13'40 Glasbena medigra. 13.45 Samospeve ruskih in. slovenskih skladateljev poje sopranistka Nada Vidmar, pri klavirju L. M. Škerjanc. 14.00 Iz violinskih in čelo koncertov. 14.30 Napoved časa. poročila im objava večernega sporeda. 14.45 Glasbena medigra. 14.50 Ruski tečaj Društva za kulturno scdelavamje Slovenije SSZ (28. lekcija). 18.G0 Pogovori s pionirji. 18.20 Igra snfecfcmist Srečko Dražil, pri klavirju S. Hubad. 18.40 Pojo ruske in češki zbori. 19,00 Radijski dnevnik. 19.10 Dvajset minut norveške glasbe. 19 30 Napoved časa in por’Siäa. 19.45 Zabavna glasba, mali oglas'’ in objave. 20.00 Francoski pisatelj Anatole France. 20.20 Pester glasbeni spored. 21.00 Komorna ura sloven, skih skladateljev. Izvajajo: L. M, Škerjanc. A. Dennelj. J. Stanič. S. Zalokar in t. Šedlbauer. 21.50 Glasbena medigra, 22.C0 Prenos poročil Zvezale postaje Beograd. 22.15 ćeškt tangi. 22,30 Nočni koncert. ,T©variš“ št. JE PRAVKAR IZŠEL IN PRINAŠA: na 8 straneh ilustrirane prilog«: Letalski promet v službi delovnega ljudstva Skrb za zdravo prehrano Razgled po Jugoslaviji V vasi ob izlivu Donave Tekma pevskih in plesnih zborov z dežele v Moskvi Fidelio v ljubljanski Operi Naš film in iz našega kulturnega življenja Potujemo po zraku na 16 straneh tekstnega dela: Dve pomembni zmagi Delavnice pod zemljo Palestina v krempljih imperializma Napad borcev Cu Deja (Kina) Delovnemu ljudstvu zdravo prehrano! Slovensko ljudsko sodstvo Filmske novosti in kulturni zapiski Iz kronike Loškega potoka O antifizkulturnikih in hiperšportnikih Podlistka: »Domovina in puška« in »Stari čudak« Hči Sonca in Lune (iz Afrike) Filatelija. Sah, Radio. Večerno razvedrilo in številne slike Posamezna številka 6.— din, mesečna naročnina 20.— din Naročite pri upravi v Ljubljani, šelenburgova št. 5 SLU2BO DOBE GOSPODINJSKO POMOČNICO k uradniški rodbini z 1 in 3 letnim otrokom v Žalcu sprejme dr. Žlajpah, Žalec. 10652-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, sprejme takoj Gjud Aleksander, Kongresni trg 6. 10659-2 2 KLJUČAVNIČARJA in 1 mizarja sprejme trg. podjetje MLO Mleko — Ljubljana, Maistrova 10. — Nastop službe takoj. Oglasiti se je v Maistrovi 10. 10741-2 2 KUHARICI za menzo sprejmem. Naslov v podr. SP Kranj. 10764-2 DELAVKO za krpanje vreč (šiviljo) sprejmem. — Grebenc, Gallusovo nabrežje 39. 10785-2 DVA KROJAŠKA POMOČNIKA za splošna dela sprejmem. Cešnovar Ivan, Dol pri Hrastniku 91. 10749-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let sprejmem. Javiti se v Mestni klavnici pri vratarju. 10724-2 ZASLUŽEK VESTNEGA INŠTRUKTORJA za četrto gimnazijo iščem. Naslov v ogl. oddelku 10745-4 MIZARSKI POMOČNIK išče priložnostno zaposlitev 5 ur dnevno. Ponudbe na oglasni oddelek pod Takoj. 10786-4 ČISTIMO in barvoma vse vrste čevljev. torbice in rokavice: garantiramo barve, delamo poceni — pred glavnim kolodvorom in to vsi štirje v kolektivu. Prinesene predmete izgotovimo isti dan. — Šef: Redjepo-vič Alis. 10775-4 PRODAM »HARLY« MOTORNO KOLO 1000 ccm s prikolico, prodam. Kamnik, šutna štev. 10. 10711-5 SAJioVAft, kroman, za kavo ail čaj, popolnoma nov. prodam. Naslov v ogl. odd. 10532-5 PREPROGE, perzijske in domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik. SP 47-6 ZENSKE RJAVE ČEVLJE št. 37—38, nove, temnozelen spomladanski plašč za vitko postavo, 2 gumi-pelerini za dež, moški površnik in več moških oblek zelo ugodno prodam. Dolni-čarjeva I-I, vrata 11. 