/
60. št. — 5. leto. Poštnina pavšal irana.	Današnja številka velja K	3*—
Naročnina za kraljevino 'SHS
Mesečno 43 K. Letno 576 K.
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za •snkrat 2-80 K, večkrat popust.
Popolno soglasja v mali antanti.
PROTI IZPREMEMBl OBSTOJEČIH MIROVNIH POGODB. — NA GENOVSKI KONFERENCI BO MALA ANTANTA IN POLJSKA V VSEH VPRAŠANJIH NASTOPILA ENOTNO. — BEOGRAJSKA KONFERENCA JE DOSEGLA SVOJ CELj. — BANKET NA ČAST ZASTOPNIKOV MALE ANTANTE IN POLJSKE. — POLJSKA NE PRISTOPI K MALI ANTANTI.
. Beograd, 13. marca. (Izv.) Na *adnji seji beograjske konference, ki je vršia snoči, je bil soglasno sprejet nastopni sklep:	Odposlanci Polj-
®*e>, Romunije, Češkoslovaške in kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-cev, ki so se zbral na konferenci izvedencev, da razmotrivajo finančna in KOspodarska vprašanja, katera stoje Oa dnevnem redu mednarodne gospodarske konference v Genovi, so ugotovili, da se v vseh vprašanjih popolno-donia strinjajo. V zmislu načela, določenega za genovsko konferenco, da ** ne sme vsiliti nobena izpremeinba obstoječih pogodb, nadalje prežeti trd-volje za sodelovanje pri veliki natopi za obnovo Evrope in prepričani, se bodo živi jenski ter upravičeni in-toMi posameznih držav ščitili, so sc “vedenci sporazumeli, da bodo na »toovski gospodarski konferenci za-jjtodiali v vseh vprašanjih enotno sta-toe. Nadalje so sklenili, da se bodo todi o vseh drugih vprašanjih, ki bi ®torebiti še prišla na dnevni red go-*P°darske konference v Genovi, skup-ho posvetovali. — V političnih krogih Mada mnenje, da je beograjska konfe-tonca svojo nalogo popolnoma dovr-in v vsakem oziru dosegla zaželje-*>i cilj.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Včeraj Popoldne je bila druga in zaključna
plenarna seja konference strokovnjakov male antante in Poljske. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je izjavil v svečanem govoru, da je konferenca zaključena. V imenu delegatov se mu je zahvalil predsednik romunske delegacije Ciriacescu. Svoj govor je zaključil z zahvalo za tako prisrčen sprejem in gostoljubje v prestolnici Jugoslavije. — Češkoslovaški poslanik Kalina je otpotoval s svojimi delegati v Prago zaradi trgovinskih pogajanj med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Na čast odposlancem na konferenci v Beogradu zastopanih držav male antante in Poljske je priredil ministci zunanjih poslov dr. Ninčič včeraj v hotelu »Srpski kralj« svečan banket.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Poljski, češkoslovaški in romunski izvedenci so danes odpotovali v svoje domovine, da poročajo vladam o uspehih in poteku konference v Beogradu.
Praga, 13 marca. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča, da niso osnovane vesti o vstopu Poljske v malo antanto. Konference v Bukarešti so imele samo gospodarski značaj in so se vršile samo med jugoslovanskimi, ru-munskimi in poljskimi zastopniki in češkoslovaška republika ni bila udeležena.
Upravna razdelitev države. — Radikalci za avtcnomilo.
VLADNI PREDLOG RAZDELITVE DRŽAVE POMENJA SAMO KONTROLO. - SOCIJALNI DEMOKRATI PROTI AVTONOMIJI, KOT JO HOČE JUGOSLOVANSKI KLUB (SLS).
Beograd, 13. marca. (Izv.) Danes ob devetih dopoldne je imel sejo zakonodajni odbor in je razpravljal o ikonskem načrtu glede upravne razdelitve države. Poslanec dr. Svetislav Popovič pravi, da je upravno vprašanje danes pri nas zelo zažno. Zaradi toga mora narodna skupščina o tem tokonu razpravljati z isto resnostjo, kakor je bila izdelana ustava.. — Radikalec dr. Srskič odgovarja na izvajanja predgovornika in veli, da se ne Strinja z njegovim mišljenjem. Po njegovem mnenju je samouprava ono, kar ustvarja državo. Zakonodajalec niora računati z obstoječimi dejstvi. Javno upravo je treba poveriti samo •dinicam, ki so zmožne, da vrše svojo nalogo. Zakonodajalec mora priznati
te edinice. Govori obširno o nalogah samoupravnih edinic in odgovarja na izvajanja poslanca dr. Hohnjeca in pravi, da se ne strinja z negovimi izvajanji. Po njegovem mnenju nudi predležeči zakonski predlog mnogo razmaha in omogoča, da se samouprava čimbolj razvija. — Socialni demokrat Kristan trdi, da predležeči zakonski načrt ni demokratičen, ker je glavni pogoj za samoupravo čimvečja demokracija. V zakonskem predlogu se bolj naglaša kontrola, kakor pa samouprava. Nato se obrača proti jugoslovanskemu klubu in njegovim zahtevam po avtonomiji. — Besedo povzame še poslanec Mospovljevič, nakar se seja zaključi. Prihodnja seja jutri dopoldne.
Beograd protestira preti itaElian-skemu nasiliu.
Beograd, 13. marca. (Izv.) V nedeljo ob 4. popoldne je bil na Terapijah velikanski protesni shod, ki ga le priredila omladina Narodne obrane zaradi dogodkov na Reki. Navzočnih je bilo od 15.000 do 20.000 oseb, med njimi tudi mnogo Vojnih invalidov. Nastopilo je mno-80 govornikov, ki so žigosali postopanje fašistov na Reki in njihovo divjaštvo, pred katerim ni nihče varen življenja. Kritizirali so tudi politiko vlade, ki jo zavzema v vprašaju Reke. Med drugim je govoril tudi neki mladenič z Reke; njegova jzvajanja so zborovalci viharno odobravali in mu burno pritrjevali. V "Tienu Slovencev je govoril dr. Olip, •Ji je poudarjal trplenje našega naroda v zasedenih krajih in pozival vse Jugoslovane, da ne smemo pozabiti teli trpečih bratov. Na koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki ogorčeno protestira proti nasilju fašistov na Reki in v drugih krajih zasedenega^ ozemlja. Resolucija zahteva od naše vlade, 1. da nemudoma inter-v®uira j>ri italijanski vladi, da brez °dlaganja odstrani italijanske fašiste
z Reke, ker le tako more priti do zbli-žanja obeh držav, ter da takoj izvede določbe rapallskega dogovora; 2. naj zahteva od Italije, naj odredi vse potrebno, da se obžalovanja vredni dogodki, kakor so bili zadnji, nikoli več ne ponove, sicer bi morala Jugoslavija uvesti akcijo proti fašistom; 3. beograjska vlada mora zahtevati od Italije jamstev, da se nasilja fašistov na zasedenem ozemlju več ne ponove, ker bi sicer izzvali protiakcijo z naše strani, katere so svojčas morali občutiti Turki in Avstrijci. Ko je bila resolucija
prečitana, so navzoči navdušeno
ploskali in dajali duška svojemu čustvovanju. — Po zborovanju so navzoči priredili obhod po mestu v dveh skupinah. Prva je šla pred kraljevi dvor, kjer je manifestirala za dinastijo Karagjorgjevičev in državo. Druga skupina je šla pred kavarno italijanskega državljana Franca in ga prisilila, da je zaprl svojo kavarno. Manifestanti so se nato mirno razšli. Do incidentov ni prišlo nikjer.
}JJNISTER KUMANUDI O ODGO-°1TVI PLAČEVANJA V INOZEMSTVU.
Zagreb, 13. marca. (Izv.) Dopis-.] .»Rdeči« v Beogradu sc je obrnil uo finančnega ministra dr. Kumanu-uija glede zakona o ureditvi plačevanja v inozemstvu. Finančni rnini-ter je dejal, da pride zakonski načrt u tein predmetu na dnevni red prihodnje seje narodne skupščine, ki bo SPfožila debato o načrtu. Dr. Kuma-
nudi je nadalje rekel, da ni povoda za kako vladno krizo, kakor tudi ne, za kakršnekoli izpremembe v finančnem vprašanju, ki so v zvezi s tem, ali se zakonski načrt o ureditvi plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu sprejme ali ne. Minister je ponovno prepričeval dopisnika, da bo vztrajal na tem, da sc ta pravilnik čimprej izvrši in da se odstrani-, jo vse težkoče, ki niso v skladu s tem pravilnikom.
STRAHOVITO NASILJE FAŠISTOV NA REKI.
Zagreb, 13 marca (Izv.) Po informacijah, ki jih je sprejela reška jugoslovanska stranka, nameravajo fašisti zažgati na Reki vladno palačo in druga javna poslopja, kakor pošto, sodišče itd. in uničiti tudi vse naprave v luki, carinarnico in javna skladišča. Fašisti so začeli pleniti po privatnih stanovanjih. Naš živelj je iz strahu začel bežati iz mesta.
PROSLAVA NACIJONALISTIČNE OMLADINE V SPLITU.
Split, 13. marca. (Izv.) Včeraj je nacionalistična omladina slavila v prisotnosti mnogo tisočev naroda svečano blagoslovljenje svoje zastave. Iz vseh krajev so prišle deputacije, tudi z otokov in so jih sprejeli z velikim navdušenjem. Množica je vzklikala kralju, narodu in državnemu edinstvu ter proti hrvatskemu bloku in separatistom. Na-vzočni so se strnili v velik sprevod, ki je šel k samostanu Poljudu na otoku, kjer je zakopan pesnik Marko Mandič in hrvatska kraljica Jelena. Povorko je otvorila godba, nato je prišla zastava in velikanska množica ljudi. Vsega skupaj je bilo ešst godb. V povorki je bila tudi akcijska sekcija nacijonalistič-ne omladine, približno 500 mladeničev. Sprevod je štel nad 20.000 ljudi. Na Poljudu so jih sprejeli zastopniki vlade in raznih narodnih društev. Pri tej priliki je nastopilo mnogo govornikov, ki so v izbranih besedah razlagali pomen dneva. Kumovala sta don Juraj Bianki-ni in gospa Arambašinova. Slavnostni govornik, književnik Tičin Šajn je očrtal zgodovino nacijonalistične omladine in dejal, da se mora ves narod dvigniti proti izdajalcem domovine. Besedo je povzel tudi don Juraj Biankini, ki je na koncu svojih besed razvil zastavo, rekoč, da je nacionalistična omladina najboljši del našega naroda. Tem besedam so navzoči burno ploskali. Vzklikalo se je proti Radiču, dr. Drinkoviču in drugim, ki so jih uizivali izdajice. Povorka sc je nato povrnila v Split, ki je bil ves v zastavah. Z balkona Jugoslovanske Čitalnice, kjer je pred šestdesetimi leti bila prvikrat izrečena naša beseda, je govoril dr. Petkovič in dejal, da bodo nacijonalisti čuvali to obalo in razvili svojo zastavo od Soče do Vardarja in delovali na končnem osvobojenju zasužnjenih bratov. Popoldne so se povsod priredile ljudske veselice in narodne igre. Narod je navdušen. Neprestano se je vzklikalo kralju, Jugoslaviji in vojski. Priredili so impozantno manifestacijo. — Odbor nacijonalistične omladine je sklenil letos prirediti velik nacijonalističen kongres v Zagrebu. (K temu pokretu se bomo še povrnili.)
