PoStnlna platana v grtniM m Gena Oto 1— iUromskl dum Steu. 263 V DiiUlanl, v ftcneddlch, 16. novembra 1936 leto 1. Kljub zastoju prodiranj divja vojna dalje: Letalski boji nad Madridom Madrid, 16. novembra, o. Včeraj so nacionalisti dvakrat napadli Madrid. Posebno hud je bil popoldanski napad, ko so nekoliko po 15 priletela nacionalistična letala zopet nad Madrid. Bili sta dve skupini bombarderjev, ki so jih ščitila lovska letala. Bombe so padale posebno na predmestje Quatros Caminos, posebno pa še na ulico Pablo Izeas. število žrtev je veliko. Popoldne se je že izvedelo, da je bilo 10 mrtvih in nad 100 ranjenih. Ker je mnogo ranjencev podleglo, menijo, da je število smrtnih žrtev okoli 80, v zadnjih 24 urah pa je bilo vsaj 300 ranjenih. Dopoldne je bomba raznesla streho pravne fakultete in je bilo ranjenih 7 dijakov, Popoldne je letalstvo bombardiralo ulico Edvarda, ki je najmodernejša v Madridu. Včerajšnja nedelja je prinesla mnogo škode v mesto, ker so ljudje bili na ulicah, kakor običajno ob nedeljah in to kljub bombardiranju. Radio v Sevilji je objavil, da nacionalisti nadaljujejo s čiščenjem zavzetih odsekov južno od Madrida. Okoli Carabancela je bilo sestreljenih troje letal madridske vlade. Ker madridska ofenziva ni uspela, je sedaj pritisk miličnikov slabši. Nacionalisti so lahko izvršili uspešen protinapad. Čete madridske vlade so se na tem odseku umaknile do Vallejasa. Včeraj so nacionalisti pri toledskem mostu zajeli dva tanka. Na severozapadu Madrida je kolona generala Rade zajela oklopni vlak, ki še je vračal iz Escoriala. Iz nacionalističnega tabora Rabat, 16. novembra. Tukajšnja radijska postaja poroča: Na južnem delu madridske fronte je skušala 7. divizija vladne vojske izvršiti večjo napadalno operacijo. Napad je bil odbit. Vladne čete so napadle tudi nacionalistične postojanke zapadno od letališča Getafe. Pri tem napadu je sodelovala kolona kataloncev in ruskih komunistov, ki so bili opremljeni z najmodernejšim ruskim orožjem. Tudi njihov napad je bil odbit. Proti večeru so nacionalistične čete izvršile protinapad in vladni koloni povzročile hude izgube. Nacionalistične čete so danes ponovno napadle postojanke vladne vojske, posebno pri Francoskem mostu, preko katerega je speljana cesta proti Co-runi. Pri napadu so sodelovale predvsem maroške čete, ki so prodirale pod zaščito tankov in nacionalističnega topništva. Vladna vojska pa je napade ponovno odbila in napadalce nato na njihovem begu celo zasledovale. Vse železniške proge, ki vodijo iz Madrida na deželo so v rokah nacionalistov. Od sedem glavnih cest pa so tri popolnoma v njihovi oblasti in sicer ceste proti Toledu, Telaveri in Aranjuezu, cesti v La Corune in Valencijo pa sta v območja njihovega topništva. Madridski vojski spričo tega na razpolago samo še dve cestni zvezi z deželo, cesta, ki vodi y Burgos, in druga cesta proti Valenciji. Pa tudi ti dve sta v večji oddaljenosti od Madrida že pod kontrolo nacionalistov, zaradi tega se mora promet med Madridom in Valencijo na dotičnem odseku vršiti po stranskih poteh. Madridu je spričo tega že pričelo primanjkovati živeža in streliva. Madrid poroča Madrid, 16. novembra. AA. (Havas). Osrednji odbor za obrambo Madtida je danes opoldne objavil službeni komunike, v katerem pravi med drugim, da so nacionalistična letala včeraj izvršila več napadov na Madrid, a se jim je le enkrat posrečilo priti na center mesta. Tedaj so odvrgla nekaj bomb, zlasti na mestni okraj Atocio. Ena bomba velikega kalibra je padla v bližino železniške postaje (južne postaje). Tedaj je bilo ubitih in ranjenih okrog 50 oseb. Poroč;lo dalje pravi, da so se borbe sedaj premaknile iz Casa del Čampo proti severu, kjer se nacionalisti na vse načine prizadevajo, da si izsilijo prehod čez reko Manza-nares. Ljuti boji divjajo posebno okrog Francoskega mostu. Nacionalisti hudo napadajo tudi sosedne postojanke. Posebno krvava je bila bitka v kateri so nastopile maroške čete, pod zaščito 15 tankov. Tudi ta njihov napad je bil odbit z velikimi žrtvami na obeh straneh. Nacionalisti so tudi davi znova napadli to važno strateško točko. Valencija, 16. novembra. AA. Havas: Tukaj je bil včeraj velik shod delavske unije. Govorniki so opozarjali, da se je treba izogibati neredov. V«lžka politična govora dr. Stojadinoviča in dr. Kreka pred 30.000 ljudmi v Skoplju: Resno računamo samo z dr. Mačkom... Skoplje, 16. nov. Včeraj je bilo v Skoplju veliko manifestacijsko zborovanje JRZ, katerega se je udeležilo čez 30.000 ljudi. Glavna govora na zborovanju sta imela predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in slovenski minister dr. Miha Krek. Dr. Stojadinovič je dejal med drugim tudi tole: Dragi bratje! Pred nekaj dnevi sem se vrnil z dolgega potovanja po inozemstvu. 0 tein potovanju bi vain inogel tu pokazati samo obči vtis ▼ odnosu na našo državo, kajti mi, ki živimo v naših mejah — to naše vsakdanje življenje je čestokrat izpolnjeno z lokalnimi spori, osebnimi na-sprotstvi in sličnimi skrbmi, tako da ne vidimo celoto, ne vidimo celokupne države, enako, kot ne moremo videti velike slike, če jo gledamo iz neposredne bližine; če pa stopimo preko meje naše države, tedaj dobimo splošen pojm o celokupni naši državi, v katerem se izgubljajo vse podrobnosti, a se tem lepše vidi vsa celota. Verujte mi, ta obči vtis o naši državi je odličen v vsakem pogledu. Naša država je velika, močna, je silna in bogata. Zato danes opažamo, kako je naše prijateljstvo zaželeno od vseh strani. Ugled kraljevine Jugoslavije v inozemstvu je velik in mi smo lahko ponosni na to, da smo Jugoslovani. Morda ste pričakovali, da bom tn nekoliko več govoril o političnih vprašanjih. Namenoma sem se vzdržal takega govora, ker vem, da ste večinoma pristaši Jugoslovanske radikalne zajednice (navdušeno vzklikanje: Smo! Živela Jugoslovanska radikalna zajednical). Vem, da mislite isto, vem, da imate iste politične nazore kakor jaz, in da se razumemo, je se samo pogledamo, ne da bi sploh govorili. 9Paz'.'j. s,e> da se je politični položaj razčistil. Vi vidite, kako sili vsaka ptica k svoji jati in da zavzema med vsemi političnimi skupinami in grupacijami prvo in najvažnejše mesto naša stranka kot najvažnejša, najmočnejša in najbolj disciplinirana. Banovina za banovino poklanja svojo polno vero vladi Jugoslovanske radikalne zajed-nice. Vsako nedeljo se vrste banovine in govore svoje zgovorne govore. Razne stranke se družijo zoper nas, toda narodna glasovanja jih z neusmiljeno roko črtajo in odstranjajo z odra našega političnega življenja. To, kar bo od teh raznih malih strank po vseh teh občinskih volitvah še ostalo, bodo le znamenja nekdanje manjše^ ali večje slave in veličine. Izmed vseh opozicijskih skupin računamo resno samo z dr. Mačkom in s Hrvati, ki jih predstavlja. Zastran sporazuma^ z njim nočemo tekmovati z našimi opozicionalci, ki mislijo, da se bodo mogli z dr. Mačkovo pomočjo dokopati do oblasti. Ker izgubljajo popolnoma in tragično vsako zaupanje naroda, jih nihče več ne more obnoviti. Počakali bomo, da se nekoliko poleže^ prah, ki so ga dvignili s svojimi pogostimi potovanji med Belgradom in Zagrebom. Mirno bomo počakali, da se pogreznejo vse nerealne in fantastične kombinacije, ki smo jih mogli slišati te dni v zvezi g Pogajanji dr. Mačka in belgrajske tako imenovane Združene opozicije. Zadovoljni smo, da je naša pot dobro začrtana. Točno vemo, kako gremo in kam pojdemo. Mislim, da nas Hrvati razumejo in da verujejo v našo dobro voljo. , Trenutno pa se hočemo izmed vseh teh političnih vprašanj f celoti posvetiti samo občinskim volitvam. Hočemo dobiti vaše zaupanje in tako postati zastopniki vaše volje. Prepričan sem, da se vam naš program _ ugaja. Vem, da zaupate vame in v moje prijatelje, y vodstvo naše stranke. Če vam naš program ugaja, če zaupate v nas, tedaj naj velja_ vam samo en poziv: Glasujte pri občinskih volitvah povsod za listo Jugoslovanske radikalne zajednice. Živeli!