10618-5 PRVOVRSTNE KONCERTNE CITRE prodam. Naslov v ogl.'odd. 10619-5 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Florijanska ul. 18, priti. 10820-6 60 ŽELEZNIH, cementnih, strešnih modelov in ročno slamoreznico št. 12 prodam. Slamoreznico event, zamenjam za 2 prašička. Kosel, Miša-če št 10, p. Podnart, Gor. 10821-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 12 basov, za začetni pouk prodam. Naslov v ogl. odd. 10788-5 ZLATA VERIŽICA z križcem, žepna ura »Anker« s 15 kamni in mali pisalni stroj v kovčegu »Tipenriter USA«, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 10793-5 ŽELEZNO POSTELJO, lakirano, 150 cm dolgo in vložek prodam. Ljubljana, Zaloška 21. 10795-5 PRECIZNA STENSKA URA — kukavica, rezljana, naprodaj. Ogled iz prijaznosti od 12. do 14., Gosposvetska 9, pritličje. 10794-5 ŽIČNI PLAŠČ ZA KOLO 28x1.75, prodam ali zamenjam za navadnega. — Golobič, Mestni trg 4. 10718-6 PREDVOJNO BLAGO za kavč, 10 metrov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10804-5 POSTELJA, žimnice, omara, plinski reso in zavese naprodaj. Poljanska cesta 7. 10806-5 JEDILNI PRIBOR »Berndorf« za « oseb brez žlic, dva tapecirana stola, karniso, pisarniško namizno svetilko, razne slike in note prodam. Naslov v ogl. odd. 10815-5 VEC KUBIKOV presejane vrtne zemlje prodam, šiška, Rodlimbarskega štev. 43. 10812-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avto-model, nov, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 10S16-5 LEPE OTROŠKE usnjene čeveljčke, nove, št. 19, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10824-5 DOBRO OHRANJENO KOLO zaradi premestitve naprodaj. Ogled v soboto od 14. do 20. Celovška št. 180 (gostilna Kavčič). 10.801-5 RADIO, 4+1, popolnoma nov, moderne oblike, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Zadovoljstvo. 10728-5 MOTOR »SAX«, 98 kub., zamenjam za konja — mladega ali srednjih let — ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10729-5 PRVOVRSTNO baročno jedilnico zaradi selitve prodam. Naslov v oglas, oddelku. 10736-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 10734-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in moško kolo brez gum ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 10740-5 ZENSKO KOLO prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10739-5 KUHINJSKO OPRAVO, rabljeno, prodam. Seliškar, Tyrševa c. 79, podpritličje. 10743-5 ODLIČEN SEMENSKI KROMPIR prodam. Naslov v ogl. odd. 10742-5 VEC ZENSKIH LEPIH OBLEK in rjave semiš čevlje št. 38 prodam. — Drofenik, Parmova 41. 10746-5 APARAT za točkasto varenje, 2X143 A 2X7 V, naprodaj. Krošelj Anton, klepar, Šenčur, Kranj. 10762-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK, električni likalnik in 10 m cevi za škropljenje vrta prodam. Zglasiti se v soboto od 10. do 12 Prečna ul. 6-1. 10767-5 ŽENSKO OBLEKO iz predvojne črne svile, novo, in šivalni stroj Singer z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 10766-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam, šega — Poljanska 21-11. 10731-5 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Poizve se pri brivcu, Črnuče pri Ljubljani. 10783-5 KINO „UNION« PREDVAJA PREMIERO SOVJETSKEGA UMETNIŠKEGA FILMA „MED LJUDMI“ DRUGI DEL filmske trilogije o življenju MAKSIMA GORKEGA Režija: M. DONSKOJ — V glavnih vlogah: V. MASALJITINOVA, M. TROJANOVSKU, ALEKSEJ LJARSKI — Izdelavo: SOJUZDETFILM VOZ-DIRO na gume, nosilnost do 2400 kg, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10796-5 MOTORNO KOLO, 750 ccm, novejši model, solo ali s prikolico prodam. Dopise pod Davidson na oglasni oddelek. 