Curih, 13. marca Berlin 1.99, Ne\vyork 516, London 22.42, Pariz 45.75, Milan 25.70, Praga 8.90, Budimpešta 0.04, Zagreb 1.75, Varšava 0.11, Dunaj 0.07, avstr, krone 0.07. Berlin, 13 marca. Dunaj 3.48, Budimpe-
Štfi 3? Afi Mihn 1303 fin Prntra	Pn_
šta 32.46, Milan 1303.65, Praga 450.50, Pariz 2312.65, London 1143.85, Newyork 263.23, Curih 5104.85.
Praga, 13. rnarca. Dunaj 0.595, Berlin 22.175, Rim 286, Budimpešta 6.1925, Pariz 508.50, London 246, Newyork 56.45, Curih 111550, avstr, krone 0.595, ital lire 283.
Dunaj, 13. marca Devize: Zagreb 2598 —2602, Beograd 10.370—10.390, Berlin 3027 —3033, Budimpešta 970.50—973.50, London 34490—34.510, Milan 39.590—39.610, Nevv-york 7910.50—7914.50, Pariz 69.980—70.020, Praga 14.047—14.053,6 Sofijač 5345—5355, Curih 153.475—153.525. Valute: Dolar 7873 —7877, bolg. levi 5195—5205, nemške marke 3047—3053, angl. funti 34.190—34.210, iranc. franki 69.280—69.320, ital. lire 39.490 —39.510, dinarji 10.390—10.410, ront. leji 5720—5730, švic. franki 151.975—152.025, čsl. krone 14.047-—14.053, madž. krone 975.50—978.50.
Zagreb, 13 marca. Devize: Berlin 122 —0, Milan 1427—1470, London, izplačilo 1330—1350, ček 1320—1330, Pariz 2450— 2550, Praga 515—520, Švica 5550—5600, Dunaj 4—4.25, Budimpešta 38—39, Newyork ček 255—260. Valute. Ameriški dolarji 250 —258, čsl. krone 500—0, napoleondor! 900 —0, nemške marke 115—0, rom. leji 225—
0,	švic. franki 5700—0, ital. lire 1400—1410.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Na današnji borzi se je deviza Dunaj ponujala po 1.02, zahtevala pa po 1, zaključila sc je po 1. Berlin je zaključil po 30.50. Italijo, ček na Trst so zahtevali po 340, za London, ček po 315, za Ne\vyork pa po 67.50. Devizo Pariz je ponujala Francosko - srbska banka po 590, in sicer eno po 15.000 in tri po 5000. Devizo Praga je zaključila ta banka po 125, zahtevala se je po 124. Devizo Švica so zahtevali po 1380. Tendenca je bila danes za devize zelo slaba. Zahteva se blago v velikih množinah, ni pa ponudb.
V Ljubljani, torek 14. marca 1922.
Plačano do:
Cicejalna
pavšalni franko.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava: iarijin trg S. Telefor. 44.
Rokopisi se ne vračajo. Ljubljana /prašanjem je priložiti znamk«
za odgovor.
m————am
Za srbsko-limatslil
Pred jugoslovansko javnost je postavljeno hrvatslio vprašenje. Je vseeno, kakega naznanja smo v tej zadevi in kako si predstavljamo nje razrešitev; dejstvo je, da hrvatsko-srbski spor obstoja. Recepti za njega ozdravljenje še niso na razpolago; prav nič ne moremo predvideti, kako dolgo bo trajala tu besna razprtija med brati istega naroda. Toda ko gledamo kake dimenzije zavzema ta spor, se mm vsiljuje misel, da še ni dosegel svojega viška. Obe. nasprotni strani tirata stvar še vedno v ekstrem in se vedno bolj oddaljujeta od prvotnih skupin ali vsaj bližnjih si točk.
To je ena stran. Druga še važnejša stran tega spora je premotrivanje, kako gledata nasprotnika na spor, na njega vzroke, na njega posledice in naposled na možnost in potrebnost sporazuma. Da preidemo koj na glavno, kar sc nam zdi potrebno naglasiti v tem trenutku: ravno v tej razliki, kako gledata nasprotna si tabora na spor, vidimo največjo težavo in ovire možnosti hitrega sporazuma.
V	tem oziru sta najbolj značilna sledeča dva pojava. Hrvatski blok je postavil kot geslo: popolna ločitev in osnovanje hrvatske republike, recimo v okviru mednarodno priznane Jugoslavije. Kako si Stjepan Radič to predstavlja v konkretnem, nam ni znano, to se pravi, kako si on danes zamišlja ta s'voj načrt. Da pa samo misli na zastopstvo hrvatske na Genoski mednarodni konferenci, pove več nego vse drugo.
Na drugi strani se je s srbske strani vrgla v bojno areno parola: Ako Hrvatje niso zadovoljni, pa izvajajmo iz tega konsekvence in ločimo se. Naglasimo: dasi se ta parola postavlja dosedaj le iz manjšega dela srbske javnosti, vendar je pravzaprav veliko širše fundirana. Kajti na koncu koncev se vsak Srb postavi v pozo užaljenega in njegov ponos se upira temu, da bi vabil nazaj k sebi »kujavega« Hrvata. In srbski ponos ima gledati na lepe uspehe in pa, kar je še mnogo več vredno, na veliko dejansko moč. On si ločitev predstavlja povsem v duhu izida svetovne vojne, to se pravi: Srbija si je osvobodila srbske zemlje bivše Avstro-Ogrske, Hrvatje in Slovenci pa so se ji, recimo, pridružili dobrovoljno. Ako jim ni več všeč v skupni hiši, naj gredo, zmagoviti Srbiji pa ostanejo vse srbske zemlje. In v tem okviru ostane Srbija še vedno dovolj močna; izguba Hrvatske in eveniuclno Slovenije pomeni v tem slučaju zanjo razmeroma malo. Da si bomo to naziranje lažje predstavljali, ne pozabimo, da je po glasovitem londonskem paktu Dalmacija — in seveda Bosna in Hercegovina — spadala v srbsko interesno sfero.
Po naziranju parole aut-aut bi tedaj s tako imenovano amputacijo Srbija le neznatno izgubila, zato pa bi se oprostila neprijetnih in številnih ustavo-pravnih pravd. S podrobnim premotrivanjem gorenjega bi mogli v podkrepitev tega navesti še mnogo argumentov, ki bi pokazali, kako popularna bi mogla postati ločitvena gesla. In sicer v isti meri, v kateri napreduje ekstremnost hrvatskih blokašev, v isti meri bi mogla naraščati struja srbskih ekstremistov pod geslom: Ločimo se!
Kdor pozna obe mentaliteti, na eni strani s praznim historizmom in paie-tično-romantičnimi gestami samo varano in zaslepljeno, in skrajno ljubosumno občutljivo Hrvatsko in na drugi strani samozavestno, lahko rečemo zmage pijano srbsko, ta bo pritrdil, da se pretnje Radičevih blokašev in srbskih antantovcev druge drugih ne bodo prav nič ustrašile. Ali z drugimi besedami: po tej poti ekstremov se prav gotovo ne pride do sporazuma.
Da je treznih ljudi v obeh taborih še dokaj, pač ne bomo mogli dvomiti. Na te zmernejše elemente se bo moglo in moralo opreti delo sporazuma, sporazuma, ki bo moral biti tak, da bo nosil v sebi dovolj atrakcijske sile, potrebne za zmago nad elementi negacije.
Msdianka vlada matsko
ropa nalo disjle-
DOltO.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Tz Pe-čuha javljajo: Kurir našega vojaškega zastopnika v Pečuhu, kaplar Aleksander Zivkovič, je posredoval uradno diplomatsko pošto med Jugoslavijo in Pečuhom. Ko je prišel s to diplomatsko pošto iz Osjeka na madžarsko mejo, ga je policijski komisar pozval v svojo pisarno. K vratom je postavil šest orožnikov. Policijski komisar je
zahteval od kaplarja Zivkoviča, naj mu izroči uradno dipomasko pošto, Ko je kaplar to zahtevo odklonil, šo ga orožniki pograbili in mu po borbi odvzeli pošto in vse druge akte. Kaplar je moral priti v Fečuh brez uradne diplomatske pošte. (Upamo, da bo naša vlada zahtevala energično zadoščenje.)
Proti slabemu držav, gospodarstvu.
MINISTER KUMANUDI BO ODGOVORIL NA
t ....
SEJI FI-
NANČNEGA ODBORA.
Beograd, 13. marca. (Izv.) Danes dopoldne je bila plenarna seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bila debata o državnem proračunu za leto 1922 in o naši valuti. — Poslanca dr. Veljko Veljkovič in dr. Sečerov se v svojih govorih zavzemata za neob-hodno potrebo ozdravljenja proračuna in valute. To pa se da doseči le s sanacijo našega gospodarstva. — Poslanec dr. Velizar Jankovič napada finančno politiko ministra dr. Kumanu-dija. Pravi, da sta državni proračun in tečaj našega dinarjav ozki zvezi. Saniranje je silno težavno, morda celo nemogoče. Veli, da se mora zaradi aži-ja tujih valut vstaviti proračun za leto 1922 znesek 300 milijonov dinarjev. K tej vsoti pridejo še povečane dra-ginjske doklade državnim nameščencem v ihtem znesku, vsega skupaj torej 600 milijonov dinarjev. Kar se tiče
našega gopodarstva, veli govornik, da vodi vlada drugačno politiko doma in drugačno v inozemstvu, vsled česar je popolnoma naravno, da pri nas vladajo tako slabe razmere, ker je vendar finančna politika slaba. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno, da finančni minister predloži vse važnejše načrte in predloge najprej finančnemu odboru. Zaradi tega predlaga, naj linač-ni odbor v tem smislu redigira zakonske predloge za ministrski svet in da ministrski svet o teh predlogih sklepa. ■— Nekateri člani odbora se upirajo temu stališču in smatrajo, da sc to ustmeno sporoči finančnemu ministru na prihodnji seji, nakar se seja zaklu-či. — Prihodnja seja jutri. Na njej odgovori finančni minister dr. Kuma-nudi. Za to sejo vlada velik interes v odboru.
POSLEDNJA ČAST ALIAGIČU.
Zagreb, 13. mraca. (Izv.) Ker je policija izključila občinstvo pri pogrebu obešenega Alija Aliagiča, so se danes okoli štirih popoldne nepričakovano zbrali na njegovem grobu njegovi prijatelji in Somišljeniki in mu izkazali zadnjo čast. Ob grobu je stalo več sto ljudi, večinoma mladina. Devojke so
grob posule s cvetjem. Izrečenih je bilo tudi nekaj govorov Manifestacija ie potekla popolnoma mirno.
KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV V VARŠAVI.
Varšava, 13. marca. (Izv.) Danes
se je tu sestala konferenca zunaniih ministrov, baltskih .držav,
Stran i
Alij® AlBasM.
Becgrad, 9. marac 1922.
Vse belgrajsko časopisje prinaša danes obširna poročila o usmrtitvi atentatorja Aliagiča, nekatera celo prav obširna, v katerih se podrobno opisujejo vse najmanjše posameznosti, tako, da se človeku dviguje želodec, da se mu stiskajo pesti, vrti v glavi in odložiti mora to strašno čtivo ter pobegniti iz kavarne ven na sveži pomladanski zrak, a groza ga ne mine tudi tu, trese se po vsem telesu . . .
Mnogo ste pisali o Vašem listu že o tem slučaju, obširno ste pa komanti-rali, ztto bi bilo odveč ponavljati. Obsodili ste dejanje, a obsodili tudi kazen, kajti dejanje je bilo brez dvoma zločin, a nikakor ne podel zločin, kajti izvršeno je bilo iz fanatične vere v veličino Meje, kateri naj pomaga ta zločin do zmage, med tem ko je bila kazen samo podel umor prav nič drugega.