« Govor dr. Kreka Veliko navdušenje je izzval govor ministra brez portfelja dr. Miha Kreka. Dr. Krek je v imenu naših najsevernejših krajev pozdravil najjužnejše kraje naše države, prinašajoč Južni Srbiji pozdrave naših Slovencev, ki so pokazali, da so iskreni somišljeniki svojih najjužnejših bratov. Kakor je Južna Srbija ▼ zgodovini bila ne samo heroj Balkana, nego tudi heroj Evrope, tako je naša dolžnost in hkratu naša volja, da bi ona in z njo vsa naša država tudi v bodočih dneh postala biser Balkana. Nova pridobitev SPD-a Ljubljana, 16. nov. Naši turisti dobro poznajo znano kočo v Tamarju, v katero so se radi zatekali pri svojih turah na Jalovec, Vel. Pončo itd. Ta koča je last Gospodarskega odlbora Rateče-Planica. Včeraj je bila v mlekarni v Ratečah dražba zakupnine za to kočo. Koča se oddaja v najem najboljšemu ponudniku za dobo pet let. Izklicna cena je bila 5000 din. Potegovali so se za to kočo na včerajšnji dražbi SK Reka, SK Ljubljana, SK Rateče, nekateri zasebniki in pa Slovensko planinsko društvo, podružnica Rateče. Kako veliko zanimanje je bilo za to kočo se vidi iz tega, da se je izklicna cena dvignila do najvišjega ponudka v znesku 12.000 din. Najboljši ponudnik je bilo SPD, ki je izdražilo zakupnino za gornji znesek. Na ta način bo SPD Rateče za dobo nadaljnjih pet let razpolagalo s to kočo. Planinsko društvo ima že lep načrt o preureditvi te koče. Investiralo bo okrog 20.000 din ter s tem denarjem temeljito pripravilo kočo za sprejem turistov. Kakor rečeno, je koča važna za vse turiste v Jalovec, Vel. Pončo itd. V zimskem času pa je ta koča zelo važna za zimsko alpinistiko. S to včerajšnjo pridobitvijo ima sedaj SPD v celoti 56 koč, s katerimi razpolaga pri svojem tako uspešnem planinskem delu. Betonirane stene rešile hišo ogn;a Maribor, 15. novembra. Veleposestnik g. Kuhn v Razvanju ima v svoji hiši domač mlin na električni pogon. Mlin se nahaja v posebnem prostoru, ki je ves betoniran in tudi vrata na njem so kovinasta. Danes zjutraj je hlaipec opazil, da se vali iz okna tega prostora gost dim. Odprl je vrata, pa je našel namesto mlina samo še kup kadečih in žarečih ogorkov. Ponoči je nastal v električni napeljavi kratek stik in mlin je začel goreti. Zgoreli so vsi gorljivi deli, ogenj pa 6e zaradi betoniranih sten in kovinskih vrat ni mogel razširiti iz prostora ter je na ta način ostala hiša obvarovana pred veliko katastrofo. Škoda je znatna, je pa krita z zavarovalnino. Hitler je zavrgel mednarodno nadzorstvo za plovbo na neimih rekah Nova nemška kršitev mirovnih pogodb Berlin, 16. novembra. Nemčija je v soboto odpovedala drugi del 12 poglavja versajske mirovne pogodbe, k: se nanaša na ureditev plovbe na nemških rekah Labi, Odri, Njemenu, Donavi m Reni, ki so bile podvržene raznim služnostnim v korist drugih držav. Ta odpoved pomeni, da Nemčija ne prizna več nadzornih odborov za izvajanje plovnega nadzorstva, uvedenega z versajsko pogodbo. Poluradni nemški krogi trde, da je namen tega nemškega koraka čisto političnega značaja: gre namreč za obnovo nemške neodvisnosti nad nemškimi vodami Mislijo, da plovbe na rekah Labi in Renu to ne bo prizadelo. Tudi poudarjajo, da bosta svobodni pristanišči v Hamburgu in Stettinu dovoljeni Češkoslovaški, ostali taki tudi v bodoče. Pariz, 16. novembra. AA. Francosko zunanje ministrstvo je izdalo tole uradno poročilo: Nemčija je odpovedala one določbe versajske pogodbe, ki se nanašajo na vodne poti na nemškem ozemlju, kakor tudi na rečni promet, kakor je bil urejen s temi določbami. To se je zgodilo, ko je osrednja renska komisija v Strassbourgu imela uveljaviti določila, s katerimi bi se moral pričeti izpolnjevati del te pogodbe. Ta določila so bila v skladu s francosko-nemškim sporazumom, ki je bil sklenjen na pobudo nemške države. Enak sporazum je bil že prej sklenjen glede vprašanj prometa na Labi: pogajanja za ureditev podobnih vprašanj glede prometa na Odri pa so uspešno napredovala. • ^,rai)coska vlada je stopila v stike z drugimi prizadetimi vladami. Poleg tega je dala svojemu zastopniku v Strassbourgu navodila, da odpove sporazum, ki ga je sklenila 4. maja 1936 po osrednji renski komisiji. Ta sporazum bi moral stopiti v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. V svoji razlagi o odpovedi mednarodnega nadzorstva na nemških rekah pravi včerajšnji »Ami du 1 euple« med drugim: Nemčiia je naredila to važno janj uredilo vse vprašanje. Ali Nemčija razen nasilja v mednarodni politiki res ne najde nikakršnih drugih poti za dosego svojih smotrov? Od versajske mirovne pogodbe danes ni ostalo nič več, razen njenih teritorialnih določb. Če bi se kdo dotaknil še teh, bi s tem prav gotovo izzval hude posledice. Ali pa morda vodja nemške države misli, da mu bo uspela še kakšna diplomatska igra s takimi sredstvi? London, 16. novembra. Angleži so v ozadju. Agencija »Reuter« je prejela obvestilo, da je Nemčija vodila po diplomatski poti pogajanja z Anglijo in drugimi državami za revizijo 12 določbe v versajski pogodbi. Pri teh pogajanjih pa se ni dosegel kakšen večji uspeh, to pa zaradi izmikavanja v odgovorih posameznih vlad. Vendar sodijo tu, da bi bila Nemčija, še preden je izdala tak radikalen ukrep in odpovedala določila versajske pogodbe, morala pač do kraja izčrpati vse možnosti sporazuma o reviziji. Nemčija bi bila lahko sklicala posebno konefrenco za to revizijo, kakor je to storila Turčija. Ni dvoma, pravi agencija v svojem poročilu, da bi taka konferenca pač sprejela nemške zahteve vsaj glede rečnega prometa na nemških rekah. Zaradi tega so londonski krogi posebno nezadovoljni z načinom, kako je postopala nemška vlada. Vesti 16. novembra Reko bo odstopila Madžarski Italija, pri obisku madžarskega regenta Horthyia v Italiji. S tem darom bi Italija nekako potolažila madžarsko kričanje o spremembi meja. Italijanski zunanji minister grof Ciano se bo iz Budimpešte vračail čez Ljubljano v Rim. Rooseveltov sin se je zaročil z Ethel Dupon-tovo, pohčerjenko predsednika upravnega odbora največje amerikoinske tovarne za orožje Du-ponta. Ta je pri volitvah z vso silo nasprotoval Rooseveltu, kar pa mladih src ni moglo ovirati, kakor vidimo. Francoska ljudska fronta ostane cela, tako so na včerajšnjem shodu v Parizu zatrjevali različni zastopniki francoskih levičarskih strank. švica prizna zavzetje Abesinije v tisti obliki, kakor sta to storili Avstrija in Madžarska. Tako zahteva švicarski zvezni svet. Spomenik skladatelja Mendelsohna v Leipzigu so neznanci ponoči od sobote na nedeljo vrgli s podstavka in ga razbili. Mendelsohn je bil judovskega pokoljcnja in je brl njegov kip najbrž zadnji judovski spomenik v Hitlerjevi Nemčija. 15-lefnico zedinjenja z Avstrijo je včeraj praznovala Gradiščanska, kjer živi, kalkor vemo, precejšnje število takozvumh gradiščanskih Hrvatov. Slovesnosti so se vršile v velikem obsegu, ob sodelovanju političnih in cerkvenih krogov. Veleindustrija pride pod državno nadzorstvo po posebni odredbi nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta, to pa zato, da se omogoči popoln uspeh nemškega štiriletnega gospodarskega načrta. Pod nadzorstvo prjaejo vsii kartela in vsi industrijski sindikati. O gospodarski obnovi držav Male zveze ter o gospodarski obnovi Sredozemlja, sta se včeraj razgovarjala v Pragi češkoslovaški min. predsednik dr. Hodža in romunski državni podtajnik Ra-dulescu. Največji državnik za Pašičem je v Jugoslaviji dr. Stojadinovič in ta je za italijansko jugoslovansko zbližanje na podlagi Jadrana, tako piše v »Piccolu« Rino Alessi, kjer napada Francijo. Sin Trockega je v preiskavi v Parizu, zaradi tatvine važnih dokumentov 6 podatki o življenju Trockega. Časnikarjem je dejal, da je te dokumente ukradla sovjetska tajna policija. BSK je premagal nogometno zastopstvo južne Francije s 5 : 4. BSK je dosedanji prvak Jugoslavije. Preureditev francoske vojne mornarice se bo izvršila po novem programu mornariškega ministrstva tako. da bodo odslej gradili samo majhne in okretne ladje. Zastopniki grškega generalnega štaba so prišli v Belgrad na povratku iz Bukarešte, in bodo gostje našega generalnega štaba. Španski monarhisti so imeli sestanek v Milanu, in so se pri tem razgovarjali o svojem nadaljnem delu. 300 let starega morskega soma so ujeli v hamburškem pristanišču. Dolg je bil skoraj 8 metrov. Singapore je dovolj utrjen, tako je ugotovil angleški mornariški minister Hoare na 6voji nadzorstveni poti po angleških pomorskih postojankah. Singapore leži na koncu Malajskega polotoka in je najvažnejše oporišče za angleško bojno brodovje na Daljnem vzhodu. Svatom so zagrenili gostijo Maribor. 