Doil® '2 7. XI. <1931' —4- РиИчипи plačana v gotovini LETO LIX- V Ljubljani, > petek 27. novembru -štet-3=4— P^og. Cen« 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska i/(taja celoletno 96 Din, za inozemstvo l20Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/III SEOVENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 zn inseratc; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Prago-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dnu zjutraj, razen ponneljka in dnevu po prazniku Japonska ekspanzivnt- si Dogodki, ki se pravkar odigravajo v Mandžuriji, ponovno dokazujejo ekspanzivnost Japonske. Japonska je namreč tipična imperialistična velesila, ki si je znala v teku desetletij pridobiti vodilno mesto v Aziji in ki uspešno tekmuje z ostalimi evropskimi velesilami. V razumevanje tega dejstva, da je Japonska postala tako velika imperialistična velesila, je potrebno, da pogledamo nekoliko v preteklost in da spoznamo geografske osnove za ta položaj. Kakor jc znano, obsega prava Japonska poleg nebroj malih otokov štiri velike otoke in meri skupno 382.000 kvadratnih kilometrov, na katerih pa je zgoščeno prebivalstvo, kakor le malokje na svetu, kajti na en kvadr. meter pride v pravi Japonski 170 prebivalcev, kar dokazuje, da je Japonska že zdavnaj postala veleinduetrijalna in pre-obljudena država. Japonska šteje sedaj sama brez kolonij 65 milijonov prebivalcev, katere težko preživlja, kljub tako znatni industrializaciji. Razumljivo je tedaj, da skuša svoje vedno naraščajoče prebivalstvo spraviti iz ozkih meja v druge dežele. Omenjamo, da znaša letni prirastek prebivalstva na Japonskem (rojstva po odbitju smrtnih slučajev) 000.000 duš, kar je za evropsko razmere naravnost ogromno število. Japonska ekspanzija se je v veliki meri obrnila na vzhod in v zapadno Ameriko rio se že naselili od Kanade pa do Mehike deset-tieoči in stotisoči Japoncev. Toda na vzhodu je Japonska zadela na energičen odpor anglosaške rase in tako Kanada kakor Unija ua vzhodu ter Avstralija na jugu so prepovedale vseljevanje Japoncev. Zaradi tega se jc japonska ekspanzivnost obrnila proli zapadu in tu zadela v prvi vrsti na Kitajsko. Že, v vojni leta 1891-5 so Japonci zaradi svoje izborile vojaško organizacije, pri kateri so sodelovali Nemci, premagali Kitajsko in jo prisilili, da jc v miru, ki je bil sklenjen v Port Arhtrju. odstopila veliki otok Formoeo. Za Kitajsko je prišla na vrsto Rusija in v za Japonsko srečni vojni leta 1904-3 sc je posrečilo Ruse iztisniti iz južne Mandžurije. Tedaj je prevzela Japonska tudi pokroviteljstvo nad Korejo, ki pa jo šele leta 1910, po smrti zadnjega ccsarja. postala japonska kolonija. Poleg tega je Japonska tedaj dobila južni del otoka Sahalina, kjer so veliki gozdovi in je v kratkem času začel Sahalin. ali kakor ga Tajjonci imenujejo Karafuto, tudi dobavljati Japoncem petrolej. Japonska je dobila od Rusije tudi še pristanišče Pori Artur, kamor se jo iztekal ves izvoz iz Mandžurije, ki je postajala za svetovno gospodarstvo vedno bolj važna. Tako jc postala Japonska velika kolonijama država, ki je imela okoli 300.000 kvadr. kilometrov kolonijalnih i»osestev s 25 milijoni prebivalcev. V vse te japonske kolonije se je začelo veliko izseljevanje in sedaj Je v Koreji žc nad pol milijona Japoncev in prav toliko na Formoz'. Japonci so sc začeli vedno bolj naseljevati tudi v Mandžuriji, kjer je kitajski vpliv zaradi notranjepolitičnih tež-koč. Kitajske izginil in danes jc v Mandžuriji že nad četrt milijona Japoncev. Svetovno vojno Japonska seveda ni zamudila in je dobila nekaj otokov v Tihem oceanu kot nemško dedščino. Zavzela jc tudi Kjavčev v kitajski provinci Šantung, ki eo ga imeli dotedaj Nemci, pa ga jo leta 1919 vrnila Kitajski. Tudi sicer Japonska ni svetovno vojno pustila neizkoriščene. Tedaj so bile velike evropske industrijske države zaposlene na evropskih bojiščih in njih industrija je prenehala dobavljati svoje izdelke v kolonije. To so izkoristili Japonci, ki so že pred vojno položili velik temelj svoji industriji in za časa svetovne vojne popolnoma izpodrinili svoje konkurente iz najbližjih tržišč. Tako je Japonska razvila izredno živahno izvozno delavnost v Holandski Indiji. Njena tekstilna industrija je našla pot za svoje izdelke v Indijo, kjer se jo polagoma začel izgubljati angleški vpliv. Nadalje je Japonska s svojimi cenenimi tekstilnimi in drugimi industrijskimi izdelki poplavila vse dežele ob obalah Indijskega Oceana. Zlasti je značilno. kako si je Japonska industrija vžigalic pevo-jela skoraj vsa azijska tržišča in uspešno konkurira z znanim švedskim vžigaličnim Irustom. Po vojni pa evropska-industrija ni mogla iztisniti cenenega japonskega blaga z vseh teh tržišč, žc radi tega ne, ker jc Japonska po zemljepisni legi mnogo bliže. Japonska je ostala najvažnejši dobavitelj industrijskih izdelkov za te države in je sedaj ena najvažnejših evetovnotrgovinekih držav. Njena zunanja trgovina se je od leta 1911 do 1929 početvorila. Veliki potres leta 1923 je sicer japonsko pozicijo v svetovnem gospodarstvu oslabil, toda brezmejna pridnost in varčnost Japoncev je kmalu popravila vso škodo ln danes je Japonska gospodarska in vojaška velesila, ki je vodilna na obalah Tihega ocena. Njena ekspanzija je poslala nevarna tudi Uniji in Avstraliji, ki čutita lo rumeno nevarnost najbolj. Japonska ekspanzija se je sedaj obrnila v Mandžurijo, ki je dežela bodočnosti za svetovno gospodarstvo. Njej nasproti pa stoji sicer ogromna kitajska država, ki pa je razkosana po notranjih bojih, čeprav jc nu zunaj že prišlo do /fMlinjenja. Japonski imperializem pa, ki se proti vhodu ln jugu ne more razširiti, si je izbral najlažjo pot in sc začel širiti proli zahodu. Vprašanje jc kako eo pri tem interesirane drugo velesile, kalerlh imperializem bi bil prizadet z japonsko ekspanzijo. Kitajska danes ni velesila niti v gospodarskem niti v vojaškem oziru. Amerika je zlasti zaradi Filipinov in Havajskega otočja interesirana proli japonskemu Imperializmu, toda malo verjetno je, da bodo Američani uspešno podprli Kitajce, ker ee bo gotovo našla oblika za sodelovanje tned japonskim ln ameriškim kapitalom. Na Daljnem Vzhodu je edina država, kaleri japonski imperializem ne gre v račun, Rusija. Toda vprašanje je, Cc bo Rusija ravno sedaj v dobi izvajanja svojih cioantsklh cospodareklli načrtov hotela riekirati Laval pred poslansko zbornico S pogajanji z Nemčijo ne gre od rok — Herriotova taktika Pariz, 26. nov. fr. Zunanjepolitična razprava, ki bi se morala vršiti v poslanski zbornici že v torek, je bila prenešena na nocojšnjo sojo. Malokdaj je bilo za to razpravo toliko zanimanja kakor danes. Navadno so sc razprave o zunanji politiki vršilo pri praznih tribunah in malozasedenih poslanskih klopeh. Današnji boj v poslanski zbornici v zunanjepolitičnih zadevah pa se pričakuje z vso napetostjo. Že zaradi tega, ker bo Lavalu po dolgem času dana priložnost, da pred javnostjo izne9e svoje zunanjepolitične smernice in ker se bo razprava sukala okoli francosko-nemških odnošajev. Kakor znano, jo Picrro Laval potisnil Brianda kot zunanjega ministra povsem ob stran in je prevzel sam vodstvo zunanje politike. Laval je igral vodilno vlogo i>ri razgovorih v Chequersu, Parizu, Berlinu in nazadnje v Washingtonu; začel je svojo delo z elanom mladega politika, a na vseh potih ga je spremljala prirojena mu previdnost in naravna inteligenca. Laval se je po možnosti izogibal izjav in javnih nastopov, ki jih baje sani ne ljubi tudi zaradi tega, ker ni govornik francoskega kova, kakor n. pr. njegov konkurent Aristide Briand. Laval Ih> moral pred zbornico prvič nastopiti z daljšim ekspozejeni in jc že zaradi tega za njegov govor veliko zanimanje med pariškim občinstvom: na drugi strani pa pade njegov govor v silno napet zunanjepolitičen položaj, ki ga označujejo predvsem pogajanja med Francijo in Nemčijo. V Washingtonu je Laval odšel kot junak časa, kot ministrski predsednik finančno mogočno Francije, ki jo jc povabila v Washinglon sama Amerika. Iz Amerike sc je vrnil »s prostimi rokami« napram Nemčiji. Amerika je prepustila vsaj začasno vso pobudo v zadevi reparacij Franciji, a se jo s tem razbremenila vse odgovornosti za nadaljnji politično gospo- darski razvoj v Evropi. Zn Francijo je bilo lo gotovo veliko priznanje, a na drugi strnni tudi velika obremenitev. Laval so je takoj ol> povratku v Pariz lotil odločnega dela za zbližanje z Nemčijo. Prav to dni se je zaključilo prvo zasedanje francosko-nemškega gospodarskega odbora, ki je bil prvi konkretni plod pogajanj med Francijo in Nemčijo. Nemčija jo tudi naslovila na banko za mednarodna izplačila v Baslu spomenico, v knteri prosi za sklicanje posvetovalnega odbora v smislu Youngovega načrta, kakor jc to želela Francija; toda samo fiogajauja glede tega zgolj juridičnega vprašanja, ki zadeva samo formalnosti, po katerih naj se reparacijsko vprašanje reši, so trajala več tednov. To je pač dokaz, kako daleč sta še obe državi od resničnega zbližanja in koliko truda bo še troba, preden so bodo v tem pogledu dosegli resnični uspehi. Lava-lova iniciativa je torej zadela-na trd oreh in tudi on ne more danes stopiti pred občinstvo s konkretnimi rezultati. Dejstvo je namreč, da zahteva Nemčija čedalje več od Francije. Še danes jo dela odgovorno za sedanjo gospodarsko krizo in tudi za njen nadaljnji razvoj. Vsega so krive reparacije, to je nemško geslo. V Nemčiji čedalje bolj narašča Hitlerjevo gibanje in v Pariz prihajajo poročila o nameravanem prevratu narodnih socialistov, a na drugi strani se pod tem pritiskom množijo vrsto nacionalistov v Franciji. Nacionalistični tisk vedno bolj pritiska na vlado, naj se napram Nemčiji nikakor ne veže, in ni danes več zadovoljen niti z Lavalom, ki jo gotovo manj popustljiv proti Nemcem, kakor jo bil Briand. Laval je na tn način zelo vezan v poslanski zbornici, ker mora računati nn podporo desnice in se ne more popolnoma zanesli na Herriotovo radikale, ki so mu u. pr. v vprašanju novega želez- niškega tarifa pokazali zobe. Splošno mnenje je. da bi v sedanjem trenutku lahko vsak čas izbruhnila vladna kriza, ako bi jo hoteli izzvati radikali. Herriot po tega ne stori, ker je položaj v zbornici takšen, da bi bila v tem času njegova vlada izklju čona in bi na Lavalove mesto prišel desničarsko orientirani Tardieu. Herriot se pripravlja na bodočo volitve in do tega časa jc Lavalovi vladi za-golov'jem življenje. lOnalisti štejejo Lavalu v hudo zlo, da se je nedavno v Lj'onu tajno sestal z llerriotoni. Po vsem tem ni težko napovedali, da bodo Lavalove izjave v poslanski zbornici silno previdne, tako da si z njimi Laval ne bo vezal rok ne na le.vo ne na desno. Francosko stališče v repa-racijskem vprašanju Pariz, 20. nov. Ig. Ministrski predsednik Laval je imel danes popoldne v poslanski zbornici svoj dolgo pričakovani zunanjepolitični govor, ki je trajal pol uro iu v katerem je zelo jasno dajal račun o zunanji politiki zadnjih mesecev, poleni pa obeležil stališče francoske vlade za bodočo reparacijsko konference. Francosko stališče se na podlagi Lavalovcga govora sestavlja iz štirili temeljnih točk: 1. Francija bo za čas gospodarske depresije sprejela nov arangeinent. 2. Francija bo sprejela zmanjšanje reparacij v oni meri. kolikor se bodo znižali medzavezniški vojni dolgovi. 3. Francija se ue bo odrekla nezavarovanemu delu reparacij. 4. Francija se bo upirala zahtevi, da so privatnim dolgovom da prednost pred reparacijami. Centrum in desnica sta sprejela Lavalov govor z velikim odobravanjem. Senzacionelno odkritje nemške policije Nameravan državni udar Hitlerja je bil izdan Berlin, 26. nov. Ig,- Objava diktatorskih načrtov hessenskih narodnih socialistov je v vsej javnosti povzročila največjo pozornost. Pristnosti dokumentov se ue oporeka z nobene strani, kar jc tudi nemogoče po policijskih ugotovitvah. Tem večje pn je prerekanje o trm, kako dalokoscžne bodo politične posledice za ofieielno vodstvo narodne socialistične stranke. Narodna socialistična stranka sama trdi, da funkcijonnrjent stranke na Hessen-skent o obstoju teh diktatorskih načrtov ni bilo nič znanega. Narnilnosoeialistični listi smatrajo vsebino tega dokumenta za nesmiselno iu govorijo o neodgovornem privatnem delu kakih posameznih oseb. ki pa so sc s tem postavile v največje nasprotstvo s Hitlerjem. Komentarji nemškonacional-nih listov izjavljajo, da bi stopil načrt diktature v veljavo samo teilaj, če bi se pojtrej izvršila komunistična vstaja. Ti listi seveda odločno zavračajo vsebino načrta diktature, češ dn jc tako radikalno boljševiškega značaja, da je nezdružljiv z družabno in gospodarsko moralo. Z napetostjo se pričakuje odločitev vrhovnega državnega, pravdnika, kateremu se je stvar izročila. Policija je danes izdala izjavo. da so hišne preiskave pri vodilnih osebnostih hessenskih narodnih socialistov imele popoln uspeh. Pristnost dokumenta je zato ravno tal.o nedvomna kakor tudi dejstvo, da sta ga sestavila sodni asesor dr. Best in dr. Schalor. Dr. Best je izginil iz svojega stanovanja in njegovo bivališče sedaj ni znano. Dn sedaj se še ne ve. ali je bilo izdano proti njemu zaporno povelje. Darnistadt. 26. nov. Ig. Včeraj ves dan iu vso noč so se vršile hišne preiskave i?ri voditeljih narodnih socialistov. Materijal, ki so ga našli, potrjuje pristnost dokumenta. V zvezi s tem so našli v okolici (»iesscnu v gozdu tajno telefonsko centralo, s katero so zarotniki prisluškovali državnim pogovorom. Najvažnejša najdba pa je bila pri zemljiškem zakupniku dr. Wagnerjn. pri katerem so našli beležke, katerih rokopis jc popolnoma ideu-tičeii s pisavo v dokumentih, katero je dr. Sehafer izročil policiji. Dr. Schiiler je sindicus gospodarskega sosveta v Offenbachu, pripada štiri leta narodni socialistični stranki in je bil po volitvah lia Hessenskem določen za kandidata za ministrske mesto. Nekateri smatrajo, d.a je dr. Srliiifcr izilul zaroto, ker ga jc hudo pekla vest in ni hotel biti soodgovoren za strašno prelivanje krvi. katero so nameravali njegovi tovariši, po objavah > namilim socialističnih listih pa je bil zn lo tnerodajeii (udi spor s političnimi prijatelji. Vodstvo stranke nn Ifesscnskoin jc nanirci neposredno pred volitvami izvedelo, da je dr. Sclinfer prostozidar. Ko .-« ga za lo stavili na odgovor, jc. rekel, dn to ni res. Po volitvah so vnvizorili njegovi politični prijatelji pravo gonjo proti njemu in dosegli, da je dr. Sehafer izgubil svoj mandat. Obenem j« vdrla v njegovo stanovanje četa narodnih socialistov, ki jc preiskala stanovanje in i njegovi odsotnosti /aplc nila korespondenco. Njegovega očeti so zaprli v neko sobo. materi pa s silo zabranili, da ui mogla telefonirati policiji. Vodstvo stranke izjavlja danes, da je izvedelo iz dr. Schiiferjeve preteklosti take stvari, ki ostro nasprotujejo njegovi častni izjavi pred volitvami. Prej omenjeni zemljiški zakupnik dr. Wugner, ki spada med glavne udeležence rele-izdaje, jc moral isti dan. ko je hil načrt odkrit, napovedati konkurz z 200.000 markami pas i v. Za stranko jje liil zelo radodaren in je vse svoje delavce opremil s hitlerjevskimi uniformami. Nn njegovem posestni, ki leži na samem, je prirejal velike nočne vojaške vaje. Hitler se boji Cerkve Berlin, 26. nov. Nekateri lisi i poročajo, da se v Rimu mudijo Hitlerjevi odposlanci, ki bi radi pri Vatikanu izposlovali preklic prepovedi nek.ite-rih nemških škofov, da ue morejo biti katoličani člani'stranke narodnih socialistov. Kakor znano, so nekateri nemški škofje nastopili proti Hitlerjevi stranki, ki propagira načelo, da mora biti Cerkev [»odrejena državi. Tako jo tudi Rayeriseher Ku-rierorgan bavarske ljudske stranke, stalno svaril katoličane pred vstopom v narodnosocialistično stranko, češ, da jc to proti katoliški morali in jiroti krščanskemu socialnemu naziranju. Uspeh posredovanja Hitlerjevih agentov pri Vatikanu ui znan, gotovo pa je, da bo Vatikan zahteval od Hitlerja, da spravi svoj program v sklad s katoliškimi načeli. Edino pod tem /»ogojem bi bila Cerkev pripravljena, ukinili omenjeno prepoved. Aretacije duhovnikov na Goriškem Sušak, 26. nov. Z Reke poročajo,' da je hil dne 23. t. tn. aretiran v lliljani pri Gorici domači župnik Kos in odpeljan v goriške zapore. Pričakujejo se aretacije še drugih duhovnikov. Grandi pravi, da ni isfeal posojila Rini, 20. nov. ž. Ob priliki odhoda iz New-уогка je italijanski zunanji minister Grandi j>o-klical k sebi časnikarje in demantiral vse vesli, ki so jili prinašali skoraj vsi evropski listi, da je vodil v Ameriki pogajanja zn novo italijansko posojilo. Katalonija je dobila finančno avtonomijo Madrid, 26. nov. AA. Ustavotvorna skupščina jc sprejela del ustave, ki govori o javnih financah, listava bo dovolila pokrajinam primerno finančno avtonomijo. Katalonski poslanci so pristali na te določbe. Pogreb Loucheura Pariz, 26. nov. tg. Danes je bil pogreb poslanca Loucheurja, katerega so se v velikem številu udeležili vsi politični, parlamentarni in diplomatski krogi. Pogreba se jo udeležil ministrski predsednik Laval, vojni minister Maginot, trgovinski minister Rollin in pravosodni minister Berard. Predsednik republike Dounier in zunanji minister Briand pa sla poslala zastopnika. Diplomatski zbor pa je bil zbran polnoštevilno. V cerkvi je bila kratka žalna slovesnost, nakar so truplo prenesli na pokopališče na Mont Parnnsu. Ob grobu po želji jiokojnlka ni bilo nobenega govora. Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Najbrž padavine. Zagrebška vremenska napoved; Bistveno sc vreme ne bo spremenilo. Katoličani in razorožitev Vojna je dovoljena edino v samoobrambne namene vojno z Japonsko, /.a katere izid govori preveč /.'<■• vorno zgodovinski zgled. London, 26. nov. Nn včerajšnji seji Katoliškega sveta za mednarodne odnošaje, ki mu predseduje kardinal Bourne, jc bila sprejela resolucija Katoliška cerkev in razorožitev:. Resolucija jo bila istočasno priobčena v NVashingtonu in Dublinu. Kardinal Bourne je omenil, dn je svet šel mimo -varila papeža Benedikta XV. o grozotnih posledicah vojne, toda šo je čas. da so ka j naučimo od zadnje preizkušnje. Resolucija obsega štiri točke. V prvi je rečeno, na ni nn svetu razen krščanske ijuliezni nobene sile. ki bi mogla odstraniti nezaupanje med narodi, ki jc prvi virok oboroževanja. Druga točka ugotavlja: Edino v primeru samoobrambe proli napadu in proli težki žalitvi je voj-na dovoljena, kadar ne obstoji višje sodišče, ki bi -por lahko poravnalo. Temu dosledno že obstoj talnega razsodišča ali kateregakoli mednarodnega sodišču spreminja pravico katerekoli države, da napove vojno in se nanjo pripravlja. V smislu Irci,je točke so države doline, da s skupno akcijo nr stopilo proti napadalen in tako dajo možnost vsakemu članu Zveze narodov. iIh lahko zmanjša svojo oboroženo silo in s tem tudi ilavke. V peti točki ■c zahteva medsebojna razorožitev: saj so zmagovalci že v VerSaillesu obljubili, da bodo tudi dru-države sledile razorožitvi Nemčije. Morala iti narodna čast zahtevata, d« sc ta obljuba innolni. Resolucija se sklicuje na okrožnice cerkvenih očetov, kakor Leona XIII., Benedikta XV. in Pija XI. V teh okrožnicah so že sv. očetje izrazili željo, naj bi vsi katoličani z molitvijo in delom pomagali k spravi med narodi in s lem tudi pripomogli k razorožitvi. Mladina zahteva razorožitev Pariz, 26. nov. ž. Mednarodno univerzi; :u.i društvo za Ligo narodov je imelo včeraj na Sor-bonni mednarodni dijaški kongres. Profesor za pravno nauke na pariški univerzi Cassin, tajnik akcijskcga komiteja Zvezo narodov Longe. tajnik francosko-nemškega komiteja dr. Kircliof in glavni tajnik mednarodnega univerzitetnega društva za Zvezo narodov Doubny, so imeli veliko govore v vprašanju razorožitve. Zlasti govor angleškega državnega |X>dtajnika Noel Beckorja, ki jo poudarjal princip j»opolno enakosti pri razoroževanju, jo žel veliko odobravanje. Po njegovem mnenju bi se vojni izdatki lahko takoj znižali za najmanj 25%, Kar so tiče vojne mornarico jo Becker zahteval, dn so jiropove graditev večjih vojnih ladij in podmornic. V debati je sodelovalo ludi veliko število dijakov. Priiisk ZN na - Popoln uspeh mponske diplomacije Pariz, 2fl. nov. ž. V krogih Sveta Zveze narodov obstoju Se vedno upanje, da bo inandžui'^!;i spor ugodno rešen. Sejo Sveta Zveze narodov .