Ne bom obširno razpravljal o smrtni kazni kot taki, ki jo je dandanes obsodil in odpravil za normalne razmere do malega že ves svet celo za navadne, podle zločine, kaj šele za politične zločine. Le poglejmo nazaj nekoliko v preteklost, v kruto Avstrijo, ki so jo vladali habsburški krvniki. Celih zadnjih 15 let ni bil justificiran v Avstriji nihče, Habsburžani so pomilostili vsakega. Politični zločinec Friderik Adler, morilec ministrskega predsednika Stiirgba je bil pojniloščen ceio med vojno in izpuščen na svobodo. Ali se ne sliši to kot ironija za »svobodno« in »demokratično« Jugoslavijo.
Najpoučnejše je pa pogledati vlgo, ki so jo igrali pri tej tragediji razne naše politične stranke. Direktno so odgovorni za ta umor naši »demokratje«, kajti oni so bili edina politična stranka, ki je ta umor zahtevala, čeprav je bil soudeleženec Aliagičevega dejanja, kakor trdi St. M. Protič, voditelj demokratske stranke in minister prosvete Svetozar Pribičevič. Radikalci so se izjavili po večini za desinteresirane. Vsled demokratske zahteve sicer tudi radikalci niso hoteli ničesar slišati o pomiloščenju, po izvršenem obešenju so pa to dejanje obsojali tudi nekateri radikalci. Tako je prišlo do tega, da je v odsotnosti kralja odbil ministrski svet, ki je vršil glasom ustave funkcije vladarja, neštevilne prošnje za Aliagi-čevo poiniloščenje.
Ko se je izvedelo tu za ta krvavi sklep in je bil že določen dan za usmrtitev, se je začelo povsod živahno gibanje, ki je hotelo rešiti nesrečneža. Akademična mladina je sklicala zborovanje, iz provinc so prihajali telegrami, interveniral je dr. Politeo itd. 1'udi v parlamentu se je začelo živahno razpravljanje med poslanci. Radikalci niso hoteli desaorirati kabinetnega sklepa, demokratje so pa kakor hijene navalili na vsakega, ki je le zinil o po-miloščenju. Muslimani so v splošnem obsojali dejanje, a sicer se pa ta častiti klub begov, ag in bogatašev zaradi tečnih vladnih jasli ni hotel izpostavljati za — proletarca, ki je bil slučajno musliman. Samostojneži so stali seveda kakor en mož za svojimi gospodarji demokrati.
Najbolj demagoško gesto so zavzeli šocijalni demokratje. Ko se je pripravljala akcija za intervencijo pri kralju, so izjavili, da se temu koraku ne morejo pridružiti, ker ne priznajo kralja, čudno, da se na ta svoja »načela« niso »pomnili tedaj, ko so sedeli na ministr-
skih foteljih ali pa ob sestanku konsti-tuante, ko so prvi hoteli prisegati kralju neomajno zvestobo.
Edina, ki sta napela vse moči za rešitev nesrečnega mladeniča sta bila nar. soc. posl. Deržič in Brandner. Tako je interveniral poslanec Brandner pri vseh ministrih, seveda brez uspeha. Ker ni to nič pomagalo, se je priglasil posl. Deržič v avdijenco pri kralju, a tudi ta korak je bil brezuspešen, ker kralj ni več mogel preko sklepa ministrskega sveta: Aliagič je moral poginiti.
Tako so torej naši demokratje dosegli, da se ]e izvršil grd umor, da je dobil jugoslovanski komunizem svojega prvega mučenika, da so stisnili od Triglava do Bitoija desettisoči pesti in zobe, da se je še povečala slava svobodne Jugoslavije doma in preko meja . . ,
Dr. M. Murko.
[ Silil 01!
L
Ko sem napisal članek ob obupni bedi slovenskega dijaštva v Pragi, sem bil prepričan, da ne kličem zastonj na pomoč. Z veseljem priznavam, da se je slovenska javnost htro zglasila. Na Ptuji, kjer se je od nekdaj mnogo storilo za podporo slove-skega dijaštva, in v Ljubljani, se je začela organizacija pomočne akcije; Posojilnica v Celju pa m javlja 3. marca, da je načelništvo sklenilo prispevati za slovenske dijake v Pragi znesek po 30.000 K. Ako pojde tako dalje in se spomnijo svojih socijalnih dolžnosti tudi banke, posebno one, ki danes pri dijaštvu mnogo zaslužijo, razni drugi zavodi in podjetja, se res lahko mnogo dobrega stori v večih razmerah. Treba je samo smotrenega dela ter organzacije v domovini in v raznih visokošolskih mestih. Za Prago lahko povem, da je dijaštvo organizirano po zadrugah (za Srbijo in Crno-goro. Vojvodino Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Slovenijo) in da slov. dij zadruga v Pragi vzorno deluje, bodisi, da zastopa dijaštvo pred pokrajinsko vlado in pred ministrstvom prosvete, bodisi da deli podpore vestno med svoje člane brez razlike strank. Priporočam tudi domovini, naj podpira vse dijaštvo; ako pa že ena ali druga stranka misli na svoj naraščaj, naj vedno skrbi za kontrolo. Zato je tudi v Pragi zadruga, da ne bodo pojedinci dobivali podpore z raznih strani, kar nikomur ni na korist. Govorim po dolgoletnih skušnjah v podpornih društvih na Dunaju in v Gradcu. Sicer pa kdo jamči danes, ko vre vse, strankam, da si odgojujejo zveste pristaše za desetletja? Ko sem imel kot predsednik dunajske »Slovenije« včasih hude boje z njenimi radikalci, sem jim večkrat pravil: Jaz bi vas rad poznal po desetih letih! In kaj bi se dalo danes o tem pripovedovati! Neki poprejšnji mogočnež je bojda dal odstraniti iz zapisnika dunajske »Slovenije« liste, da bi ne kričali o njegovi preteklosti. Neprijetno me tudi večkrat dirne, ako čitam, da je v podpornem društvu za celo univerzo v Zagrebu zmagala ta ali ona politična stranka. Po mojih mislih je to naravnost nesreča za pravi cilj takega društva, za dijaštvo in za stranke. Primer praškega dijaštva, da je samo prišlo do podobnega prepričanja in treba ga je tudi v tem podpirati!
.Podpore pa je treba as sedaj in za
prihodnost. Ljubljanski fondi so obljubili podpore *po svoji moči«, ali zdravstveni odsek jo more dati samo za marec, za januar in februar pa nima ničesar. Kdor nič nima, seveda tudi ne more nič dati, ali dijaštvo je o tem izvedelo še-le koncem meseca februarja in ostane še vedno na mestu vprašanje, zakaj je jubljanski zdravstveni odsek edini med vsemi pokrajinskimi zdravstveni odseki v tako žalostnem položaju in zakaj so si drugi tudi v Ljubljani znali pomagati. In kje so dvanajstine? Iz vsega tega se vidi, da so slovenski medicinci še danes največji reveži,
Tej bedi seveda ne more popolnoma odpomagati tudi hvalevredna po-močna akcija češke vlade, ki je pa še tudi v začetkih in še ni znana v pravem obsegu.
Po pravici se dijaštvo toži, da iz Beograda prihajajo telegrami in na-redbe, katerih nikdo ne razume, ker so tako nejasne ali pa se same pobijajo. Ako so poslednja brzojavna poročila resnična, bodo štipendije res izenačene, ali vpraša spet kedaj in kako. Treba je, da se naredba tudi res izvede, kar ni težko, ker je dijaštvo organizirano v zadrugah, katere vodijo točno evidenco. Glavno je seveda, da so podpore stalne in v enaki všini. Skrb za vse to priporočamo našim poslancem, ki lahko storijo prave korake v pravem času. Ker pa poročilo javlja, da bodo štipendije dobivali res samo potrebni (kar je seveda prav) in odlični dijaki zadnjega študijskega leta, bo bržkone mnogo sedanjih podpirancev ostalo brez pomoči, kajti odličnjakov je malo in gotovo nikdo ne bo pritrjeval, naj se samo nje podpira. O tem niti ne govorim, da sredješolski odličnjaki niso vedno najboljši na visokih šolah in v življenju. Kam se pa naj obrnejo dijaki nižjih semestrov, sredi šolskega leta, če se jim vzame zadnja pomoč. Brez sredstev jim je zaprta pot tudi v jugoslovanska vseučiliščna mesta.
Marsikaj pa lahko država za dijaštvo stori tudi tako, da mu ne podra-žuje po nepotrebnem življenja v tujini. Vizum za bivanje v Pragi velja samo za pol leta; za podaljšanje mora dijak plačati 140 Kč (t. j. 840 Kj ali 210 Din.), razven tega pa mora plačati takso za vizum, da sme potovati v svojo državo. Ako ni štependist. Štipendista pa nades med slovenskimi dijaki skoro sploh ni, ampak so sami podpiranci, ki deloma na mesec niti toliko ne dobivajo, da bi vizum plačali, Da se še vsa brezglavnost bolje spozna omenim, da č. vi. vsakemu Jugoslo-venu podaljša vizum zastonj. Kriv tega seveda ni kozulat, ampak naredbe njegovega načelništva.
 ...........................   M	M—
V BCazmso.
V ruski emigraciji se pripravlja preokret, smo zapisali zadnjič. Nova smer, ki se hoče sprijazniti s sovjeti ima svoje zastopnike predvsem v mlajši inteligenci. Ta skupina izdaja v Parizu časopis »Smjena vjeh« — »Izmena pravca«. Poleg tega je izdala tudi zbornik člankov, ki se pečajo s tem vprašanjem. Eden izmed progra-matičnih člankov se zove: »V Kano-so!« Napisal ga je profesor na zagrebškem vseučilišču Sergije Čakotin, ki je bil šef propagandnega urada pri vladi generala Aleksejeva in Deniki-na. On spada v krog onih, ki so pokre-nili to novo smer.
Ta pokrči v ruski emigraciji odkrito priznava:	»Zgrešili smo, ko
smo služili, četudi v najboljši veri, beli reakciji in se hoteli od zunaj usiliti ruski revoluciji in ruskemu narodu. Priznajmo greli, izmenimo pravce, vrnimo se domov, pomagajmo nesebično graditi novo napredno Rusijo. Pa če so boljševiški voditeji edini zmožni, da vzdržujejo organizacijo oblasti — pomagajmo i njim, ker je važnejša rešitev Rusije kakor pa vprašanje, kdo bo tam vladal.«
Izpod peresa g. Čakotina je prinesla »Slobodna Tribuna« zelo zanimiv članek pod naslovom »Nova Rusija«, iz katerega prinašamo glavne misli.
» Dejstvo je, da ne more priti Evropa in ne ostali svet do reda brez Rusije. Rusija tvori eno četrtino sveta in povsodi se danes čuti, da ona manjka, ker se ne čuje njen gas in se ne pozna njeno mnenje. Katero internacijonal-no vprašanje koli vzamemo, povsodi pride Rusija v poštev, ona nevidno prisostvuje, molče sodeluje. Nekateri naivneži so mislili, da lahko delajo kakor da na vzhodu ni več Rusije. Ali sedaj se je pokazalo, da je treba pričeti vse znova: ta ogromni pritisk odsotne Rusije v mednarodnem življenju je dejstvo.
Ali ona ne tišči na svet kakor kako ogromna mrvto telo, marveč kakor velik organizem, ki živi svoje novo posebno življenje. Rusija je postala za celo človeštvo nekaka velika zagonetka, ona je zemlja, ki je padla z drugega planeta, ona je nekaj tujega, novega in kjer se otvarjajo nove še nevidne stvari, o katerih se še ne ve, ali so dobre ali slabe za ta svet. Ali gotovo je že sedaj in absolutno jasno, da so to neki elementarni, prirodni organski procesi v razvoju Rusije in
.1. .1.......■	ri».ifaniKiiirii 111	■■
sveta, Velika ruska revolucija ni miselna buna, ni trenutno oir.račenje duha ruskega naroda,, kakor smo oa početka mislili mi vsi, inteligentni Ru8i in Evropejci. Smešno bi bilo misliti, da traja stanje duševnega omračenja Ze skoro pet let in da ne samo, da to ni dovedlo Rusije do smrti, ampak se ona po malem zopet dviga, ker prihajajo vesti, da tam delajo učenjaki m umetniki in da velika Anglija stremi *a tem, da z »znorelo« Rusijo čimpre) sklene dogovore. Ruska revolucija je torej pojav neke zgodovinske zakonitosti.