16. novembra. Za preiarje se začenjajo sedaj na zimo njihovi časi. Prežarji so v Slovenskih goricah in na Dravskem polju strali in trepet svatov na vseh gostijah in povsod paziijo, da fante, ki prihajajo pod okna na prežo, primerno pogostijo in zadovoljijo. Po navadi se prežarji dostojno obnašajo, včas>ih pa pride tudi do neprijetnosti na gostiji, o kateri govori potem vsa okolica, in taka se je te dni pripetila na gostiji nekega železničarja v Črešnjevcu. Zvečer, ko so bili svatje najboljše volje, so se pojavili pred hišo prrežarji. Svatje so jim nosili iz hiše jedače in pijače, fantov, ki so bili zelo prešerni, pa s takimi darovi niso mogli zadovoljiti. Naenkrat so prežarji zapazili, da bi se dalo prav zlahka vdreti v jedilno shrambo, kjer eo bile pripravljene dobrote za svatovsko mizo. Sneli so okno ter odnesli iz shrambe vse, kar je bilo za gostijo pripravljeno, ter se s tem imenitno gostili pred hišo. Ko je prišel nevestin brat ter hotel zopet namestiti okno na shrambi, so ga pretepli z biikovko -ter ga nagnali v hišo. Nato so sneli vrata na veži ter niso pustili nikogar od svatov iz hiše. Enega so celo pobili s kolom, ko je hotel zopet vrata zapreti. Svatje so preživeli neprijetno noč, zato pa so prežamje ovadili in orožniki so sedaj izsledili šest fantov, ki so si omenjene neprijetne šale dovolili. Občinske volitve v primorski in savski banovini jhs<0 Belgrad, 16, nov. m. Po dosedaj znanih rezultatih občinskih volitev v primorski banovini je tam JRZ dobila 11 občin, bivša HSS (uradne in neuradne liste) 37, združena opozicija 2, JNS 2, neopre- potezo prav v času, ko bi se po redni poti poga- deljeni 2 in skupina Stanojeviča vsega 359 glasov. se tudi tu udrle tla Kakor se vidi iz teh številk je skupina Ace Stanojeviča žela popoln neuspeh, neuspeh pa je bil delež tudi za politično skupino dr. Svetislava Hod-žere in za Ljotičev Zbor. Rezultati iz 40 občin te banovine pa še manjkajo. Pomemben kulturni dogodek v Mariboru: Mariborski likovni umetniki razstavljajo Maribor, 15. novembra. »Brazda«, klub štajerskih likovnih umetnikov v Mariboru, je otvarjala danes svojo V. razstavo. Za Maribor so razstave »Brazde« vedno pomemben kulturni dogodek, prav posebno pa je to še letošnja, saj je za združenje umetnikov v naših razmerah skoraj že jubilej, če razstavlja za povrstjo pet let. Uspehi, ki jih je »Brazda« s svojimi dosedanjimi razstavami dosegala in ki ne bodo izostali tudi sedaj pri njeni V. razstavi, *o že čvrsto afirmirali njen pomen v kulturnem življenju mariborskega mesta ter so nam obenem porok, da jo v tej smeri čakajo v bodočnosti še velike naloge. Lepa udeležba občinstva in najodličnejših predstavnikov mariborskega javnega in kulturnega življenja pri današnji otvoritvi je lepo podčrtala pomen letošnje razstave mariborskih umetnikov. Od predstavnikov javnosti omenjamo zastopnike cerkvenih oblasti gg. kanonika dr. Mirta in dr. Ostrca, predstaTrnika bana okrajnega glavarja g. dr. Popoviča, mestnega župana g. dr. Juvana. Kulturni delavci in ljubitelji umetnosti iz Maribora so bili polnoštevilno navzoči, od odličnih zunanjih gostov pa omenjamo ravnatelja ljubljanske Narodne galerije g. Zormana ter predsednika slovenskih likovnih umetnikov g. G. Kosa iz Ljubljane. Otvoritev je izvTŠil predsednik Umetniškega kluba v Mariboru pisatelj dr. Ivo Šorli. V imenu ljubljanskih tovarišev je pozdravil razstavljajoče umetnike g. Kos. O nalogah in pomenu slovenske umetnosti za slovenski Maribor je irpregovoril pisatelj g. Rehar. Misli, ki jih je izrekel, zaslužijo, d* jih v javnosti upoštevamo. Med drugim je izvajal: »Pred prevratom so Nemci zatrjevali, da j« Maribor nemški, ako pa pogledamo problema do dna, vidimo, da ni bil nemški, ker sama politična usmeritev kakega mesta še ne pomeni narodne pripadnosti k določeni narodni enotL Maribor bi bil nemški samo tedaj, ako bi bil tudi kulturno nemški, to se pravi, ako bi bil aktiven soustvaritelj nemške kulture in ametnostl. To pa Maribor nikoli ni biL Danes zatrjujemo, da je Maribor slovenski, se pa v splošnem tudi mi zadovoljujemo ■ politično Eripadnostjo našega mesta k slovenskemu narodu, e posamezniki so, ki s« zavedajo, da bo to mesto naše samo tedaj, ako bo močno središče in žarišče slovenske kulture in umetnosti, ki obojega ne bo le sprejemalo, ampak tudi aktivno soustvarjalo. Ti redki so naši kulturni delavci in umetniki, v prvi vrsti slikarji in kiparji. Med ostalim slovenskim meščanstvom so pa taki, ki se tega v celoti zavedajo, skoraj izjema, ki potrjujejo pravilo. Ako se ozremo na primer po naftih domovih, vidimo vse polno reprodukcij mednarodnega, slasti še nemškega kiča, a prav malo umetnin naših umetnikov. In vendar bi bila dolžnost vseh, ki to kakorkoli zmorejo, da podpro slovensko in mariborsko likovno umetnost, kakor tudi literaturo, gledališče. Velik dokai, koliko s« je v tem oziru zamudilo, je že dejstvo ,da se sele razstave našega kluba iz dvorane v dvorano, a nobena za nje tu primerna. Dasi je bila prva slovenska in sploh prva razstava v Mariboru že 1. 1920., tedaj pod pokroviteljstvom našega velikega generala Maistra, še danes, šestnajst let po njej, nimamo ne razstavnega paviljona ne ateljejev, v katerih bi naši slikarji in kiparji lahko delali. V Ljubljani vse to imajo, in obeta se jim še novo veliko razstavišče. Tam sta banovina in občina zgradili tudi ateljeje.« Zato se mora še v Mariboru čim prej rešiti to pereče vprašanje. Treba je zgraditi paviljon, ki bo služil razstavam m drugim intimnejšim kulturnim prireditvam ter bo nudil prostora tudi za ateljeje. Mestna občina je že pred leti obljubila brezplačno stavbišče, arhitekti pa načrte. Sedaj bi morali zbrati Še nekaj denarnih sredstev in gradbenega materiala, a mestna socialna akcija bi mogla preskrbeti delavcev, in načrt bi bil kmalu uresničen. Slavje ljubljanske Prosvete Pred letom dni je bilo osnovano Prosvetno I društvo »L j u b 1 j a n a - m e s t o«, ki je včeraj na slovesen način blagoslovilo svojo zastavo ob sodelovanju Številnega ljubljanskega meščanstva in odličnih predstavnikov. Društvo je že v teku enega leta pokazalo velik napredek ter je upravičeno, da si je nabavilo novo krasno zastavo. Dopoldne okoli pol 10 se je razvil mogočen sprevod iz hiše Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti do frančiškanske cerkve. Ob 10 je občinstvo popolnoma napolnilo frančiškansko cerkev. Vhod v frančiškansko cerkev je bil okrašen z narodnimi barvami. Cerkveni govor ob priliki blagoslovitve nove zastave je imel stolni dekan g. dr. Kimovec, ki je ,f idejno razložil simbole, vpletene v prapor nove društvene zastave. Kakor zastave iz davnih vekov in vselej, tako naj tudi ta zastava bodri do vzorov društvene člane in vse dobre katoliške Slovence. Po cerkvenem govoru je stolni dekan g. dr. Kimovec blagoslovil pred glavnim oltarjem novo društveno zastavo, na katero sta pripela boter, odvetnik dr. Ivo Cesnik, in botrica, ga. Minka Sfiligojeva, lep trak ter jo izročila društvenemu zastavonoši, drugi društveni prapori pa so se novemu praporu poklonili. Službo božjo je_ nato ob asistenci daroval stolni kanonik g. dr. Kimovec. Po službi božji se je razvil zopet sprevod do unionske dvorane, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Navzočnih je bilo okoli 3000 do 4000 ljudi. Na častnih sedežih so bili med drugimi zastopnik g. škofa dr. Kimovec, zastopnik g. bana prosvetni inšpektor Dolenec, mestni župan dr. Adlešič, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, minister n. r. inž. Sernec, predsednik društva dr. Voršič, poštni direktor dr. Vagaja in drugi. Slavnostno akademijo je otvoril podpredsednik društva g. Zevnikar, oblečen v narodno nošo, ki