-•"> je vršila danes popoldne, ker >o dopoldne vsi 'lani prisostvovali pogrebu Louoheurjn. Pelit Parisi»n piše prepričevalno. da se lahko pričakuje, da bo Japonska sprejela predloge Zveze narodov za "t -šitev mandžurskega spora. Japonska bo zahtevala le en predpogoj, in ta je, da sovražno akcijo Ivi-lajske Zveza narodov ne rine smatrali kot upravičeno. (!) Pariz, 20. nov. A A. Svet Zve/.c narodov Je petem, ko je izčrpal vsa sredstva za pomiritev sprtih strank, ki jih priporoča člen II pakta, začrtal .smernice, po katerih so lioče v bodoče ravnati. l)a poudari svojo odločnost, se bo držal načrta za ureditev spora, ki ga je izdelal in objavil v sredo zvečer. Na ta načrt je Japonska v načelu če pristala, ki pa hoče s svojim formalnim pristankom počakati dotlej, da izve, kako bo odgovoril Nan-king. Svoje stališče bo sporočila šele v poslednjem trenutku, to je na poslednji javni seji. ki jo bo Svet Zveze narodov imel o tem sporu. Kitajci pa, kakor s« zdi, čakajo na odgovor Sveta Zveze narodov glede svojih zahtev. Kitajska vlada ,e namreč zahtevala, da Zveza narodov brez odloga izda odredbe, ki paj privedejo do takojšnje prekinitve sovražnosti s strani japonskih čel. Na to zahtevo kitajske .vlade bo Svet odgovoril, da je predseduj!; Briand že odposlal v njegovem imenu brzojavni poziv v Tokio in Nanking, ki je bil danee objavljen. "Kitajska vlada dalje zahteva, da naj se vrši nad umikom japonskih čet nadzorstvo s strani zastopnikov nevtralnih držav. Tej zahtevi je v toliko ugodeno, ker se odpošljejo v Mandžurijo opazovalci, « čimer bi bilo ustreženo lej zahtevi kltajs'« vlade. Svet Zvezo narodov pa ne more prisfci'i nn tn tjo kitajsko zahtevo, s katero hoče določiti iočni rok za izpraznitev Mandžurije. S leni k! (fcamre? Svet Zveze narodov uničil vse delo zadnjti 15 dni zasedanja in lo tem bolj, ker se je ameriška vlada jasno izrazila, da ne more podpirati Nank'nga (to skrajnosti. Na podlagi vsega lega Svet Zveze narodov ne moro iti preko svojih zadnjih predlogov, ne da bi tvegal izjalovljenja vseh teh pogajanj s katastrofalnimi posledicami Iako za Kitajsko kakor za Zvezo narodov. Zalo upajo, cia bo nr.nkinška vlada p v zrelem preudarku o odločnem sklepu Svela Zvez" narodov, o rezerviranem .stališču Washingtona in in- diferentuosii Moskve, vendarle v svojem .lslnem interesu sprejela sklepe združene, [ronlc velesil, zastopanih v Svelu. Kitajski zastopnik Sze je gle.l« tega zahteval navodilu od svoje vlade. Neki član S,vela Zveze narodov je izjavil, da je kitajska vlada polagala prevelike nade v podporf. ki bi ji jo mogla dati Zveza narodov. Washington. 26. nov. ž. 11 atuer. mirovnih organizacij je poslalo predsedniku llooverju prošnjo, ki naj bi jo Hoover dostavil kongresu, kateri naj bi sprejel dekret, dn se prepove vsem državam, da bi dobavljale Kitajsl i voini materijul in orožje. V političnih p.rogih izjavljajo, da Združene države ne bodo podpirale niti ugodile zahtevi Kitajske, da bi morala Japonska takoj izprazniti Mandžurija. Amerika je mnenja, dn je trenotno japonska vojska edina v stanu, da vzdrži mir in napravi red. Ameriški član v mandžurski komisiji ne bo izvršil nobene službene funkcije, Briandovo pismo Pariz, 2C>. nov. AA. Besedilo brzojavke, ki jo je predsednik Sveta DN Briand poslal snoči japonski lrt kitajski vladi, se glasi: V imenu svojih tovarišev v Svetu DN imam čast, da se obračam na kitajsko in japonsko vlado s pozivom: Svet DN hoče na miren način urediti spor, toda njegov trud bo ostal brez uspeha, če se bodo sovražnosti med kitajskimi in japonskimi četami nadaljevale. Svet DN opozarja obe vladi na položaj v okolici činčova, kamor so nekatere vlade že sklenilo poslati svoje opazovalce. Toda na obeh strankah ' je, da dasta poveljnikom svojih čet najstrožji na-1 log, da se vzdrže vsake inieijative, ki bi utegnila i dovesti do novih sovražnosti in do izgube novih I življenj. Moji tovariši in jaz računamo nn dobro voljo obeh vlad, da bosta takoj ukrenili vse potrebno, da se to doseže. — Briand. Japonska se umska London, 26. novembra. AA. Reuter poroča iz. Pariza: Japonska delcgacija je sporočila Svetu DN, da je dobila poročilo iz Mukdcna, da so japonske čete zučele dne 24. t. m. izpraznjevati Cicikar in da sc evakuacija nadaljuje navzlic velikim težkočam, ki jih povzroča hud mraz. Varšava, 23. novembra 1031. V leh dneh je poljski episkopat zopet bil prisiljen, da je v javnosti nastopil proti liberalnim in naravnost cerkvi sovražnim tendencam, ki se v novi zakonodaji vedno bolj izrazilo pojavljajo. V pkrožniri, katero je podpisulo t) škofov, mod njimi kardinala 111 on d in Kajcovvski, protestira episkopat proti čl. 231 izgotovljenegn zakonskega načrta, ki predvideva nekaznjivost zu poseg-'v klijoče življenje, če gn izvede zdravnik iz ozirn na zdravje žene, na težke gospodarske razmere, ali radi splošnega blagra družine, oziroma v državnem interesu. Poljski škofi se sklicujejo na nedotakljiva načela, ki jih je izrazil papež Pij XI. v svoji okrožnici o krščanskem zakonu in posebno ostro opozarjajo nn socialne in državno politične kvarne posledice takega zakona, ko dejansko ne bi bilo več mogoče potegniti meje ined kaznivim in nekaznivim dejanjem. Da še bolje razumemo skrbi poljskih škofov, je treba vedeli, da so bilo v zadnjih lelih otvorjene pod najrazličnejšimi lepimi imeni posvetovalnice, ki jih vodijo odlične osebnosti iz Pilsudskijevega tabora. Prav tako je nameravana preuredba zakonskega prava naletela na najres-nejše pomisleke katoliških krogov. Doslej je nam-\ reč na Poljskem z izjemo nekdanjega pruskega . ozemlja veljalo zakonsko pravo, ki v svojih osnovah odgovarja načelom kanoničnega prava. Kakor pa se vidi, hoče sedaj poseči vmes država iu : sicer proti volji iu na račun verskega prepričanja večine poljskega naroda. Stvaritelji novega zakonskega prava sloje namreč na stališču, dn je zakon v bistvu socialna in državna naprava in da I torej tudi urejevanje njegovih pravnih strani In ! posledic pripada izključno držav'. Taki kulturuo-bojni poskusi seveda čisto brc:-, potrebe jemljejo j doma in zlasti v inozemstvu poljski državni slo-I ves katoliške države. Katoliško časopisje je pogumno in jako od-I ločno podprlo okrožnico škofov. Toda katoliško j zavedna politična frakcija v parlamentu nikakor ui dovolj močna, da bi mogla preprečiti sprejem protiknlollške zakonodaje, ako so vlada sama ne ho v zadnjem hipu premislila. V mnogih odličnih katoliških krogih se z bolestjo povdarja, kako neumestni in škodljivi so podobni framasonski poskusi v novouslnli Poljski, ki se mora za ohranitev svoje nacionalne ideje Iako neizmerno Veliko zahvaliti ravno katoliški cerkvi. Pravtsko boli katoličane, ker vlad« z vsemi sredstvi podpira j kulturne organizacije, ki so po svojih smernicah proti krščansko usmerjene. Škofje posebno nastopajo proli nekrščnnskemu učiteljskemu društvu in pravijo dobesedno: Bog je naši domovini dal svobodo, toda njegovi otroci ji hočejo iznova izkopali grob. Samo ena značilnost iz novo zakonodaje. Ako ostane zakon tri leta brez otrok, potem je predvidena lahlcu ločitev, za katero je. treba s«-tno pristanka prizadetih. V okrožnici se pečajo škofje tudi z. nekim čudnim simulfamizmoiiiki dobiva izraz v novi zakonodaji, ki se tiče določb o žalitvi verskih čustev. Katoliški cerkvi do sedaj zakonito priznano prvenstveno stališče med enakopravnimi veroizpovedmi naj bi bilo odstranjeno. Vsi ti slučaji so resna znamenja, ki opozarjajo poljske katoličane k enotni skupili obrambi za verske pravice. V Krvav pretep poslancev radi ženske a • a v Belgrad, 20. nov. 1. Iz Bukarešte poročajo, da je prišlo v romunskem parlamentu do neprijetnih scen, ki so se razvile v Krvavo bitko, v katero so posegli zastopniki vseh političnih strank. Ravnatelj jista Cuventul je namreč predlagal, da naj "se vsak romunski poslanec odreče vsoti 500 lejev v i korist znamenite romunske letnike Varade Draje-i scu, ki bi se rada udeležila velike mednarodne lekme v skakanju iz letala v Južni Ameriki. Socialistični poslanec se je takoj dvignil proti predlogu, I češ, da nima smisla, da bi državni poslanci morali žrtvovati kaj v namene, ki se ne tičejo interesov vse države in da romunska udeležba pri takih tekmah sploh ni potrebna, niti iz državnih, niti iz znanstvenih ozirov. Urednik lista Cuventul pa ni bil istega mnenja, ter je začel dajati socialistom razne neljubezuive priimke, kar je izzvalo velikanski škandal v zbornici. Socialistični poslanci so zapustili svoje klopi ter so navalili na Dimilresca ter gu pretepli tako, da se je zgrudil na tla. V boj so nato posegli ludi ostali poslanci in stvorila se je borbena fronta med opozicijo in ostalimi strankami. Šele, ko je bila pozvana policija, so ji je po težkih mukah posrečilo ločili bojevite predstavnike naroda in vzpostavili red v zbornici. Ranjeni poslanci so bili nato predani j oskrbo zdravnikov in upotekar-jev, ki so med romunskimi parlamentarci. Avijati-čarka je pa naposled le dosegla državno podporo, tako da se bo lahko udeležila skakanja iz letala v Južni Ameriki. zemliedetskega kongresa 10,090 delegatov, več kot 5000 gostov Razprava proti Toiu m tovarišem Solija, 24. novembra. Kakoi ie bilo pričakovati, so dospeie ogromni? množice kmečkega ljudstva v Sofijo na 23. redni kongres zemljedclskc narodne zveze Vrabča-, da odobrijo o.'i obsodijo politiko in delovanje strankinega svela, delovanje svojih treh ministrov in delovanje poslancev kmečkega naroda v narodnem sobranju <, katerim чо zemljedelci izrekli tvoje zaupanje pri volitvah dne 21. junija t. 1. Velikanski pomen sedanjega kongresa je razumljiv samo. ako posežemo v zgodovinski razvoj za nekaj iet nazaj. Homogeni kabinet Al. Stambulijskega, ki sc je nas'anjal edino le na kmečke narodne mase. ki so bile po neuspehih svetovne vojne oziroma nesrečnega izida za Bolgarijo zelo boljševizirane. republikanske in očitr.o protid:nastične, si je nakopal smrtno sovraštvo vseh v svojem narodnem eamoljubju prizadetih meščanskih slojev radi anti-militarističnega delovanja pa nasprotsivo vseli vojnih krogov, aktivnih in rezervnih, in ako hočemo govorili jasno i.i odkrito, s svojo politiko za zbli-žanje z Jugoslavijo tudi najostrejše nasproistvo Macedoncev in njihove organizacije VMRO. Vsi '.i sovražniki in nasprotniki so se strnili, ustanovili »ipic komande«, (v vojaško uniformo oblečeni in od vojaštva oboroženi civilisti) ter so s pomočjo vojaštva ter makedonskih organizacij v krvavi noči junija 1923 pod vodstvom generala Vlkova (sedaj poslanik v Rimu) in gojencev vojaške akademije v Sofiji nasilno vrgli vlado zemljedclcev in ustanovili vlado sdemokratičnega zgovor.v, ki je vladala do letošnjih volitev 21. junija. Odveč bi bilo govoriti o tej krvavi vladi. Zadostuje, če ponovim že znano dejstvo, da je 20.000, po nekaterih vesteh do ЗО.ОСО žrtev padlo v junijskih dogodkih in sep-temberski vstaji. še tik pred volitvami, 2 meseca prej, ko je bil Malinovu dan od kralja Borisa ponovno mandat, je bil mandat kategorično omejen ter eo bili zem-Ijcdelci izvzeti iz vsake kombinacije. Očitali so jim in jim še danes očitajo, da je bil njihov namen za •vlade Stambulijskega odstranili kraljevsko dinastijo. Seveda se dvor ni mogel tako hitro izreči za njihov zopetni vstop v vlado. Toda gibanje nezadovoljnih ijudskih množic jc postalo tako opas-no in kočljivo ter se je počelo tako nagibati na levo v smer boljševizma, da je bil skrajni čas, da se nevzdržnemu valu grozeče boljševizacijc največjega odstotka bolgarskega naroda, to je bolgarskega kmeta, proti postavi trezno misleča demokracija ler da skuša nezadovoljne Ijudeke množice privesti v vladni tabor in odvrniti od države največjo nevarnost za Bolgarijo, boljševizacijo kmečkega prolelaiijala. S svojo politično daleliovid-noftjo jc Aleksander Malinov izvršil čudež, ter v ?udnjem hipu rešil državo nevarnosti, združil nc samo zemljedclcc in demokratično misleče skupine v en narodni Mok , ampak jc znal po volilnem uspehu prepričati tudi kralja, da je vstop zemljedclcev v viado neobhodno potreben. Za- časa homogenega kabineta Stambulijskega so smatrali zemljedclce kot protidinasličen in antimilitarifti-čen element, medtem ko se je sedaj zemljedelska zveza postavila na stališče narodne naborne armade iri sprejela vse teze bolgarsko-narodno čutečih krogov, seveda z željo tesnega sodelovanja z narodnimi kmečkimi množicami sosednjih in drugih držav. Bile eo pa potrebne pogoste in česie izjave zendjedelskih prvakov in ministrov, da stoie strogo na državnem stališču »status quo« in da zemljedelci nimajo namena se maščevati nad svojimi 8letnimi zatiralci »zgovoristi* in »drugimi , preden So dosegli, da so lahko vstopili v vlado. Delovanje zemljedelcev v vladi je posvečeno naravno predvsem zemljedelskim vprašanjem, ki sc tičejo bolgarskega kmeta. Kmet je vsled padca ccn na svetovnem trgu obubožal ter prišel v skraj- no kritičen položaj. Izvzeto morda je edino lc prebivalstvo okoli večjih mesj, v prvi vrsti okolici Sofije, kjer si kmečko ljudstvo opomore 6 prodajo mlekarskih proizvodov in sočivjem. Ogromna masa naroda jc pa v velikanski bedi, skrajno zadolžena ter njena kupna moč minimalna. Takšen je političen in gospodarski položaj, v kaierem se jc vršil 23. redni kongres, mejnik v politiki bolgarskega kmeta. Zveza rezervni it in upokojenih častnikov ln podčastnikov je protestiral« še pred nekaj dnevi proli amnestiji bivših ministrov zemljedelske stranke v kabinetu Stambulijskega, češ, da so narodni izdajalci. V daljši spomenici pa je pozdravil kongres v.einljedelcev, češ, du bo vedno strogo stala na stališču podporo vsakemu kabinetu in vsaki vladi, ki pride zakonitim potem do vlade. Nima pn ničesar proti udeležbi zemljedelcev v vladi in proti zetnljedelcem sploh, s katerimi jih vežejo dolgoletne zveze za časa vojaškega službovanja in vojnih lel. pač pa se bodo borili proli onim, ki bi skušali prek ršili ustavo. Dne 21. novembra je mrzlo jutio že zgodaj pokazalo, dn vreme ne bo kaj prijetno. Dopoldne so se zbrale skupine s svojimi zastavami, napisnimi tablami (tudi s takimi napisi, kakor smo jih vajeni pri komunističnih obhodih), z godbami itd. Okoli 10 ie prispela ogromna množica na igrišče »Junak . Gotovo je bilo nad 10.000 delegatov in okoli 5000 gostov. Zborovanje na igrišču se ji' vršilo na od-kiitein. ker za tako velikansko množico ni dvorane v Sofiji. Na tribuni so bili zbrani zemljedelski ministri (Iičev, Jordanov, Muravta. tajnik zveze Vorgil Dimov, deletrati iz liomuuije in Češkoslovaške: med temi češkoslovaškimi pohtomočni minister v Sofiji Maksa, zastopniki dvora in zastopniki treh drugih vladnih strank. Ob 10.30 je godba zaigrala zetnljedelsko koračnico. ki so jo poslušale množice sloje. Nato je tajnik Vergil Dimov otvoril kongres s pozdravom na delegate in goste in dal besedo predsedniku kongresa ministru Jordanovu. Ta je nastopil v kmečki noši. Njegov govor so megatoni prenašali po prostranem igrišču, kjer je stalo krepko iu zdravo bolgarsko kmečko ljudstvo. Vsem sovražnikom je Jordanov povedal, dn Zemljedelska zveza bdi. Spomnil se je padlih žrtev, Stambulijskega iu drugih. Kongres so nato pozdravili romunski in češkoslovaški delegati (dr. Rudninski, bivši čsl. minister) ter delegati demokratske, liberalne in radikalne stranke, ki so skupno v vladi narodnega bloka . Tajnik Vergil Dimov se je v temperamentnem govoru izjavil za današnji ustroj države. Zemljedelska zveza ne nasprotuje djnnstiji, kakor se ludi noče boriti za idejo republike, (lovoru i ko vo geslo jc bilo kruh in svoboda-. V imenu svobode je zahteval popolno amnestijo izseljencev, pomoč zilvain meščanske vojne in ukinjenje zakona o zaščiti države. Njegove besede so bilo sprejete •/ navdušenjem. Njegove zahteve po popolni amnestiji sn izzvale dolgotrajen aplavz, dokaz, kako globoko je Zasidrana zahteva po popolni amnestiji v srru bolgarskega naroda. Nato se je razvila po mestu veličastna manifestacija. Na čelu mnnifeslacijskega sprevodu so nosili zemljedelski prapor, zn katerim so Sli ministri, poslanci, delegat i a je od ženske zveze in delegati po okrajih. Talile /. napisi so predstavljale vse znane zemljedelske zahtevo, a največji vtia je napravil prizor štirih sirot, ki so nosile trak z. napisom: Vrnite nam očete ; li so padli s Stambulij-skim. Pred hišo bivšega ministrskega predsedniku in sedanjega predsednika Narodnega sobranja Al. Malinova se jo sprevod ustavil, dn zemljedelci po-| čiiste šel« demokratske stranke, pod čigar vodstvom je narodni blok nekrvavo porazil vlado zgovora . Belgrad, 26. nov. 1. Danes se je nadaljevala razprava proti dr, Tolu in tovarišem. Zaslišan je bil gostilničar Ante Kraljič, ki je uvodoma priznal, de je zelo dobro poznal dr. Tota, ki je vsak dan prihajal v njegovo gostilno zaradi izvrstne postrežbe in ker je bil zaljubljen v njegovo hčerko. Kraljič potrjuje, da sc jc Karlo Kovačevič res pogajal z njim zaradi nekega velikega shoda, katerega je nameraval sklicati v njegovem kraju in da je on (Kraljič) za ta slučaj že naročil pristaše, ki so imeli nalog, da mečejo smrdljive bombe med zbo-rovalce. Smrdljive bombe je že imel pripravljene v to svrho v zadostnem številu. Predsednik je Kra-Ijiča vprašal, če so mu drugi teroristi, kakor Ivan-kovič in Miklavžič poznani. On to potrjuje in izjavlja, da se je Miklavžič enkrat celo izjavil, da se hoče »umoriti zaradi siromaštva, toda šele potem, ko bo ubil Karla Kovačeviča«. Z Miklavži-čem ima še druge osebne stike. Tako mu je leta 1929 že posodil uro, katere mu pa slednji ni nikdar vrnil. On mu je posodil električno baterijo, katara mu tudi ni bila vrnjena. Kdo bi mislil, je rekel Kraljič, da bosta ura in baterija potrebna za napad na bansko palačo. Miklavžiču jc posodil tudi denar, in sicer vsega skupaj 500 Din. Miklavžič mu je rekel, cia potrebuje ta denar za poravnavo dolga pri mlekarju. Toda on je vse lepo vrnil, razen 50 Din. Za 450 Din mu je namreč enkrat odstopil krasen revolver, ler plačal članarino v Zvezo gostilničarjev. Kraljič je z revolverjem zelo zadovoljen in ne zahteva od Miklavžič« nobenega denarja več. Glede smrdljivih bomb je Kraljic izjavil, da jih je dobil v Bjelovaru od obče spoštovanega zdravnika dr. Leboviča, s pripombo, naj se vržejo, kadar bo Karlo Kovačevič na shodu govoril. On ni vedel kaj so smrdljive bombe, samo to sc mu jc reklo, da ljudje zbež;jo iz dvorane, kadar te bombe eksplodirajo. Tudi tega se spominja, da je enkrat Miklavžič v pijanosti govoril o peklenskih strojih, ki so prišli iz Madjarske, ioda on ni vedel kaj je to in za kaj se peklenski stroji lahko uporabljajo. Kraljič jc nato prisegel, da bi siccr z veseljem nastavil emrdljivc bombe, toda peklenskih strojev ne bi nastavljal za nobeno ceno. Razprava je bila nato preložena na jutri. De vezni promet z Avstrijo Dunaj, 26. novembra. AA. Snoči je glavna zve. z.a avstrijskih industrijcev imela konferenco, na kateri so razpravljali o težkočah, nastalih v prometu med Avstrijo in Jugoslavijo, Zveza je soglasno sprejela resolucijo, v kateri med drugim naj-topleje pozdravlja inicijativo jugoslovansko-avstrij. ske trgovinske zbornice na Dunaju, da se uvede cleariug med obema državama, kar bi bilo tem lažje, ker je trgovinska bilanca prometa med Avstrijo in Jugoslavijo na obe strani skoraj uravnotežena. Francoski pvmorsUti program odobren Pariz, 20. nov. ž. Vojna komisija zbornice ie odobrila francoski pomorski program z.a 1. 