10771-5 USNJENO JAHALNO SEDLO prav dobro ohranjeno, prodam za 2500 din. Švabičeva 15. vrata 28. 10770-5 RJAVE MOŠKE ČEVLJE št. 41 ln ženske lakaste št. 39 prodam. Novi trg 1, hišnik. 10769-5 VEC RABLJENEGA POHIŠTVA ugodno naprodaj. Poizve se pri vratarju, Sv. Petra cesta štev. 5, od 9. do 12. ure. 10716-5 PLESKANO POSTELJO, žično mrežo ln posteljno omarico, dobro ohranjeno, prodam. Vižmarje 131, deset minut od tramvajske postaje proti Tacnu. 10714-5 ZARADI TAKOJŠNJE IZPRAZNITVE LOKALA ugodno naprodaj: nedovršeni globoki in športni otroški vozički, stružnica, mizarski skobel-nik, brusi, ročni voziček (ciza), železne vodovodne cevi in druge stvari. — Benko, Mestni trg št. 12, pritličje. 10726-5 BOLJŠE PERJE, okrog 4 kg, prodam. Ponudbe pod Perje na oglasni oddelek. 10725-5 MOŠKO KOLO 7000 din, ročno uro in dežni plašč prodam. — Gorupova 17, hišnik. 10720-5 KUPIM 1 VEČJO ALI VEC MANJŠIH PLAHT (celten) takoj kupimo. Mestna klavnica, Ljubljana 10663-6 KOMISIJSKA TRGOVINA JOS. ROJINA. Prešernova 32 sprejema ih prodaja dobro ohranjena oblačila in druge lepe predmete. SP 45-8 PREPROGE, domače m perzijske kupuje ln prodaja ter sprejema v komisijo Tr govlna »Kirman šah«, pasaža Nebottč nlk SP 48-6 SEDLARSKI ŠIVALNI STROJ z velikim čolniškom kupim. Ponudbe pod Protivrednost na ogl. odd. 10587-6 AKUMULATOR za motor, 6 Voltni — kupim. Ponudbe na oglas. odd. pod Dober. 10819-6 1000 KOSOV VOTLE OPEKE — hera-klit ali peralit — kupim. Šiška. Rodlimbarskega 43. 10811-6 KLUBSKO GARNITURO, po možnosti z metalnim orodjem, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. pod Znamka. 10738-6 POKALICNE in sifonske steklenice v vsaki količini kupimo. — Javiti na Okrajni odbor vojnih invalidov. Trbovlje. 10757-6 2 NEEMAJLIRANA LONCA do 60 1 — kupim. — Naslov, v podružnici SP Kranj 10765-6 KUHINJSKO POMIVALO školjko kupim. Mencinger, Sv. Petra cesta številka 43. 10727-6 KROŽNIKE, velike ln male, in skodelice za kavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Krožniki. 10732-6 ZIMO za žimnice, novo ali staro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Dobra žima. 10730-6 SAMSKO SPALNICO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod: Samska spalnica. 10644-6 ELEKTRIČEN KUHALNIK kupi Vidmar, Vodnikova 31. 10784-6 RADIJSKO ŽARNICO v Y 2 za ljudski sprejemnik kupim. Kosmač Franc — Slovenski Javornik. 10751-6 TOVORNI AVTO, primeren za prevoz živine in dobro ohranjen osebni avtomobil kupimo. Ponudbe pošljite na Podjetje za odkup klavne živine OLO Celje-okolica, 10753-6 OGRODJE ZA ŠPORTNO KOLO kupim ali dam krompir. Resman, Florijanska 22. 10776-6 MOTORNO KOLO do 350 ccm kupim; plačam takoj. Ponudbe pod Brezhiben na oglasni oddelek. 10704-6 MOTORNO KOLO od 100 do 250 ccm, dobro ohranjeno, kupim takoj. Medvedec Rudolf, Ljubljana, Gradaška ulica 18. 10723-6 ZAMENJAM KRMILNO PESO zamenjam za gnoj. Savlje 82. 10733-7 400 kg KROMPIRJA, belega, za seme zamenjam za koruzo ali prodam. Naslov v ogL odd. 10748-7 MOTORNO KOLO, 200 ccm — dobro ohranjen zamenjam za elektromotor 3 do 5 konj. sil. Ponudbe na ogl. odd. pod Elektromotor. 10799-7 120 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA dam za pšenično moko. Resman, Florijanska 22. 