je kratko označil pomen današnje slavnosti, pozdravil vse navzočne ter vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je godba »Sloge« zaigrala državno himno, ki jo je občinstvo poslušalo stojč. Sledila je krepka deklamacija g. Ludovika Serjaka »Naš prapore, katere avtor je g. Mirko Javornik in ki je zaradi svoje močne slovenske tendence vzbudila ogromen aplavz. Najlepša točka akademije pa je bila nedvomno igrica, združena s petjem in rajanjem naših malčkov. Pomemben simboličen tekst je v izbru-šenih verzih sestavil mladinski pesnik g. Mirko Kunčič. Pevski zbor »Ljubljane« je nafo pod vodstvom dr. Dolinarja zapel nekaj pesmi, med njimi »Slovenec sem«, ki jo je publika poslušala stoje. Nato so nastopili dečki v mornarskih nosati to predvajali »Mornarje«. — V odmoru je igrala godba »Sloge«. Med odmorom je igrala godba »Sloge«. Predsednik društva, dr. Voršič, je imel nato obsežen govor, v katerem je očrtal boj Slovencev za narodno samostojnost in za svoje narodne in verske pravice. Z žgočo besedo je ožigosal narodne izdajalce. Dolžnost vseh prosvetnih društev je,, da osvežijo svoje delovanje v vzpodbudo prave in iskrene narodne in verske zavesti. Siriti morajo duh spravljivosti, duh narodnega ponosa. Govor dr. Voršiča je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. Med njegovim govorom je skioptikon na platnu kazal razne lepe slike iz slovenske preteklosti in sedanjosti. G. notranji minister dr. Korošec je poslala ob priliki blagoslovitve novega prapora Prosvetnemu društvu »Ljubljana-mesto» sledečo brzojavko: »Ob priliki blagoslovitve novega prapora Prosvetnemu društvu Ljubljana-mesto iskreno čestitam in želim, da bi društvo z najlepšim uspehom nadaljevalo svoje delo. — Korošec.« Sledile so še točke »Rdeči nagelj« (nastop deklet v narod mh nošah), izpoved zvestobe slov. mladine narodu, domovini in Kristusu, nakar je bil« prireditev zaključena z društveno himno. Ta prireditev je vežna radi dejstva, da naše prosvetno delo k« je dosedaj hodilo po izhojenih zasilmh poteh, prehaja v tisto smer, ki je danes slovenskemu narodu edino potrebna. Ta smer je slovenska. To slovensko udejstvovanje naše prosvete pa ne sme osiati samo pri slavnostnih prireditvah, marveč mora slovensko zavest v našem ljudstvu gojiti s podrobnim, praktičnim delom na vseh področjih naše kulturne vzgoje. Edino potem bomo dosegli tisti ideal, ki ga obseg« staro naše gesilo, ki nam je v teh hlapčevsikih časih potreben kakor kruh: biti slovenske krvii — bodi Slovencem ponos! Občni zbor SPD Ljubljana, 16. nov. Včeraj dopoldne je bil občni zbor naše zaslužne planinske organizacije, Slovenskega planin-skega društva. Zbor je vodil predsednik dr. Pret-nar, ki je po uvodnem pozdravu predlagal brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, športnemu ministru dr. Rogiču, pozdravna pisma pa banu dr. Natlačenu in podbanu dr. Majcenu. Nato je predsednik na kratko poročal o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Izčrpno poročilo o delovanju društva je podal tajnik g. dr. Brilej. Med najvažnejše dogodke preteklega poslovnega leta spada dograditev novega planinskega doma na Komni. Dom razpolaga z vsem komfortom, ima 31 sob s 85 posteljami ter je stal 900.000 din. Ta dom je tem večjega pomena, ker leži sredi najlepših smučarskih terenov Triglavskega pogorja. Veliko je društvo potrošilo tudi za vzdrževanje letnih in zimskih markacij, ki so sedaj skoraj povsod popolne. Veliko posla je imel letos tudi odsek za reševanje. Že rano spomladi so zahtevale Kamniške planine tri smrtne žrtve; v Triglavskih stenah pa so izgubili življenje štirje planinci. Bilo je poleg tega več drugih nesreč. Reševalna služba bo reorganizirana v toliko, da bo odslej^ skrbela za reševanje centrala in ne več podružnica, kakor doslej. Kar se tiče kulturnega dela, izdaja društvo »Plaininski vestnike, ki se po svoji vsebLii lahko primerja z najboljšimi inozemskimi planinskimi revijami. Veliko je tudi število predavanj, ki jih je priredilo planinsko društvo in ki so bila vedno dobro obiskana. Letos je bil osnovan poseben alpinski odsek, v katerem so zbrani najboljši slovenski alpinisti. Največ uspeha je imelo društvo menda z omla- dinskim odsekom, ki šteje sedaj 1475 dijakov in 775 visokošolcev. Ko je bila dosedanjemu odboru dana razreš-nica je bil izvoljen dosedanji odbor z dr. Pretnarjem na čelu. Ljubljana ima svoj Vajeniški dom Ljubljana, 16. nov. V čara j je bil ob navzočnosti vseh civilnih in cerkvenih oblastnikov blagoslovljen nov Vajenški dom v Kersnikovi ulici. Kako velevažnega socialnega pomena je za Ljubljano ta dom, je že splošno znano, saj je bil neštetokrat predmet razprav pred najrazličnejšimi forumi. Blagoslovitev doma je izvršil škof g. dr. Gregorij Rožman ob asistenci obeh kanonikov kanonikov in druge duhovščine. Posebej je blagoslovil krasno kapelo, v kateri so se zbrali po cerkveni blagoslovitvi navzoči predstavniki in občinstvo. Škof dr. Gregorij Rožman je imel nato krasen cerkveni govor, iz katerega je izzvenela misel, da je novi dom posvečen Kristusu Delavcu. Ob asistenci kanonikov in duhovščine je daroval nato škof dr. Rožman v kapeli službo božjo, med katero je prepeval zbor obrtniških vajencev. Navzoči so si nato ogledali prostore Vajeniškega doma, nakar je sledila v dvorani prireditev, kjer je prvi govoril predsednik g. Tomc. Mlad vajenec je nato v zbranih besedah pozdravil g. škofa, drugi pa g. bana. Lep nagovor na obrtniško mladino je imel nato ban dr. Natjačen, ki je obrtniško mladino opozoril, naj si prizadeva, da postanejo dobri obrtniki, dobri katoličani, dobri Slovenci in obenem dobri Jugoslovani. Za njim je govoril kanonik g. Stroj, ki je zlasti govoril o zgodovini Vajeniškega doma. Po tej prireditvi je sledilo kosilo, katerega so se udeležili tako gg- škof, ban, kanoniki, odborniki društva ter vsa obrtniška mladina tega doma. Velik vlom v Moškanjcih Ptuj, 15. novembra. Pred dnevi so v noči še neznani storilci vlomili v trgovino Ljudevita Vernika, trgovca in gostilničarja v Moškanjcih. Odnesli so blaga v vrednosti 36.000 din. Po večini manufakturno blago. V notranjost trgovine so prišli na ta način, da so na nasilen način dvignili rolo za pol metra visoko in skozi to odprtino prenašali ukradeno blago na prosto. Domača dekla, ki je šla okrog 2. ure ven, je videla, da stoji v razdalji kakih 250 m od hiše na cesti zelo slabo razsvetljen avtomobil, ni pa polagala na to nikake važnosti. Vlomni tatvini se prišli na sled šele zjutraj okrog 5. ure, ko so domači vstali. Brezdvomno so z omenjenim avtomobilom odpeljali ukradeno blago neznano kam. Ker je bilo Verniku pokradeno največ manufak-turnega blaga in le malo špecerijskega, se sklepa, da je to vlomno tatvino izvršila ona oborožena tolpa, ki je v noči 28. oktobra t. 1. vlomila v trgovino v Tepanju pri Konjicah, kjer se je tudi posluževala prevoza ukradenega blaga z avtomobilom. Mariborski policijski daktiloskop g. Jožef Grebin, ki je bil poklican na kraj vloma, je našel prstne odtise in jih daktiloskopiral. Kljub obširni preiskavi in zasledovanju še tolpe niso mogli izslediti. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Beli pekel Piz PalD« (Union). Ta film dr. Fancka smo videli že pred dokaj leti v nemi izdaji. Odkar so ja zvočni filmi s planinskega področja začeli doživljati uspehe, smo dobili vsako leto po nekaj filmov te vrste in zaradi tega so tudi to staro delo privlekli iz arhiva in ga sinhronizirali. Ker je nemi film nekaj drugega kakor zvočni film, je jasno, da kompromis med obema ne more biti posebno kratkočasen in dober. Tak kompromis predstavlja »Beli pekek. Ne trdimo, da je vsebinsko slabo delo, pač pa je dolgočasen, k čemur pripomore tudi dokaj predpotopna igra Leni Riefenstalove, ki se je zdaj k sreči že umaknila s platna. Gustav Die6sel in Udetove letalske akrobacije sta dve svetli točki v celem delu. Sicer pa odziv, ki ga je film deležen pri občinstvu kaže, da smo se fotografiranega pravega ali narejenega ledu in snežnih svetlobnih efektov v filmu naveličali. »Metropolien« (Kino Sloga). Da vsak svetovni pevec, ki nastopa v filmu, odigra pot slučajno odkritega talenta do svetovne slave, odstane. Temu se tudi ta film ni izognil. Lawrence Tibett s svojim mogočnim in donečim glasom osvaja, dočim ubija film ta odlični vtis z neprepričljivo zgodbo, po kateri hodi pevec svojo pot kvišku. Prav škoda, da se kaj takega dogodi tudi slavnemu pevcu in s tem zatemnijo visoke odlike njegovega petja. Vendar pa predstavlja film s stališča lepega petja še vedno kvaliteto. Bask : Ljubljana 4:1 (2:1) (Od naSegn, posebej poslanega poročevalca.) Belgrad, 16. novembre. Poslednji slabi rezultati Ljubljane so zmanjšali privlačnost ligaškega borca. Ob pričetku tekme je bilo na igrišču kvečjemu kakih 1200 liutk. Vreme je bilo miirno megleno. Goli za Ljubljano je v 43. minuti prvega polčasa (prvi tn edina gol v zadnjih petih tekmah!) za.bi.1 janežič; za Bask je v prvem polčasu tolkel iz off-sidea Detlinger, ostale tri, — enega v prvem, dva v drugem polčasu pa desna zveza Cabrič V splošnem je imel Bask dobre tri četrtine igre v rokah in je tudi bitko, tako po terenski premoč« kakor tudi po situacijah dobil v povsem prepričevalni maniri. Tako si je osvojil dve novi dragoceni točki ter začasno vodstvo na tabeli. Karakterizacija igre: Medtem, ko je pokazal Bask energičen, precizen, v vseh fazah na uspeh usmerjen nogomet, je Ljubljana predvedla edinstveno raztrgano igro v polju in krhko, neodločno pred nasprotnikovim gotlom. Po današnji tekmi smo dobili trdno prepričanje, da bo jeseni ostala kair na šestih pikah. Splošna ocena: Bask, ki je nastopil v nekoliko čudni postavi s Kosti čem na centerhalfu, Stankovičem na desnem in bekom čabričem na desni zvezi, je dal sijajno partijo. V tem sestavu in razpoloženju je bil danes v stanju, da bi potolkel tudi vse drugačnega nasprotnika, koi je bila trhla Ljubljana. Odlikovala ga je izborna prilagodljivost in pameten instinkt za nastalim potrebam sproti odgovarjajoče izmenjavanje dolgih pasov s kratkimi. Osvajanje terena, pokrivanje, oddajanje, igra z glavo in start — vse je spominjalo na kakšno boljšo BSK-ovo partijo. Odločnost pred golom, hitrost v oikretih, preciznost v streljanju in reso-lutni, že vnaprej napol z uspehom kronani poizkusi (volevi, streli iz obrata itd.) pa so igro BSK-a v zadnji njegovi tekmi celo znatno prekašali. Pri tem je zlasti ugajala skrbna in zagrizena skupna igra njeihovega napada v rajonu okrog našega šestnjsterca. HaJftinija ni samo ohromila skoro slednje akcije Lmblianinega napada sredi polja, s tem, da je domala dosledno prestrigla vsak kratek pas, ampak je s stalno rastočo agresivnostjo tudi v kali razbijala graditeljske napore Liublja-nine halflindje. Najsijajnejša pa je v Baskovem tea-mu bila danes naravnost presenetljiva medseboina povezanost vseh linij. Haiti so s krasnim postav- Od vekomaj „nepolitična Zveza kmečkih fantov in deklet II Ljubljana, 16. nov. Dne 10. oktobra smo pod naslovom: »Od vekomaj nepolitična Zveza kmečkih fantov in deklet« objavili pismo, ki ga je pisal predsednik te Zveze g. Ivan Kronovšek svojemu tovarišu in ga opozarjal takole na važnost občinskih volitev in ga pozival: 1. da po možnosti sestavite lastno kandidatno listo mladih, poštenih in sposobnih ljudi vseh poklicev; 2. kjer to ni mogoče, organizirajte skupine naših ljudi in zahtevajte od skupine, ki sestavlja kakšno kandidatno listo, ki je Vam najbližja, čim več ali vsaj gotovo število kandidatov — fantov iz naših vrst. Seveda tudi na takšnih mestih, da bodo gotovo izvoljeni. 3. ako tudi to ni mogoče, tedaj pa skrbite, da bodo vsi naši fantje volili vsako opozicionalno listo in za takšno agitacijo zastavite vse svoje sile in vpliv. (Podčrtali mi. Op. ured.) 4. upoštevajte to, da bodo občinske uprave, ki bodo v rokah vladne JRZ (Jugoslovanske radikalne zajednice) delale našim društvom kmetskih fantov in deklet vedno zapreke pri njihovem delovanju, posebno pa pri naših glavnih propagandnih prireditvah (tekme koscev, žanjic, oračev in smučarjev ter konjske in kolesarske dirke) v prvi vrsti, kadar bo šlo za dovoljenje istih. S tem bi nam bil onemogočen dostop do javnosti. 5. sestanki oziroma posvetovanja v ta namen skliči sam, ali eden izmed naših- tovarišev v svojem imenu in ne v imenu društva kmetskih fantov in deklet. Na sejah in sestankih naših dru- štev ne razpravljajte o tem, da ne boste imeli sit-no&ti. Vzemite to stvar z vso resnostjo in ukrenite vse kar je potrebno in dokler je še čas. Pozneje ne bo imelo Smisla tarnati o težkočah, katerin se z odločnim in pametnim nastopom lahko izognete ali vsaj ubranite. Tovariško Te pozdravlja Ivan Kronovšek 1. r. Dostavljamo samo to, da je g. I. Kronovšek predsednik Zveze kmetskih fantov m deklet, vedno in zmeraj »nepolitične organizacije«. Zaradi zadnjega stavka smo dobili sedaj sledeči popravek od organizacije /veze fantov in de-klet: »Zveza kmetskih fantov in deklet kot kulturna in nepolitična organizacija, oziroma njen odbor in predsednik, v izvrševanju te svoje funkcije, ni izdala ali razposlal« nikake okrožnice, ki bi bila kadarkoli politične vsebine ali ki bi zasledovala kakršnokoli politično tendenco. Ako pa je Ivan Kronovšek, kot privatna oseba in polnopraven državljan, razposlal v vašem listu objavljena navodila, ni s tem prekršil društvenih pravil, temveč se je le poslužil pravic, ki mu jih dajeta Ustava in zakon. Organizacija pa ostane kljub temu nepolitična«. Tečaj nemščine i v Df1!av:wk i 7!lxvrnici: vcčwnii ra odrasle, 'Inevni la mlartiuo. Vhod iz Čopove ulico, muluja voža (iP<>l®l>r i kavarne Leon), lian jem, pridnim in dovolj ostrim Startom na sle-brno žogo, pri čemer jim je v obilni meri pomagala solidna telesna konstrukcija, naravnost vzgledrvo vzrževana komunikacija med zaledjem in fororn. Edini Klisarič je bil defenzivno bolj šibak, z-arto pa je bil, dasi stranski half, dirigent vedno novih halfovskih akcij, katere so s pridom pošiljale dobro stoječi, z veseljem do dela prežeti forward, kii je pred golom samo kolikor je bilo najbolj nujno potrebno kombiniral — to p^ vzor no natančno. Baakov napad, ki je bil v poliu ekonomično raztresen, se je v Šestnajstercu ob' vsaki uporabni žogi vselej bliskovito zbral in 's' svojo prodornostjo stalno ogražal Ljublj. ožjo obrambo. Ob dbrih strelcih je to svojo prednost tudi v polni meri izrabil. Ljubljana je dala izredno šibko partijo. Lahko pa trdimo, da gre danes krivda za poraz prej zaledju kot napadu. Največjo krivdo vsekakor nosita halflinija in ožja obramba. Team Ljubljane, v katerem so se zbrali vsi blesiranci in rekonvalescente, je bil že fizično preslab, da bi bil mogel vzdržati Baskovim naletom. Od krepkih Baskovcev so igrači Ljubljane neredko odletavali kakor peresca. Obramba je dala najslabšo partijo v zadnjih petih letih, halflinija pa brez dvoma letošnjo najslabšo. For je imel sicer nekaj prav lepih potez, ni pa jih mogel realizirati, ker je bil enostavno fizično prešibak za Baskovi zadnji liniji, neglede na to, da je tudi tehnično mnogo zaostajal za svojim partnerjem. Halflinija se vso tekmo ni mogla zbrati. Tako bedastega tekanja še zlepa ni priredila. Podoba je, da jo je večji prostor povsem konsterniral. Stranska halfa do konca igre nista prišla na jasno, kdaj, kako in na kolikšni parceli naj bi se udejstvovala. Na momente je bilo videti kot bi se po igrišču podile klaverne bele prikazni brez glave; sence nekega moštva, ki bi se moralo moški in uspešno borni. V duelih, razen Janežiča in deloma Zemljiča ter Ježa, šibko moštvo je slabo oddajalo, oklevalo, počasi reagiralo in v nasprotnem sestnajstorcu nebogljeno šarilo. V celem: razbita in izmučena vojska. Detajlna ocena: Bask, ki je imel v izredno trdem terenu, kjer je žoga vprav svojevrstno odskakovala brez dvoma_ velik plus, saj ga je bil vajen, medtem, ko Ljubljana ne, je predstavil publiki zelo izenačeno enajstorico. Izjema je bil golman Babič, tič svoje vrste, pavliha v vratih, Ivkovič je imponiral z odločnim Startom. D e -n a d i č je bil za spoznanje šibkejši od njega. Prav dober je bil centerhalf Kosti č, ki je vedno znova pošiljal predno linijo v ogenj. Klisarič je