Danes se more že govoriti o evoluciji revolucije. Formalno hodi i ruska revolucija po potih Francoske. Razh-ka je samo v tem, da voditelji ruske revolucije sami preokrenejo, dočun je bil v Franciji krvavi prebrat. Tak prevrat bi bil za Rusijo in za ves svet skrajno opasen. Boljševiška stranka je danes edina organizirana stranka v Rusiji, njeno razbitje bi pomenilo dezorganizacijo vsega, Rusija bi padU v strašno anarhijo in pogibelj.
Dejstvo je, da gre Rusija sedaj p<^ novem kurzu in mi vidimo že sedaj ogromen uspeh te politike. Ali istma je tudi to, da je ruski narod odprl oči in da ne bo pustil v novo domovino ono gospodo, ki se je dvigala proti njemu in pobegnila v inozemstvo, da s pomočjo raznih mahinacij in intervencij vrne ruski narod zopet v stanje carizma. Zama-n so njihove nade i® minuli so njihovi časi brez povratka.
Imamo sedaj mlado, novo, energično, aktivno narodno Rusijo in v t«| Rusiji je narod sam in bo tudi ostal sam gospod. In ta činjenica je novo, za človeštvo zelo važno dejstvo, to jc glavna posledica velike ruske revolucije.«
Časopisni glasovi.
»Slovenec«. Kdor se je kdaj umislil za mentaliteto češkega naroda in delj časa z razumevanjen opazoval njegovo življenje, ta bo prišel do spoznanja, da morebiti na celem svetil ni plemena, kojega javno življenje in stremljenje bi bi bilo tako nreši-njeno od neke visoke ideje, kakor vidimo to pri češkem ljudstvu. Narod, ki se površnemu opazovalcu zdi egoističen, je v svojem bistvu idealen, kakor malokateri drugi.
»Jutro«. Ako motrimo sestanek male antante strogo z gospodarskega stališča, vidimo, da je bil nujno posledica političnih zaveznikov, ki imajo sicer zasluge za ustanovitev novih držav v srednji Evropi, ki so pa na to vse storili, da bi onemogočili narodom srednje Evrope in njihovim novim državam srečno življenje. Slavni zavezniki so tekom treh let z dejanji pokazali, da iji-hova povojna politika napram nasledstvenim državam ni nič boljša, kakor napram Nemčiji in Avstriji. Manifestacija solidarnosti interesov naše kraljevine z interesi Češkoslovaške, Poljske in Romunije pa ni samo kolosaalnega pomena, marveč tudi velepomembnega političnega značaja.
■Slov. Narod«. Vsakega rodoljuba polni gniev in sram nad neverjetnostjo, da se po vsem strašnem trpljenju, ki so ga prenašali Hrvatje in Slovenci tisočletja, Frankovci sploh še mogoči! Zgodovina nas uči, da so propadale in propadle slovanske države, druga za drugo zgolj radi nesložnosti, zaradi nesposobnosti vladati se, zaradi med* sebojne ljubosumnosti in medsebojnega po* bijanja.
»Novi čas«. Jugosovanski klub se je od« ločil, da poda v narodni skupščini predlog, da se general Žečevič obtoži in izroči sodišču, vsled neznosnih razmer v vojski in vsled tega, ker je popolnoma nepotrebno in v najslabšem letle času pozval k vojakom rekrute, ne da bi bilo glede prehrane, obutve in stanovanj vse potrebno urejeno. Vsled lahkomiselneg apostopanja generala Zece-viča se je dosedaj konstatiralo med konje* niškimi polki 29 smrtnih slučajev, v prvi armadi Je obolelo 3287 in v drugi armadi pa 2533 vojakov. Umrlo je v drugi armadi 89, v tretji 25 in v četrti 37 vojakov. Vsega skupaj je umrlo 299 vojakov, večinoma od sušice, jetike in škriatinke.
Gospodarstvo.
IH
(Spomenica zveze industrijcev v Ljubljani.)
(Dalje.)
Nasi predlogi.
V podrobnem si dovoljujemo k splošnim težnjam navesti sledeče vedbe in predloge:
i. Izenačenje finančnih z*# k o n o v.
Najnujnejša potreba je izenačenje fl* nančnih zakonov in enakomerna ter enotna davčna priredba po enakih načelih. Sedanje stanje je nevzdržnim, Ono pomeni resno nevarnost ne le Zti naš gospodarski razvoji, marveč tudi za’ državno edinost, tem j Preobdačba industrije na podlagi na- j starih avstrijskih zakonov je v Slove-* niji in Dalmaciji očlvidna. Medtem ko
[van Rozman:
Naša bol.
N ’ > H o zgodovine k polomu na Koroškem.*
I.
Vadljali so za Te in Tvoj plaši ..
Vedi: igra je igra; noben igravec ne more biti pravilen sodnik pravičnim
dušami
Ker ni bilo svatbe, vsprejmi te žalostne liste — nepozabni Korotan — kot veren spomin na Te — v svojo ječo . . .
Vendar veruj in sledi zvanju svoje kronane Materel
Ne obupaj! — pot je dolga in trnje-va ...
1	.	..oroške priobčuje naše časopisje le še poročila o
žalosti in trpljenju našega tam živečega ljudstva. Vsa druga vprašenja,	kako	smo	se poprijeli te reševalne akcije in zlasti,
kako je	prišlo	do	poloma — o vsem tem vlada v meritoričnem
02iru sumljiva tihota. Ta molk bi bil celo hvalevreden, ako bi imel svoj vir v politični modrosti, češ, da ni priporočljivo takih stvari preje secirati in analizirati, dokler niso definitivno rešene. Toda, dosedaj so gotovi krogi skušali stvar izrabiti kot politikum in jo speljati na stranski tir. Takega kova je bila tako zvana tihotapska afera na Koroškem, ki je povzročila toliko prahu po časopisju. Zdi se, kakor bi nam vsem odleglo, da smo
•	Ti članki 90 bili pisani kmalu po tzvrSenem plebiscitu. Nameraval •em Jih objaviti že takrat, toda vsa naša Javnost Je bila toliko razburiena, da tem to namero opustil, ker bi v takem položaju pač težko našli pravo tm«vanje.
Sedal ko se Je prvo razburjenje vsaj deloma poleglo Je treba pričeti t likvidacijo tega vprašanja v meritornem oziru. Tn podajam nekoliko Ilavnih vzrokov našega poraza na Koroškem, in sicer ne toliko s političnega, marveč • z našega splošno-kulturnega stališča, kar Izrecno po-
tMm.
le preživeli prve neprijetne občutke poraza. To je simptomatično za našo slov. naturo: ne da bi svoje lastne pogreške hladno in strokovnjaško izsledovali, če tudi z žalostjo v srcu, toliko časa, da bi prišli do resničnih vzrokov nesreče, naj bi bil prizadet kdorkili, se namreč odevamo s plaščem pozabljenja ali pa zvračamo krivdo na druge. Na tak način smo doslej poravnali največ svojih pregreh in zablod, da, celo bahali smo se, češ, glejte nas, kako lahko pozabimo vsako bol. Ne zavračamo onega zdravega optimizma, ki je nujno potreben ferment za vsako novo tvorbo, ali za vsako ceno si moramo sproti odstranjevati vse vzroke prejšnjih zablod, ki so novim idealom v napotje in oviro. Očigled tem dejstvom je treba ugotoviti, da je ta lahka stran naše nature izmed glavnih vzrokov vseh neprilik v naši politiki. Sami sebe namreč vse premalo poznamo, dočim izhajata resnična rast in naravni razvoj vsakega naroda, kakor posameznika iz iskrenega spoznanja lastnih pogreškov. Na dnevne dogodke zremo z ozkih strankarskih stališč, prinešenih iz vseh krajev sveta, ne zavedajoč se pri tem, da nam ravno ta način zrenja v svet mečno zatemnuje zdrav pogled do resnice. Radi tega bi moralo ostati ravno koroško vprašanje, ki je katastrofalnega značaja, kakor odprta rana na našem narodnem telesu in nje bolest bi moral občutiti naš sleherni človek, dokler ne pridemo do izvira zla. Sam teoretični študij da gotovo svoje, ali najboljši pouk nam podaje resnično Življenje. Iz koroškega vprašanja, kakor smo ga obravnavali doslej, bi človek sklepal, da hočemo ostati še dalje otroško naivni v kulturnem in političnem oziru.
Na slov. Koroškem se je izvršil pred našimi očmi politični zločin. Naše tamošnje ljudstvo je bilo ponovno zasužnjeno, a kar je glavno, odvzeta mu je bila možnost samolastnega duševnega razvoja. In tako suženjstvo je hujše od telesnega rob-stva. Še več! Naši neprijatelji so nam vzeli svetinje praslo-venstva. Naj se f,e opiramo v zunanje političnih vprašanjih na zgodovinsko ali naravno pravo, to dejstvo ostane za nas nepobitno. Ta naš grob mora ostati odprt, sicer nam izkopljejo še par novih in zgodovina bo pisala: slovensko pleme je bilo.
U.
Najprej nekoliko temeljev. Ob času, ko smo sprejeli plebiscit, nismo vpoštevali glavnih momentov, kakor so bili pri
tej akciji odločilni t. j. stopinja političnega nazora in politična gravitacije držav antante in naših nasprotnikov ter njih pomagačev, naše lastne državlj., gosp. in duševne kvalitete, kakovost duševnosti in mišljenskega razvoja koroškega ljudstva ter bistvo plebiscita sploh. Naši nasprotniki so bili: avstrijski Nemci in po njihovi ideologiji asimilirani Slovenci, dalje pruski Nemci, ki so podajali prvim gmotno in moralno podporo, od antante pa angleški in osobito italijanski zastopnik. Vsi ti narodi so vstopili že pred davčnim časom v štadij samostojnega državništva, se izobrazili v njem teoretično in praktično, a kar je glavno, misel državništva ni bila pri njih le papirnata teorija, temveč je postala v njihovih državah že davno meso in kri. Pod tem vidikom se je odlikovala v njih mišijenska struktura vsaj one plasti, ki si je znala obdržati politično vodstvo. In pod duševnim žariščem te plasti so oblikovane v njihovih državah več ali manj homogeno tudi ljudske mase. Država je organizem. Ona ima ravno tako svojo mladostno dobo, svoj višek in svojo starost, kakor vse druge organske tvorbe. Mlade narodnostne skupine, katere so se oprostile tuje nadvlade in bile vse prežete iskrenega idealizma, ki jim je prinesel osvobojenje stoje pod vplivom defenzivne plemenske zavesti koje korenine segajo v moralo in karakter. Nasprotno pa se države, ki so prešle v svojo starostno dobo, kaj rade udajajo političnemu univerzalizmu, njegovi intoleranci nasproti nacionalnemu individualizmu, opiraje se Izključno le na princip moči, ki sledi zgodovinskim vzorom, osobito sijaju rimskega imperija. Njim je kaj malo do morale in karakterja, pač pa Ji01 je na tem, da pridejo do svojih smotrov, ne vprašaje se, kako V takih državah, v katerih je življenska zavest vsaj gospodujočih slojev v duševni diaspori, prevladuje ekspanzlvnost, 2*" lja po materialnih dobrinah in tujih zemljah. Takšna gravlta-cija njih duševnosti povzroča vedne konflikte s tujimi državami. Poleg militarizma so najboljše orožje takih držav njihovi diplomati, ki bijejo nekrvave bitke, ne s svojo poštenostjo, P*~ pa s svojo rafiniranostjo. Ta sama po sebi čisto nekulturna £eS,« so zlasti avstrijski Nemci ob narodnostnih periferijah potisni** še na nižjo stopinjo navadnega nasilstva.