10777-7 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, nov — zamenjam za pisalni stroj — po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 10805-7 NEPREMIČNINE PRENOSLJIVO LESENO HIŠICO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Velikost : 2 sobi in pritikline. Ponudbe pod Zagreb na ogl. odd. 10817-8 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, dobro zidano v okraju škofje Loke prodam. Naslov v ogl. odd. 10779-8 WEEKEND HIŠICO ali vilo v sončnem in Idiličnem kraju Gorenjske kupim. Ponudbe na ogl. odd. Zrak. 107SO-8 TRAVNIK prodam. Ponudbe pod BJizu Rakove jelše na oglasni odd. 100685-8 SOBE - STANOVANJA ZA MESEC DNI počitnic na Dolenjskem. Gorenjskem ali v kamniški okolici pri kmetih, iščem sobo z uporabo kuhinje za ženo in 2 otroka. — Pismeno ali osebno ponudbe iz prijaznosti na Foto »Justi«, Ljubljana, Tyräeva c. 6. 10676-10 ENOSOBNO STANOVANJE pri Taboru z uporabo plina zamenjam za enosobno e kabinetom. Ponudbe z opisom na ogl. odd pod Pod enim ključem. 10399-10 VEČJO PRAZNO SOBO Išče mirna, ves dan odsotna uradnica. Ponudbe pod Zelo nujno — M. na oglasni oddelek. 10070-10 VEČJE STANOVANJE v Radovljici zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Selitev plačam. Ponudbe pod Maj-junij-julij na ogl odd. 10069-10 OPREMLJENO SEPARIRANO SOBO v centru išče uradnik. Za naslove protiusluga. Ponudbe na ogl. odd. pod Cimprej. 10822-10 MAJHNO SOBO brez perila, po možnosti s posebnim vhodom, iščem. — Plačam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. pod Mirna 2. 10791-10 OPREMLJENO ali prazno sobo, po možnosti v centru ali ob tramvajski progi išče ves dan odsoten, mlad zakonski par brez otrok, doma z dežele. Naslov Zajšek RPZ, Miklošičeva cesta 6. 10S07-10 ENOSOBNO STANOVANJE pod Krimom oddam upokojencem ali starejši ženski. Glavan, Frančiškanska 3, Ljubljana. 10803-10 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za sobo s štedilnikom. Naslov v ogl odd. 10802-10 PRIMERNO OPREMLJENO SOBO — išče mlad vrtnar; pomagal bi pri vrtnih delih. Naslov v ogl. odd. i0744-10 STANOVANJE na lepem kraju Ljubljanske ceste, soba s kuhinjo in shrambo, zamenjam. Vhod posebej; na vpogled vsak dan od 15. dalje. Labore štev. 67, Stražišče pri Kranju. 10760-10 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico ln posebnim vhodom v centru Kranja zamenjam za enako, po možnosti s kopalnico, na periferiji Kranja. Naslov v podružnici SP Kranj. 10761-10 ŠE DANES SE NAROČI NA PREŠERNOVO KNJIŽNICO, DA NE BO PREPOZNO! PET KNJIG - 65.- DIN ZADNJI ROK 1. MAJA SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD OBNOVITE SVOJE SREČKE, ker se je žrebanje III. razreda že začelo in bo trajalo do 29. aprila tek, leta. IZŽREBANIH BO 31.600 SREČK - in dve premiji pa 3oo«ooo in &oo.o©o din IZPLAČUJEMO BREZ ODBITKOV. DOBITKI NISO OBDAVČENI. KDOR SE NIMA SREČKE, JO SE VEDNO LAHKO KUPI V LJUBLJANI, Tavčarjeva ulica štev.5, - KRANJ, Titov trg štev. 8, in pri vseh naših zastopnikih in maloprodajalcih tobaka. Opozorilo Vse, ld se pismeno obračajo na nas • prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko ogla«a in priložijo 5 din za odgovor. Oglasni oddelek »Slov. poročevalca« CISTO PREPROSTO SOBICO oddam s hrano za pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 10818-10 OPREMLJENU ali prazno sobo s posebnim vhodom po možnosti v centru, iščem za takoj ali čimpreje. — »Transjug«. Kličite telefon številko 31-60! 