1.932-33. I Ta program predvideva 4 križarke 3. kategorije, i t torpedni rušilcc, 1 torpedni čoln, 1 ladjo za hi-| drografična dela na francoski obali in 1 rečno vojno ladjo. Mornariški minister je izjavil pred komi-; sijo, dn tu gre za edintce, ki se gradijo namesto i ladij, katere bodo vzeli iz prometa. Zemljedelci so priredili pred dvorcem kralju Borisu burne ovncije: tako so počastili tudi ministrskega predsednika Mušanovn. Tudi drugi dan, v nedeljo, je kongres zboroval pod milini nebom nn igrišču Junak- vzlic mrazu in skrajno neprijetnemu vremenu. Tretji dnu je bila sprejet« resolucija. Navdušeni zemljedelci so dvignili na roke ministra (iičev« in Jordanov«. tajnika Vergil Dimovn in Velikov-skiga ter jih nesli v zemljedelski dom med viharjem navdušenju. Itesolucijn zahteva amnestijo vseh zemljedelcev iu pomoč žrtvam meščanske vojne ler znižanje davkov. Podržavijo naj se rudniki in železnice. Kongres zahteva naborno vojsko, obuja rnz-kolnike okoli listov •Večeri', Plndne , Zemja in Zetnljedelsko izrnždaue . S posebno klavzulo je dal kongres vodstvu Zveze proste roke. da so zadovolji tudi z manjšimi uspehi, kol so izraženi v resoluciji, soino če ie lo v korist celoti — zemljedelski zvezi ter se |«1Л> njene pozicije v vladi ukrepe. Tako jo zmagala politika ministra Cličovn Rezultati preiskave v Praga, 26. nov. Ig. Dan?s jc dospela v Doljno Lipo parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom deželnega predsednika v Šleziji Černegu. Komisija je ugo lovila potek demonstracij in dognala, da je orožniitTO rabilo orožje v samoobrambi. Med ranjenci in mrtvimi so našli samo enega les brezposelnega delavca. Demonstracija so vpri-::oiili komunisti in j>b izvedli po načrtu. V Frydcvu vlada popolen mir. močni orožniški oddelki p.-.-trulirajo po mestu in ne dovoljujejo nobenih zbiranj. Delavci kam-.olomov v okolici mesta so opu-siili delo in se hočejo vrnili 5ele po pogrebu žrtev. V parlamentu je danes prišlo zopet do burnih debat radi dogodkov v Dolnji Lipi. Kongres knjižničarjev Belgrad, 26. nov. A A. Dne 28. t. m. bo v Zagrebu v prostorih vseučiliške knjižnice prvi državni kongres društva jugoslovanskih knjižničarjev. Kongresa udeleže vsi knjižničarji in uradniki državnih, narodnih in vseučiliških knjižnic, knjižnic ministrstev, raznih prosvetnih iu kulturnih ustanov in nekaterih mestnih, odnosno občinskih knjižnic. Na kongresu bodo uradno zastopani ludi predstavniki oblasli in zastopniki prosvetnega ministrstva, ker spadajo v ta resor skoraj vsi člani društva, ki so po večini državni uradniki. Beograjske vesti Belgrad, 26. nov. I. Do sedaj jc bilo zbranih za oškodovance po suši vsega skupaj 1, 813.000 Din. Belgrad, 26 nov. I. Belgijski konzul v Nišu Mihael Ooklstein je umrl. Belgrad, 26. nov. A A. Na podlagi Čl. 9. zakona o davčnih in taksnih olajšavah za liotelsko industrijo je minister zn trgovino in industrijo sklenil, da se smatrajo za kliinatsko-turistične kraje v dravski banovini (v kranjskem okraju Sv. Ana pri Tržiču) in Moža v občini Potiški vrh. Belgrad, 26. nov. I. Dne 20. nov. se vrši sestanek poljsko-jngoslovanskega gospodarskega komiteja- ki si jc stavil veliko nalogo, da razširi medsebojne gospodarske stike med obema državama. Sprožilo se bo tudi vprašanje o ustanovitvi poljsko-jugoslovanske trgovinske Zbornice. Sejalci katoliške prosvete Srebrni jstbilef mariborske Prosvetne zveze Maribor, 26. novembra. 1>апев ob 10 je pričel v dvorani Prosvetno zvezo občni zbor mariborske Prosvetne zveze, ki ga jo otvoril zvezin predsednik dr. Josip Hohnjoc s prisrčnim pozdravom odličnim gostom in došlim številnim delegatom posameznih prosvetnih društev, včlanjenih v maribor. Prosvetni zvezi, nakar je podnl klene programatične misli v zvezo s 25-Ictnim obstojem maribor kc katoliške prosvetne centrale. Iz teli njegovih programatičnih izvajanj povzemamo sledeče misli: »Leta l'.!03. je bil osnovan štajerski pomožni odbor Slov. kršč. socialno zveze. Tri lela kasneje, in sicer 29. novembra 1906 — čez tri dni bo poteklo celili 25 let — jo bila ustanovljena samostojna Slov. krščan. socialna zveza za Štajersko. Ustanovnemu zboru v Mariboru je predsedoval veliki politični, 'gospodarski in prosvetni organizator Dr. J. E. Krek slovenskega ljudstva dr. Janez Ev. Krek. podpredsednik jc bil šentpeterski župnik Matej Štrakl, tnj- ] nik pa svetomagdalenski kaplan Vinko Žolgar. Vsi | I i Irije scjalci prosvete in kulture med ljudstvom j že uživajo plačilo za svoje delo pri božjem Sejalcu. ] Področje naše prosvetne dejalnosti je bil slovenski ! narod. Narod jo živ organizem. Da organizem živi. mu jo potrebna hrana, ki jo sprejema vase ter si io prisnavlja. Obstoj, rast in napredek organizma je odvisen od tega, ali in kakšna hrana se mu dolguje. Nezadostna hrana povzročuje nazadovanje, in propadanje organskega življenja, slaba, nezdrava hrana pa organizem slabi in zastruplja, še bolj ko posameznik, živi narod od duševne hrane. Puščati široko plasti ljudstva brez izobrazbo jo isto, kakor mnogoštevilnemu in raznolikemu staničju organskega bilja odtegovati potrebno hranivo. Mrtvilo je nujna posledica. Zbirali ljudi v društvih, ki niso krščanska, dajati jim duševno hrano iz nekršč. knjig in časnikov, ali more to v duši naroda roditi drug učinek, ko medljenje in zastrupljene?! Naša društva eo nudila ljudstvu samo prepko, zdravo hrano, koje ])Oglavilna snov jc vzeta iz nauka Onega, ki je rekel o sebi: »Jaz sem pot, resnica in življenje.: Naša posebna skrb jc vedno bila posvečena tistemu staničju, ki sc iz njega naš ljudski organizem neprestano obnavlja in pomlaja, to je mladini. Kako intenzivno in uspešno jc bilo našo delo. dokazuje naša društvena statistika, ki je na poslednjem občnem zboru pred svetovno vojno 3. aprila 1914 izkazala 167 izobraževalnih društev in njim pridruženih 13S mladinskih zvez, in sicer 61 mladenišllb, 77 pa dekliških. Vse organsko življenje se vrši v znamenju velike težnje samoohrano in samoobrane. Naša prosvetna organizacija je to velevažno težnjo našega narodnega organizma podpirala, jačila in hrabrila. K temu nas je silil nemško nacionalni imperializem, ki je hotel zagospodovati nad našo zemljo ter ji vzeti slovenski značaj, našemu ljudstvu pa slovensko dušo. Roko v roki z oficiclno državno politiko jo šla privatna raznarodovalna in-cijattva, ki je bila organizirana v nemškem Schul-vereinu in ŠUdmarki. Na severni meji našega jezikovnega ozemlja je bila nevarnost največja. Z denarjem nismo mogli paralizirati nemško nacionalnih nakan, ker ga nismo imeli. Dali pa smo slovenskim rodbinam na meji in osobito naši mladini v roke drugo orožje, da so z njimi branili našo slovenstvo, ln to jo uma svetli meč. Kdor se je moral boriti za narodne in verske svetinje, ta jih bolj Dr. Anton Korošec vzljubi nego listi, ki se zanje ni nikdar bojeval ter ni za nje ničesar žrtvoval. V tej borbi, ki je bila od naše strani res kulturna borba, se jc naša ljubezen do naše zemlje in našega slovenstva poglobila ter ojeklenila, da nc bo nikdar popustila. Naša prosvetna organizacija, ki se od občnega zbora 6. decembra 1923 imenuje Prosvetna zveza, mora ob svoji 25 letnici gledati z zadovoljstvom in zavestjo storjeno dolžnosti na bogate plodove svojega delu med našim narodom. • Dr. Hohnječeva izvajanja so zbrani delegati sprejeli z živahnim odobravanjem. V delu je moč. Iz poročila tajnika J. Kavčiča povzemamo: V mariborski Prosvetni zvezi jc včlanjenih 197 društev. torej štiri več kakor v prejšnji poslovni dobi; v posameznih društvih deluje uprav vzorno 282 odsekov. Tudi zelo napredujejo knjižnice, ki jih jc 154 s približno 54.000 knjigami. V preteklem poslovnem letu je pisarna sprejela in odposlala 4727 dopisov. V Mariboru jo priredila zveza osem prosvetnih večerov ter je izdajala Prosvetno knjižnico, ki je našla zunaj na deželi zelo živahen odmev in odobravanje in katere je doslej izšlo devet zvezkov, ki obravnavajo najvažnejša sodobnn vprnšanja. Posamezna društva so priredila v svojih dramatskih odsekih do 200 iger. Velike božjepotne skupščine na Brezjah se je udeležilo 3400 Lavantincev. Prosvetna zveza jc posvečala veliko pažnjo tudi kulturnemu filmu ter jc v pretekli poslovni dobi predvajala v Mariboru osem kulturnih filmov. Naše knjižnice. Da se smisel za lepo knjigo med našim ljudstvom poglobi, jc priredila Prosvetna zveza poseben knjižničarski tečaj, ki gn jo obiskalo 83 knjižničarjev prosvetnih društev. Uprav vzorno deluje centralna knjižnica v Mariboru, ki jo vodi prof. dr. Sušnilt. Dohodki so znašali v pretekli pnslovni dobi 23.900 Din 05 par. V času od 2J. novembra 1980 do 20. novembra 1931 je knjižnica nabavila 1165 novih knjig v skupni vrednosti 39.575 Din 21 par. V pretekli poslovni dobi je bilo v celoti izposojenih 12.052 knjig. Zanimanje z.i knjižnico iz leta v lelo narašča. Brci denarja tudi prosTde ni. Zanimivo je bilo blagajniško poročilo zvezi-negu blagajnika J. Malešiča. Celokupni denarni promet izkazuje v pretekli poslovni dobi 265.278-45 Din: aktiva izkazujejo 73.528-75 Din, prnv tako pasiva. Samo za nabavo novih knjig in tisk posameznih zvezkov Prosvetno knjižnice se je izdalo 58.524-90 Din. Mladinske organizacij« O občnem zboru Proevetne zveze izčrpno poročilo o organizaciji fantovskih krožkov v okvirju prostvetnih društev mariborske PZ, je podal urednik dr. V a t o v o c. — Tudi dekliški krožki so se živahno gibali. V teku poletja so bili štirje dekliški tabori, ozir. cerkveni ehodi, ki so vsi lepo uspeli in sicer na Gori Oljki, pri Sv. Trojici v Slov goricah, v Črešnovcih in Rajhenburgu. Slučajnosti. Po izvršenih poročilih funkcijonarjev se je nato izrekel na predlog revizorjev absolutorij s pohvalo celokupnemu odboru. Pri slučajnostih so se obravnavali in prinašali važni predlogi za nadaljnjo delovanje in poživitev prosvetnega dela. tam kjer je zaspalo. Govorili so med drugimi šentviški župnik Soklič, Ljudevit šarlah, kaplan Stakne iz Središča, župnik Magdič od Gornje Knngo-te, Frane Krepek, Jože Petrun in urednik dr. Valoveč, ki jo naglašal. da jo treba ustanoviti tudi Zvezo ljudskih knjižnic in Zvezo ljudskih odrov. Občni zbor jo s toplimi in prisrčnimi besedami pozdravil ravnatelj bogoslovja in stolni kanonik dr. Cukaln. in zastopnik prevzv. vladiko dr. Andreja Karlina. Iskrene čestitko sporoča v imenu ljubljansko Prosvetne zveze njen tajnik g. Vinko Zor. Presvetli pomožni škof dr. Tomaiiii pa je pismeno poslal občnemu zboru svojo |>ozdrnve. Tudi 7. občnega zbora je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ki so jo navzoči sprejeli z živahnim aplavzom. Novi odbor. V novi odbor, ki bo vodil mariborsko Prosvetno zvezo, eo bili izvoljeni: Dr. Josip Hohnjer, predsednik; dr. Josip Je-raj, dr. Franc Vatovec, dr. Franc Sušnik, Marko Kranjc, Josip Kovačič, Joško Malcšič, Jožo Stabej in prof. Potokar, odborniki. Namestniki so: Frane Kolenr, urednik; msgr. Ivan V reže, dekan Gomilj-š«k, ravnatelj llrastelj, prof. Cajnko, prof. Rihtar in Mirko Geratič. Pregledniki računov: stolni kanonik dr. Jožef Mirt. ravnatelj dr. Kovačec in prof. Živortuik. V razsodišču pa pridejo: dr. Jerovšck. dr. Lcskovar, dr. Juvan, dr. Vehle in ravnatelj Bari c. Iz najstarejše hrvatsko-srbshe zgodovine Jože Rus: Kralji dinastije Svevladičev. Najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov 154—614. Ljubljani 1931. Str. 207. Založba Luč. Dr. Jožo Rus je. izdal delo, ki pomeni po nekaterih odkritjih in novih razlagah najstarejših poročil za jugoslovansko zgodovino veliko novost. V nasprotju z vsemi novejšimi srbsko-hrvatskimi zgodovinarji dokazuje, da so najstarejša zgodovinsko poročila cesarja Konstantina Porsirogeneta (912 do 959), popa Dukljana (med 1160-1180) in arhi- 1 diakona Tome (1201—1268) zanesljiva in nam torej kažejo jugoslovansko preteklost v čisto drugačni luči, kakor so nam jo slikali dosedanji zgodovinarji. Pisatelj jo obdelal dogodko od Časa 454. ko je bila uničena država Atilovih naslednikov, do 614, ko so slovanski naselniki razdejali mesto Salonn in s tem prišli v posest sedanje Dalmacije. Glavna novost knjige je, da išče pisatelj začetek hrvatske zgodovine v predslovanski dobi Dalmacije, v času. ko so stanovali tu vzhodno-germanski Gotje, ki so organizirali prvo hrvatsko državo. Na Balkanu je prebival mogočen narod Gotov, ki jo ostal v rimski Dnlmaciji, ki je obsegala tudi sedanjo Bosno in Hercegovino, tudi še po odhodu Teodcrika Velikega (umrl 526) v Italijo. Cesar Justinijan jih je premagal 1. 552, toda ostanki so so še obdržali v goratih dinarskih pokrajinah. Na čelo jim je postavil arhonto iz domačega rodu in li kno7.i so vlndnli Hrvatom in Srbom še do 10. stoletja. Po poročilu Konstantina Porfi-rogeneta sc je hrvntskn dinastija šo do njegovega časa čutila gotsko. Gotje so bili poklicani In izvoljeni narod, iz čigar sredo so dobivale slovanske množice organizatorje in voditelje, dinasto in pa plemstvo. K Gotom so jo priselilo v to krajo pred kon-ccm 6. stoletja s Sloveni vred pod vodstvom Avarov še eno gotsko pleme. I. j. Hrvatje, ki so stanovali prej ob spodnji Visli. Hrvatje so se pridružili skozi njih deželo potujočim Slovonom in so v zagorski Dalmaciji služili za tolmače prod Goti svojim slovanskim tovarišem. Prehod od avarske državne nrganizacije do hrvatske, t. j. gotske, sc je izvršil v drugi polovici 6. in prvi polovici 7. stoletju. A ti vladarji niso no Sloveni, nc germanski Hrvatje, ampak vzhodni Gotje. Gotska tradicija se je ohranila šc do popa Dukljana, t. j. do 12. stol Med to izsledke je vpletel pisntelj več drugih vprašanj, ki so tičejo zgodovine to dobe. o gotski Dalmaciji, o raznih balkanskih narodih, o bojih za gotsko Zagorje in romansko primorje ild. Razprava je sprožila celo vrsto vprašanj, ki so poslala ob pisateljevih trditvah sporna in bo treba zavzeti stališče do njih. A. B. Tragična smrt mladega vajenca Dr. Josip Hohnjec Ljubljana, 26. novembra. Danes opoldni- se je v Vegovi ulici pred gostilno pri -.Panju pripetila težka protnelnn nesreča, ki je zahtevala smrt mladega fanta. Nekaj minut po 12 se je pripeljal iz Hilscherjeve ulice na kolesu mlad fant. v istem času pa je pripeljal oProstost, to jc nekaj, za kar bi rad dal svojo kri.-: Krekove besede. (D. in s. 1917. 313.) Danes jo miuulo 66 let, odkar se jc rodil mlademu učitelju Valentinu Kreku pri Sv. Gregoriju prvorojenec Janez, ki gn je tudi poslalo nebo, da nas otme večnih grobov. Toliko nam je dal ta mož, da so spominjamo njegovega dela ob neštetih prilikah. Ne hodi nam pa v spomin samo njegovo delo; nič manj dragocena njegovn zapuščina je njegova velika osebnost, potrebna nam vsem, dn se vzravnamo ob njej. kadar smo samoten plamen, z vetrom se boreč, nn tla pritiskan, kvišku koprneč. Danes nam prihaja posebno ona dragocena Krekova lnslnost pogosto na misel: njegova brez-primerna svobodoijubnost. Mnogo se jc žc pisalo o njej in ničesar novega ne nameravamo povedati v leh vrsticah. Opozoriti hočemo samo na to, kar jc bilo o tem nnpisaucga že v oktobru leta 1917. neposredno po Krekovi smrti: ... samo na solncu svobodo uspeva duša in ■■■ obvaruje nravne pohabljenosti in hlapčevstva. X" bom ga poznbil, ko mi jo rekel s tisto preprostostjo, ki pride naravnost iz srca, brez najmanj-šega patosa, kot bl odprl za hip vrata v kamrico srcu, ki jo pokaže Io redkokdaj: »Prostost, lo je nekaj, /.n kar bi rad dal svojo kri«... Samo mož lako iskreno notranjo potrebo po svobodi jc mo-<1 postati apostol osvobojenja Jugoslovanov.: — 11 »S |!)17. 313.) Krek je bil naš klasični : pokoncu mož.