Dalje
60. štev.
J» v kraljevini Srbiji prevladoval in deloma še prevladuje davčni sistem podrednih davkov, je bil v Avstriji temelj davčnemu sistemu neposredni davek. Po prevratu se je ta sistem v Sloveniji obdržal, poleg njega pa se je vpeljal še srb^i sistem posrednih davkov, taks •n prisiojbin. Vrhu tega so se vpeljale še nove vrste neposrednih davkov in to v vsej kraljevini.
Posledica je, da vlada v Sloveniji dvoje temeljnih davčnih sistemov, kojih vsak zase tvori maksimum na davčnih zahtevah. V tako evidentni izmeri ne obstoja slična dupliciteta v nikoji ostali Pokrajini. Izenačenje zakonov je tedaj ob sebi umljiva in nujna naša zahteva. Ako se izenačenje ne izvede, obdrži industrija v ostalih pokrajinah glede davkov privilegirano stališče. Da pod tern trpi industrijska produkcija v Sloveniji, ie očividno.
Da je naša trditev pravilna, v to primeroma navajamo plačarino, nerazmer-no visoko posebno pridobnino, obrtni davek.
Izenačenje davčnih zakonov je iz-yedljivo le z velikopotezno davčno reformo. V Sloveniji veljavni davčni zakoni bolehajo na zastarelosti, poleg tesa pa zastopajo ekstremno fiskalno
stališče. V njih ni sledu gospodarskega ali finančnega »motrenega programa.
Zaželjena davčna reforma naj uva-žuje sedanje socijalne in gospodarsko-politične prilike. Ako hočemo uvesti moderen davčni sistem, ki naj zadovolji potrebe erarja in ki naj ne oškoduje narodnega gospodarstva, moramo temeljito proučiti ves naš položaj, ne le potrebščine države, marveč tudi upravičene zahteve davčnih zavezancev. Med teina dvema naj tvorijo davčni zakoni kompromis. Le tako je mogoče zadovoljiti fiskalne interese, ne da se ovira prosti gospodarski razvoj nosite-Ijev davkov.
Dosedanji finančni zakoni, sestavljeni in izdani več ali manj le enostransko, brez sodelovanja gospodarskih izvedencev, so oslabili naše gospodarstvo in onemogočijo osamosvojitev našega gospodarstva od inozemstva, in to ne da bi izdatno ojačili državne finance. Zato je treba jasnega programa v davčni zakonodaji, koji program naj se osnuje ob aktivnem sodelovanju strokovnih in stanovskih organizacij ter priznanih strokovnjakov.
Poleg enotnih davčnih zakonov pa nujno potrebujemo tudi enotno poslujočo finančno upravo. Tudi tukaj je treba temeljite reforme. (Dalje prih.)
Direviie Vesli«
fejJT' Poročno darilo kralju in kraljici.
• rti žensko društvo v Beogradu je skle-
da podari kralju in kraljici za poročni r Vsakemu zlat pokal.
. »Jutru« v album. V svoji zlobnosti i* »Jutro« v nedeljski štfeviiki zopet zale-»Ew,V pos'anca Brandnerja radi članka jZ^krajski izprehodi«, dasi dob-o ve in mu to že tudi mi javno povedali, da be D°4 Brandner ni identičen z našim Smjskirn dopisnikom. Enkrat j/a vselej člani010 *žutru«, da gospod Brandner svoje toni p°dpisuje in ne napada ljudi za iirb-m odgovornega urednika, kot ‘o delajo *°*J»odje okoli »Jutra«.
... Inženirski izpit na praški visoki telički Son sta položila gg. Fran- Legat iz in Vladko Šubic iz Ljubljane. In sicer '*v* za stavbnega inženirja z najboljšim rjPehom drugi pa inženirja arhitekta z “oliko. Čestitamo.
t r~ Sezona v državnem zdravilišču Ro-•Bsfcs Slatina. Na številna vprašanja si do-°huje podpisano ravnateljstvo poročati »Meče: V državnem zdravilišču Rogaška matina traja sezona od 1. maja do konca »fiptembra. Cene sob z eno ali dvema posteljama znašajo v glavni sezoni, t. j. od 15. lonija do 31. avgusta 5 Din. do 30 Din. Za “Porabo perila in razsvetljave se zaračuna •P do 25 odstotkov navedenih cen. Zdravilka in godbena pristojbina se zaračunava jmevno in znaša pri več kot dvadnevnem “‘Vanju v zdravilišču vsaka 2.50 Din. Otroci
V	starosti od 4 do 12 let in služinčad go-*tov plača polovično zdraviliško in godbeno Pristojbino. V pred- in posezoni, t j. od 1. ®8ia do 15. junija in od 1. septembra na-Pjei se zaračunajo cene za sobe, zdraviliško m godbeno pristojbino in cene za vsa zdra-vjuška sredstva s 25 odstotnim popustom. yržavni uradniki, častniki in svečeniki vseh v*roizpovedovanj, njih žene in nepreskrb-uenl otroci imajo v pred- in posezoni pri v*eh navedenih cenah 50 odstotkov popusta, zdravniki, njih žene in nepreskrbljeni otro-ter njih vdove in sirote so oproščeni od Plačevanja zdraviliške in godbene takse in •o Jim vsa kopališka sredstva brezplačno “a razpolago. Glede stanovanja pa uživajo ]pen glavne sezone iste ugodnosti, kot dr-
**vni uradniki. Opravičenost do vseh teh Blodnosti se mora dokazati s pravno ve-‘»vnimi dokumenti. Cenj. gosti se uljudno Prosijo, da si pismenim potom pravočasno rjSotove stanovanja in šele odpotujejo v Zdravilišče, ko so dobili ugoden odgovor. wez upoštevanja tega predpisa ne prevzame ravnateljstvo nikakega jamstva, da dobe y zdravilišču stanovanja. Na brzojavna vprašanja se odgovarja le potem, če je bil “dkovor plačan. Penzija razun v dietetični jmninji ni vpeljana. Cenj. gostom pa stoje razpolago prvovrstni hoteli in rcstavra-?le. kjer stane opodanski obed in večerja P« jedilnem listu na dan in osebo približno
švnč0Vin' ,P )e ‘e kostom na razpolago »vicarUa, konditorija, delikatesna trgovina, *ajutrkovalnica itd. Pošta se dvakrat dnev-“n,“Povija. Bančne posle oskrbuje v zdravilišču fihjalka »Jugoslovanske Union ban-Ys» “daljna pojasnila daje ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina.
.... ~~ Nova kolajna. Vojno ministrstvo raz-izdelavo nove medajle, na kateri bo
dJNeoJe*rana Da§a osvoboditev in naše uje-
—	Zadnja pot Antona Kolenca. V ne-so spremile nepregledne množice zem-ostanke moža poštenjaka na poslednji “ če,u prevoda je stopala celjska vOkolska župa. Za to je sledil voz prekrasni vencev. Pred hišo žalosti ie zapelo celj-Pevsko društvo »Človek glej...« In po-lSii8e ie hrrehno vil veličasten sprevod po JrPetra cesti proti okoličanskemu po-nuS. ,na	sprevodu smo opazili
kntnn? cahskih In ljubljanskih trgovcev, po-Uliol 'l tovarišev, med drugimi n. pr. Kroiio J.v- Jelačin, dr. Triller, ravnatelj ■ j. v- , Izvr^helJ njegove oporoke t «r Kalan mu Je govoril ob odprtem gro-f>ev«ilSej posl°viIni govor, nakar je celjsko druStV0 zapeIo ginljivo, večno lepo Waga 1Svrne*- ~ Počivaj v miru, duša! Slava tvojemu spominu!
ro&t Lakota v Dalmaciji. Iz Splita se po-lakota ,*rozi nekaterim delom Dalmacije ,, 0 se kmalu ne pripeljejo živila.
**■ Plntaričeve ** *tupUa obiteli Gomzi hišo
»iuw.i?i°,vews*a oesem v Zagreba. Vodstvo delu , S koncertov* je priredilo zadnjo ne-Srami, ?re koncert, ki je imel na pro-“mu moderne slovenske pesmi.
Radikalna stranka na Kočevskem je
V	Novih Lazih za 2upana «• Mat. Cera ^5* posestnika in trgovca na Moravi, Podžupana pa g. Jur. Skieberja, posest, trgovca v Stalcarjih. V Borovcu, kjer je
* 01 zmagala radikalna stranka, se vrše da-ni(h^Ve«V* ’ *e Pokrajinska uprava ketro S jij razveljavila zato, ker je ne-
kandidata njegova žena podpisala na
— Seja višjega šolskega sveta se vrši prihodnji četrtek z obširnim dnevnim redom.
— Delegacija ministrstva financ v Ljnb-| Hani. Redukcija poduradništva finančne kontrole se je deloma že izvedla, a deloma je v doglednem času pričakovati. — Izvršeno umirovljenje je nesmiselnost ter velikansko obremenenje države. Zdrave, izvežbane hi zanesljive poduradnike, ki bi še radi delovali v prid države, dasi so zares po lužbenili letih doslužill, se je s polno pokojnino pod starostjo 60 let upokojilo, dočim se je mlado, neizvežbano poduradništvo, ki bi se lahko iz službe finančne kontrole, ne da bi se državo količkaj obremenilo odpustilo v sužbi nadalje pridržalo. — Proti takim ukrepom moramo odločno protestirati. Dolžnost gospodov na vodilnih mestih je, urad-ništvo, poduradništvo ter sluge reducirati in državo razbremeniti — ne pa dvojno obremeniti. — Gospodje, ki to ne razumejo, ne spadajo na vodilna mesta.
— Škandalozno in nepošteno postopanje dveh višjih uradnikov iz ministrstva financ. Dne 20. oktobra 1920 so zaplenili organi državnega obmejnega komisarijata na Verdu pri Vrhniki po navodilu obmejnega komisarja g. Komaca, židovskemu trgovcu Izidorju Lewy-u iz Sarajeva 14.020 dolarjev, skritih v kovčeku z dvojnim dnom, katere je Lewy nameraval iztihotapiti i/, Jugoslavije Slovenski orožniki, ki so sumljivo dno razrezali z nožeru in našli dolarje so prijavili zadevo tudi slučajno na Verdu navzočima uradnikoma in sicer inšpektorju ministrstva financ Slavomiru Petroviču in njegovemu sekreteru Jožefu Zambuloviču. Z tihotapcem Lewy-jem je bil sestavljen zapisnik, denar konfiscirau. carinarnica v Boiov-nici je obsodila trgovca v zapad do.arjev in denarno globo, katero kazen je ministrstvo financ v Beogradu potrdilo, a organom komisarijata sta Petrovič in Zambuiovn' obljubljala zlate gradove, rekoč: »Svi čete biti bogato nagradjeni.« — Minuli so meseci, »bogme nagrade nema« — zaman so pričakovali državni organi nagrade iz Belgrada
— Cekajgrada. Nekoč so videla entga uradnikov. Na vprašanje je takoj potolažil orožnike: »Još nije došlo rešenje, onda čete dobiti svi.« Stvar se je zdela sumljiva potrebno bo kontrolirati inšpektorja ministrstva financ, mislili so si orožniki. Po veli-kern trudu je prišo velikansko razočaranje. Ministrstvo financ je s svojim odlokom št. 73.096 od 27. decembra 1920 odobrilo hva-tačem nagradu u znesku 561.160 kron. katero vsoto pa niso dobili hvatači — piečani
— nego slučajno navzoča srbska uradnika Petrovič in Zambulovič. Ljudstvo pa pravi: »Bog, čuvaj nas takih inšpektorjev in kontrolorjev!« (Po »Napreju )
— Varujte prirodno lepoto. Jasno nebo in zlato solnce s svojimi toplimi žarki kar vlečejo meščana iz zaduhlega ozidja. Ali velika večina ne hiti pod milo nebo, da bi se naslajala ob prvih pomladanskih cvetnih pozdravih, ampak da bi jih, žal, uničevala. Tako vidimo vsaki dan, zlasti ženski svet, da se vrača v mesto s polnim naročjem nežnih belih cvetk. Občutljivim, lepo naturo v resnici ljubečim ljudem je tak vandalizem v veliko nejevoljo ter le žele. da bi odločilni uradi in osebe, o kolikor je to v njih moči, ropanje lepe prirode preprečevali ter napravili vsakemu takemu vandalizmu konec.