10781-10 DVE SONČNI SOBI, krasni, eno v centru, drugo v Rožni dolini, zamenjam za enosobno stanovanje ali dve vezani sobi. Ponudbe pod »Sonce« na oglasni oddelek. 10719-10 DVOSOBNO STANOVANJE z lepim vrtom v Kranju, zamenjam za enako v bližini Ljubljane. Naslov v oglaE-nem oddelku. 10722-10 SOBICO ali kabinet išče solidna ženska z laslhim perilom. Ponudbe pod Zelo nujno na oglasni odd. 10721-10 RAZNO TOVARIŠICO, ki ml je vzela v stanovanju zlat prstan, srebrno dozo in uhane, pozivam, da mi vrne takoj vse ukradene predmete. Vrže naj vse v pisemski nabiralnik na vratih. Dobro sem si jo zapomnila in mi ne bo ušla. Ce takoj ne vrne vseh ukradenih stvari jo bom zasledovala z milico. 10792-14 NA CESTI LAZE—PLANINA sem našel rezervno kolo osebnega avtomobila. Naslov v ogl. odd. 10789-14 DNE 31. MARCA 1948 sem v restavraciji Zidani most ob 5. uri popoldne izgubil denarnico z mojimi osebnimi dokumenti, vojaško knjižico in okrog 1600 din denarja. Poštenega najditelja prosim, da mi to vrne po pošti ali se javi, za nagrado pa si lahko obdrži ves denar. 10798-14 IZGUBILA SEM prometno knjižico za žensko kolo znamke »Herkules« št. kolesa 446926 na ime’ Teraž Marija, Boštanj 29. Prosim, proti nagradi vrniti na isti naslov. 10800-14 DNE 14. t. m. sem izgubil na poti od Zvonarske ul. po Grudnovem nabrežju, preko šentjakobskega mostu do Brega ob Ljubljanici' smerni kazalec za osebni avto. Prosim najditelja, da mi ga vrne proti lepi nagradi. — Pirnat, Karlovška 2. 10768-14 V SOBOTO 10. t. m. okrog 17. ure mi je pri mesarju Kumarju vzela iz mize znana oseba denarnico z 1060 din. Pozivam, da denarnico takoj vrne na naslov: Bodlovič, Beethovnova št. 4-IV, sicer bo prijavljena milici. 10715-14 V TRAFIKI, Miklošičeva 34, je bila 12. aprila 1948 od 16. do 17. ure ukradena moška žepna ura. Tisti človek je v istem času pregledoval elektriko v stanovanju ln je dobro poznan, zato naj se takoj javi in vrne uro. V nasprotnem primeru bo izročen Narodni milici. 10717-14 • DVIGNITE NASLEDNJE PONUDBE V OGLASNEM ODDELKU SP: Anderwood 18.000, April-maj, Avto, Brez posteljnine, Blago za hubertus plašč, Bežigrad, Brez perila. Brezhiben, Center za vrt, Cela Jugoslavija, Center, Čistoča, Clmpreje, Dober, Dobra pomoč, Dobro ohranjen, Dober radio, Dobra 14 karat. Dobro ohranjeno, Diskretno, Dober tovariš, Dve postelji, Fotograf, Gume za voz, Garaža, Intellgent, Kmalu, Kupujem, Kopalna kad, Kongresni trg. Kjerkoli, Kroj, Kabinet. Kmet, Kopalnica, Konverzacija, Ljubljana, Lahko takoj. Ljubezen do otrok, Lepa točka, Lepo posestvo, Leica, Linolej, Mirje, 1. maj, Mirje ali Rožna dolina. Mreža, Miren, Novejša hiša Nujno, Novi ali skoraj novi, Prima, Poštenost, Plačam takoj. Pajčolan, Primerna Prazna, Pridna, Pomoč gospodinji, Posteljica Pisalna miza 9251, Pfaff, Povrnem stroške, Richter, Solidna, Strogi center, Sončno, Selitev, Solidni, Soliden, Trnovo, Travnik, Tehnik, Ugodno, Ura, Upokojenec 318, Vestna Veriga Vdova Vsaj 2 kg. Ves dan odsotna Zelo lep, Zamenjam takoj, Zamenjava Zlato, Zaslužek, Zamenjam stanovanje, Zamenjava v centru, Zamenjava s centrom, Znam za maturo, žensko kolo, 10.240, 9261, 40 dkg, 9518, 15.000, 9673, 1383. Električni motor Ji do Ks za 220 V, enofazni, kupimo. Naslov v ogl. oddelku SP. 2234-i Hladilnik, večjo količino jedilnega pribora, pribora za kuho, obednično in kuhinjsko opremo, sestavne dele gostilniškega inventarja, posodo i. t. d. — KUPIMO. Ponudbe na oglasni oddelek pod: »NUJNO — OPREMA MENZE« POTREBUJ EM O 1 POSLOVODJO