bil ofenzivno izboren, defenzivno, zlasti taktično, šibak. Stankovič je bil prav dober in je s precejšnjim^ uspehom oviral Zemljiča pri prodorih. D e 11 i n g e r je bil v začetku jako disponi-ran za pametno igro, drugi polčas pa je razen nekih svetlih momentov, močno padel in se vdajal razkošnemu driblanju, vse dokler ni žoge izgubil. Pa znova! Obe spojki sta bili sijajni, tako Sekulič kakor tudi nevarni, hladnokrvni in prisebni Cabrič. Od kril je bil boljši V o j i č, ki je nekaj stvari izvedel prav mojstersko. S a r i č je večkrat kiksiral na svojo in teamovo nevoljo. Ljubljana: Rožič v golu je bil slabši kot občajno, — (dva gola!) — dasi je ubranil nekaj sijajnih stvari. J u g je bil zelo šibek. Za spoznanje boljši je bil prvi polčas Stanko Bertoncelj, pozneje pa mu je povsem odpovedala leva noga. Boncelj in Kukanja za 180" pod svojim znanjem in uspešnostjo. Prelahka za trd teren, kjer se nasprotnikova fizična premoč lahko uveljavlja brez handicapa. P u p o je z blesirano nogo dal kar je mogel. Veliko ni bilo, vendar je zadostovalo, da je bil od halfovke najboljši. V foru je bil najboljši Janežič, ki je večkrat sijajno ušel, lepo tolkel pred gol, kjer je običajno sameval en sam beli, šibki mož. Zemljič nima čistega strela. Danes je publiki prizanesel z driblingom. Nekaj stvari je prav lepo izvedel. J e ž je bil prav dober, toda »pechvogel« — kakor zadnje čase redno. Pepček tehnično in tudi taktično dokaj dober, ali prelahak in preboječ. Slapar v prvem polčasu šibak; veliko je tekal, toda skoraj redno brez rezultata. Drugi polčas se je popravil kompletno. To postavo Ljubljane bi rezerva iste Ljubljane najbrž »nesla«. Sodnik Nenkovič prav dober; le prvega gola radi olfsidea ne bi bil smel priznati. Kulturni koledar Karlin Andrej 15. novembra 1857 se jc rodil v Stari Loki na Gorenjskem Andrei Karlin, tržaški in lavantinski škof. Leta 1876 je dovršil gimnazijo, bogoslovje !)fl leta 1880. Potem je kaplanova! po raznih krojih Slovenije, dokler ni odšel v Rim, kier jr na vseučilišču S. Apollmare promoviral za doktorja oboj-nena prava. Potem je bil katehet na gimnnziii v Ljubljani, kanonik in vodja Alojzijevišča, dokler ni bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ko so Italijan-i zavzeli Trst. je vztrajni še eno leto na položaju, dokler na ni papež razrešil v jeseni 1019 Nato je hi! rektor zavoda v St. Vidu, vse do 6. junija 1923, ko je postal lavantinski škof. Umrl ie leta 1933. Andrej Karlin se je kot katehet trudil za dobre slovenske šolske knjige za verouk »n ie radj tega tudi sam izdal »Zgodovino razodetja božiega v stari zavezi (1896) in leto pozneje Sc v »Novi zavezi«. - Kot ljubitelj glasbe se je udeleževal cerkveno-glasbenega gibanja pri Cecilnnnskem društvu. Kot potopisec je obogatil našo poliudno potopisno slovstvo z 2 potopisoma: »V albanskih gora« in »V Kelmorajn« (1903). Fran Levstik 16. nov. 1887 je umrl v Ljubljani pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, jezikoslovec in politični publicist Pran Levstik. Rodil se jc 28 septembra v Spodrajh Retiah pri Velikih Laščah. Od 1. 1853, ko ie končal gimnazijo brez mature pa vse do smrti ie trpel in živel bogato življenje, v katerem je bilo vsako leto važno in lahko rečemo, da ie z vsakim letom položil temeljni kamen vsaj eni panogi v slovenski kulturni in politični zgradbi. Ril je pesnik, ki ni izdal samo Pesmi (1854), ki so bile po svoji obliki in umetniški vrednosti visoko nad takratno vsakdanjostjo in so stopile.ob Prešernove umotvore, ampak je s popravljanjem in osebnim vplivom dal oznako marsikateremu pesniškemu delu drugih tvorcev v tisti dot«. — Bil jc pripovednik, ki nam je napisal naše naj boli se realistične stvarni m s tem položil — na era Sirarn s samim delom, na drugi strani pa s svojima Mejami in predlogi trdne osnove slovenske rcmistic-ne proze. —■ Bil ic dfainslo-voaji, in to. brez moje vednosti. Torej je uspelo že 6 tem mene izpodriniti in poslovodji ugoditi. Da sem jaz prihitela na trg in dvignila »pravcato revolucijo«, je popolnoma izmišljeno in neresnično, ima tendenco mene osmešiti, ter izjavljam ponovno, da sem prosila merodajno oblast redovnim potom in načinom, da, ako se imajo prodreti mesarske ulice v vrstnem redu, kjer stoji moja stojnica, pri tem ne delajo prav nobene izjeme in ako želi moj poslovodja prodajati meso kot vnanji mesar v Ljubljani, naj se poteguje za me-sarsko stojnico v Šolskem drevoredu, nikakor pa ne pristanem na to, da se mu dodeli stojnica na prostoru, do katerega imam jaz prvenstvo, in ker sem delovala čez 40 let z mojim pokojnim možem. Ker imam jasen in čvrst vtis, da je tržno nadzorstvo pri vsej tej zadevi zastopalo samo interese poedinca, in se ni dovolj oziralo na obstoječe okol-nosti in pozabilo povsem tudi na prepotrebni takt in splošne potrebe ter pravice, setn bila primorana, da se obrnem tozadevno s pismeno pritožbo na občinski svet mesta Ljubljane, ki sem jo pa pred kratkim umaknila, samo iz razloga, ker sem že stara 74 let in zelo bolehna, in so mi v zadnjih mesecih storjene krivice, znatno poslabšale moje zdravstveno stanje in duševni mir. Komaj [>a sem umaknila omenjeno pritožbo, je izšel v »Slovenskem domu« gori navedeni članek radi česar sem moralno primorana tozadevno reagirati v istem časopisu, da se obvarujem nadaljnih nevšečnosti zase in za svoje sorodnike. Po navedenm članku prizadeta vdova po mesarskem mojstru. Ljubljana, 13. novembra 1936. Občni zbor skautske zveze Ljubljana, 16. novembra. Včeraj ob desetih dopoldne se je ob 10 začela glavna letna skupščina Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije Na skupščino so došli delegati iz vseh banovin, razven iz zetske. Otvoritvi skupščine so prisostvovali med drugimi: zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Lukanec, zastopnik prosvetnega ministra g. Breznik, komandant dravske divizije general Tonič, zastopnik narodne skupščine in predsednika narodne skupščine Čiriča g. dr. Veble, zastopnik komandanta žan-darmeniškega polka podpolkovnik Pavlovič in drugi. Takoj je bilo opaziti, da ni prispel na skupščino niti en član zvezne uprave. Zato so zborovalci poverili vodstvo skupščine ing. Pengovu. Pred prehodom na dnevni red so bile oidposdane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Ni. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadmoviču, ministru vojske in mornarice gen. Mariču, prosvetnemu ministru, trgovinskemu ministru in ministru za telesno vzgojo naroda. Nato je pozdravil skupščino v imenu odsotnega župon« njegov zastopnik g. dr. Kamušič, la je želel delegatom prijetno bivanje v Ljubljani ter vsestranski uspeh skavtskemu gibanju. Nato je bil odrejen kandidacijski odbor, Id ie pregledal pooblastila za posamezne delegate. Med tem je bil odmor in oficielra predstavniki so zapustili dvorano. Takoj po odmoru je nastala ostra in mestoma brezplodna debata o tem, kdo ima pravico glasovanja. Vsi se namreč niso strinjali z dedom in odločbami verrf. odbora. Ko pa je bilo končno dano vsem delegatom na glasovanje, ati odobrijo odločbe verif. odbora, je bilo delo tega odbora odobreno. Nato je bil sestavljen odbor za proračun hi sicer na ta način, da je vsaka župa imenovala v to odbor po enega svojega delegata. Ob priliki volitev kandidacijskega odbora je padel predlog, da plačani uradniki zvezne uprave ne morejo hiti predlagani v kandidacijski odbor. To se je v jprvi vrsti nanašalo na dosedanjega tajnika Momčila Gajiča. Ta se je branil, češ da ni sprejemal nobene plače, marveč samo nek honorar za prekourno delo, a je skuščina z glasovanjem določila, da ne more biti predlagan v odbor. V kandidacijski odbor je bil zopet odrejen po en delegat iz vsake župe. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo zvezne uprave. Tega poročila na skupščini niso prečrtali, ker je bilo natiskano in razdeljeno med delegate. Vodja moškega načelstva in načelnica ženskega načelstva sta ugovarjala, da njuni poročili nista odtiskani tako, kakor sta ju predložila ta dva. Tainiik Gajič je pojasnil, da poročili radi tega nista tako točno reproducirani, ker v taki obliki, kakor sta bili predloženi, nista bili za tisk. Nato so začeli original obeh poročil, ki jih je imel tajnik s seboj, čitati, a so prenehali s (Stanjem sredi poročil. Nato je prečita! poročila nadzornega odbora Egon Spicer iz Zagreba. Tu je nastala zopet ostra debata med Spicerjem in Gajičem. Spicer ie namreč zahteval od tajnika Gajiča pojasnila, zakaj ni bilo poročilo nadzornega odbora tiskano obenem s poročilom glavne uprave, kakor je bilo to vedno doslej. Gajič ie pojasnil, da mu je bilo poročilo dostavljeno prepozno. Poročilo je bilo potem po kratki debati sprejeto. Na dolgo in široko se ie potem razpravljalo o razrešnici. Razprava o tem jc trajala okrog dve uri. Končno je skupščina dala stari upravi razreš-nico za poslovanje do 31. avgusta t. 1., kakor trata poslovna doba skavtske zveze. Med to razpravo je prispel pozdravni telegram kraljevskega namestnika dr. Radenka Stankoviča. Telegram je bil sprejet z velikim navdušenim aplavzom. Nov program - delo slovenskih skautov Delo skupščine so v izdatni meri ovirala razna nesoglasja med nekaterimi južnimi župarni. Izgubljali so se v brezplodnih debatah, dočim so k stvarnemu delu prispevali malo več kakor nič. Nasprotno: skupščina bi se najbrž že takoj po odhodu oficijejnih prerislnvnrkov spremenila v pravo judovsko šolo, da iu mg. Pengov nastopil nekajkrat prav energično ter opozoril zborovalce, da menda niso več otroci. Najbrž bi se zborovanje končalo brez posebnih uspehov za napredek skavtskega gibanja, da slovenski delegati niso pripravili posebne resolucije, v kateri ie bil ob-segan radikalen program za bodočnost. To resolucijo je prečrtal delegat iz Maribora Dabinovič ter so v njej predlagani sledeči radikalni ukrepi, ki jih mora izvršiti nova uprava: popolna decentralizacija vseh poslov, absolutna nevtralnost v pogledu politične, kulturne ali verske pripadnosti posameznih članov in absolutna demokracija v vseh edinicah. Nadalje v resoluciji točno odrejen tudi praktičen del dela. O tej resoluciji se je razvila dolga in mestoma zelo ostra debata, ki je trajala do treh popoldne. Nekajkrat so posegali v debato tudi starešine, kakor g. Knaflič in g. Kunaver, ki so vedno z uspehom apelirali na sikupščrno, da se ni »iztirila«. Po debati je bil odrejen odmor, da je verifikacijski odbor lahko sestavil liste. Ta odbor je delal nad er»o uro. Predlagani sta bili nato dve tisti m skupščina je z 45:26 glasovom izvolila sledečo novo upravo: Starešina: Ing. Stanoje Nedeljkovič; namestnika: prof. Nedeljko Divac in Djordje Drenovec; načelniki: Milorad Maoura, Erjavec Franc, Stevan lovanovdč, Branislav Cirilič, Radmila Ivkovič, Dragomir Stojičevič, Žarko Kapun, dr. Svetizar Račič in Dušan Micič. Omahnil je v savski grob Ribče, 16. novembra 1936. Mladenič Nolimal Vinko s K&tarije v moravski župniji je bil zaposlen v Ljubljani kot brzojavni delavec. Kakor večkrat med tednom, tako se je vračal tudi v soboto proti večeru domov k svoji materi na Katarijo. Drčarjev čoln v Ribčah, s katerim prevažajo potnike, je bil slučajno že na kre6-niškem bregu Save. Fant je stopil v čoln, ki je radi varnosti privezan z močno žico, in odrinil od kraja. Neaaleč od brega, kjer 6truga že ni več tako globoka, pa se tnu je moralo zatakniti veslo. No limal se je nagnil, da bi popravil napako, izgubil E a je ravnotežje in padel iz čolna v naraslo strugo, judje, ki so od daleč opazili nesrečo, so takoj prihiteli na obrežje, a nesrečniku niso mogli več pomagati. Valovi so se sicer igrali z njegovo cepico, toda truplo se ni več pokazalo ter je bilo brezuspešno vsako iskanje. Za utopljencem žaluje njegova mati, kateri je bil dobri mladenič na starost izdatna opora. Od tu m tam Včeraj je bila v Zagrebu nstanovljena iveia tiskarniških podjetij Jugoslavije. Ustanovni občni zbor je vodil predsednik slovenskega tiskarskega združenja g. Hrovatin iz Ljubljane. Tiskarnarji so se v glavnem omejili na zahtevi, za katero se tiodo borili, namreč proti monopolizaciji šolskih knjig in za to, da se bo omejilo število tiskaren, ki so državna last. Pojavlja se namreč vedno večje število tiskaren po raznih kaznilnicah, ki prevzemajo v delo tudi naročila od zasebnikov. Za sedež zveze so določili Ljubljano in so bili zato izvoljeni v glavni odbor za predsednika Mbkso Hrovatin, za [podpredsednika Josip Cemažar in za tajnika Rado Grum. V upravi pa so tiskarnarji iz vseh krajev Jugoslavije. »Črno knjigo dolžnikov« bodo vpeljali med seboj tiskarnarji iz vse Jugoslavije. Tako so sklenili na svojem zborovanju včeraj. Na ta način bodo skušali izkoreniniti nevaren pojav, da nekatere stranke obiskujejo vse tiskarne povrsti, naročajo pri vseh, a ne plačajo nič. Hrvatski književniki so imeli včeraj r Zagrebu sestanek, na katerem so obravnavali pojem članstva. Nekateri člani s predsednikom dr. Nikolajem Andričem so se namreč zavzemali za tolmačenje, da more biti član društva književnikov le tisti literat, ki ima zagotovljeno eksistenco. Proti temu tolmačenju pa se je uprla večina, ki je dajala, da ima pravico članstva vsakdo, ki se je izkazal kot pisec, ne da bi mu bila za to po* trebna eksistenca. Zaradi tega je predsednik dr. Andrič odstopil. Nogometaše, člane zagrebškega Gradjanskega, ki te dni gostuje po Angliji, baje kupujejo angleški klubi. Za posamezne ponujajo visoke denarje. Najbrže bo pa to držalo, da te vesti pošiljajo v svet vneti pristaši Gradjanskega sami, da bi popravili porazen vtis, ki ga je doma zapustil klub pri igrah za državno nogometno prvenstvo. Vsi porazi in neuspehi naj bi bili potem takem le — smola. _ Sedemnajst kinematografov bo v Zagrebu. Kaže, da ta posel dobro nese, ker se grade še novi. Med drugim bo baje tudi velika Jeronim-skat dvorana preurejena v ta namen in bi služila ciljem, kakor jih je začrtal v svoji poslanici o filmih sarajevski nadškof dr. Šarič. V prvi vrsti bi se tam vrteli kulturni filmi, od drugih pa taki, ki bi ne kvarili okusa mase, temveč ga vzgajali. Tik pred poroko je pobegnila od svojega ženina dekle iz Rajevega sela pri Brčkem v Bosni. Zaradi svoje lepote jo je zasnubil pri njenem oče-in bogat mladenič iz sosednje vasi. Dekle pa je imelo drugega. Prav na dan poroke je izginilo, domači pa so se iz zagate rešili enostavno. Presenečenemu ženinu so ponudili mlajšo hčerko. Tako se je svadba vseeno izvršila. Hrvatski komponisti so si izvolili ta predsednika znanega glasbenika Jakova Gotovca. Prihodnje leto pa bodo hrvatski glasbeniki priredili v Zagrebu festival novejše hrvatske muzike. Mednarodnega ponarejevalca so prijeli pred dnevi v Zagrebu. Piše se Karel Sedlaček in je doma iz Češke. Ko so ga kot sumljivca pretipali, so našli pri njem kar devet klišejev za ponarejanje jugoslovanskih tisočakov, zraven pa že večje število izgotovljenih falzifikatov po 1000 dinarjev. Prerešetali so mu vest, pa je mož povedal, da so ga zaradi prepovedanega posla preganjali že na Poljskem in Češkoslovaškem, odkoder jo je popij18! v Slovenijo. Tu je izdelal prve tisočake, z njimi pa je šel v Zagreb nadejajoč se boljšega uspeha in večje možnosti skrivanja pred oblastmi. Nazadnje pa so ga pogruntali, da je ponaredil tudi svoj potni list. Poslej ga pričakuje najbrže dolga pot skozi jugoslovanske, poljske in češke zapore, če se za njega ne bo zanimala še kaka druga policija. Podnevi so razbojniki v vasi Čurugi napadli bogatega posestnika Savo Topoljskega in ga ubili. Ta vojvodinski kmet je bil že 80 let star, imel pa je veliko zemlje, ki jo je oddajal v najem. Živel je iz svojih precejšnjih prihrankov in od najemnin. To je zmamilo razbojnike, ki so se nadejali dobrega plena. Ko dopoldne njegove žene ni bilo doma, so ga napadli, s sekiro pobili in pobrali 16 tisoč dinarjev. Tudi sarajevska občina bo zgradila Delavski azil in je v ta namen dobila od Borze dela 4 milijone Din posojila. Poleg tega pa bo zgradila tudi več delavskih stanovanj. Na domači slovesnosti so se napili in potolkli med seboj kmetje v Brezovici pri Zagrebu. Kmet Klobučar je povabil k sebi svoje sosede, med njimi tudi Vindišmana. Pijače jc bilo obilo, kmalu so se ga navlekli in