— Za varstvo najemnikov. Na Češkoslovaškem pripravljajo nov zakon v varstvo najemnikov. Zakon ohrani po večini določbe dosedanjega zakona, le določbe o zvišanju najemnin se nekoliko spremeitč.
— Na zagrebškem trgu je sedaj jajc v izobilju ter se prodajajo po 4—5 kron.
— Krematorij v Češkoslovaški. Mesto Pisek si zgradi lasten krematorij.
— Novi vrelec radija. V belgijski koloniji Kongo v dolini Katange so našli mineral, ki vsebuje več radija, kakor dosedaj v Ameriki znane mineraljje. Začeli so takoj staviti tovarno ter upajo pridobiti na leto 30 gramov radija.
—- Samomor dveh deklic v Beogradu. Dve učenki dekliške gimnazije, prva hči trgovca, druga hči uradnika, sta izginili z doma ter zapustili pisma, da gresta v Savo zaradi slabih redov v šoli.
— Trgovec Janko Šiunrada iz Kozaršč, obi. Stari trg je bil od okraj, sodišča v Ložu, radi neoznačbe cen življenskih potrebščin kaznovan na 1000 Din. denarne globe in 4 dni zapora. To je prvi slučaj y Loški dolini.
UubSlana.
*= Javna redna seja občinskega sveta se vrši v torek, dne 14 marca 1922 ob petih popoludne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III, Personalno - pravnega odseka poročila: 1. o razpisu pokrajinske uprave glede ustanovitve občinskega posredovalnega urada. 2. o ugo-občinskih avetovacev JDS proti lužni
v smislu S 55 občinskega reda. 3. o dopisu županovem glede izvolitve člana odbora za upravo meščanske imovinc. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o razpisu pokrajinske uprave glede izmere občinske doklade na osebno dohodnino. 2. o razpisu pokrajinske uprave glede izmere občinske davščine na prevozila. 3. o razpisu pokrajinske uprave glede mestne davščine na vozne listke česi-ne električne železnice. 4. o dopisu mestnega knjigovodstva glede zvišanja gostaščine. 5.
0 dopisu mestnega knjigovodstva glede načrta poslovnika za pobiranje mestne davščine na gostilniške in kavarniške goste.
6. o dopisu mestnega knjigovodstva glede načrta poslovnika za pobiranje mestne davščine na igralce kart v javnih lokalih. 7. o razpisu pokrajinske uprave glede inkorpo-racije raznih obmejnih občin v mestno občino ljubljansko. 8. o dopisu županovem glede najema posebnega posojila za zgradbo novega magistratnega poslopja. 9. o prošnji Zveze magistratnih organizacij za zvišanje službenih prejemkov mestnih uslužbencev. 10. o prošnji stavbenika Breuerja za doplačilo pri Zgradbi mestne stanovanjske hiše na Prulah. U. o prošnji I. N. Ro-gerja za odškodnino za poškodbe njegove hiše povodom zgradbe novega Sentpeter-kega mostu. 12. o prošnji sovenskega dela Narodnega ženskega saveza kraljevine ■SHS za prepustitev stavbišča za dečji
dom. 13. o ponudbi gradbenega društva učiteljstva tehnične srednje šole za odkup mestnih stavbišč za Bežigradom. 14. o ponudbi Franca Možeta za odkup neke mestne parcele ob Cesti v Rožno dolino. 15. o ponudbi C. M. Kocha za odprodajo nekega zemljišča poleg mestne pristave. 16. o dopisu županovem glede zvišanja zavarovalnine proti požaru za mestno pristavo. 17. o dopisu gospodarskega urada glede kredita za razne nujne poprave hotela »Tivoli«. 18. o sklepu policijsko - zdravstvenega odseka glede izposlovanja potrebnega kredita za nabavo avtomobilne brizgalne. 19. j o dopisu županovem glede naknadne odo-
1 britve zaupnikov mestne občine pri neki j zemljeknjižni razpravi. V. Stavbnega od-| seka poročili: 1. o dopisu mestnega magi-| strata gled stavbnega dovoljenja za zgrad-| bo novega šolskega poslopja ob Karel Kot-) nikovl ulici. 2. o prizivu Frana Škafarja i proti odloku jnestuega magistrata glede i skladišča lesa v njegovi hiši, Rimska c. 16.
I VL Policijsko zdravstvenega odskeka poročilo o dopisu magistratnega gasilnega referenta glede reorganizacije mestnega gasilstva. VJI. Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo glede najema posebnega posojila za razne stavbe v svr-ho pogrebnega zavoda. VIII. Upravnega odbora mestne zastavljalnice poročili: 1. o sklepih upravnega odbora glede najema posebnega posojila v svrhe mestne zastavljalnice. 2, o dopisu mestnega knjigovodstva glede ustanovitve posebnega pokojninskega zaklada za uslužbence mestne zastavljalnice. IX. Direktorija mestnega do-hodarstvenega urada poročila: 1. o sklepih direktorija v zadevi mestne trošarine na alkohol. 2. o dopisu mestnega knjigovodstva glede ustanovitve posebnega pokojninskega zaklada za uslužbence doho-darstvenega tirada. 3. o sklepih direktorija glede sistemiziranja nekaj stalnih mest prejemnikov dohodarstvenega urada. X. Kuratorija za internat Mladike poročilo glede odobrenja pravilnika za poslovanje tega kuratorija. XI. Samostalni predlog obč. svetovalca Benlcoviča glede dovolitve izredne podpore slovenskim dijakom v Brnu. Tajne seje. 1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje, UL Personalno - pravnega odseka poročila:
1.	o dopisu upravnega odbora Mestne hranilnice glede izpremembe nekaterih pravil Mestne hranilnice. 2. o prošnjah za razpisane občinske ustanove za obiskovalce obrtnih šol. 3. o neki prošnji za podelitev meščanstva mestne občine. 4. o raznih personalnih zadevah mestnih uradnikov in uslužbencev. IV. Finančnega odseka poročili o dveh prošnjah za odpis takse za sprejem v občinsko zvezo. V. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
= Godbeni paviljon v Zvezdi. Magi-stratni gremij je odklonil prošnjo, da postavi kav a mar Krapež v Zvezdi železni godbeni paviljon, ki bi bil daleč na okoli ograjen z železno ograjo. Ograjen bi bil na ta način velik del Zvezde in javni park oddan v obrtniške namene privatniku. 2e bivši magistralni gremij je odklonil postavitev kakršnegakoli paviijona v Zvezdi, stoječ na pincipljelnem stališču, da ne kaže Zvezde zastaviti, ali zazidati, če hočemo, da ostane Zvezda park, ne pa mogoče naselbina raznih paviljonov in paviljoučkov. Sedanji magistralni gremij se je pridružil mnenju bivšega gremija in ponovil sklep, da se ne sme postaviti paviljona. »Slov. Narod« bi sedaj rad napravil iz cele zadeve politikum. Poteguje se za Krapeža in govori o strankah, pri tem pa previdno zamolčuje, da je bila JDS prva, ki se je izrekla proti postavitvi paviljona. Popolnoma prav ima »Slov. Narod«, ko zahteva, da se odstranijo iz Zvezde vsi paviljoni in upamo, da se bo to tudi v najkrajšem času zgodilo.
= Presojevalna komisija načrtov za zgradbo administrativnega poslopja Delavske nezgodne zavarovalnice in okrajne bolniške blagajne v Ljubljani objavlja sledeči uspeh: Prva nagrada je bila priznana načrtu arhitekta Ivana Zupana, Ljubljana, druga načrtu ing. Ivana Vurnik, arhitektu v Ljubljani in tretja načrtu ing. Josipa Co-staperarie, arhitekta v Ljubljani. — V nakup je komisija priporočila osnutke Karla Briinplerja, arhitekta v Ljubljani, ing. Rado Kregarja, arhitekta v Ljubljani in ing. Dragotina Fatnra, v Ljubljani. Projektante ne nagrajenih in ne nakupljenih načrtov prosimo, da do 25. marca javijo gradbenemu odseku nezgodne zavarovalnice In bol. blagajne v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3 svoje naslove, na katere načrte se jim poštnine prosto vrnejo. Načrte je mogoče po 29. marcu tudi osebno prevzeti pri gornjem naslovu.
= Sekcija Ljbljana U druženja jugosl. inienjerjev in arhitektov je imela dne 11. t. m. svoj redni občni zbor. Na mesto odsto-plvšega predsednika g. ing. Vinko Strgarja se je izvolil predsednikom sekcije g. ing. Milan Šuklje. Prvi podpredsednik je ostal g. ing. Igo Sega. Za drugega podpredsednika se je izvolil g. ing. Igo Pehani.
= Mestna aprovizaclja ima v zalogi nekaj dobre ržene moke. Stranke jo dobe ob popoldnevih na Poljanski cesti brez posebnih nakazil. Kilogram bele moke stane 24 kron, koruzne 22 kron. Vreče se ne po-sojujejo.
--- Boj draginji! V nadaljevanje skupne akcije vseh stanovskih organizacij in društev proti draginji se sklicuje v četrtek, dne 16. t. m. ob 19. uri seja akcijskega odbora v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani z dnevnim redom, ki je bil
določen na zadnjem sestanku dne 3. t. m. Udeležba zastopnikov vseh 22 organizacij
in društev dolžnost. Seja je javna ter se je udeleži lahko vsakateri član omenjenih organizacij. Akcijski odbor.
— Zopet tatvina na Vodnikovem trgu. Janežič Mariji je dne 28. februarja neznan uzmovič iz zaprte skrinjice pod stojnico na Vodnikovem trgu ukradel 3 mesarske nože, en par visokih čevljev, dvoje spodnjih delov za čevlje, v slrupni vrednosti 1700 kron.
= Tatvine. V Novem Vodm.uu ie neznan tat odnesel posestniku Vinkotu Vidmarju dve ptičji kletki z raznimi Ptiči v vrednosti 500 kron. — Mariji Hudnikovi je bilo ukradeno iz voza nekaj blaga za obleko v vrednosti 1000 kron.
— Umrla je na Karlovški cesti št. 14, mati podravnatelja tobačne tovarne, gospa Marija Tomc, stara 82 let. N. y m. p.!
tNSarife^a9.