^ O ka- terikoli stvari si ž njim govoril, vedno si imel prijetno zavest: la mož ti bo povedal svoje mnenje, iz njega ne bo govoril nikak oficielcn zastopnik no cerkve, ne stranke, ne države; pri nikomer se nc | bo skušal priljubiti s svojo besedo, služil ho z njo I saino svoji in tvoji rasti v objektivnem gledanju i vsega sveta. Zdelo se ti jo. da nad tem človekom materija nima nikake moči — ali vsaj nili oddaloč ne toliko moči, kakor sicer ječimo pod njo povprečni ljudje; jasnosti pogleda nm 110 moti ne misel na denar iu ne misel na čast. Kakor da ga j osam duh! Vse stori samostojno, neodvisno, po svoje. Tako pa lahko ravna zarndi tega, ker jo tnko močan. Iz njegovo moči se rodi njegovn svoboda. Pa vendar je bil la močni mož lako majhen, lako otroški, kadar je mislil na to, odkod izvira njegova moč. Takole jo zapisal mlademu prijatelju v knjigo ob priliki, ko mu jc vezal birmo: »Moči ti jo treba, moči! A pomni! Začetek krepkosli zavest je našo slabosti. Nikoli nikar no pozabi: kot s prahom so veter igra. lako nam življenje vihra ... Ljudje smo beležili in slabi. Močni pn smo v veri v Boga. zaupanje vanj nas krepča. molitev poguma nam da. Moj Stanko, jutrišnji dan izprosi si, da boš močan! Česa si je želel Krek v Jugoslaviji, v lej državi »od Beljaka do Soluna':? Rogulja nam jo napisal tozadeven razgovor s Krekom. Krekove končne besede so bile, dn naj bo v lej državi -mnogo, mnogo svobodec. Njegovn svobodoijubnost pa nikdar ni bila mišljena tako, kot da ua j svoboda velja samo za tiste, ki so mu kakorkoli bliže jto narodnosti, po politični opredeljenosti nli kakorkoli. Ne! Kdor svobodo res ljubi, ta jo daje vsakemu zdravemu gibanju. Krek se jo zavedal, da ima vsako politično gibanje v sebi neknj takega, kar je zdravo in narodu potrebno. Prav tn bistri pogled nn potrebnost različnih organizacij je Kreku bistveno pomagal do njegovo — zmage: vso. kar je videl drugod zdravega, je skušal uveljaviti tudi v svoji organizaciji in je lako vzel nasprotnikom veter iz jader. Kakor pa jo privoščil svobodo drugim, tako jo je brezpogojno zahteval tudi zase in za svoj po-kret. Zato je tako srdito zrohnel in udaril ob mizo ob vsaki priliki, čc je kdo skušal strankarski boj vršili s kakršnimkoli terorizmom. To bi bilo por misli o Krekovi svolmdoljub-nosli v naglici vrženih na papir. Namesto da bi sami nadalje pripovedovali o tej dragoceni Krekovi lastnosti, ki kaže knkor mnlokatcra druga »ex ungue leononi':, čujmo rajši Kreka samega v njegovem najobsežnejšem delu, v Socijalizmu. Tudi In knjiga izveni v slavospov — svobodi. Takole govori Krek v Sklepnih mislih: »Iz nje (= knjige Socijalizma) je razvidno, da so jc socialno življenjo vedno gibalo krog dveh osf: svobodo in avtoritete. Najti pravo razmerje med njima je prva socialna naloga... Uglasili svobodo in avtoriteto v človeškem srcu v on, soglasen, vzvišen akord, jo mogočo lo tistemu, kdor pozna človeško naturo do dobra ... ... Boj za to svobodo jo zgodovina katoliško ccrkve. Boj zn cerkveno svobodo so imenuje, a v resnici jo boj za osebno svobodo, boj za svoboden razvoj cclo človeške individualnosti.. podjetja ter še drugo priče, jo o nesreči ugotovila naslednje: Avtobus, ki ga je šofiral NVicsbauer sam, je vozil pravilno po desni strani. Iz Hilšerjeve ulice pa jo privozil na kolesu Mahkovec, ki je odhajal 7. dela. Mahkovec je hotel pot nadaljevati najbrže v Knežjo ulico. Zato je hotel prehiteti avtobus. Zavil jo v loku na desno, da bi prekrižal nvlobusu pot. Mahkovec svojega kolesa tudi ni mogel v teku ustavili, ker ni imel znvore. Tik pred avtobusom 1 pa jo Mahkovec izgubil oblnst na kolesom in mu jo kolo na vlažnem pesku spodrsnilo. Kolo jc odletelo na desno stran, Mahkovec sam pa je padel z glavo naravnost pred avtobus. Prednje kolo avtobusa jo šlo Mahkovcu čez glavo. NVicsbauer je avtobus nato ustavil. Nato je telefonično poklicni reševalno postajo. Avtobus ima številko 2—427 in jc last pod-j jetja Jugopromet, katerega družabnik je tudi \Vios-j bauer. Čeprav jo očitno, da \Viesbnuerja ne zn-deno nobena krivda, vendar je bil NVicsbauer zaslišan na policiji. Prav lako ludi vso pričo. Nn odredbo zdravnika dr. Avramovlča in dežurnega uradnika Keka je bilo Iruplo Mnhkovea prepeljane v mrtvašnico. Jožef Mahkovec je bil rojen 1. lOtt v Zadobrovi, stanoval je pri svojem očetu nn Slu dencu 16. Bil je vajenec pri kleparskem mojstri Jnnkoviču na Rimski cesti 10. Njegov oče jc uslu/ bon v Strojnih tovarnah in livnrnah. Policija ji očetu sporočila žalostno vest in mu izročilu tudi ; kolo. Dobri fant jo do 16. leta služil zn hlapca, ; potem pa se jo šel učil kleparstva. Bil je zelo I priden fant. Zvečer sta se z očetom skupaj vozila domov na Studenec. Zopet vlom na Jezici Ježicn, dne 26. novembra. Komaj jc izšlo poročilo o poskušenih, pn preprečenih vlomili na Jožici zadnjo nedeljo, ze smo danes zvedeli za nov vlom, ki je bil izvršen nocojšnjo noč v leseno barako zidarskega mojstra Erjavca. Vlomilec je iz barake pobral mnogo zidarskega orodja in drugega materiala, naposled pa je iz nagajivosti odprl na bližnji stavbi še vodno pipo, dn jo voda tekla i/, vodovodn vso noč. škoda je seveda velika. Po okoliščinah sodeč, je moral biti vlomilec v to barako kak delavec, ki jo bil kdaj zaposlen pri Erjavcu. Prav v zadnjih dneh je vsled pomanjkanja dela na stavbah izgubilo več delavcev zaposlitev pri podjetniku Erjavcu, zdaj pn se je morda kdo izmed njih maščeval. Erjavcu je bilo že poleti enkrat vlomljeno v bnrako ter чо mu vlomilci odnesli več orodja in zidarskega ter stavbnega materiala. Razen tega so mu tedaj nekateri nepošleni Bosanci, ki so prenočevali v baraki, ponoči prodajali cement iz barako. Prejšnji teden je bilo vlomljeno tudi pri Koscu na Ježici. K njegovi osamljeni hišici na polju se je priplazil neznanec ter hotel skozi okno vdreti v hišo. Koščeva žena, ki vsled nedavno prestane hude bolezni zelo slabo spi, je čula ropot zunaj hišo. Vstala jc in šla pogledat. Vsa v strahu jo zapazila. kako so neznanec plazi skozi okno, ki ga je bil žo vlomil. Ko jo žena zavpila nad njim, jc seveda takoj zbežal. Ti ponavljajoči so vlomi nn Ježici dajo ljudem dovolj misliti. Vsi so v strahu in v skrbeh. Zakaj po tej vztrajnosti in predrznosti, ki jo vlomilci zlasti v zadnjem času kažejo v bližnji naši okolici, nihče prav no ve, kdaj tudi njega utegne doleteli kakšna podobna neprijetnost. Fotoamaterji! Vse fotopotrcbSčine dobite v Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevajte cenik! Oici pravite? Parkrat sem čilal v Vašem I i sin upravičeno Icritiko tj le de nemoralnosli varnih inseraloo v ne-kem laku j iiijem dnevniku. Na kratko Vam sporočam. kaj sem pred kratkim slišal. Na cesti me je ustavila uradnica, ki je radi likvidacije firme, pri kateri je hita zaposlena, ie it mesece lires sluibe. I'rosilu me je, ali mogoče vem :a kakšno prosto mesto o kakem podjetju. Zal sem ji moral odgovoriti, da ne vem. Svetoval sem ji pa, naj inserira o tukajšnjih dnevnikih, nakar mi je odgovorila, da je iu izdala za inserate zadnji denar, a uspeli je bit sledeči: 1. Na inserat, za katerega je plačala 30 ali 40 dinarjev, je dobila poziv od nekega gospoda, naj se ta in ta dan zglasi pri njem. 'A upanjem v srcu, da se ji bo mogoče vendarle posrečilo dobiti, pa naj si bo še lako skromno sluibo, se je eglasila določenega dne pri tem gospodu. IK on t o r isti n j o , zmožno pravilne nemščine, sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro .Navedbe 220',« je ista uradnica predložila ponudbo in prosila za prosto mesto. Dne 12. XI. I. I. je prejela odgovor, kjer pravi ponudnik med drugim, da je samec, da bo sprejel samostojno gospodično, ki mu bo. ker nima žene, »v vsakem oziru tudi namesto nje.« Odgovor na oglasni oddelek »Jutra'. Gospod urednik! Komentarja ni treba. Kam to vodi, itak veste. Opozoriti sem Vas le hotel, da se nemorala ne propagira samo v zloglasni rubriki »Dopisi-, temveč tudi v rubriki. »Sluibe dobijo Brezvestnežev, ki izkoriščajo obupni položaj mladih deklet brez sluibe. je redno več. Povejte mi, gospod urednik, ali se tem ljudem ne bi moglo stopiti na prste?! Ali se ne bi dalo to vprašanje obravnavati v Vašem cenj. listu z malo večjo odločnostjo in energično pozvali drž. pravdništvo, vaj enkrat za vselej obračuna vsaj s propagalorji prostitucije v tisku, ker je t o n j egov a dol i no st ? Pa ne le državni pravdnih! Ali ni po vsem povedanem jasno, da bi moralo lastništvo »Jutra« izbrisati iz svojega lista listo zloglasno rubriko, v kateri si javno namigujejo razne gozdovniee iz šišenskega hriba in egospodje* pohokneii iz mesta? Ravno'ta rubrika je dala povod, da sedaj celo drugi oglasi niso več varni pred lo okuženo gospodo s ceste in podzemlja! ln končno! Stvar upravnišlev vseh poštenih listov bo, točno kontrolirali ludi svoje brezimne oglaševalce malih oglasov, o katerih ni vnaprej jasno, da so pošteni! Stvar vse javnosti bodi, da pomelemo s lo so-drgo in da obvarujemo uboga brezposelna dekleta pred takimi gospodi-, ki spadajo v kriminal! Strašna je odgovornost tistih, ki bi to lahko preprečili, pa molče k več. aH mani jasnemu pozivu za prostitucijo, blodnišlvo in nemoralnost! Caveaut consules! Ljubljansko gledališče DRAMA (Začetek ob 20.) Petek. 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra: TRiJE VAŠKI SVETNIKI. Znižane cene. Izven. Nedelja, 29. novembra ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30. novembra: Zaprto. OPERA (Začetek ob 20.) Petek. 27. novembra: VIKTORIJA IN NJEN 11U-Z \R. Red A. Sobota. 28. novembra: DEŽELA SMEHLJAJA. - Opereta. Premijera. Izven. Nedelja. 20. novembra ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. Izven. — Ob 20: PRODANA NEVESTA. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 30. novembra: KNEZ KiOIi. Slavnostna predstava. Red C. Sprememba opernega repertoarja. Vsled odsotnosti g. Rumpla ni mogoča današnja vprizoritev VVagnerjeve opere »Večni mornarc. Zato se poje drevi ob 20 opereta »Viktorija in njen huzarc v običajni zasedbi za red A. Abouenti reda D dobe svojo operno predstavo sredi prihodnjega tedna. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra ob 20: ŽENITEV. Premijera. NfKlelja 29. novembra ob 15: SLABA VEST. — Ob 20: PTIČAR. Ljubljana Otvoritev tramvaja v St. Vid Sobota, 28. november, bo pomemben dan za občino Št. Vid nad Ljubljano iu okolico. Tu dan Do slavnostna otvoritev električne cestne železnice u Ljubljane v St. Vid, ki tako poslane pri; lmeslje Ljubljane, šentviška občina so je zavedala, kako velikega pomena je za njeno prebivalstvo dobra in hitra prometna zveza z Ljubljano. Za mizarske, ključavničarske, strojne, krojaške in druge obrti v šentviški občini bo ta prometna zveza velike vrednosti. Občinski odbor je radi tega z vso vnemo podpiral napeljavo tramvaja v št. Vi 1. Prebivalstvo šentviške občine jo zato hvaležno občinskemu odboru, maloželezniški družbi pa za hitro izvršitev te prepotrebne prometne naprave. Slavnostna otvoritev se bo vršila po .-ledečem sporedu: Ob 15 pozdravi župan občine Zg. ŠiSka g. Ivan Zakotnih ljubljanske geste pri rente i. Ob 15.30 je odhod od remize do meje šentviške občine pri g. Rožnncu na Trati. Tu pozdravi župan šentviške občine g. Valentin Babnik došle gosie v imenu občine. Nato se bo formiral sprevod, za njim pa bodo vozili vozovi električne cestne železnice goste. Na koncu proge v Št. Vidu, pri Logarju, bo blagoslovil g. dekan Valentin Zabret vozove in progo. Po blagoslovitvi gredo povabljeni gostje k mali južini in prosti zabavi v »Dom«, drugi gostje iz Ljubljane iu domačini se pa porazdele po gostilnah v št. Vidu, kjer se lahko zabavajo na svoj račun do polnoči, ko odpeljejo v Ljubljano zadnji vozovi. Zvečer bo Šl. Vid razsvetljen. Kaj bo danes? Drama: Zaprla. Opora: Viktorija in njen huzar-. Red A. Union, verand na dvorana: Predava g. B. Ja-lcac: . Moji vtisi iz Amerike.« Predavanje pojasnjuje film. Ob osmih. Nočno službo imajo lekarne: tur. Leustek, Resljeva cesta 1; mr Bohinec ded., Rimska cesta šl. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. PRI ČADU pod Rožnikom vsak teden, soboto i o nedeljo SVEŽE KOLIN E! 0 1. december. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja: 1. december praznujemo kot državni praznik zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezloni dinastije Karadjordjevičev. V ta namen bo na ta dan ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se ho zapela zahvalna pesem z uztreznimi molitvami. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja istega dne ob 9, v evangelijski cerkvi pa ob 10. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti izobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave, istega dne sprejema od 11 naprej v banski palači (Blei-vveisova cesta 10) ban dravske banovine pokloni-tve in čestitke. O Časnikarski koncert je postal v zadnjih letih v Ljubljani prireditev, ki bi jo Ljubljana gotovo pogrešala, če bi slučajno kakšno leto odpadla. Da se letos to ni pripetilo, je poskrbel posebni odbor ljubljanskih časnikarjev, ki je z vestnimi pripravami poskrbel, da bo tudi letos prireditev nad vee sijajno izpadla, tako da bo občinstvo v vsakem oziru prijetno presenečeno ter povsem zadovoljno. S časnikarskim koncertom se v Ljubljani prične vsakoletna zimska družabna sezona in umevno je, da mora biti ta otvoritev nad vse sijajna in bleščeča. Občinstvo opozarjamo, da naj si preskrbi pravočasno vstopnice v predprodaji, ker bodo gotovo že v predprodaji razprodane. 0 Snttnerjev koncert. . Najlepše proslavite 80-letni jubilej nr.šega priljubljenega starosta slovenskih skladateljev, če se udeležile koncerta Pevske zveze, ki so ho vršil na njegov rojstni dan 29. t. m. ob štirih popoldne v Unionu. Peli bodo združeni zbori njegove najlepše skladbe, deloma vokalno, deloma z orkestrom. Sodeloval bo pomnoženi orkester dravske divizije. Opozarjamo na koncert posebno goste z dežele, ki bodo imeli izvrstno zvezo vlakov z vseh strani. Vstopnice v unionski trafiki. © VHI. prosvetni večer, ki bo danes ob 8 zvečer v verandni dvorani Uniona bo veljal Ameriki. Mnogo je naših rojakov našlo večjo ali manjšo srečo v daljni Ameriki. Zveze z njimi so v zadnjih letih precej prenehale in se v novejši dobi skušajo zopet poživeti. Redki pa so oni inteligenci, ki so šli v Ameriko in si na licu mesta ogledali ondolne razmere. Eden izmed redkih je bil tudi g. Božidar Jakac, naš odlični slikar, čigar razstava je pričala, da je zajel bistvo amemkanskega življenja. Predavanje, ki ga bo imel nocoj, na mbo nudil pogled v ondotne razmere in s pomočjo filma, ki bo istočasno predavanje, bomo občutili utrip Ncwyorka, največjega mesta v Ameriki, obiskali pa bomo tudi Cleveland, kjer živi največ naših rojakov. Tudi krasni slapovi reke Niagare bodo občinstvo očarali. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. 0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. V nedeljo, 29. novembra ob pol 8 zvečer bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, predstava nove igre »Logarjeva sinova . Ker so bile vse letošnje prireditve v Rokodelskem domu zelo dobro obiskovane, je pričakovati tudi v nedeljo zvečer obilne udeležbe. Vstopnice bodo na razpolago v predprodaji v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne v Rokodelskem domu. 0 Ob 30-dnevnici dr. Edvarda Slavika bo v nedeljo 29, nov. ob pol 10 dopoldne v križevniški cerkvi sv. maša zadušnica, ob 10 pa komemoracija v Trgovskem domu. 0 Društvo »Pravnik« v Ljubljani vabi svoje člane na spominsko slavnost za pokojnim dr. Sla-vikom Edvardom, v nedeljo dne 29. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani Trgovskega doma. © Rupel-Ravnikov komorni večer. Drevi točno ob 8 bo v Filharmoničm dvorani komorni koncert, katerega izvajata violinist Karlo Rupel in pianist prof. Janko Ravnik. Oba umetnika sta porok, da bo nocojšnji komorni večer na visoki umetniški stopnji, dogodek posebne vrste v letošnjem koncertnem življenju. Program, ki ga izvajata, je za Ljubljano deloma popolnoma nov in izredno interesan-ten. Na sporedu je Mozartova Sonata v g-duru, Cortije Andantino con variationi, Tansmanova So-natina in Schulhofova Sonata. Program je skrbno izbian, tako za prijatelje klasične kakor tudi moderne glasbe. — Občinstvo opozarjamo in najvljudneje vabimo na ta umetniški večer. Številen obisk naj da umetnikoma pobudo za nadaljnje udejstvo-vanje na koncertnem polju, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, sedežev vseh vrst in cen je še dovolj na razpolago. 0 200 pevcev in 40 godbenikov nastopi pri velikem koncertu Pevske zveze v nedeljo 29. t, m. ob 4 popoldne v počaščenje velikega skladatelja p. Hugolina Sattnerja, ki izpolni v nedeljo 80. rojstni dan svojega dela in truda prebogatega življenja. — Vstopnice dobite v Unionu v trafiki. Sedeži od 30 Din navzdol. 0 Križunska moška in mladeniška Marijina družba vubi svoje člane k slovesnemu zadušneiuu opravilu za rajnega sobrata g. Marka Kostanjevca, ki bo jutri v soboto ob šestih zjutraj. 0 Soja slolue prosveto se vrši drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. 0 Društvo sv. Marte ima v nedeljo ob 5 popoldne redni mesečni sestanek. © Omejitev voznega prometa v Šelenburgovi ulici. V smislu sklepa občinske uprave ljubljanske z dne 17. julija 1931 prepove uprava policije na podlagi § 11. točka (i uredbe min. za notranje zadeve z. dne 8. oklobra 1929, Ur. 1. št. 435-111 ter čl. 67. zak. o notranji upravi z dne 19. junija 1929, Ur. 1. št. 313-70 — 1. v Šelenburgovi ulici ves promet z vprežninii tovornimi vozovi in tovornimi avtomobili s polnimi gumi. Istotako so prepovedani priklopni vozovi' k tovornim avtomobilom. Izvzeta so pa vozila zu lokalno polrebe v tej ulici. 2. Postajanje v Šelenburgovi ulici jo za vsa vozila prepovedano, razen v toliko, kolikor je zn vstop in izstop nujno potrebno. 3. Omejitev prometa na Aleksandrovi cesti se ukine. Prestopke te odredbe bo policijska uprava kaznovala po čl. 69. cit. zak. o notranji upravi z globo od 10 do 500 Din, oziroma zaporom od 1 do 10 dni. 0 Pisarne mestne elektrarne so se deloma že preselile v nekdanjo Mahrovo hišo, ostali oddelki se bodo pa pozneje, ko se izselijo stranice, ki jim je bilo v tej hiši stanovanje za februar odpovedano. Elektrarna bo zavzemala potem prostore v prvem nadstropju. Upravni odbor z načelnikom g. Fr. Orehkom je imel te dni sejo in je eden od gospodov, kakor čujemo, sprožil vprašanje, bi li ne kazalo nastaniti vsa mestna podjetja, I. j. pisarne elektrarne, vodovoda, plinarne (?) i. dr. v Mahrovo hišo, kjer bi jim nnčeloval »cen-tralni komercijelni ravnatelj«, z mesečno plačo L ali II. uradn. skupine. Večina odbornikov pa baje ni bila tega mišljenja. © Vrednost Mahrove hiše. Kakor smo zvedeli, je Mahrova hiša cenjena na 1,600.000 Din. © Zidarska dela in ziiua. Ta mesec ima le še majhen del zidarjev pri novih stavbah delo in zaslužek, prihodnji mesec pa nastopi tudi zu le štirmesečna nezaposlenost. * © .Sneg »vohajo«:. Žerjavi in divje gosi so že odjadrale nu jug, nekaj se jih je pa še v hrvatskih in slavonskih močvirjih zakasnilo. Kosi, se- —'ЧР" 'V Miklavžev večer v Unionu dne 5. deccmbra ob 7 zvečer Vstopnico nnj si skuša vsakdo preskrbeti že v pred-proilujl, ki hi! olvori v IJnlonu' pred veliko dvorimo vn v torek' 1. decembru nb i) dopoldne, in traja In dan do 13. Kdor želi poseliti to veličastno prireditev, nnj si pravočasno preskrbi vstopnico žc v predprodaji. ■ -.-"j*.....ааа-.^иаи*-^,,, niče in ščinkavci so pa že pribežnli iz gozdov na vrtove k hišam, čopasti škerjanec skače po ii ji vali in cestah in iščo čivkajoč hrane po raznih živnl-skih odpadkih in smeteh, vreme pa postaja oblačno in dolgočasno. Vse prerokuje: Po snegu diši!« Vrhovi gora in planin ga že imajo, v dolino gn dobimo, kakor znaki kažejo, z.a — Miklavža! Tudi lelos bosla zima in mraz marsikoga, ki se ne bo pravočasno založil z drvmi in premogom, neprijetno prehitela! Vi V V i '!ч ;. 1s ' <' »' i .. чч,: t i. © Vrazov trg sedaj planirajo. Hodnik ob fu-rovškem zidu je za prvo silo urejen. Dovoz smeti in raznega materijalu na ta trg je ustavljen. ©•Dva strokovna filma o tehniki avtogenegu varenja in rezanja v skupni dolžini 1500 m, so bosta predvajala d revi ob sestih v Kinu »Dvor . Filma, ki sta last Tvornice za dušik d. d. v Rušah pri Mariboru in katera bo tolmačil inženjer tvornice g. Leo Knez, sta tehnično na višku ter vsled tega našemu obrtništvu, ki se za autogeno tehniko zanima, priporočamo, da si jih ogleda. Vstop jo brezplačen. © OliČni zbor zadrugo Služkinjski dom v Ljubljani bo v nedeljo, dne 6. decembra t. 1. v dvorani Rokodelskega doma in sicer ob pol petih popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo o izvršeni reviziji; 3. Poročilo nadzorstva; 4. Odobrenje računov za leto 1930-31; 5. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva; 0. Slučajnosti. — Odbor. © V nedeljo pred Sv. Miklavžem, dne 29. t. m. smejo biti trgovine ves dan odprte. — Načelstvo gremija trgovcev. © Sadjarji in vrtnarji, člani ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva naj ne pozabijo, da se vrši podružnični občni zbor v soboto, 28. t. ni. ob 20 v Mrakovi restavruciji na Rimski cesti. Udeležile se ga polnoštevilno! © Ljubljanskim moškim zborom. Drevi vsi v Glasbeno Matico ob 8 k vaji. Prinesite s seboi Mohorjevo pesmarico II. del. Hubadova župa JPS. © Akademik je izgubil listnico z manjšo vsoto denarja, z akademsko legitimacijo na ime Edj Ma r i o n ter legitimacije raznih drugih organizacij. Pošten najditelj se prav lepo prosi, da najdeno izroči proti nagradi pri vratarju univerze. © »Skrivnostna dama«. V gotovem časopisju se stalno pojavljajo razni mali oglasi z gesli, kakoi r>Skrivnostna dama«. »Nezneuna črnolaska« itd., pod katerimi se dostikrat skrivajo dvoumnosti in moralne nepravilnosti. Taki oglasi dostikrat uničijc srečo rodbin. V zahodnem deiu mesta prebiva mlad zakonski par, ki pa nima srečnega življenja. Žena jc namreč nekoliko histerična ter ima razne muhe Rada namreč odgovarja na vabila s takimi gesli kakor smo jih navedli. Predvčerajšnjim se je mlada žena zastrupila in jo je moral reševalni voz prepeljati v bolnišnico. V bolnišnici so ji življenje ša rešili. Pri njej so našli več poslovilnih pisem in tudi neko piemo, ki govori o podobnem inseratu z geslom »Skrivnostna dama«. Nemara se bo žena spametovala, ko jo izpuste iz bolnišnice. © Prvovrstno goveje meso po 6—8 Din se prodaja pri Antonu Ponikvar, stojnica na Vodnikovem trgu. © Otrok padel v kotel vrelega kropa. Včeraj popoldne se je v Štepanji vasi 68 pripetila težka nesreča, pri kateri se je ponesrečil 3-letni Branko Videnič, sinček pleskarskega pomočnika. Doma so klali prašiča in mali Branko je moral seveda gledali, kako to gre. Pogledal je v kotel, kjer so se kuhale klobase in padel notri. Opekel so je po vsem životu, tako, da so ga morali prenesti v bolnišnico. — Razen njega je včeraj bolnišnica sprejela še 24-letno Frančiško Finkovo, prešivalko iz Tržiča. Ta je včeraj v samomorilnem namenu pila oetovo kislino. V bolnišnici je že izven nevarnosti. © Tatvine cementa. Mestni stavbenik Hugo Schell ie odkril velike tatvine cementa, ki so se vršile ves čas letošnje stavbne sezone v njegovem skladišču v baraki na novi stavbi tovarne keksov v Zgornji Šiški. V tem skladišču ima Schell vedno po 600 do 700 vreč cementa. Nekateri nepošteni delavci so kradli ta cement in ga prodajali raznim posestnikom v bližini. Neki pošten delavec je že pred meseci opozoril preddelavca, da se dogajajo tatvine, vendar pa se zato nihče ni zmenil. Kakor vsaka stvar, je prišia končno na dan tudi ta. Schell je ugotovil, da ima okoli 4000 Din škode. Tatovi so mu namreč odnesli nad 100 vreč cementa. Težko je v tej zadevi kompromitiran neki posestnik iz Zg. Šiške, ki je kupoval ukradeni cement. Kulturni obzornik OPERA Konjovič, Koštana. Zadnja operna premiera je pokazala Petra Konjoviča opero v petih slikali, Košlano . Moderni individualizein je pokazal v umelnosti nebroj folklornih snovi in form. Temu, mislim, ni glavni vzrok samo v izrazito nacionalističnih težnjah po ovekovečenju lastnega etnografskega tipa, nego tudi v čutnih težnjah impresionizma, ki je rabil originalnih barv in ritmov iu občutij in je zajemal v čedalje jačjo eksoliko ter odkril . primitivno in arhaično« glasbo in posnel plese zamorca iu izčrpal folklorne posebnosti vseh narodov v svoji težnji po vedno novih čutnih dražljajih in originalnih efektih. Želja po tem, da bi narod pokazal svojo nacionalno opero, se je pokazala že v romantiki in odtlej smo videli pri vseli narodih takšne poizkuse. Vzameš si snov iz naroda, ljudske noše pokažeš in v ljudsko glasbo posežeš po motive in ee si pokazal knj novega, si uspel. Toda tako lahka stvar ni, kajti samo в temi zunanjimi sredstvi nastane lahko muzej, ne pa tudi nujno umetnina, ki prepriča notranje in se posreči kakemu Smetani ali Musorgskemu ali Janačku, stotini drugih pa ne. Zlasti naši. za tolklor tako vneti južni bratje so že marsikateri takšen eksperiment izpustili preko odra, pa se ni držal in smo se danes skoro navadili z nekim predsodkom obiska-vati opere, o katerih je povedala reklama, da so nacodno pobarvane«. No, Miloševa Zenidb.v: od Konjoviča, ki smo jo videli pred par leti, Je razočarala po-svoji dra-matski nezrelosti. S predsodkom sem šel poslušat Koštanof, pa moram reči, da je glasbeno dosti zrelejša od Miloša, dasiravno je ne bi primeril Borisu ali Prodani, kakor to dela reklama v Gle- I daliSkem listu. Posamezne slike si dranmtski niso I enakovredne. Dramatski ena najboljših je druga, j dočim bi prva skoro nekako lahko odpadla, ker je kot ekspozicija preohlapna itd. Opera pa sicer ni brez lirsko-dramatske vrednosti v detajlih, glasba je stilno blizu poznemu ruskemu impresionizmu in rabi južnosrbsko nielodiko in ritmiko v še precej zmerni meri, kajti natrpanost s folktorjem od-' bija. Konjovič ima pravo impresionistično inven-| cijo iu je ritmično močan, orkester mu efektno i zveni in ni izumetničen in preobložen. Kar smo I videli v moderni od Borisa dalje, s tem ta alnsba ! operira, naslonjena je menda tudi na Borodina no-I koliko, novega pn pri vsej fantaziji ne pokaže. Ljubljanske premiere nisem videl, ker sem j bil bolan. Pišem po drugi reprizi. Inscenacijski in j glede kostumov so se izvajalci potrudili, orkester j je vršil težko nalogo prav lepo. režije pa ne nio-1 rem sprejeli. Velike scene so bile v redu, loda režiserka je bila gost in ni gledala na posameznike, j In tnko imamo tu nekaj igralcev, ki delajo geste baročnih svetnikov in smutrajo, da je opera vsaka I do skrajnosti patetična reč, poleg teh vidiš čiste i naturaliste, kar se bije med seboj in potem pridejo še vsi oni, ki niso nobeni igralci. Naj bi se v naši operi enkrat začelo pošteno misliti na igralsko izobrazbo pevcev in na pametnega režiserja. Glavne vloge so peli gg. Gjungjenac-Gavella, Kogojeva, Rihičeva, španovn, Rumpel, Banovec, Primožič, Zupan itd. Pevski so bile vloge kolikor-toliko dobro zasedene. V. GLASBA Izšli sta v kratkem presledku dve novi številki Zborov Ljubljanskega Zvona, četrta številka se nn uvodnem mestu spominja osemdesetletnice nestorja naših skladateljev p. Hugolina Sattnerja, ki jo bomo praznovali dne 29. t. ni. — H. Druzovič iz Maribora piše .0 kulturnem pomenu naših pevskih društev ter pravilno povilar-ja, da služi pevska vzgoja povzdigi etične kulture in socialne zavesti. Slede praške kritike o zadnji turneji pevskega društva Grafike in pregled glasbenih novosti. — Glasbena priloga prinaša štiri Sattnerjeve troglasne mladinske zbore (Dedek Krim, Gorska pripovedka. Tiho je legel mrak in Kapelica) s klavirjem na besedila Utve in Kra-guljčkov. Glasba je zdrava in polna naivnonežnega občutja; gotovo so bodo ljubke pesmice mnogo pele. — Peta številka nudi skladateljem za uglas-bitev primeren liričen tekst I. Peruzzija Pod večer, nadaljuje s pregledom kritik Čehov o uspehih Grafike in prinaša bogato kroniko in preglede. Glasbeni del prinaša S. Premrla moški zbor Oj z Bogom li planinski svet na besedilo S. Gregorčiča z lepim tenorskim soloin v sredi, M. Rožaneev mešani zbor Polonica na besede C. Golarja v polifo-nirajočem stilu, pa 1'relovčevo Dekliško pesem na besedilo Mirka Kunčiča za glas in klavir. Zaradi bolehnosti sem zamudil gostovanje francoskega baleta, dalje koncert trboveljskih otrok. Zvedel sem, da francoski bale! v bistvu ni pokazal nič novega in da je šlo v glavnem za luč-no, kostumne in druge zunanje čutne efekte, kakršnih smo vajeni od cenene francoske moderne. Trboveljska deca je baje dobro' nbsolvirala svoj dobro izbrani slovenski moderni program. Prav, da se modernizirajo programi, snj imamo moderno mladinske literature zadosti. V. * Alfred Tennjson: Heuoh Arden. Povest v verzih. S portretom A. Tennysonu in s šestimi slikami. Uvoda je 7 strani, tekslu samega 38. Založila Vigred, lisk Jugoslovanske tiskarne. Ta drobna knjižica je pravkar izšln. Knj prinaša? A. Tennvsoii jo živel skoro ob istem času kakor naš 1'rošoreii, samo du mnogo delj (1809 do 1892). Prešeren je 1. 1835. objokoval smrt najljubšega prijatelja, istotako pa tudi 'I', dve' leti prej (prini. uvod knjižicel). Najkrajše pa bi primerjal oba pesnika glede dveh pesnitev: Prešernov M omare obupno poje: Dekleta tnoj'ga ženo i — Sem našel poročeno — Preslal, sam Bog ve, j kaj! Tudi Henoh Arden je mornar: Da bi služil i mladi ženi iu otrokom kruha, gre s trgovsko ladjo j v daljni vzhod. Na povratku se ladja razbije; lte-! noh živi deset let sam nn samotnem otoku. Žena ga ljubeče pričakuje. Slednjič, ko že ne more več upati, privoli v nov zakon s požrtvovalnim Heno-hovim prijateljem Filipom. Končno se pa Ilenoli vrne: nebogljen, vsem nepoznan. Vidi ženo poročeno. Pa se ne izda. Tiho trpi kot pristaniški de-; lavec. Lahko bi tudi on dejal: :;Prestal sem Bog i ve kaj!« Šele po smrti zvedo za skrivnost tihega moža. Pesnitev ima v izvirniku samo 915 verzov. V zadnjih treh pravi Tennyson kratko: Tako ta močna duša je odšla. A v dan pokopa pristaniško selo pogreb je videlo kot nikdar prej. listi molčeči dnevi — nekako eno lelo — ko živi Henoh v bližini ljubljene žene in otrok nepoznan, so kakor liha, tožna melodija nn orglah; zadnji trije, verzi pa done mogočno, kakor dn pojo vsi registri, vse lanfare — ob zmagi nad sebojl' Če hočeš, čitatelj, spet enkrat občutiti to, knj je resnično trpljenje, obenem pa, kaj se lo pravi: močna duša, čilaj lo kralko pesnitev! — Pesnitev je eden najlepših biserov svetovne književnosti, prevedena žo davno v druge jezike. V našo materinščino jo je prevedel zdaj .1. Debevec. (Kak starejši prevod nam ni znan.) V srbski jezik je He-' nolia Ardcna prevedel že I. 1880. j. Jovmiović j Zmaj. L. 1927. je srbski prevod naše prosvetno j ministrstvo (SN br. 23.921, 12. jul.) določilo kol privatno čtivo za 5. gimn. razred. — Slovenski prevod se dobi v zalogi Vigredi (Ljubljana, Ljudski dom) trdo broširan za 8 Din; v knjigarnah stane 10 Din. Naroča se po dopisnici ali osebno, j Ako bi dijaki naročili skupno vsaj deset izvodov, j jih dobe po 7 Din. xy Dnevna kronika Koledar Potok, 27 novembra: Virgilij, škof; Bernardin Koški. f Dekan Ivan Jarko Maribor, 26. novembra. Danes je prispela iz Gradca tužna vest, da je tamkaj umrl starotrški dekan g. Ivan Jurko. — Blagi pokojnik je vzorno in e svečeniško vnemo deloval v vinogradu Gospodovem ter je bil svojim staretrškim faranom ljubljen oče. Rojen je bil dne 9. junija 1875 pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Kot tak si je ohranil do konca svojega življenja pohorsko Iskrenost, značajnost in plemenitost. Mašniško po-svečeuje je prejel 25. julija 1898. Kot kaplan jo služboval najprej v Slivnici pri Celju in v Žusmu. Župnikoval je v Pniuečah pri Sloveujgradcu, od leta 1919 pa v Starem trgu pri Slovenjgradcu ter je od 1. septembra 1929 tudi vodil dekanske posle starotrške dekanije. Leta 1921 je bil imenovan za svoje dušnopastirske zasluge za Unezoškofijskega duhovnega svetovalca. Bodi plemeniti duši ohranjen svetal spomin t Žalujočim naše prav globoko in iskreno sožalje. — Glede pogreba še nimamo točnega obvestila ter ga bomo pravočasno objavili. * ■f V Stari Loki je umrla mati gg. vseučiliških profesorjev dr. Aleša in dr. Francetu Ušeničnika. Pogreb bo v soboto ob 9 v Stari Loki. Svetila ji večna luč! Gospodoma sinovoma.naše iskreno sožalje! . -J- V Škofji Loki je v ursuhnskem samostanu dne 25. t. m. ob 23 umrla s. Jakobina Marinko, učiteljica. Blaga pokojnica je bila 10 let redovnica. Vsa leta jc bila bolehna. Lani se je vpisala na ljubljansko univerzo pa je kmalu nato resno zbolela. Sedaj jo je smrt rešila hudega trpljenja. Rodila se je na Dobrovi, njena mati živi pri drugi hčerki, učiteljici v Preski, brat je pa prof. na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol 4. Bog ji bodi obilen plačnik! -f- Na Vranskem je dne 25. t. m. nenadoma umrl g. Osel Fran ml. veletrgovec in konjeniški kapetan v rezervi. Pokojni je sin ugledne rodbine Osetove na Vranskem. Star je bil šele 39 let. Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne. Blag mu spomin! Žalujočim našo iskreno sožalje! Na Izlakah je umrla g. M. Grobljar, roj. Ravnikar. Pogreb bo danes ob 10 na pokopališču Sv. Jurij-Izlake. — Svetila ji večna luči V Ljubljani je umrl g. Viktor Furlan iz St. Vida pri Stični. Pokopali ga bodo v soboto ob dveh popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne ves ti = Teološka fakulteta je v seji fakultetnega sveta dne 20. nov. nostrificirala doktorski diplomi gg. dr. Janeza Janžekoviča in dr. Vilka Fajdige, ki sta promovirula za doktorja teologije na pariški univerzi Institut catholique. Obema doktorjema iskreno častitamo. Dr. Janžekovič predava filozofijo na bogoslovnem učilišču v Mariboru, dr. Vilko Fajdiga pa je ka.plan v Škofji Loki. Pripominjamo, da sta oba gospoda z ozirom na visoko znanstveno kvalifikacijo njiju disertacij bila promovirann v Parizu magna cum laude. i. decembra časnikarski koncert v „Unionu" ček zapravili za kino, cigarete in podobno. Največ tatvin so izvršili fantiči po raznih gostilnnh, kamor so hodili beračit, vedno pa so gledali, kaj bi mogli zraven ukrasti. Zapeljane žrtve kina in šundromanov je policija že oddala sodišču. Ostale vesti — 25-lclnice smrti Simona Gregorčiča se najlepše spomnite, če poselite koncert Pevske zveze, ki se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 4 popoldne v Unionski dvorani. Pevska Zveza priredi koncert na čast najboljšemu glasbenemu tolmaču pesmi »Goriškega slavčka« p. Hugolinu Sattnerju, ki obhaja prav ta dan svojo osemdesetletnico. — Vstopnice dobite v Unionski trafiki. — Sprememba voznega reda jutranjih vlakov nu progi Murska Sobota—Hodoš. Pričenši s 1. decembrom 1931 bo odhajal jutranji vlak št. 8732 iz Murske Sobote ob 4.40 in prihajal v Hodoš ob 6.03; v obratni smeri bo odhajal jutranji vlak št. 8731 iz Hodoša ob 6.18 in prihajal v Mursko Soboto ob 7.39. — Strel iz zasede. Na 24 letnega progovnega delavca Martina Mama iz Bistrice pri Rušah je bil včeraj popoldne izvršen zagoneten napad. Ko ;c delal na progi med postajama Ruše—1'ala, je nenadoma počil iz gozda strel in Mam je bil težko zadel v nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Vzrok napada na delavca še ni ugotovljen, morebiti pa je tudi nesrečen slučaj, ki se je dogodil kakemu lovcu, ko je streljal na divjačino, pri tem pa je zadel človeka. — Katariuin semonj v Ptuju jo bil zelo dobro obiskan. Pozuala pa se je denarna kriza. Kupčija je bila zelo slaba. Živino so prignali: 183 konj, 300 krav in telic, 131 bikov in volov. Prodanih je bilo 230 glav. Cene so bile: prvovrstna živina od 4—4.25 Din kg žive teže, druge vrste živina od 3 do 4 Din, tretje vrste pa od 75 par do 3 Din. — V dveh mesecih ukradel 30 koles. V Zagrebu so prijeli Milana Krkleca, ki je za slepo ceno produjal skoro novo kolo. Na policiji jo priznal, da jc kolo ukradel. Priznal je nadalje, da je od 20. avgusta do 16. oktobra ukradel nič manj kakor 30 koles. Policiji je bilo težko najti vsa ta kolesa, ker jih Krklec ni prodajal v Zagrebu, ampak po zagrebški okolici. V par dneh je policija našla pri raznih kmetih 20 ukradenih koles, katera so kupili od Krkleca za ceno 100 do 300 Din. Sedaj policija poziva lastnike, naj pridejo po kolesa. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za žensko bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — V pijanosti si prerezal vrat. V novosadski okolici so našli v neki gostilni mrtvega Vasa Ve- siča. Sprva so mislili, da gre za zločin, ker jo Imel Vesič prerezan vrat. Sedaj so ugotovili, da Vesnič ni bil umorjen, marveč da je postal žrtev nesrečnega slučaja oziroma alkohola. Nn neki svatbi so ga je tako napil, da je komaj stal na nogah. Otroci so mu nagajali, on pa je mahal z nožem. Ko jo prišel nn dvorišče, jo z nožem v roki padel iu sicer tako nesrečno, da si jo prerezal vrat. Hlapec mu jo obvezal rano in ga nesel v sobo na posteljo. Ponoči pa so je obveza odvezala in Vesič jo izkrvavel. Drugo jutro so ga našli mrtvega. — Smrt deklico v plamenih. Iz Sarajeva poročajo: Sedemletna deklica Fehiina Oblakovič se je igrala na vrtu hiše, v kateri stanujejo njeni starši. Ker je bilo mrzlo, je zakurila ogenj in se vrtela okrog njega. Naenkrat jo plamen zajel dekličino obleko. Na vpitje deklico je prihitela mati, ki je hitro trgala z nje obleko in gasiln ogenj. Vendar pa jo bila deklica tako opečena, da je v bolnišnici v groznih mukah umrla. — Aretiran poulični pridigar. Osješka policija je aretirala nekega moža, ki je na neki glavni ulici mesta zbral okrog sobo ljudi in patetično pridigal ter pozival meščane, naj se pridružijo neki novi veri. Na policiji so ugotovili, da je to Franjo Vidakovič, mizarski mojster iz Sente in pristaš adventistične sekte. Policija ga je izgnala v domovinsko občino. — Namesto žganja pil saluiijak. V osješko bolnišnico so prepeljali 70 letnega Ivana Morka iz Laslova. Misleč, da pije žganje, se je napil salini-jaka. Tako se je nehote zastrupil iu bo to usodno pomoto plačal najbrž z življenjem. — Puška mu je raznesla obe roki. 26 lotili železničar Mato Mitar iz Komarovn pri Sušaku jo vozil balo. Na vozu jo bilo več ljudi, ki so bili vsi precej vinjeni in so uganjali razno šale. Mato jo imel nabasano puško in ko jc hotel ustreliti v zrak, jc puška eksplodirala in ga tako raztnesarila, da so mu morali odrezati obe roki. — Dajte otrokom za Miklavža veselili in blažilnik knjig! Prva taka jo Buschev Oipok in Cn-pek, polna nedosežno burkastih zgodb in smešnih podob — otroci jih imajo med vsemi ilustracijami najrajši; druga priporočljiva knjiga je Ivančkov sveti večer, ki prinaša sočutne in vzgojne zgodbe polne zdravja in plemenitosti, česar jo najbolj po-treben današnji čas. Obe knjigi je založila Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg). — Za božično dobo priporočamo našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: 1. Ar'amić K. »Dan žari o polnoči«. 12 božičnih pesmi za mešani zbor, 24 Din. 2. Forster A. 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 Din. 3. Hladnik Ign. Božična slavospeva za solo, zbor in orgle, 10 Din. 4. Ign. Hlednik. Božične pred in poigre za orgle, 10 Din. 5. Premrl St. Slava Bogu na višini, 10 božičnih pesmi za mešani zbor, 24 Din. 6. Premrl St. Cerkveni moški zbori. Zbirka raznih pesmi za vse cerkvcne dobe za moški zbor, 40 Din. 7. Sattner-Premtl. Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem ali harmonijem, 10 Din. 8. Sicherl I. Pa-stirci iz spanja. 16 božičnih pesmi za mešani zbor naših .starejših skladateljev. Part. 36 Din, glasovi a 6 Din. 9. Sicherl I.-Premrl St. Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi naših etarejših skladateljev za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi a 6 Din. — Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik sc nahaja sedaj na Aleksandrovi cesti 7 v Ljubljani. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in liku tovarna Jos. Reich. Marmor Požar v gledališča Maribor, 26. novembra. Nocoj po 6 je nastal v mariborskem gledališču nevaren požar, ki bi mogel postati naravnost katastrofalen. Okrog 6 so opazili pasanti v Gledališki ulici nenavaden blesk skozi okno v I. nadstropju, kjer se nahaja klavirska soba gledališča in kjer se vršijo vaje. Po stopnicah in skozi sobo se je začel valiti gost dim, ki je opozoril naetav-ljence gledališča na pretečo nevarnost. Zaradi preveč zakurjene peči se je vnela lesena stena, ki loči garderobo bivše Kazine, ki je bila hipoma v plamenu. V zadnjem trenolku so prihiteli gled. nastav-ljenci ter s pomočjo hidranta, ki se je nahajal v neposredni bližini pričeli brizgati vodo na gorečo steno ter tako preprečili prenaglo širjenje ognja, da je med tem časom prihitela na pomoč avizirana požarna bramba pod poveljstvom načelnika Vol-lerja. Gasilcem se je posrečilo takoj požar omejiti in ga pogasiti. V Mariboru so se hitro raznesle vesli, da je gledališče v plamenih. Na mesto požara so prišle velike možice ljudi, ki so se pa kmalu vračale, ker so videle, da je nevarnost odstranjena. Materiialna , škoda je znatna, povzročena pa je največ po vodi, 1 katero so gasilne cevi v obilni meri brizgale v sobo, ki je bila napolnjena z raznim pohištvom in s klavirjem. V neposredni bližini sobe se nahaja prostor študijske knjižnice z obilnimi in dragocenimi predmeti, ki bi bili v slučaju požara neizogibno zgubljeni, ker je bil prostor neposredno ogrožen, Kozolec pogorel Ogenj podtaknila zlobna roka. Begunje pri Cerknici, 25. novembra. V noči 24. t. m., kmalu po polnoči, je začelo goreti v kozolcu g. Fr. Rožanca, čevljarja iz Begunj. Kozolec je bil vezan s štirimi okni, pokrit s cementno opeko in pred par leti postavljen. Ker stoji kozolec na samem, ni bilo nevarnosti, da bi se ogenj razširil na druga poslopja. Najprej so opazili prebivalci bližnjih hiš, tudi nočni čuvaj jo opazil in sporočil lastniku, ki je ves prepaden šel na pogorišče. Rešiti se itak ni dalo ničesar. Že. dolgo vrsto let pri nas ni gorelo. Kdo je zažgal, se nc ve. Ljudje pravijo, da je zvečer tam v bližini dišalo po bencinu. Torej je ogenj najbrž podtaknjen. Vendar se bo orožnikom težko posrečilo izsledili požigalca. — Lastnik je sicer zavarovan, vendar je le težko, posebno danes, ko je tako huda za denar. Mlada latinska Шра Ljubljana, dne 20. novembra. Včeraj smo poročali, da je policija v kratkem času izsledila šest mladih ljudi, vendar pa je dva Izpustila, ker s tatvinami nista imela nič opravka, temveč sta imela le smolo, da sta se poznala s temi tatiči. Prijeti tatici so: 20 letni Severin S., njegov brat 17 letni Silvester S., 17 letni Franc T. in 17 letni Stanko J. Brata Severni in Silvester sla stanovala pri svojem krušnem očetu, katerega sta tudi okradla. Ukradla sla mu več oljnatih slik in pet gramofonskih plošč. Dalje so mladi tatiči ukradli magistralnemu uradniku Lojzetu Sodeju nekaj obleke in perila ter knjig v vrednosti okoli 1000 Din. Ing. Radko-liču so ukradli nekaj obleke v vrednosti 900 Din. Dalje so okradli več dijakov. Šo pred tednom dni pa so izvršili neko tatvino v Kamniku, kjer so v neki trgovini izmaknili 180 Din gotovino. Na Brezovici so iz gostilniške sobe ukradli dve žepni uri. V Streliški ulici so pri neki stranki ukradli ročni kovček, v katerem jo bilo več obleke. V prostorih radijske postaje so ukradli uro stoparieo. Severin se jo poskušat tudi v tatvinah po šolali, šel je v gimnazijo v Gajevi ulici in ie lam izmaknil lej) jilašč. Na stopnicah pa ga Je srečala žena sluge in ga ustavila. Fant jo plašč odvrgel in pobegnil. — Sploh je bil Severin glavar le tolpe. Kradel jo največ sani, njegovi tovariši pa so mu bili za strnžo. Fantiči so pokradene predmete prodali in izkupi- ' Zaradi brezposelnosti -pod vlak Maribor, 26. nov. Prostovoljno si je končal danes na tračnicah koroške proge svoje mlado življenje brezposelni kovač Ludovik Jezernik iz Studencev, star šele 24. let. Ko jc privozil ob pol 1 popoldne po koroški progi vlak iz Litnbuša, ga je počakal Je-reznik ob progi kakih 30 korakov stran od Slovenskega gozda ter se vlegel preko tračnic pred prihajajočim vlakom. Kolesa so mu odrezala glavo od telesa tako, da se je držala le še za košček kože, ki pa se je tudi pretrgala, ko so telo dvignili. Nekateri v bližini nahajajoči se ljudje, so opazili namero samomorilčevo ter opozorili vlakovodjo, naj ustavi, toda bilo je že prepozno. Predno so prihiteli, da bi nesrečneža rešili in preprečili njegovo nakano, so kolesa vlaka že opravila svoje delo. Vzrok samoumora bo najbrže iskati v dolgotrajni brezposelnosti, ki je mladeniča popolnoma strla. Zapušča žalostno :n obupano mater vdovo, pri kateri je stanoval. □ Prvi dccember v Mariboru. Narodni praznik prvega decembra bo letos proslavljen v Mariboru predvsem s časnikarskim konccrloin, ki se vrši v Narodnem gledališču. Za to prireditev mariborskih novinarjev vlada med občinstvom veliko zanimanje, saj bo to nekaka revija naših najboljših pevskih zborov iu pevcev. Edino na tej prireditvi nastopajo naši najboljši pevski umetniki in'pevski zbori skupno in zato je umeven interes, ki se kaže že sedaj za rezerviranje vstopnic. Ker je pričakovati popolnoma razprodanega gledališča, opozarjamo občinstvo, da si oskrbi vstopnice v predprodaji. — Narodna obrana priredi na isti večer proslavo zedinjenja v dvorani Union. Sodelujejo pevski zbori gimnazijcev, učitcljiščnic in inženirske šole, itčiteljiščnice v koroški in primorski narodni noši z deklamacijami, godbi >Drave in Katoliške omladine« ler drugi. Natančen sjiored še objavimo. □ Ponlifikalna sv. maša bo ob 8 v ponedeljek dne 30. novembra na praznik sv. Andreja, obenem krstnega patrona našega nadpastirja dr. Andreja Karlina. [_1 »Marijaniščec. V nedeljo ob 16 v Gregorčičevi ulici 18. redni letni občni zbor Marijanišča. П Kamniški župan ostane. V javnosti se jc razširila vest, da je odstavljen župan v Kamnici g. Joško Šket. Kakor smo informirani ta vest ne odgovarja resnici, ker je bil g. Sket ponovno pooblaščen za vršenje županskih poslov. □ Mrtvaški zvon. Na Aleksandrovi ccsti je umrla v sredo zvečer prev/itkaricca Ana Ranner, stara 81 let. Pogreb se vrši danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — Smrt je ugrabila istotako v sredo zvečer kovača državne železniške delavnice Henrika Stropnika v starosti 64 let. Pokopan bo danes iz mrtvašnice na mestro pokopališče ob 4 popoldne. □ Seja mariborskega občinskega sveta sc vrši dne 3. decembra z dnevnim redom: občinski proračun. □ Nagla smrt znanega godbenika. V delavnici državnih železnic je uinrl včeraj dopoldne nagle smrti zadet od kapi pisarniški nameščenec g. Avgust VC'eiksler, hišni posestnik iz Studencev v starosti 67 let. Pokojni je bil nameščen v delavnicah državnih železnic v Mariboru že nad trideset let ter je bil kot vesten človek ter dobričina splošno priljubljen pri vseh. Bil je tudi splošno znan po celem mestu kot godbenik, ker je bil dolgo vrslo let agilen član železničarske godbe ter jc mnogo nastopal tudi v raznih orkestrih v.mariborskih javnih lokalih. Pokopan bo prihodnjo soboto na pokopališče v Studencih. Naj počiva v miru, žalujočim na naše iskreno sožalje. □ Ustanovitev nove tekstilne industrije v Mariboru. S I. decembrom izstopa iz Mariborske tekstilne tvornice bivši družabnik in solastnik podjetja g. Lohl. Mariborska tekstilna je sedaj last znanega tekstilnega koncema Deutsch in Mauth-nerja ter spada med največja tekstilna podjetja v naši državi. Obratuje z dvema tvornicanta. ena je v Mariboru, druga pa v Varaždinu. G. L.obl, ki je znati strokovnjak v tekstilni stroki, namerava osnovati v Mariboru svoje lastno podjetje. 1П Likof na stavbi Bergove hiše. Z neverjetno naglico se je dvignila stavba nove Bergove hiše na Glavnem Irgu od temeljev do tretjega nadstropja. Zidarska dela za letos so v glavnem končana, tudi strešno ogrodje je že skoraj gotovo, tako da bo stavba v najkrajšem času pod slrelio. П Dravski most v novi obleki. Novo lice dobiva dravski most. Čisto so ga ostrugali ter spilili rjo, prebarvali ga nato z minijem, sedaj pa so pričeli s končnim barvanjem železne ograje s sivo barvo. Renoviranje mosta izvršuje banovjnska uprava, potem pa ga prevzame v svojo režijo in oskrbovanje mestna občina. Pri barvanju ograje moramo opozarjati na izredno lahkomiselnost mladih fantov, ki so uri teh delili zaposleni. Sede zunaj ograje na tenkih deskah in neprivezani, tako da so vsak hip v nevarnosti, da v slučaju najmanjše nepazljivosti strmoglavijo v globino in živ krst ga uebi mogel več rešiti iz mrzle Drave. Bilo bi vsekakor umestno, da bi varnostna obkist zahtevala primerno zavarovanje teh fantov pri nevarnem delu, □ Zgradba tovorne postaje v Hočah je dovoljena. Za to zgradbo bodo prispevali interesenti in občine, ki pridejo v jioštev. Občine so jioobla-stilc Jakoba Florjančiča, župana pri sv. Miklavžu, Antona Vrhnika, župana v Sv. ! ločah, da vodita izvršitev tega gradbenega načrta. Stavbeniki, ki. želijo prevzeti to delo, naj pošljejo svoje ponudbe do 28. novembra tega lela enemu izmed zgoraj omenjenih dveh g. županov. Načrt za zgradbo je na ogled pri g. Florjančiču pri Sv. Miklavžu. □ Poselska zveza ima v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 5 jx>poldiie v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj mesečni sestanek. Na sporedu je govor, deklainacije in žaljiv j>rizor Na letovišču . □ Poročili so se: Valdhuber Franc posestnik in Huber Etna, posestnica v Svečini. Возак Otmar, krojač in Vidic Marija, zasebnica, Meljska c. 67. Dictinger Alojz čevljarski pomočnik, Jezdarska 8 in Dietinger Marija, tkalka. Straub Ivan, črkoslikar cl. ž. Pohorska ul. 6 in Lešnik Terezija kuharica. □ Opozorilo davkoplačevalcem. Tukajšnja, davčna uprava nas naproša, naj opozorimo v njih lastnem interesu davkoplačevalce v mestu Mariboru, ki so še v zaostanku s plačili, da poteče skrajni termin ko se še morejo izogniti prisilni izterjavi dne 7. decembra 1931. Tega dne se namreč mora brezpogojno pričeti z eksekutivniin postopkom proti zamudnikom, ki jim s tem narastejo znatni nadaljnji stroški. □ Strel v ženo. Domači prepir je bil dne 3. septembra vzrok tragičnega dogodka, ki se je pripetil na Janževem vrhu. Med posestnikom Lu-dovikom Mlinaričem iz Orehovcev in njegovo ženo Ano je nastal prepir, ki je imel za posledico usoden strel, katerega jc oddal Mlinarič proti svoji ženi. Projektil, izstreljen iz samokresa, je zadel ženo v trebuh, prebil trebušno mreno ter obtičal v telesu. K sreči rana ni bila smrtna ter ie žena okrevala. — V ссгнj sc je Z(i^ovsr|Fi I Mlinaric pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obtoženec je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. . □ Novo izvozno podjftjc rз tadje. V Cmu-reku se je osnovala Cmureška trgovska družba z o. z., ki se bo pečala prevscin s sadno trgovino ter izvozom deželnih pridelkov na ■ veliko. □ Znižane cene krznu, žo od Diu 2') kožica. Za Miklavževa darila izvanredna prilika. Poslužitc se dokler traja zaloga pri l„ Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. П Skesana ubežnika. Oba gojenca dečjega doma, o katerih smo včeraj poročali, da sta pobegnila iz zavoda na pot v svet, sta se sinoči sama vrnila vsa premružena in lačna v zavod ter milo prosila, da se jih zopet sprejme, češ, saj nc boin nikoli več, tudi v šoli se hočeva poboljšati.. □ Onemogel sc zgrudil. Na Slomškovem trgu se je včeraj dopoldan nenadoma sesedel nu tlak 5(1 letni pekovski pomočnik Jakob Autolič i/ Kraljeviča Marka ulice. Ugotovili so, da je ino/ popolnoma onemogel in oslabel radi potnnnjk inja. Pozvano jc bilo moštvo rešilne postaje, ki ga js prepeljalo domov. □ Ujel se jc vlomilec. Svoječasno srno že poročali o vlomu v tukajšnjo špedicijo Merkur. Le slučaju se je imel takrat lastnik špedicije zahvaliti, da mu ni odnesel vlomilec lepe svotc denarja iz blagajne, katero je bil že navrtal. Dolgoprstnež pa ie zapustil na inestu vloma dobre sledove in odtise prstov, ki so mu postali sedaj usodni. V Zagrebu so aretirali 43 letnega ključavničarskega pomočnika Štefana P., čigar prstni odtisi se presenetljivo vjemajo z onimi, katere je našel naš dak-tiloskop g. Grobin na blagajni iti bo menda že držalo, da je imenovani zagrešil vlomilski jjoiskus, če tudi še trdovratno taji to dejanje. L". Žarnica ga jc zapeljala. V javnem stranišču v Melju je bil sinoči zasačen brezposelni delavec Josip A. v trenutku, ko je poskušal suniti električno žarnico iz svetiljke. Kazen za ta poskus še ne bi bila prehuda, če ga ne bi bili na policiji pošteno prerešetali ter našli v policijskem dnevniku zabeleženo, da ga iščejo varnostne oblasti i/ Ptuja radi več težjih pregreškov zoper tujo lastnino. □ Policijske bukve so bile včeraj bolj skromne. Samo dve spremembi naslovov iu sicer lere-zika L. radi suma tatvine in Ivan G. radi splošnega suma. Prijav je bilo ravno za nesrečno število 13, poročilo pa eno. СеЦе ■Cr Slavnostni koncert v Celjskem domu. Opozarjamo na koncert, ki ga priredi CPD v torek, dne 1. decembra v proslavo prazniku zedinjenja. Koncert so bo vršil v veliki dvorani Celjskega doma ' ob 8 zvečer. Sodelujejo mešani zbor ( l'D, orkester ! in koncertni solisti. Predprodaja vstopnic v knji-' ga rn i Goričar & Leskovšek, 0 Avto povozil delavca do smrti. V sredo smo i poročali o avtomobilski nesreči, pri kateri jo Izgu-! bil svoje življenje delavec Gorjnnc, oče šliriii otrok, od katerih sla se mu rodila dva šele pred 14 dnevi. : V lem poročilu smo javili, da je bil Gorjunc v kri-I ličnem času popolnoma pijan in da jo prišlo zaradi I tega do nesreče. To poročilo je temeljilo na tia-| pačil i h informacijah. Sedaj se je namreč dognalo, da se je Gorjanc vračal takrat oil dela domov in da je stopil v gostilno Pristovškovo, ki jo sedaj v lasti gdč. Hilgert. Hotel se jo malo okrepčati in segreti, ker ga je močno zeblo. Počakati jo hotel nn avtobus za Vojnik. Ko se jc mnlo okrepčal, je j slopil z g. Gnjškoni na cesto, katero je hotel prekoračiti. Bil je pa pojiolnoma trezen. V tem trenutku je pridrvel z neverjetno brzino oni nesrečni avto okoli cestnega ovinka, in toliko, da sta ga I Gajšek in Gorjanc zagledala, pa jo bil Gorjanc tudi že jiod njim. Ko je šofer videl, kaj se jo zgodilo, je hitro ugasnil luči na zadnji slrani, da se ne bi videla številka ter je drvel naprej ter pri tem vlekel Gorjanca še 18 in pol metra naprej. ; Ker so se tnu pa sprednjo luči jiokvarilo, jo kakiii 200—300 metrov naprej ustavil avto. Kako je drvel avto, se vidi tudi na tem, da ima avto pojiolnoma skrivljen blatnik in razbit svetilnik. Govori o tem ludi dejstvo, da jc avto Gorjancu glavo popolnoma zdrobil, da je bil na mestu mrtev. Krivda jo torej edinole na strani avtomobilista. Toliko popravljamo resnici na ljubo, da ne bi delali rajnemu Gorjancu krivice. ■0" Važna seja mestnega občinskega odbora so vrši drevi ob 6 v posvetovalnici mestnega magistrata. Obravnaval se bo namreč proračun mestne občine. & Nočno lekarniško službo ima ta teden od sobote 28. t. m. naprej do vključno petka 4. decein-bra lekarna >Pri orlu s: na Glavnem trgu. 0 Andrejev sejem. V ponedeljek 30. t. ni. se vrši v Celju pod imenom Andrejev sejem znani kramarski in živinski sejem. & Smrtna kosa. V javni bolnišnici jo umrla v sredo 25. t. tn. v starosti 6 let Zupan Olga, rudarjeva hčerka iz Dola pri Hrastniku. — Naslednji dan, v četrtek 26. t. m. Je umrla prav tako v javni bolnišnici v starosti 49 let kamnosekova žena Cater Marija iz Zagreba, Domobranska ulica 5. — Rajnima blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje* Švica, idealna dežela svobode iu napredka, ima '25 kantonov, samostojnih deželic, v katerih se povsem svobodno in nemoteno razvijajo vsi štirje jeziki: nemški, francoski, italijanski in retsko-romanski. Glavni veroizpovedi sta številčno skoraj enaki; im štiri milijoni' prebivalcev pride nad M odstotkov katolikov, ostali so kalvinisti in pripadniki nebrojnih sekt, ki so ravno v Švici zelo raz-ч; to. Vso se v Švici razvija popolnoma svo-hedno in zato ni čudno — vpoštevajoč tudi topografski značaj dežele —, če v Švici nimamo danes velikega: časopisa, dasiravno je ta dežela sicer najbolj bogata na časopisju. Glede števila časopisja je Švica na prvem mestu med vsemi državami na svetu, švicarsko časopisje pa je izrazito pokrajinsko, lokalno. Na vsakih 8000 prebivalcev pride eden političen list. bilo tednik ali dnevnik, katerega smer je jasno začrtana po zavzemanju za načela ene obstoječih strank. Zato je švicarsko časopisje \ glavnem pokrajinsko; okraj, kvečjemu ka it.'n .-ta krog delovanj:- > razširjanja posamezii ^n časopisa. Med strankami stoji katoliška konservativna stranka po številu volivcev ua tretjem mestu, v parlamentu (Bundesversammlung) na drugem mestu. Dnevnik Vatcrland«, ki izhaja v Lucernu, je vodilno glasilo katolikov. Spada ravno med one redke časopise, katerih ugled iu veljavo se čisla in priznava po vsej državi in ki z ozirom na lo vodilno ulogo uživa velik ugled v tujini. Za presojo dogodkov in razmer v Švici je ta list merodajen. List izhaja sedaj že 98. leto in je mod najbolj razširjenimi v Švici. Od nemških časopisov v Švici so važni še sledeči: Neue Zilricher Nachrichtenc, ki izhajajo že nad 35 let; v Baslu Basler Volks-blatt:, v Freiburgu -Freiburger Nachrichtenc, v Churu Biindner Tageblatt , v St. Gallenu Die Ostschvveizc in krščansko-socialno glasilo Hochvvacht . ki izhaja v mestu Winter-thur. Skupno jo katoliških listov v Švici 69, od teli je francoskih samo 12. Med francoskimi so najvažnejši: >Liberte« v Freiburgu, »L'Echo Vaudois« v Lozani, Courrier de Gen&ve v /onevi in Le Pays ;. Med italijanskim katoliškim tiskom v Švici vodita Giornale del Popolo-: v Luganu in Popolo e Libertac v Belingoni. Razširjenost katoliškega tiska v Švici je zadovoljiva. Posebno propaganda za odločno katoliški tisk in proti vsem onim časopisom, ki zastrupljajo ljudstvo s svobodomiselnimi, židovsko-liberalnimi načeli, je imela lepe uspehe. V Švici imamo približno '250.000 katoliških rodbin, katoliško časopisje pa gre v približno 200.000 izvodili. Švicarski katoliki pa niso zadovoljni s tem in delajo na tem, da mora v vsako katoliško družino vsaj en katoliški duhovnik. Pokret. ki jc ravno v zadnjem času zelo živahen in uspešen, je zelo popularen. Borba gre predvsem listom, ki napovedujejo svobodomiselna načela. Geslo je: V vsako katoliško družino samo katoliški časopis! Najmodernejša icrkc* na svciu v arhitektonskem pogledu je novo zgrajena katoliška cerkev sv. Bonifacija v mestu Dttrrbergu ob Saali. Tako zunanjost kakor notranjost sta urejeni po načrtih ing. Straubingerjn po najmodernejših načelih. Med živahni... še nedavno so skoraj po vseh deželah bili | nabiralniki za pisma mnogo bolj enostavni od današnjih. Niso imeli nobenih zaklopnie pri odprtinah, skozi katere mečemo pisma in druge pisemske pošiljalve. Po deželi jih lahko vidimo. Lepega dne je poštni nabiralec pisem, ko je prišel izpraznit nabiralnik, opazil, da so v notranjosti nabiralnika pričele graditi gnezdo lastavke. Pustil jih je lepo v miru in si mislil, da bodo svoje delo kmalu opustile radi neprestanega motenja od strani ljudi, ki pošiljajo pisma na vse strani. Lastavke pa se niso dale motiti in so svoje gnezdeče dogradile. Pobiralec pisem je zadevo prijavil višji poštni oblasti. Predstojnik, velik prijatelj ptic. je odredil, da naj se na nabiralnik postavi tablica z napisom, s katerim se občinstvo prosi, naj uporablja druge nabiralnike, da bi lastavke mogle v miru gnezditi in odnegovati svoj zarod. Poziv je zadostoval. Kmalu so ljudje mogli opazovati, kako skozi odprtino moli svojo glavico lastovka in sprejema od samca hrano, da nakrmi svoje mladičke, ki jih je medtem izvalila. Radovedneži so se neprestano zbirali in z veseljem opazovali la ljubki prizor, ne da bi se ptičja družina dala motiti. V tem varnem zavetju so lastovke še dolgo gnezdile, dokler niso porušili stare hiše. S svojim zapravljivčkom se je peljal kmet \ precej oddaljeno vas po opravkih. Kakor vedno ga je spremljala psica ovčje pasme, ki je že več let čuvala njegov dom. Ko se je kmet zvečer odpravljal proti domu. ni mogel najti svoje zveste spremljevalke. Vse klicanje je bilo zaman. Moral se je odpeljati brez samezno prenašala v domačijo. Razdalja med obema krajema je znašala 8 kilometrov. Ker jih je prenašala posamič, jc morala psica v eni noči preleteli skoraj slo in dvajset kilometrov, dokler niso bili vsi mladi psički v varnem zavetju. V vaseh ob Donavi zelo rade gnezdijo štorklje. V nel1ј jih jc čuvala. Ogenj se je vedno bolj širil in ko se je vrnil samec s hrano za svoj zarod, jc našel samo še pogorišče. Nekaj časa je krožil nad mestom svojega nekdanjega bivališča, nato pa se je sunkoma zagnal v žarečo žerjavko, kjer so končali ludi snmica in mladiči. -alten ki turnir na razdaljo .">1ИИ1 kilometrov sta odigrala |urt>-Uattan-šah klub v Newyorku. Amerikanci so zmagali. Vodil Umor starega duhovnika Strašen zločin se je pred tremi dnevi zgodil v mestu Melk ob Donavi. V Melku se nahaja znameniti benediktin->k samostan, ki slovi po svojih zaslugah /.a /nanosi in prosveto. V samostanu je našel ua svoja stara leta iM-tiščo p. Ignacij Kathrein. stav 68 let. Zi-el je dolga leta v Franciji, kjer je bil dolgo igojitelj v bogati plemiški rodbini. Pred tremi leti je prišel v samostan in zn svoje delo- anje kot vzgojitelj prejemal od francoskih olemičev 180 šilingov (približno 1400 Din) uesečne podpore. Kmalu po -vojem prihodu samostansko tišino je p. Ignacij tako težko ibolel, da ni mogel več zapustiti postelje. Z so ljubeznijo iu požrtvovalnostjo so ga negovale sestre. Pred tremi dnevi pa so ga naii mrtvega. Krvoločni razbojnik jc imel lahko delo z bolestnim starčkom. Z brisačo ga je tdavil in nato odnesel vse. kar je imelo ko- ij vrednosti. > Nautilusa«. Podmornico, з katero i severni pol, so te dni potopili v P.ergenu. Gornja slika: moštvo za-! so navrtali njeno dno: dolnja: podmornica p?