za industrij, magazin 2 PRODAJALCA in več različnih pisarniških moči. Nastop službe takoj. Plača no uredbi ter še poseben 'dodatek. — Za hrano ln stanovanje preskrbljeno. — Prijave na: PODJETJE »KAMNIK« v Kamniku Sprejmemo takoj vestnega in poštenega raznašalea(-ko) Uprava »Slovenskega poročevalca« -podružnica NOVO MESTO. Po dolgem in težkem trpljenju je umrl naš ljubljeni mož, oče, tast in ded FRANC ANDOLŠEK delavec Pogreb pokojnika je bil 13. aprila ob 17. iz hiše žalosti na Konkonelju na pokopališče na Opčinah. Trst, Konkonelj, 13. aprila 1948. ERNESTA, žena; STANKO in IVAN, sinova; IVANKA, snaha; ALBERT in RADO, vnuka, in ostalo sorodstvo Nenadoma nas je po kratki in mučni bolezni zapustila naša nadvse dobra sindikalna delavka, tov. MAJDA MIKEC uradnica Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 17. t. m. ob 16.30 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Ljubljana, 15. aprila 1948. Sindikalna podružnica »GUSTROJ« Naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša vestna uslužbenka, tovarišica MAJDA MIKEC uradnica Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 17. t. m. ob 16.30 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Ljubljana, 15. aprila 1948. Direkcija kmet. strojne službe »GUSTROJ« + Po kratki mučni bolezni nas je zapustila naša srčno dobra in ljubljena žena, blaga mamica, hči, sestra, svakinja in teta MARIJA MiKUŽ rej. Pestotnik Drago pokojnico bomo spremili na zadnji poti v Ljubljani v soboto, dne 17. t. m. ob 15.30 z žal, iz kapele sv. Marije. Ljubljana, 15 aprila 1948. ŽALUJOČI OSTALI. + Po težkih mesecih trpljenja je končal svojo trnjevo življenjsko pot naš skrbni atek ERNEST EBENŠPANGER bivši trgovec Pokojnika prepeljemo iz Ljubljane in ga položimo k večnemu počitku na pokopališču v Murski Soboti dne 17. t. ra. ob 15. uri. Žalujoča žena in sinek. + Po težki bolezni nas je zapustil naš ljubljeni zlati atek ALBIN IZLAKAR Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 17. aprila 1948 ob 17. z žal. iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trbovlje, Gradec, Praga, in Sidney, 15. aprila 1948. Žalujoči: žena Ana, hčerki Binca in Jelica, sestri Minka in Malči. zeta Milan in Oton, ter ostalo sorodstvo + V cvetu mladosti 23. let nas je po kratki mučni bolezni za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sestrica, svakinja, tetka, zaročenka itd. MAJDA MIKEC uradnica »Gustroja« V prerani grob jo bomo spremili dne 17. aprila 1948 ob 16.30 z žal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Smlednik, Praga, dne dne 15. aprila 1948. Neutolažljivi: Julija roj. Lampe, mama; Franc, oče; Marijan, brat; Božena, Cveta, sestri; Koščak Vladimir, zaročenec, in ostalo sorodstvo ZAHVALA. Ob smrti našega priljubljenega moža, ata, starega ata, strica, tasta in svaka IVANA JAZBECA izrekamo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje, najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo čč. pp. jezuitom za častno spremstvo, prostovoljni gasilski četi iz Križev ter pevcem, ki so mu v slovo zapeli. Najgloblja zahvala tudi dr. živcu, ki mu je lajšal trpljenje v njegovi težki bolezni. Vsem naj bo Vsemogočni obilen plačnik! Bebenje, 15. aprila 1948. ŽALUJOČI OSTALI. Ivan Ribič - Stojan: Ljudje onkraj reke Roman 127 Pastenk je šel v kuhinjo in ga poklical: »Na južino počakaj, potlej pa h konjem poglej. Nič prav zdrava se mi ne zdita že nekaj dni.