Morilec hišnice dr. Breiieeta v Mariboru aretiran. Dne 21. februarja t. 1. so našli v stanovanju dr. Brenceta v Mariboru njegovo hišnico Apolonijo Silakovo, rojeno 1852, zadavljeno. Oropana je bila pletena košara. Mariborska policija je obvestila ljubljansko, da je tega roparskega umora osumljen velik, močan človek, ki je nosil kloljuk z zelenim trakom in »gams-barfom«. Nato so uvedli natančno preiskavo, pri čemer so dognali, da vodijo niti v Ljubljano. Organi policijskega nadzornika Toplikarja so ugotovili, da je roparski morilec Anton Rozman, delavec Stavbinske družbe. V soboto popoldne so Rozmana izsledili v Prisojni ulici in ga aretirali. Pri njem so našli klobuk z zelenim trakom in oropane gorske čevlje. Poizvedbe so ugotovile, da je Rozman dne 19. febrarja zapustil delo in odpotoval, kakor je rekel v Celje po obleko. V resnici pa je odšel v Maribor, kjer je izvršil umor. Dalje so policijski organi našli v Cekinovem gradu oropano košaro, katero je Rozman tamkaj shranil. V tej košari so našli mnogo oropanih stvari. Ljubljanska policija se je nato obrnila telefonično do načelnika mariborske policije g. nadsvetnika Kerševana. Ugotovili so, da je stanoval Rozman pri neki Alojziji Rozmanovi v Mariboru na Koroški cesti, ki je bila prej zaposlena pri dr. Brencetu. Rozmanovo so v Mariboru aretirali. Pri ujej so našli eno oropano brisačo. Rozman ni nosil v Ljubljani zelenega klobuka. Zanimivo je, da je Rozman 30. decembra 1. 1. zapustil mariborske zapore, kjer je presedel zaradi tatvine _ 18mesečno težko ječo, nakar je odšel v Ljubljano na delo.
V	mestnem parku pridno pripravljajo in kopajo teren za moderno restavracijo in kavarno, ki jo priredita podjetni g. Valjak, lastnik »Grajske kleti« in restavrater kolodvorske restavracije J. Stickler. To bo lep okras parka, ob koncertih se bo pa šele pokazalo eminenten pomen takih kavarn oz. restavracij v parkih, kar imajo navadno moderna kopališča.
Celie.
Epilog k porotnemu zasedanju v Celju.
V soboto zvečer ob 10. uri je bila končana razprava proti morilcem orožnika Maura iz Blatnega pri Brežicah. V tem prvem porotnem zasedanju je značilno, da jih je bilo izmed 7 porotnih razprav, 4 iz brežiškega okraja. Prva je bila slučaj uboja, druga uboj očeta, tretja umor lastne matere in četrta zgoraj omenjena proti sedmim morilcem .orožnika Maura. Ce človek to zasleduje, se mora čuditi, kako velika je- podivjanost nekaterih kmečkih fantov v tem okraju. Mora se vprašati, kaj je temu vzrok. Ali res dobro bizeljsko vince, ker vsi obtoženci so se izgovarjali na vino, ali pa so krive slabe izobraževalne razmere, ki vladajo v tem krasnem kotu naše domovine. Faktum je, da ravno tam doli vlada še skoro neomejeno klerikalizem. Očitkov ne nameravam metati ne tem, ne drugim. AH je temu res krivo Radičevstvo, ki baje steza svoje tipalnice tudi na ta okraj, kakor je v svojem plajdojru proti morilcem orožnika Maura poudarjal g. drž. pravdnik? O tem dvomim. Kolikor poznam razmere tam doli, vem, da mogoče niti eden ne ve kaj je Radičevstvo in Radič. Zato mislim, da tukaj drž. pravdnik ni udaril ua pravo struno. Vzrok podivjanosti ljudstva v tamošnjem okraju bode gotovo le slaba izobrazba, ker ljudstvo ječi v sponah nazadnjaštva. Treba bo temu okraju, ki je glede izobrazbe zanemarjen do skrajnosti, posvetiti veliko paz-nost v izobraževalnem delu, da bo prišlo ljudstvo na višjo stopnjo kulture. Potem bodo nehali tudi žalostni slučaji, ki so se obravnavali v tokratnem porotnem zasedanja.
Mestno gledališče v Celju. Danes, v torek 14. t. m. gostujejo člani ljubljanske drame v igri »Vražja ženska«, drama v petih dejanjih od Karl Schonherja.
Umrla je v Celju gospa Frančiška Her-naus v 75. letu starosti. Umrla je bila vdova po nadučitelju Hernausu.
Letni sejem. Mestni magistrat razglaša: Dne 27. marca L I. se vrši v Celju živinski in letni sejem. Ta sejem se vrši vsako leto sredpostno soboto. Letos pa je ta dan praznik, zato se je moral sejem preložiti na pon-deljek 27. marca.
Pisaču K. pri celjskem okr. sodišču svetujemo, naj se gre učit olike, da v drugič ne bo surovo hrulil ljudi, kakor si je to dovolil ob priliki sobotne obravnave proti dvema gospodoma. V nasprotnem slučaju ga bomo učili olike prizadeti.
Stavbeno gibanje v celjski okolici. Na Savinjskem obrežju se dokončuje stavba in skladišča skladiščne in prevozne družbe.
V tem poslopju bode nameščena celjska carinama. Skladišča dobe lasten dovozni tir, ki bo zvezan s celjskim kolodvorom. — Na Lanovžu je dogotovljeno tvorniško poslopje
Pertinačevo, kjer se kmalu prične z obratom. — V Matija.Gubčevi ulici stavi novo gospodarsko poslopje trgovec Konig. Isti trgovec namerava baje tudi prezidavo svoje kavarne Prešeren. — V Spodnji Hudinji je dogradil kavarnar Wester stanovanjsko hišo in prične v kratkem z zidanjem druge. — Za mestnim mlinom se navaža materijal, kjer bo zgradil trgovec Rakusch novo skladišče, svoje dosedanje-skladišče na Kralja Petra cesti pa namerava potem preurediti v stanovanja. — ,0 tstaybah stanovanjskih hiš raznih celjskih bank in denarnih zavodov, pa ni ne dulih ne sluha, dasiravno so vremenske in drage- razmere take, da bi se lahko
s tem takoj pričelo Na magistratu so se
zadnjič v;šil? posvetovanja glede zidanja stanovanjskih hiš, znamenja pa kažejo, da menda ne bo ‘niči Ce se ne bo z delom kmalu pričelo, ber jesen zopet tu, brez da bi se bilo izvršilo -kaj v- tem oziru za ljudstvo koristnega. Mnenja pa smo, če drugi nočejo in ne morejo zidati, banke pa — morajo, k temu naj se jih z vsemi dopustnimi sredstvi prisili!
Novo ivornico za pohištvo je dozidal v Benjamin Ipavčevi ulici g. Putnik Putni-kovič. Trgovino s špecerijo Ludvika Bau-deka v Gosposki ulici sta kupila Turnšek in drug.
Pogreb narodnega dobrotnika Antona Kolenca v Celju se je vršil v nedeljo pop ob veliki udeležbi občinstva. V obilnem številu je bilo zastopano trgovstvo, šolska mladina, deputaclja mestne požarne bram-be, Celjsko pevsko društvo. Sokol itd. Pred hišo žalosti in na pokopališču so se pele žalostinke. Vzgledni rodoljub naj počiva v miru!
Pmkmmm.
Iz državne službe je izstopil bivši okr. notar v Križevcih g. Geza Šiftar ter šel v Ljubljano študirat pravo. Gosp. Šiftar je bil prideljen davčnemu uradu v Mrski Soboti ter je veljal za najboljšega in najzanesljl-vejšega uradnika izmed domačinov.
Uvozna in izvozna družba »Impeks« je otvorila svojo podružnico v Dol. LendavL Ravnatelj podružnice je Božidar Sever.
Koroiko.
Slovensko šolsko društvo je imelo nedavno občni zbor v Št. Jakobu v Rožu. Ker niti deželna šolska oblast v Celovcu niti ona na Dunaju nista dovolila slovenskih zasebnih šol v Št. Jakobu n Št. Rupertu se je društvo pritožilo na Zvezo narodov.
Koroška zopet v nevarnosti? Po šolah v slovenskem delu Koroške vise že lepaki z napisom »Karnten in Gefahr« in s sliko, kako sega jugoslovanska roka po Koroški. To sliko morajo učitelji pri vsaki priliki razlagati otrokom, da se čimpreje ublažijo napetosti med obema sosednjima državama.
Namesto Špeha — suhe hruške. Neki soc. demokratski delavec v Borovljah je javno kritiziral: »Ko so bili Slavi« tu, smo jedli za malico Špeh, sedaj pa jemo suhe hruške!«
Gledališče in glasba.
REPERTOALRE NARODNEGA GLEDALIŠČA.
Drama:
Sreda 15. marca — Prekrasne Sabinke,
E.
Četrtek, 16. rnarca — Dramska predstava v opernem gledališču.
Petek, 17. marca — Hamlet. E.
Sobota. 18. marca — Mariša C.
Nedelja, 19. marca Hamlet. Izven.
Poned. 20. marca — Prekrasne Sabinke. D.
Torek. 21 marca — Zaprto.
Opera:
Sreda, 15. marca — Boheme. A.
Četrtek, 16. marca — Dramska predstava »Žlahtni meščan«. Izven.
Petek, 17. marca — Zaprto.
Sobota, 18. marca — Madame Butter« fly. B.
Nedelja, 19. marca — Plesna legendica, Cavalleria rusticana. Izven.
Poned. 20 marca — Zaprto.
Torek, 21. marca — VVerther. E.
ižnst i
Popravek. V naslov nedeljskega podlistka o Škerjančevi suiti k »Žlahtnemu meščanu« se je vrinila tiskovna napaka. Naslov naj se glasi: L. M. Škerjanc, suita k »Žlahtnemu meščanu«. Ocena izhaja iz uredništva.
Društvene vesti.
S. K. »Športa« vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrši v torek dne 14. t. m. ob osmi uri zvečer pri Novem svetu v Prešernovi sobi.
Strokovna organizacija dimnikarskih pomočnikov za Slovenijo, obvešča vse svoje člane, da je prevzel 5. t. m. tov. Ivan Perz mesto predsednika, Joško Bevc mesto podpredsednika in tajniško mesto Peter Rogelj. Poživljamo vse člane, da pošljejo članarino za leto 1922.
Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
Vremensko porodilo.
Ljubljana, dne 13. marca 1922.
Kraj || Ura		Tlak zraka	Tama. zraka C	Veter	Oblačnost 0-10	Padavina mm
Ljubljana j	7	745-4	3-8	brez vetra	več. jasno	—
	14	741-7	17-2	»	ir	—
	21	742-0	11-3	n	»	—
Zagreb	7	769-7	90	vzhod	oblačno	—
Beograd	7	769-8	8-0	jugo zap.	del. obl.	—
Dunaj	7	772-6	70	sev. zap	jasno	—
Innsbruck	7	772-6	20	brez vetra		—
Praha	7	—	—	—			—
Opomba	: V Ljubljani barometer nes			tanoviten, temperatura		visoka.
Izvoz naše Kraljevine.
Izvoz v decembru
Uvoz tekom
Izvoz
			1. 1921.		celega 1. 1921.		v letu 1920.	
			Količina	Vrednost	Količina	Vrednost	Količina	Vrednost
				mil. din.	tona	miL din.	tona	miL din.
Žito	; ;	%	kgr	8,334.549	25,602.470	87.795	212,0	50.429	126,8
Koruza 			P	275.395	774.200	329.919	325,9	127.075	150,4
Moka .......	• a	n	2,110.784	9,496.882	31.568	126,6	28295	96,5
Zdrob .......			30.019	147.607	201	5		—
Testenine 					60	500	482	2.5		...