* potaplja. Zločin je .nuid prebivalstvom vzbudil strašno vznemirjenje. Preiskava je dognala, da je merilec moral dobro poznati vse raz-mere v samostanu. Suni je padel na neke:;i. šele nedavno nastavljenega slugo ... Pohtep po zlatu Nesigurnost vlagateljev in spremembe » rednosti denarja so vzrok, tla si ljudje želijo svoje skromne prihranke obvarovati na ta način, da jih čim plodonosneje in varno naložijo. To splošno željo je izkoristila mednarodna organizacija zelo prepredenih sleparjev, ki so trenutno preložili sedež : svoje organizacije v Turčijo. Poslovanje teh sleparjev je bilo dobro preračunano in se je seveda vi - ilo v največji tajnosti. Prodajali so ^zlato po urad no določeni ceni. Vse te kupčije so vršili-tako pod roko:'. Vsakega kupca so morali posamezni obdelovati. Na mesto zlata pa -o ' prodajali neko čudno kovinsko zmes, ki je po ] težini popolnoma odgovarjala zlatu. Imeli ' uradna potrdila o težini in kakovosti zlata Seveda so ta potrdila bila dobro ponarejena. Imeli so lepe uspehe posebno med kmeli in malimi Irgovci. ki so bili veseli, da so mogli svoj papirnati denar tako lepo^ naložiti. Trgovina je cvetela, kajti na orijentu zelo lju bijo zlato in se mali človek še vedno ni privadil na papirnati denar. Pred dnevi pa je policija prijela enega od sleparjev, ko je ravno prodajal večjo količino zlata. Tako je prišla zadeva na dan. Vlada je izdala poziv na prebivalstvo, da naj se prijavi vsak. kdor je to rzlato kupil. Gotovo je. da se vsi niso prijavili, vendar že doslej je dognano, da so sleparji zaslužili nad 20 milijonov. VeČina članov družbe, ki jc operirala po Turčiji in Grčiji in sosednih deželah, je pod ključem. Bilka na Črnem morju V precejšnji burji so na Črnem morju trčili skupaj sovjetski in romunski ribiči. Iz doslej neznanih vzrokov se je med njimi razvila živahna borba. Več čolnov je bilo potopljenih, mnogo ribičev je vtonilo. Tri romunske ribiče so vjcle sovjetske ladje iu jih odpeljale v vjetništvo. Bogata • beračica V mestu Tešenj na Češkem jo umrla te j dni žena, ki je že več iet živela od miloščine, ki so ji jo dajala dobrodelna društva. Tudi njen pogreb so oskrbela in jtlačala la društva. Ko so pregledali njeno zapuščino, so i ugotovili, da ,je ta reva bila v resnici milijonarka in da jc zapustila nad 2 milijona diniir-I jev. Dobrodelna društva so sedaj vložila tožbo in zahtevajo povračilo približno 100.000 Din, ! kolikor so izdala podpore starki v zadnjih letih. nje. Ko je drugi dan šel ua polje, je srečal izgubljeno zvesto žival, kako teče proti domu s prav majhnim, povsem mladim psičkom v gobcu. Niti ozrla se ni na svojega gospodarja, ki ga je sicer tako dobro poznala. Kmet je nekaj časa opazoval to čudno spremembo, nato pa se vrnil in sledil psici. Ko jc prišel do hleva, ga je pozdravilo radostno lajanje psice, ki um je prihitela nasproti in ga objemala ter vlekla za seboj. Ko je stopil v hlev, je vide! v kotu na slami sedem mladih psičkov. Na potu v sosednjo vas je psica dala življenje sedmim mladičkom in jih je potem lepo po- Novi kitajski zunanji minister. V sedanjem ležkem času je Kitajska imenovala za zunanjega ministra znanega diplomata, ki jo Kitajsko že ponovno za-fdopal pred Društvom narodov, dr. VVelingtonn Kooa. Nesreče Na morju. Iz mesta Jambi v nizozemski Indiji poročajo, da se je potopil parnik -Ophe-lion . Od 27 potnikov so se rešili samo trije, posadka in ostali potniki so našli smrt v hladnih valovih. Železniška. Na progi Targul—Mures v Romuniji sla ličila dva vlaka. Mnogo potnikov, med njimi dvanajst železničarjev, je bilo težko, še več pa lahko ranjenih. DemosSen - odpotoval Echo de Pariš prinaša sledečo resnično j zgodbo. Znani pariški učenjak je pomotoma i vrgel v poštni nabiralnik svojo, študijo o Dc-: mostenu. Imel jo je lepo urejeno v ovitku, na i katerega je bil napisal, da bi se med rokopisi ; lahko spoznal: Demostenes. Poštni uradnik, ki je dobil lo čudno pošiljatev v roke, je k na-j slovu pridjal še: Atene, Grčija. Po štirinajstih dneh je pošiljatev prispela j nazaj v Pariz z opombo atenske pošte: Od-; potoval, ne da bi navedel naslov. Kaj bo komisija Društva narodov videla v Mandžuriji. Na svojem izrednem zasedanju v Parizu je Svet Društva narodov sklenil, da imenuje posebno komisijo, ki bo odpotovala na Daljni vzhod v Mandžurijo, kjer divjajo krvave bitke, da ^preišče zadevo in potem fjoroč.T:. Predno bo la komisija iz Pariza sploh prlepola v Mandžurijo, bo padlo morda na stotisoče liudi. Nov načm gospodarske vojne Že je poteklo 11 let, odkar je konec svetovne vojne, toda vse kuže, da v gospodarstvu traja vojna še dalje, saj vidimo, kako huda je postala zadnje dni. Vsepovsod se dvigajo carinske meje, preprečuje se na vse mogočo načine uvoz in forsira izvoz, kateremu pa zopi« stoje nasproti fiove tn Se višje carinske burijerc. Najnovejšo sredstvo v tej gospodarski vojni pa je devizna vojna. Devizna politika ni samo politika za vzdrževanje stabilnosti nacionalnega denarja. Sedaj namreč služi devizna politika tudi za to, da pomaga tam, kjer ni mogoče postavljati še višjih carinskih mej, kakor so doslej. Ni dovolj samo, da se zvišujejo carine, ni dovolj, da se kontlngentira uvoz, da se uvajajo uvozna dovoljenja, sedaj jc morala priti še devizna politika. Posebno so danes velike gospodarske težkoče v naši najbližji soseščini... Cela vrsta držav se boji za svojo valuto iu skuša na vse načine ohraniti njo stabilnost. Ker je sedaj promet kapitala v dobi gospodarsko depresije skoro popolnoma prenehal in ni mogoče več deficitov v trgovinski bilanci izravnavati v. uvozom kapitala, gre tendenca sedaj za tem, da se predvsem zmanjša uvoz, kajti na povečanje izvoza je danes težko misliti, saj smo že omenili, kako se mu stavljajo vedno večje zapreke. Kar se tiče uvoza skušajo države omejiti takozvani nepotreben uvoz. V to kategorijo uvoza spadajo predvsem luksuzni predmeti, nadalje predmeti, ki jih lahko domača industrija producira dovolj. Vsa carinska politika pri uvozu se ravno dotika najbolj teh vrst blaga. Na drugi strani pa skušajo države uvoz, zlasti živil in sirovin, ki so jim potrebne za nadaljnje obratovanje industrij, predvsem eksportnih, regulirati tako, da dobavitelji počakajo delj časa s plačilom. Tako vidimo, da Rusija kupuje skoro vso na kredit in le malo plača v gotovini. To poskušajo tudi druge države in obenem gledajo, kako bi poživile tudi svoj izvoz, in sklepajo so sedaj take kupčije, da se ne plačuje v gotovini, pač pa dobavi protivrednost svoje lastne produkcije. Tako se vračamo pravzaprav k primitivnim formam mednarodno trgovine In računamo pri tem, da bomo mogoče le spravili v denar velike količine proizvodov, za katere sicer obstoji potreba, kupna iuoč pa je le majhna. To je ravno največji gospodarski problem sedanjosti: Na eni strani vidimo kako velike so neprodano zaloge živil, sirovin in izdelkov, na drugi strani pa stradajo milijoni in si no morejo kupiti najpotrebnejšega. To je največji problem sodobnega kapitalizma, ki z vso lučjo kaže, da je ta sistem ven-darlo nezdrav, ker je proti osnovnim načelom gospodarstva, ki so: produkcija zn konzum. Devizna politika ima sedaj tudi trgovinsko politični pomen, saj je iz devizne politike nastala devizna vojna, katero moramo stavljati v isto vrsto s carinsko vojno. Na drugi strani pa »o v nekaterih državah devizno odredbe tako ostre, da jih lahko v njih skupnosti lahImenujemo moratorij za inozemsko trgovske dolgove. Toda ta način devizno politike pomeni, da so si vse dosedanje metode trgovinske politike izkazale zn ničvredne in da je treba takih ukrepov, ki se jih poslužujejo samo bankrotni trgovci napram svojim upnikom. Popolnoma pravilno moremo reči, da so lo tudi v državni gospodarski politiki bankrolne metode, katere je izzvala gospodarska kriza. V očigled lako velikim težkočam v deviznem prometu, ki je med nekaterimi državami popolnoma ponehal, (saj vidimo, kako smo bili prisiljeni uvesti represalije proti Avstriji in Madjarski; sedaj nam je sledila tudi Češkoslovaška, ki je tudi omejila na minimum promet z, Avstrijo in Madjar-sko), je razumljivo, da so je zadnja devizna konferenca nasledstvenih držav v Pragi ]>ečala z mislijo uvesti kliring, to je obračunavanje med posameznimi državami. Tak kliring naj se ue bi vršil samo med dvema državama, ampak naj bi obsegal tudi po več držav. Vprašanje pa je, kako bi se izravnavati presežki med posameznimi državami. Pojavila se je sicer misel, da naj bi garancijo za Izravnavo teh presežkov prevzela Banka za mednarodne obračune. Toda o tem ni govora. Zato je bolj verjetno, da se bo dal izvesti kliring med posameznimi državami na podlagi posebnih pogodb. Tako u. pr. poskušata Avstrija in Madjarska. Bodočnost pa bo pokazala, kako so bo mogel po takih razmerah razvijati meddržavni trgovski promet. Seveda si od tega ne moremo desti obetati, kajti posledice se bodo gotovo pokazale v občutnem zmanjšanju prometa. Trbovlje Vernnka ni žo tretji teden na dekliški šoli v Trbovljah. Starši prizadetih otrok želijo, da bi županstvo in okrajni glavar zadevo zopet uredila pri prosvetni oblasti. Prepovedan je eaperantskt klub v Trbovljah in tudi ni bilo dovoljeno esperanlsko predavanje o turistiki v sredo. Kor so se h klubu prijavili tudi nekateri državni nameščenci iu so drugod take stvari dovoljeno, mislimo, da gre za mistifikucijo ali napačne informacijo županstva ali okrajnega glavarstva, ki jim bo gotovo na tem, da se zadeva razčisti in poravna. Nove hiše. Stavbno gibanje čez letošnje poletje je zastajalo in nosilo znake gospodarske krize. Večinoma so dogotavljali ali pa spravili lo pod streho in bodo drugo lelo nadaljevali. Vse jo sicer čedno zidano, a v manjšem obsegu, skoro vse stavbe so predvidene samo za enodružinska stanovanja. V Gabrskem so si zgradili čedno hišo Čcbiuo-vi, Strovs je spravil samo pod streho, v Trbovljah samih je postavil najlepšo hišo nad paznik A. Kajt-na, potem učitelj Kalau in avtopodjetnik Zemljan. Pod Posetjem so pozidali A. Kadunc, i'odbregar, Selič, Struc in Hacin, na hribu nad DeSinanovo kočo zidu delovodja Čada, občina pa je pri klavnici napravila stanovanjsko hišo za živinozdravnika in strojnika. V koloniji Dom iu vrt sta dogradila Če-šmiga in Pfeifer, višje gori pa Rozman, Losičar iu Pešl. Rudnik ni letos nič gradil, ampak pusti stati napol dograjene hiše na Tereziji, zato se stanovanjska kriza ni omilila, če ne še povečala, ker prej omenjene nove zgrudbe pomenijo mal napredek pri nekako 900 stanovanjskih hišah v naši dolini, ker vsako leto odpade nekaj stanovanj v starih hišah. Vkljub krizi upamo So na boljšo bodočnost našega kraja, zalo bi bilo nujno želeli, da se gradbena akcija zopet poživi. Spori Zvišanje premij v soc. zavarovanja Splošna gospodarska kriza naravno ni mogla ostati brez vpliva tudi na naše socialne ustanove. Kakor je razvidno iz izkazov ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, se je število zavarovanih članov zadnje čase zelo zmanjšalo in s tem tudi njih zavarovana mezda. Tako vidimo samo v oktobru, da je znašala zavarovana mezda 0.24 milij. Din dnevno manj kot v oktobru lani. Zato je bil sodaj za ljubljanski Okrožni urad zvišan prispevek od dosedanjih 0 na 0.5%, za ostale urade v državi pa na 7%. Za našo banovino bo znašala višja obremenitev približno 3 milij. Diu letno, kar bo prišlo do izraza le v računu zu 1082, ker nas deli komaj mcsec dni do kouca lela. Nadalje je prispela iz Zagreba vest, da je mthistrstvo za socialno politiko skrajšalo zavarovalno dobo v bolniškem zavarovanju od 1 leta na B meseev. Za ta ukrep pravijo, da je prehodnega značaja. Skupno pričakujejo organi socfalnega zavarovanja izboljšanje svojega finančnega položaja. Kupujmo doma! V »Trgovskem listuc čitamo ta-Io umesten poziv: Vsak dan beremo, da se vse države zapirajo. Najbolj industrijske države so začele s carinami onemogočati izvoz naših poljedelskih produktov. Bolj kot katerikolikrat vidimo, du moramo kupovati domače izdelke. To načelo velja sedaj za vse brez izjeme. Kupovati moramo torej izdelke domače industrije, pravlako pa tudi proizvode našega obrtnika in kmeta. Po deželi so letos dobro obrodila jabolka in orehi. Velike množine tega sadja leže še pri kmetih, ker jih niso mogli prodati, osialo pa imajo podeželski trgovci na zalogah in ne vedo kani ž njim. Bližamo se praznikom sv. Miklavžu. Božiču in Novemu letu. Veliko rozin in pomaranč se konsumira navadno ob tej priliki. Prav pa je, da sc sedaj spomnimo tudi našega kmeta ter kupimo v prvi vrsti domači pridelek, lo so jabolka, orehi, med ttd. Na ta način bomo pokazali, da znamo gospodarsko misliti in sledili, kajti to je štednja, če kupujemo domači pridelek, ker s tem denar ostane doma in služi poživitvi gospodarstva sploh. Ni štednja, če denar spravljamo skupaj, ampak štednja je, če ga znamo prav uporabiti. Ce pa kupujemo pridelke našega kmeta, bo dobil on nekaj denarja, e katerim se bo oskrbel z najnujnejšim. Tako ho-bo pomagali kmetu iu sebi in lo je dolžnost nas vseh. Stanje Narodne banke. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o stanju Narodne bauke za 22. november objavljamo še tele podatke: Med obveznostmi po vidu so se državne terjatve zmanjšalo od 277.0 na 227.fi milij. Pri tem je vpoštevati, da jo država v tej dobi vrnila Narodni banki na račun evojega predujma, katerega mora v celoti vrniti do 81. decembra, še 75 milij. Din. Nadalje so dobroimetja na žiroračunili narasla od 301.3 na 324.0 milij. Din. Kakor je ugotovila belgrajska revija »Narodno blagostanje-: v svoji zadnji številki, je dvig na žiroračunih pripisovati dejstvu, da se privatniki za svoje blagajniško svrho poslužujejo vedno bolj Narodne banke. Nadalje so po najnovejšem izkazu banke menična posojila banke padla od 1831.9 na 1828.1 milij. Neznatno pa se je povečal lombard: od 294.6 ua 204.7 milij. Din. Vinski sojem v Ivanjkovcih se bo vršil dno 10. decembra v dvorani kolodvorske restavracije. Na sejmu bodo razstavljena izključno vina iz ortno-8ko - ljutomerskega vinarskega okoliša. Dobila se bodo znana sortna vina, kakor šlpon, rizling, beli burgundec, muškatni silvanec, rulandec itd. ter mešani nasadi, vse v prvovrstni kvaliteti. Cene so za ta izborna vina letos izredno ugodne. Vsak interesent bo lahko imel nn enem mestu veliko izbiro — dobil pregled o letošnjem letniku ter svojo potrebo kril, Železniške zveze so skrajno ugodne. Zvlšapje uvoznih carin na lepilu. Po poročilu AA iz Belgrada so zvišane uvozne carino za lepila v car. post. 325, točka 8: lepila za mizarje, slikarje, čevljarje itd. od sedanjih 50, ozir. 40 ua 200, ozir. 110 za čevljarje, za ostalo pa na 80, ozir. 60. Vpisi V trgovinski rogisier. Cniureška trg Borza Dne 26. novembra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu je predvsem omeniti znižanje tečaja za Curih. Nadalje je zopot izkazal znaten padec tečaj Londona. Narasla sta edino tečaja Nevvyorka in Bruslja (slednji le neznatno). Ostali tečaji so bili večinoma slabejši. Promet jo bil srednji iu je vso zaključene devize z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago, dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2271.44—2278.28, Bruselj 787.16—789.52, Curih 1097.S5-1101.15, London 201.58—209.08, Nevvvork 5647.04—5604.04, Pariz 221.76—222.42, Praga 107.64—168.14, Trst 288.09—294.00. Zagreb. Amsterdam 2271.44—2278.28, Bruselj 787.16—789.52, London 201.58—209.08, MIlan 288.09 —294.09, Nevvvork kabel 5669.04—5686.04, ček 5647.04—5664.04, Pariz 221.76—222.42, Praga 107.61 —168.14, Curih 1097.85—1101.15. Skupni promet brez kompenzacij 3.8 milij. Belgrad. Amsterdam 2271.44 —2278.28, Berlin 1341.50—1368.50, Bruselj 787.16 — 789.52, Curih 1097.85—1101,15, London 201.58 - 209.08, Newyork 5647.04—6064,04, Pariz 221.76—222.12. Praga 107.01 —168.14, Trst 288.09—294.09. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.2025, London 18.55, Newyork 516.12, Bruselj 71.70, Milan 26.475, Madrid 43.60, Amsterdam 207.05, Berlin 122.35, Dunaj ne notira, Stoekholm 100, Oslo 100, Kopenha- ČUDNA ODLOČITEV. Kakor smo iz zanesljivega vira zvedeli, se r nedeljo ne bo vršil finale za poSkodbcni fond. LNP je razveljavila obe nedeljski tekmi in odredila, da so ponovno igrajo. Odločitev je vsekakor malo čudna. Tekma no moro biti kar tako razveljavljena. Moštvo, ki je zakrivilo kako nepravilnost izpado iz tekmovanju —ako jo pokalno — ali pa igro izgubi s 3:0 — ako je igra prvenstvena. To sta dva osnovna principu tekmovalnega reda. Pri tekmi Ilirija:Slovan je moštvo Ilirije v drugem polčasu menjalo vratarja. S tem jo kršilo propozicije ln mora izpasti iz nadaljnega tekmovanja. Igra med Primorjein in Svobodo jo razveljavljena, ker je proti koncu nastopajoči mrak onemogočil pravilen potek igre. Ker pa sodnik, ki jo edini odgovoren za regularen potek igre, ni tekmo predčasno odžvižgal, lako igre ]>o pravilih ni mogoče razveljaviti. Tako poslovanja LNP gotovo nI [ pravilno. S. K. MARIBOR V LJUBLJANI. Na državni praznik bodo imeli v Zagrebu in ; Belgradu tekme, ki spadajo med redke športne do-I godke v letu. Izbrani moštvi Dunaja in Budimpešto jKisetita najmočnejša športna centra v državL Lo pri nas bi skoro ostali brez vsake priredilves. K sreči se je posrečilo pridobiti izvrstno enajsto-rico Maribora, da nastopi v Ljubljani. Belo-zeleni, ki so doživeli v tekmovanju za podzvezno prvenstvo ravno od Maribora občuten ]>oraz. so želeli revanže. Toda Mariborčanov ni bilo mogoče sprt,vit i v Ljubljano. Imeli so doma tekme. Državni praznik je pa termin, katerega bi bilo Skoda izgubiti, tako zu eno, kakor drugo moštvo. Saj čakajo pomladi tudi Maribor težke in odločilne tekme, nko bodo hoteli doseči cilj, ki so si ga postavili. Poleg tega hočejo Mariborčani tudi Iliriji na njenem igrišču pokazati, da eo ji enakovreden nasprotnik. Revanž! To jo parola srečanja med Ilirijo in Mariborom. NEKAJ ZA SODNIKK. Madjarski sodniški zbor je potom svojega člana Gor(V-a sprožil pameten predlog. Za važne mednarodno iu prvenstvene tekme naj bi se vedno vabili sodniki iz sosednje države. Dogovor naj bi se sklenil med madjarskfml, romunskimi, bolgarskimi. turškimi, grškimi iu našimi sodniki. Upravni odbori imenovanih sodniških zborov so ie prejeli tozadevne predloge. Naš zbor sodnikov k stvari še nI zavzel stališča. tiotovo je, dn je tak predlog dober in bi bilo na ta način ravno vprašanje sodnikov za enkrat rešeno. Toda no vemo, kakšno stališče bodo zavzeli naši, nll pa madjarski vodilni klubi. Kdo I m ,., , ., , , „ . ., ., ;'Kral IV.14"," i vodil derbv-lekmo v Budimpešti, razpravljajo imr 1.1 tn Kosca hudo rami na hrbtu. Ker Kosec kljub |e<)l№V , , z.