« Sedla sta za mizo. Neža je postavila skledo pred njiju, sama pa je sedla na klop pri ognjišču in sezuvala mokre čevlje. Po južini je Folte konjema sveže nastlal, še malo pogledal po drugi živini, potem pa brez dela postopal okrog hleva. Vest o Vorančevi vrnitvi ga je begala. Za gotovo se je zgodilo kaj več, kot vesta oče in teta. Samo zaradi živine Wolf ne bo klical prav njega. Če je Voranc zvedel, da je on kriv nesreče, ki je zadela Razajeve... Ni več strpel doma. Odločil se je, da gre k Wolfu. Naj že bo kakor hoče, toda vsaj resnico bo poznal. Očeta je našel v hiši. Krpal je konjski komat in zatopljen v delo. ga ni takoj slišal. »Kar zdajle grem,« mu je rekel. »Kam?« Pasterk je prenehal z delom in ga pogledal. »K Wolfu. Bomo vsaj vedeli, kaj hoče od nas.« »Lel Pa tako mu povej, kot sem ti rekel, če bi zaradi živine kaj onegavil.« Folte je odvezal predpasnik in ga vrgel na klop ob peči. Z rokavom je očedil klobuk, ker so se ga držale senene bilke, oblekel suknjo in se odpravil. Zatopljen sam vase je stopal po široki gazi, ki jo je sam zoral od pasterkovine do vasi. Vso pot ni nikogar srečal, ko pa se je nameril proti gostilni sredi vasi, je zagledal Wolfa in še dva človeka. Po nekaj korakih je spoznal tudi onadva. Bil je Kveder, drugi pa na Razajevo domačijo priseljeni Nemec. Bili so že preblizu, da bi se še mogel ogniti srečanju. Ustavil se je in pozdravil. »Klicali ste me, Herr Wolf? Naša mi je povedala.« Wolf je pokimal in videti je bilo, da je slabe volje. Kveder, ki je stal zadaj, je Folteju pomenljivo s pogledom pokazal na Wolfa in priseljenca, kot bi ga hotel na kaj važnega opozoriti. Wolf pa se je že obrnil, prijel priseljenega Nemca pod roko in čez ramo ostro rekel Kvedru: »Upam, da smo se razumeli, ja? Also — auf Wiedersehen, Kveder!« Mimogrede je pogledal še Folteja: »Domov grem zdaj. Lahko greste kar z menoj.« Ne da bi čakal njegovega odgovora je z onim hitro odšel. Kveder je nekaj časa mrko gledal za njima, potem pa mrmraje povedal Folteju, ki ni vedel, kaj so imeli: »Landwache!... Vse nas hočejo pritegniti v vaško stražo. Vroče jim postaja pri nas, zlodjem švabskim, mi naj bi pa po lastnih ljudeh streljali zanje. Pfej!« Pljunil je v sneg in zaklel. Folte je skomizgnil z rameni, ker ni vedel, kaj naj poreče. Potem pa je skoraj proti svoji volji odšepal za onima in pustil Kvedra samega sredi ceste. Ko je hitel za njima, je videl, kako je Wolf priseljencu nekaj dopovedoval. Oba sta se nekajkrat med pogovorom ozrla. Folteju je bilo neprijetno, ker je čutil, da govorita o njem. Dohitel ju je šele na koncu vasi, kjer sta se poslavljala. Priseljenec si je Folteja pozorno ogledal in odšel nazaj v vas. Wolf je molče krenil dalje proti svojemu domu. Folte se mu je pridružil in ker je oni molčal, je čez čas vprašal sam: »Zaradi živine ste me klicali? Veste, pri nas...« Wolf ga je osorno prekinil: »Nein! O nečem dragem se bova pogovorila.« Medtem sta s ceste zavila proti Wolfovemu domu. Skozi goli, zasneženi sadovnjak sta prišla do stare, gosposke hiše. Na pragu sta očistila sneg s čevljev in vstopila. Ne da bi koga srečala, sta se iz veže povzpela po lesenih stopnicah v nadstropje. V svoji sobi je Wolf odložil suknjo, se pretegnil in sedel. Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva uUca öt, 6/H <-» Telefon uredniStv* in uprave St 55-22 do 55-26, telefon uprav« t» Hublian-Ke na roCnlk« at, S8-2S __ Tiskarna urednik Cene Kranjc poročevalca« — Odgovorni