Fižol				1,723.570	4,859.554	19.416	41,6	27.159	54,5
Krompir				597.859	749280	9267	7.3	M.	_
Sveže sadje 				659.272	1,977.186	6.911	12,0	_	__
Suhe sljive , , . . .			4,344.904	22,434.039	38.376	144,2	21257	63,6
Pekmez			r>	488.621	2,066.085	2.960	9,1	1.493	7,1
Vino	 4 9999			440.024	1295421	56	0,5	70	1,
Žganje		p	464	5.218	1.904	5,5	1.802	6,
Konoplja				1,068.088	4,612.445	10.816	46,6	4.650	22,6
Vrvarsko blago ...»	• o		28.705	321.465	423	3.6	298	5,2
Živa živina:								
aj konji 			kom	1.711	4,360.618	22228	62,8	587	3.
b) žrebeta ......			654	1,181.150	451	1,3	—-	
c) govedo			>»	17.269	31,913.258	108.214	235,4	1274	3,2
d) svinje			12.847	15,617.112	219.554	2092	21395	26,6
•) drobnjad			»»	26.698	4,512.695	135 608	23.0	—	6
f) perutnina			M	72.768	1,045.139	292.798	4.1	—	1.5
Meso in mesni izdelki ,	• *	kgr	4,919.162	49,390,743	26.735	262,9	9.760	103,5
					48.354	62	—	—
Sir			kgr	100.261	1,316.037	1.171	14,7	—	—
Jajca 			kom	430.511	8,612350	12.341	146,7	2.941	30
ta kurjavo .....	• o	kgr	11,337369	1,361.710	49.542	5,9		
		m*	1.190	65.450	1.410			
ta zgradbe .....		kgr	33,143.933	17,307.835	312.303	160,9		307,4
		m*	2259	606.200	35.844	10		
Lesni Izdelki .....	• •		216.632	758.735	22.557	202 '		
					m» 2.322			
Tanin . .....	• •		257.315	516.000	4.653	9,9	5.945	25,
Ekstrakti				664.782	1,497.182	4.873	10,7		
Cement 				10,008.930	2,555.540	180.953	49,4		
Rude				5,098.551	714.090	85.481	12,2		1212
Ostalo				27,440532	31,846.407	249.978	274,9		
		kom	2	20.180	2.897	—		
		kgr	113,720.292	190,219181	1,490 466	1.907		
Skupaj: <		kom	131.949	58,650.152	830.104	542,2		
		m1	3.449	671.650	39.576	10.8		
			Skupno Din	249,540.983		2.460,737562	mH. din. 1,211	
Drobil.
•	Lov na race s topovi. Pri nas ni
*	navadi posluževati se topov za po-končavanje divjih rac, toda v nekaterih krajih Kine se nahaja toliko divjih rac, da se ne splača streljati jih s puškami. Poleg tega v Kini tudi primanjkuje dobrih lovcev, zato je prišlo r navado ubijati jih s topovi. Lovci tmamijo race na neko gotovo mesto, In ko se jih nabere večje število skupaj, sprožijo top. Lov je vedno obilen.
* Nadzorovanje iz zrakooova. Med Londonom in Southendenom Se gradi velika nova cesta, a delo nadzorujejo uradniki iz zrakoplova Doslej je kontrolna služba zahtevala precejšnje število uradnikov in nekaj tednov časa, medtem, ko se z aeroplanom in s pomočjo fotografič-nih aparatov, lahko vse to izvrši v pol ure. Fotografični aparati so tako konstruirani, da so vse oblike jasne, pa naj si bo vreme solnčno ali oblačno.
* Ekscesarjeva ženitev, kazni časopisi poročajo, da se je oseba iz bližine bivšega nemškega cesarja izjavila, da vesti o njegov ponovni ženitvi niso neosnovane. Gospa Rochell ie vdova po nekem polkovniku, ki je umrl v vojni. Ona je zelo ljubila pokojno cesarico ter je dala prepeljati njene smrtne ostanke z Dvovna v Nemčijo. Od tega časa pa se je začela idila in kakor se čuje se bo vršila poroka že koncem januarja.
Proda se:
HIŠA Z DOBRO 1DOČO GOSTILNO NA PROMETNEM TRGU V CELJU
na prodaj. Posoji se poizvejo v gostilni »Pri Gorazdu« v Celju.	459
POSESTVO Z LEPO LEGO OB VRBSKEM JEZERU
se proda, eventuelno zamenja z enakim v Jugoslaviji. Naslov v upravi lista. 460
ČRN DAMSKI PLAŠČ IN TEMNO-PLAVA OBLEKA
se ugodno proda. Mesarska cesta Stev. 1, pritličje, desno.	461
ZA VSAKO OBRT PRIPRAVNA HIŠA, HOTEL, MALA VILA, VILA, VELEPOSESTVO: NA PRODAJ. ZA VSAKO OBRT. TUDI ZA INDUSTRIJSKO PODJETJE PRIPRAVNA HIŠA sredi velikega trga s 6 orali sveta za dva milijona kron;
HOTEL s 6 orali sveta, poceni;
MALA VILA z nekaj sveta in žlahtnim sadjem za takojšnjo nastanitev. Cena 500.000 kron;
VILA, event. za dve rodbini, s krasnim sadnim vrtom, vinskimi trtami, njivami in gospodarskim poslopjem; VELEPOSESTVO In manjša posestva, obrtni lokali itd. — Red. prodajne pisarne »Rapid«, Maribor, Gosposka 28.	456
STARA TOVARNA PORABNA ZA VSAKO PODJETJE
tudi za strojarno, se proda. Naslov: Tovarna Griie pri Celju.	455
DAMSKE KOSTUME IN OBLEKE ZA GOSPODE
izdeluje v najkrajšem času S. Potočnik. Selenburgova ulica 6/1. Cena za kostume in obleke od 800 K naprej.	429
LEPEGA, ENO LETO STAREGA PSA, VOLČJE PASME,
prodam. Cena 250 Din. Pes je izboren čuvaj in se proda le zaradi pomanjkanja prostora. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Jugoslavije«.	440
Kupi se:
PISALNI STROJ
dobro ohranjen, se kupi. Ponudba z ceno na upravo lista pod Stev. 445.	445
TRAČNICE
za poljsko železnico kupi premogokop. Ponudbe pod »Tračnice« na poštni predal 74 v Ljubljani.	404
KUPIM
večjo množino »Madriers* ln »Bastlngs« smrekove in Jelkove deske, zdravo paralelno p r i m a blago ob progah
Zidani most proti Mariboru sledečih dimenzij; sMadriers« 75/220;, 77/Z2o mm, »Bastings« 65/180, 63/178. 63/160 mffl r dolžini 4 do 12 m. Dobava do marca 1922. Ponudbe z navedbo cene. nakladal11® postajo, čas dobave pod »Bois en uros 280« na upravo »Jugoslavije«.
Službe:
KONTORISTINJA
samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenogran-nja. se pod ugodnimi pogoji takoj SP1-®!1?6 za tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravništvo tega lista šifro: Kontorlstlnja 254.
KNJIGOVODJA(KINJA),
izvežbana, zanesljiva in samostojna moč, izurjena tudi v korespondenci in strojepisju, se išče takoj 2a tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravništvo tega lista (kjer se izve tudi naslov) pod šiiro: Knjigovodstvo 254.
SAMOSTOJEN ELEKTRO-MONTER
se takoj sprejme. Naslov v upravi lista.
458
STROJEVODJO ZA PARNO CESTNO LOKOMOTIVO
se takoj sprejme. Grajščina Kozje, p. Ral' henburg.	457
OPEKARSKE DELAVCE (Italijane)
vzame v letošnji sezoni v delo vlastelinstvo Raslnja pri Koprivnici na Hrvatskem. Ponudbe naj se naslovijo na gornji naslov.
454
ZIDARJI
Za razna akordna dela se Išče takoj v«*: zidarskih partij. Gradbeno podjetje G. T5m* nles, družba z o. z., Ljubljana.	453
DOBREGA KOVAČA
sprejme tovarna BaSln 1 drug, LJublJanai Sv. Petra cesta 75.
DVA STAVBENA KLJUČAVNIČARJA
sprejmem v trajno delo in dam dobro plačo. Stanovanje na razpolago. Jos. Rebek, Cankarjevo nabrežje 9.	442
SKLADIŠČNIKA LESNE STROKE
zanesljivega išče za takojšnji nastop lesna družba »Kokra« v Kranju.	432
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE SPREJME TAKOJ ALI POZNEJE:
1 POSLOVODJO z daljšo prakso.
1 DELOVODJO za izdelovanje lesenih žebljev,
1 OATRISTA k polnojarmenlku,
I	STROJNIKA k lokomobilL
Ponudbe je poslati na upravnlltvo._
420
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
I
r. z. z o. z.
»
0
e
0
w
$
B
B
m
m
m
©
m
THarijin trg štev. 8.
Podružnica v TTlurski Soboti.
Hranilne vloge na knjižice obrestuje po
41
2
0
0
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila na vknjižbo in poroke ter
trgovske kredite.
= Ustanovljen v septembru 1919. =====
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Zelefon št. 54.	Čekovni	račun	it	11.323.
Gradbeno podjetje
ing. Dukič & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
M priporoča sa vsa « to stroko spadajoča dela.
POZOR!
NajcMteJta In Mjhvelefncjte darilo naUm malim j«:
Mol zveriniak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajo-Cim besedilom, za pouk in kratek čas
Moli' ljubčki
Živalske slike za nate malčke na trdem motno vezanem kartonu K 32”—
Hladi slikar
10 tiskanih predlog za pobarvanje t akvarel • barvami ali pastel • barvniki K 1*-
.CrotpeMr, staroznana. vesela dru* laboa i0N aa zimska večer«. 1 igra Kfr-
Vm sc dobi v
Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trs 8
2
t
!iiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiitmiiimiiii!!iinti:iiit!iii!tii. iiiiniiiiiiiHiiiuiiiitiiiiiiiiiiintiiuiuiuiiuiuttuiuili
Savska banka v Beogradu
Kralja Milana ul. 69 • • • • Tel. 21*61, 19*88
ustanovljena L 1900. vpl*i delo. glavnica 3.000.000.— Mn.
Milje vse bančne posle naihulantneje
sprejema vloge na knjižice proti ugodnemu obrestovanju, ter jih izplačuje brez odpovedi, otvarja tekoče račune, daje posojila, i. t. d. ima lastna skladišča, ter carinsko posredovalnico v bližini :— ■ železniške proge ob Savi. ==r
Blagovni oddelek
Uvoz — isvoa deietnlh pridatkov, kupola In prodala lata.
ZIDANO POSLOPJE
(v plosam od 200 m# dalje) kise da preurediti za mehan. delavnico
ir SE KCE -m
za nakup ali pa proti dobri najemnini v sredini mesta ali tudi okolici.
Ponudbe pod uMehanična delavnica"
na Aloma Companr.
Ljubljana. Kongresni trg šteA. 3-
uiimitmiiiiiiiiiimmiiiiiiHmiiiinmiiiiiiiiiiiiittiiiiiii m
jf
Krojaški salon
X. PUČNIK, LJUBLJANA
Sodna ulica 3
se priporoča za pomladno sezono.
Angleško blago — fino delo«
Tudi za donešeno blago najboljša postrežba. Stalnim nameščencem plafevalni pogoji po kulanfnem dogovoru.
■■aa
DVE HISE,
zidani in kriti 2 opeko, na državni cesti dve postaji od Maribora, s 7g orala njiv in sado-nosnikonvza obrtnike. Prva hiša cenjena le 90.000.— druga hiša K 40.000.— Stanovanje takoj na razpolago. Tudi pohištvo iz hrastovega lesa se proda. Poizve se pri Al. Devšenaku, sodarju v Slivnici pri Mariboru.
Iga
EksI
po predpisu lično natisnjene, neko-lekovane ima v zalogi
Zvezna tiskarna v Ljubljani
Wolfova ulica 1.
Denarni zavodi in trafikanti naročite jih! Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda.
Ulavni in odgovorni urednik Zorko takrn.
izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
liska »Zvezna tiskarna« v LJul)Uaoi*