„f, j(. ,n€^rjeln(J J,ll(' tt>lt'tlA.I <1*1 1 « .... ... 1 Pta f Maščevanje. Na notico pod teni naslovom, objavljeno dne 20. nov., smo prejeli sledeče pojasnilo: Kosec Janez bi moral odsedeli enomesečno kazen v Mariboru. Zato se je skrival pred orožniki, ki so ga zasledovali. Kljub temu, da je bil brezposeln, ni hotel nastopiti svoje kazni. Tudi njegovo ženo so iskali orožniki zaradi prikrivanja zarubljeuih reči. Ker je bil g. Ilole zaijpnik orožnikov in je šel na roko orožnikom pri zasledovanju Kosca in njegove žene, je Kosca to jezilo in se jo hotel maščevati nad llolcem, ne pa llolc nad Koscem. U. Holca io Kosec napadel pred hlevom, pa mu je še pravočasno ušel. Dne 17. t. m. okrog it zjutraj se je Kosec nenadoma pojavil z 31 cm dolgim kuhinjskim nožem pred Holuem in ga hotel zabosti v hrbet, llolc, videč nevarnost, je ustrelil proti Koscu iu ga neznatno ranil na hrbtu. Ker Kosec kljub slrelu ni holel odnehati in jo bila nevarnost, da zabode llolcn, je la še dvakrat ustre- strelu ni hotel odnehati in jo bila nevarnost, da zabode llolra, je ta še dvakrat ustrelil in Kosca hudo ranil v spodnje lelo. Kosec je po teh strelih pobegnil in so ga šele drugi dan prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer si je izmislil bajko, da ga je llolc ustrelil iz maščevanji. Kosec je, kakor smo poročuli, v bolnišnici umrl. Iz, gornjega pojasnila jo razvidno, dn je llolc ravnal v silobraua, Če je tega prekoračil, bo dognalo sodišče. Našo svoje-časno notico s tem popravljamo, da se ne bo delala krivica g. Holcu. Slovenska Bistrica Proslava 60-lclnicc pisatelja F. S. Finžgarja. Naše Katoliško prosvetno društvo jc preteklo nedeljo proslavilo 60-lctnico F. S. Finvgarja. Gledališka dvorana v hotelu Beograd jc bila napolnjena do zadnjega kotička. Proslavo jc otvoril mestni župnik g. Soline, ki jc v imenu Kat. proev. društva pozdravil občinstvo, ki ee je v tako obilnem številu odzvalo povabilu in na ta način častitalo našemu pisatelju, vzor - duhovniku in narodnjaku k njegovi 60-lelnici. Nato je'kaplan g. Vodeb v lepem gen 100 Sofija 3.73, Praga 15.27, Varšavai 57.60, Bu- j prcdavanju opisal jubilantovo delovanje in ljubezen dimpešta ne notira, Atene 6.50, Carigrad 2.50. Bu- | do laslnc ^rudc Sicdiln jc vpriroritcv jubilantove kareš a 3.10. Helsinofors 10. i :.«.- i.,__i • ' -V. • ,____ Ferencvaroš, Ujpest ali llungaria sprejeli kakega našega sodniku, ki nima renouieja, pa čeprav naši sodniki niso slabši od budimpešlanskih. Vlogo bo pa najbržo igralo dejstvo, dn bo vodil tekmo tuj, občinstvu nepoznan sodnik. Kaj takegn smo tudi pri nas ugotovili. Sodil je slab sodnik, pa je bilo vseeno dobro. Ni bil .izžvižgan, medtem, ko hI bil domač sodnik gotovo doživel neprijefnosli. S lega stališča bi bilo predlog Mndjnrov sprejeti. Potem se bodo našim nez.idovoljnežem odprle oči. Zadovoljni bodo z sojenjem lastnih ljudi, ki bodo tudi veliko cenejši. F$adčo karešta 3.10, Helelngfors 10. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60. družba z. o. z. v Zg. Cmurcku (30.000 Din, poslov. Semlitsch Alojz, Baunigartner E^on). — Nadalje jo bil vpisan novi upravni svet Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic: ing. Hribar Boris, dr. Golia Adolf, dr. VI. Ravnihar, Šabec. Janko, dr. Andrejčič Autou, dr. Cankar Izidor in Klinur Pcler. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjeua. promet pa je bil znatnejši. Na zagrebški borzi je bilo prometa: 7% invest. posojilo 50.000, begluške obveznice 100.000, vojna škoda 200 kom., 8% Bler. pos. 2000 dol., 7% Bler. posojilo 4000 dol. in agrarji 25.000. Na belgrajski borzi pa so bili tile zaključiti: vojna Skoda 342 komadov, begluške obveznice 280.000, 8% Bler. pos. 1000 dol.. 7% Bler. pos. 1000 dol. in pos. Drž. hip. bauke 2000 dol. Ljubljana. H % lilcr. pos. 06 bi., 7/o Bler. pos. 59 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 65—66 (67), agrarji 31—32 (31), vojna škoda ar. iu kasa 276— 278 (278), 12. 276-278 (278), 8% Bler. pos. ar. 63 -04. kasa 02.50—63.50 ( 03), 7% Bler. pos. ar. 57— 57.50 (57.50), kasa 57 -57.Г;0 (56), G% begi. obvez. 43.25-44 (43.25). ltelerad. Narodna banka 4900- 5000, 7% inv. pos. 65—06, vojna škoda 276—277 (278, 276.50), 6% begi. obv. 44-44.25 (44.50, 43.50), 8% Bler. pos. zaklj. 65, 7% Bler. pos. zaklj. 58, 7% pos. DIHI zaklj. 63.50, 62.75. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjeua. Promet: 38 vagonov. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet živahen. Pšenica dec. 11.85—12.10, zaklj. 11.88—11.89. marec 12.88—13.35, zaklj. 12.97—12.98, rž marec 13.80-14.42, zaklj. 14.08-14.09, koruza maj 15.45 —15.95, zaklj. 15.56—15.60. Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 104.50, VViener Baukverein 12.60, Escompteges. 117, Aussiger Che-inische 132, Mundus 77, Alpine 17, Trboveljska 38, Prager Eisen 285, Leykam 2. t Potrti neizmerne žalosti javljamo žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, gospod Viktor Fmlan danes ob 3 popoldne, pokratki in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, Bogu vdano zatisnil oči. Pogreb dragega se bo vršil v soboto ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani, na pokopališče k Sv. Križu. St. Vid pri Stični, dne 26. nov. 1931. Jožefa Furlan, mati. Milan, brat, Pcpca, sestra I igre »Veriga«. Igralci eo svoje vloge izborno po-I godili, posebno je ugajal ded Primož. Videlo ee jc, da je režija v izvrstnih rokah. Vsa proslava ic prav lepo uspela in so bili vei udeleženci izredno zadovoljni. Dobrna pri Celju Poroka. Poročil sc ie v tukajšnji farni cerkvi g Karol Arlič, ključavničar pri ba no vinskem zdravilišču, z gdč. Mici Korcnovo, hčerko uglednega posestnika in gostilničarja na Dobrni. Bilo erečno! Nesieča. Ko je šel tukajšnji šoleki upravitelj g. Belar Schmidt po končani šoii na kratek sprehod, je nenadoma privozil za njim neki kolesar, ki ga je podrl tako nesrečno, da si je g. Schmidt zlomil nogo v stegnu. Zdravi sc v celjski bolnišnici. Moste mri Ljubljani Premijera: -Dekle iz predmestja« je naslov burki, ki jo igrajo v nedeljo, 20. nov. v Ljudskem domu v Mostah. Delo je prevedel in naštudiral g, Poženel. — Igra jc skoz in skoz zanimiva, prepre-žena z lepimi zapletljaji. Za smeh in dobro razpoloženje bosta preskrbela priljubljena komika g. Novak in g. Oražmov Lojze. Knjižnica: Prosvetno društvo si je nabavilo lepo število novih knjig. — Knjižnica je odprta dnevno zvečer od 7. do 8. ure. Segajte pridno pd knjigah. Krani Snirt kosi. V ljubljanski bolnišnici je v sredo, 25. t. m. pop. umrla po štirinajstdnevni bolezni g. Pavla Bitenc, žena g. Joža Bitenca, družabnika »Jadranske čevljarne«. — Včeraj popoldne so truplo pokojnice pripeljali na dom na Huje pri Kranju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na kranjsko pokopališče, pokojnica zapušča 4 nedorasle otroke. Žalujoči rodbini naše sožalje. Zagorje Pred kratkim je bil izročen prometu viadukt v Toplicah. Manjša dela bodo v kratkem izvršena, zgubilo pa bo tedaj precej domačnnov delo in to prav pred zimo, ko tli nikjer dobiti dela, kar bo za njo velik udarec v teh težkih časih. V noči med ponedeljkom in torkom je bil pozvan tukajšnji zasebni zdravnik dr. S. Grum v Konjšcico, kjer so se ob priliki neke svatbe sprli in stepli fantje, kjer sla ostala dva fanta tezko ranjena, eden je pa bil v srcc zaboden in takoj mrtev. Slednji se je vrnil pravkar domov od vojakov na dopust. V okolici Zagorja se pojavlja neznan tnoški, ki vznemirja ljudi, da se nekateri ne upajo zvečer niti ven. Kdo je neznanec, o katerem pravijo oni, ki so ga videli, da je velike postave in temne polti, se ne ve, mogoče je kak brezposelncž ali slaboumen. V sobolo in nedeljo vprizori tukajšnje prosvetno društvo igro »Vaški lopov . Začetek obakrat ob Iv Pwtfff«ij Kudln-Mifhflnnai Petek, 27. novembra: 11.30 Šolska ura: Marija Kmetova — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje, gde. Humekova — 19.0(1 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 10.30 Moji vtisi o lugoslaviii, gdf. Oerra van den Boocaard (v lioland. jeziku) — 20.00 Sokolska ura: hizično vezbanje deteti (Bo-gunovič) — 20.30 L Večer ljubljanskih konserva-toristov; Komorna glasba — 21.JO Plošče — 22.00 Cas dnevne vesti. Sobota. 28. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17 Salonski kvintet. — 18 Viktor Piruat: Zumberaški u^koki. 18.30 B. Horvat: Kulturni film za našo mladino. — 19 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.:>0 1'rol. Na-morš: Spoznavanje blaga. — 20 II. večer ljubljanskih konservatorislov. — '.M Akademski plesni orkester. 22 Cas, dnevne vesti. 22.15 Lahka glasba. Drugi programi i Sobota, 28. novembra: Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20 Prenos iz. zagrebške«.'n narodnem gledališča. — Zasreb: 12.30 Plošče. 17 Radio orkester. 20 Prenos iz zagrebškega opernega gledališča. — Budapest: 19.45 Večerni koncert. 22 Cigaiiskn glasba. — Dlinaj: 11.80 Opoldanski koncert. 19.30 Italijanske pesmi in arijo. 20 Veseloigra. 22.15 Plesna glasba. — Rim: 13.10 Plošče. 13.85 Radio kvintet. 17.30 Instrumentalni koncert. 21 Cavalleria rusttcaua , opera; »Pagliacci«, opera. — Milan: 19.15 Pestra glasba. 21 Varietejiki večer. — Berlin: '20 Vt-sela igra. 22 Plesna glasba. — Ktutlgnrt: 12.35 Plošče. 20 Dunaj. 22.40 Plesna glasba. 0.30 Nočni koncert. London: 19.30 Orkestralni koncert. 22 Komorna glasba. 23.35 Plesna glasba. — Barcelona: 19 Trio. 21.05 Radio orkester. — Toulouse: 20 Koncert v jaške godbe. 20.30 Argentinski orkesler. 22 Večerni koncert. 22.45 Operetne pesmi. — Praga: 20.30 Planinski koncert. 21 Poljudna glasba.. — Trst: 12.30 Plošče. 13 1'estrn glasba. 17.35 Lahka glasba. 20.30 Plošče. '21 Koncert godbe na pihala. 22.25 Lahka glasba. Koroška Beta Mrliški zvon je naznanil, da je umrl po hudem trpljenju zadnji izvoljeni župan g. Martin Noč, vulgo Stanej, ki je bi! v oktobru 1031 razrešen svoje župansko :-lužbe. Več let je bil župan delavske občine Koroška Bela, za katero jo zelo vestno skrbel, bil je tudi dolgo let predsednik krajevnega šolukc-ga odbora. Zapušča veččlansko družino. l)asi je bil .socialističnega naziranja, je vendar zelo rad prebiral »Slovenca . na »Domoljuba.- pa je bil tudi naročen. Možu, ki i-o je v življenju veliko trudil — naj bo Hog milost I ji v I Prehod če« železniške tire na državni cesti na Javorniku tlakujejo л kamnitimi kockami. Kot se čuje bo občinski proračun za prihodnje lelo precej manjši od lanskega. Pravijo: štediti je treba. Prihodnjo nedeljo ob pol 8 zvečer bo v proslavo 700 letnice smrti socialne svetnice Elizabete prosvetni večer - dobrodelni večer z lepimi točkami. Med temi bo tudi skioptično predavanje g. Lud. Klakočerja iz Ljubljane o predmetu: >,Moje potovanje po svetu in karltas v Uelglji«. Društvena knjUnlca, ki izkazuje lopo število najnovejših knjig, je odprta vsako nedeljo iu praznik od 11—12. MotvozGrosuplje domači slovenski izdelek Tovarna motvoze in vrvema Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno MALI OGLASI vnuku (trobilu vr«ilcn t-SO »In ali vsaka besedo »O nnt Na|man|£i oglaa - 3 U In. Oglanl «■<. ilcvcl vrstic «e računajo vlA«.. Za odgovor znamko? Na vprn*an|a brez znamkp ae odgovarjamo I Boljša trgovina na deželi sprejme pomočnico, vajeno vseh del v trgovini in ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu. Biti mora dobra računa-rica in znati občevati s kmečkimi strankami ter -.rikupljivega nastopa. — Ponudbe s spričevali in >liko nai se pošljejo na naslov, ki ga pove uprava Slovenca« pod štev. 13.916. Plača največ 250 do 300 Din mesečno, hrana in stanovanje orosto v hiši. Službe iičejo Dekle ki zna vsa hišna dela in nekoliko kuhanja — išče mesto k mali družini. Naslov v podružnei 'Slovenca« v Celju pod -Čisto dekle«. Služkinja zdrava in močna, vajena zunanjega in hišnega dela, želi službo k mali družini. Nastop takoj ali pa po novem letu. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.931. Kuharica z večletno prakso, vajena tudi večjega obrata, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 13.942. Absolventinja Krištofovega zavoda, z večletno prakso v nišami in trgovini, vešča nemščine in italijanščine, išče službo. Opravljala bi tudi hišna dela zraven. Je iz dobre družine, ima 30 let , in je morala proč iz za-. sedenega ozemlja. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod št. 13.941. I Dvostanovanjska hiša nova, z električno razsvetljavo in vrtom blizu Ljubljane, se odda v na-: jem. — Naslov v upravi Slovenca« pod 13.908. Stanovanja Dve parketni sobi kuhinja, z vsemi pritiklinami, se odda Tovarniška ulica 27. Sobo osebnim vhodom takoj am. Naslov v upravi Slovenca« pod 13.935. s pc odd Stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje in kopalnice, jc oddati v vili na Opekarski cesti s 1. februarjem — eventuelno že s 1. janu- , arjem 1932. Poizve se v 1 stavbni pisarni Smielovv-ski, Rimska cesta 2'I. 1 Posestva Dobra naložba kapitala. Naprodaj jc v Zg. Ložnici pri Žalcu lepo posestvo z moderno opekarno. Proda se tudi vsako posebej. Vpraša se pri upravi »Slovcnca« pod št. 13.861. Pouk Iz proste roke sc proda 3 do pet večjih ali manjših kmetskih posestev v kočevskem srezu. — Interesenti naj se zglasc pri lastniku L. C. Tschinkel. Ribnica. Dolenjsko. Ća merili kova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 |Jugo-avto). Prva oblast, konceslonirana Prospekt it t6 zastonj Pišite poni' Parcele po 18.50 Din za m- ali večji kompleks po 18 Din m", poleg kolodvora v Dev. M. v Polju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.937. Akademik instruira vse predmete, tudi za stanovanje, najraje jezike. Ponuditi je upravi ».Slovenca« pod -Latinščina« štev. 13.932. Enodružinska hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem v mestu Mariboru se poceni proda. — Vprašati pri g. Bogomiru Pečar, Kamnica št. 117. тготрррј Objava! Razpisujemo nabavo 700 komadov hrastovih pragov, tesanih in žaganih za ozkotirno železnico — ter 12 komadov borovih tramov za most. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 10. decembra 1931 se dobijo pri Direkciji drž. rudnika v Zabukovci. p. Griže pod št. 5004. 1ГСГШ11 Namizna jabolka se dobe po 2.30 Din pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. iioniio nt hrmo oddaja naicencje •elctreovme lite m moke i * irrvi u i umi iami Čitajte in širite Štajerska namizno jabolka prodaja Gospodarska zveza Čitajte in širite »Slovenca«! I'.ullera ceslii 24. V globoki žalosti naznanjamo, da jc naš nad vse ljubljeni soprog, svak in stric, gospod Franc Oset mL veletrgovec na Vranskem in konj. kapeian v rezervi dne 25. t. m. nenadoma umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 28. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše /alosti na domače pokopališče. Vransko, dne 25. novembra 1931. Žalujoča soproga Ida. rodbine Oset. Svetina, Jeglič — in \se ostalo sorodstvo. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6. II. oadstr. Bukova drva prvovrstna, vsako količino kupi proti netto kassa Drvara Ciril Praznik, Zagreb, Draškovičeva 54. ! Obrt Šival, in pletil. stroje popravlja in rcnovira Emil Klobćaver, speciial-ni mehanik Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. \Oqavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOU LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Sveže in suhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte oo-iasnila Namizna jabolha prvovrstna. razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Sctina Radeče Zidani most Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8. Vallet Express, Mestni trg 5/II, telefon 2407. Brzolikanje, čiščenje, renoviranje, obračanje garderobe. Likanje 18 Din, obračanje 280 Din. Kličite telefon, pošljemo iskat. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da so 25. novembra t. I. umrli naša preljuba mama Marija Grobliar roj Ravnikar Bili so vzorna krščanska žena, ki so nas vedno vneto moliti in marljivo delati učili. Pogreb nepozabne pokojne mame bo v petek 27. novembra t. I. ob 10 na pokopališče v St. Jurij-Izlake. St. Jurij - Izlake, 26. novembra 1931. Andrej, soprog. Frančišek, Dionizij, sinova. Rudoli Zupančič, zet. Minka Grobliar, sinaha. Vnuki in vnukinje in ostali sorodniki. V neizmerni žalosti naznanjamo, da jc naša ljubljena hčerka oziroma sestrica, častita S. Mobina Marinko učitclfica v školjeloškem samostanu dne 25. novembra ob 23 mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek ob pol 16 na škofjeloško pokopališče. Molimo zanjo! Preska, dne 26. novembra 1931. Žalujoča mati, bratje in sestre. S u i. -s /S •"v: iS" Z -s. 5; ~ a J- •j. c ''O JN« гј O o (.i iT; 2: .5 „-O slhi&s 31? s =sc JIJ:,.« -ffigžso v .. - 2 - i, CM I i^gjiš i Dr. Joža Lovrenčič: = it•< > 7Z - M — N -i - = ' М a 2 e» , G- -C o c -S I r. - . ' ' r: I >M M — > c J w o> ■ • D ^ , V fN > ^ C f 1) po > .IT " ~ ™ "g 1 Vj I q'S - ; s _ c ■ t: -55 ~ -C.s -i e &3 _ П « - i -J , — 21 C-l JO £ ' -r 53 » u > 01 — s. Anali izumneno naroda 14 Rontan iz гјгпкера atnletja pr. Kr. Ko se je hmm polegel, so še slišali, kako so Rimljani zgradili tabor, koliko tisoč nasilnikov jo v njem, ki so vsi oboroženi, in še, da čakajo legije Klavdija Marcella, ki je bil prošlo leto že ob Natisi in ga je poslal senat spet v gornje kraje, da bi nadaljeval boje, ki jih je započel z Istri. v>Vse to smo izvedeli in ko nas je poIn če izzoveš vse? Mislil sem tudi na lo. Preden gremo, da izzove-mo sovražnika, napravimo tako, kot so napravili naši očetje lam v Galiji — priliko imamo. Tudi naši očetje so tako taborili v mogočnem gozdu — Litana se imenuje — in čakali istega sovražnika, ki grozi sedaj nam. Šli so in so vse križem nekaj sto korakov na široko ob robu gozda podsekali drevesa, potem so izzvali Rimljane in kolikor jih nI drevje pobilo, jih je njihovo orožje. To bi svetoval in šc, da ne izdamo, kje jo naš tabor, podsekajmo gozd kje na jugu ali no severu. Kaj so li zdi, kralj, kaj menite, velmožje?« Pri Belenu, ni slaba tvoja zamisel, Katmelk so se oglasili prvi velmožje in tudi Opalo je menil, da jo Katmelov nasvet bolji kakor njegov in da ga je ireba takoj izvesti. Dobro, Katmel. Slišal sem besedo velmož in jaz jo potrjujem. Tako storimo, kot svetuješ! je odločil kralj. Na obronkih Karusadija med spodnjim in zgornjim Timavskim jezerom so še isto noč zapelo sekire pesem, ki jo zamolklo odmevala po lesu in plašila zverjad in perjad, nevajeno, da bi ji kdo kdaj kratil nočni mir. Iveri so letele na vse strani, a ko so je začelo zoriti. so jih skrbno pokrivali z mahom, da no bi vzbudile kakega suma in mogoče celo spomina na usodno Lintano. Tudi zaseke pri drevesih so sproti /adclovali z mahom in ko so opravili svoje delo in ga pregledovali ob zoru, ki je polagoma prodiral skozi mlado zelenje, so bili zelo zadovoljni ter menili, dn Rimljani no bodo opazili ničesar, pa tudi če imajo sokolje oči. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel CeA. >zdniateli: Ivan liakovee. Urednik: Franc Kromžar.