nastal je prepir med Vindišmanom in tamkajšnjim gozdarjem. Hišni gospodar in gostitelj je začel sprta gosta miriti, pomagal pa mu je pri tem tudi njegov sosed. Pa sta jo skupila. Pijani in razbesnjeni Vindišman je potegnil iz žepa dolg nož in z njim začel otepati na vse strani. Mahal je divje. Gospodar je padel ves okrvavljen, z njim vred pa sosed Zugej. Oba sta dobila toliko globokih vbodov, da bosta ranam najbrže jx>dlegla. Morilec pa je bil tako pijan, da se dolgo ni zavedel tega, kar je naredil. Dražbe in drugo Ljubljana, 16. novembra. Dve oglasni deski okrajnega sodišča 6ta zatrpani zgolj z oklici javnih prisilnih dražb hiš in zemljišč, največ v mestu, deloma pa tudi v okolici. Mnogim dolžnikom se je po velikih naporih in intervencijah posrečilo doseči z upniki primeren sporazum, da so bile dražbe ustavljene še preu določenim dnem, nekatere celo zadnjo minuto, ko se je sodnik pripravljal, da okliče začetek dražbe. Drugače je prišlo doslej novembra prav malo posestev na javno dražbo. Preteklo soboto je prišla na dražbo stara hiša št. 8 na Mestnem trgiu, katere zgodovina je prav pestra in zanimiva. V zemljiški knjigi je vpisana pod vi. št. 219 k. o. Ljubljana-mesto. Hiša je stara nad 200 let. V sedanji zemljiški knjigi, ki je bila setavljena okoli leta 1885., je kot prvi lastnik vpisan Valentin Zeschko na podlagi listine z dne 13. aprila 1830. Po njem so 1. 1886. hišo podedovali njegovi številni otroci. Adolf, Gvido, Franc, Tereza omož. Mosche odvetnikova soproga, Ernestina Krisper, trgovčeva soproga, Josipma Achascbizh. Pavla omož. Pabek, Emilija omož. Wagner pl. Wagnershaim in Ana omož. Wanka. Leta 1911. je prešla hiša v last trgovca Karla Josipa Hamanna, ki je umrl leta 1938. Dediči njegovi so sedaj lastniki hiše. Sodna cenilna komisija je hišo cenila na 1,782.236 Din. Polovico hiše pa na 891.131 Din. Na dražbo je prišla samo prva polo- vica, last trgovca Leona Hamanna: Najnižji po-nudek je bil določen na 445.565 Din. Za dražbo sta 6e zanimala samo 2 interesenta. Hišo je naposled zdražila Hranilnica dravske banovine za 450.000 Din. Zanimivost posebne vrste! Na hišo je bilo vpisano breme, da je lastnik obvezan dajati oskrbo za 8 vojakov v tako zvani Nušičevl vojašnici v Trnovem. Nemški se je vojašnica po zemljiški na-zivala: >Kiker’sche Onasi — Kaserne«. Trnovčani pa so jo zaradi krajše izgovorjave in blagoglas-nosti spremenili v »Nušič — kosamo*. V začetku decembra pride na dražbo polovica gradu, ki spada v kat. obč. Petelinje. Grad se imenuje kratko »Žerjavgrad«. O tem gradu je javnost še prav malo slišala. Pravijo, da ima drugače grad prav interesantno zgodovinsko preteklost. Živahen realltetni trg je bil let06 v septembru in oktobru. Veliko je ns prodaj raznih zemljišč, stavbnih parcel, hiš in vil. Od 9. septembra, ko je začela poslovati zemljiško-prometna komisija, je bilo prijavljenih že 265 kupnih pogodb. Letos do 1. novembra je bilo prijav-^ Ijenih in zaznamovanih že 867 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 66,580.000 Din, nasprotno je bilo lani do konca leta 815 pogodb za 59,960.300 Din, predlanskim pa 733 pogodb za 45,207.000 Din. vmm ||pš '%m Kažipot po madžarski vinski karti Madžarsko in njene prebivalce lahko spoznavamo na različne načine. Nekateri obiskujejo zgodovinska mesta in občudujejo baročne dragocenosti in romantiko, ki so jo polna zapadna mesta. Drugi zopet gledajo težko in dolgočasno potkrajino Puszta, ki se vleče v nedogled in se omamljajo nad divjimi zvoki čardaša. Pravo pot do madžarskega srca pa je ubral oni, ki je spoznaval Madžarsko po njenih v,inih. Vino slika Madžarsko v vsej pestrosti in različnosti pokrajine in kaže obenem tudi značaj tega dela naroda, ki je kot nekak otok med vsemi drugimi evropskimi narodi. Tokajec je plamteče težak in poln južnega solnca in miline; težak kot svinec, ki zleze v noge in ohromi jezik, je kot rubin rdeči eTlauer; ono vino pa od bregov Plat-tenskega jezera pa omami duha. Pač pa je važno eno; kdor hoče dobiti pristno madžarsko vino, ne sme iti v kak mednarodni bu-dimpeštanski hotel, da bi ga tam »pokušal«, ampak ga mora iskati tam, kjer to vino raste. Poznavalci trdijo, da ni prijetnejšega, kot prekrokati eno noč ob zvokih prave ciganske godbe in pristnega madžarskega vina. Domovina tokajca Menda na Madžarskem skoraj ni vasi, ki bi ne imela v bližnji ali daljni okolici vinogradov. Toda dolga stoletja to vino ni bil nikak izvozni produkt, ampak so ga pridelovali samo za lastno uporabo. Sele v zadnjih desetletjih so Madžari začeli svoje vino izvažati. Madžarska vina so dvojna: gorska in peščena. Med prvimi je najboljše tokajsko vino, ki je svetovno znano vino in ki ga je papež na tri-deniskem koncilu 1. 1562 imenoval »kralja vseh vin«. Tokajec je bil res tako dragoceno vino, da so ga pili skoraj samo na cesarskih in kraljevih dvorih. Ruska carica Katarina je imela z dovoljenjem avstrijskega cesarja v madžarski vasi To- kaj svoj poseben oddelek kozakov, ki je imel za nalogo, da je vino čuval pred preveč žejnimi roparji na poti v Petrograd. Tokajsko vino raste v 6e verno vzhodnem delu Madžarske; seveda ga imajo več vrst. Najboljši je oni, ki je napravljen iz grozdov, ki jih nalašč pustijo dalj časa zoreti in jih potem posuše, da postanejo jagode take kot rozine. Na ta način dosežejo, da vsebuje to vino poleg svoje izredno lepe zlatorumene barve precejšnjo množino alkohola in sijajen aroma. Vino - kot žene Posebnost je morsko vino. Temu pripisujejo poznavalci trojen okus. Ko ga začneš piti, se zdi, da je izredno sladek, po nekaj kozarcih postane malo bolj kisel in čim več ga pijete, tem bolj postaja grenak. Zato pravijo, da je to vino tako kot ženske in ga priporočajo zlasti življenjskim filozofom ali pa onim, ki to še mislijo postati. Tudi to vino je belo. Na vsak način pa bi bilo čisto napačno misliti, da so dobra samo bela vina. Kdo ne pozna temno rdeče vino, imenovano »bikovska kri« (Bikavčr), ki raste v okolici madžarskega mesta Erlau. To je ena najstarejših vinskih pokrajin na Madžarskem. Na eni strani sipo-miraja to vino na težko dalmatinsko vino, na drugi strani pa na burgundca. Prav blizu Erlaua je Gyongyos, kjer raste tako imenovano kadar vino. To ime je zgodovinsko in se imenuje po mestu Skutari; odkoder je bilo prenešeno in popleme-niteno. To so gorska vina. Vsa peščena vina pa imajo to značilnost, da so bolj kisla, toda vendar se dado prav dobro piti. Vsak sladkosnednež bo našel svojemu okusu primerno vino in zato, gospodje, na zdravje, kadar pridete na Madžarsko. Če boste Madžarsko opazovali skozi poln kozarec, 6e prav gotovo ne boete kesali. Vlomilec rešuje banko Vlagatelji neke banike v Adelaiidi so bili že pri izplačilnih okencih. Postajati so začeli že nervozni, kajti izplačevanje se je nekam preveč zavlačevalo; da, nekateri so se že našli, ki so mrmrali, da z banko nekaj ni v redu. Nervoznost se je od vlagateljev prenesla že na uradnike. V tresoru se je pa medtem dogajalo naslednje. Blagajnik, ki bi moral zjutraj razdeliti denar, ni mogel odpreti težkih železnih vrat. Kljub vsem poizkusom vrat ni bilo mogoče odpreti. Hitro so poslali po mehanika-strokovnjaka, toda niti njemu se ni posrečilo, da bi odprl vrata. Končno je mehanih izjavil, da bo vrata mogel odpreti samo oni, ki je napravil ključavnico. Ta se je pa trenutno nahajal v Angliji. Dobro ime banke je bilo na kocki, šlo je za minute. Vlagatelji pri okencih so postajali vedno bolj nemirni. Ali bo morda banka ustavila svoja izplačila? Če ne pride takoj pomoč, bo vsetfa konec! Tedaj je eden dal dragocen nasvet, ki bi pomagal iz te zagate. Kratek telefonski razgovor s kaznilnico in komaj je preteklo nekaj minut, se je že pojavil v kleti z močnim spremstvom in z zvezanimi rokami speci-jaliet za bančne zadeve, vlomilec Vincough. Dali so mu na razpolago šop ključev in nekaj kaveljev. Vlomilec je sočutno pogledal po zbeganih navzočih, se nasmejal, potipal težika železna vrata, nato je pa izbral od vseh ključev in priprav čisto majhen kavelj in poizkusil odpreti na raznih krajih in več sto ton težka železna vrata so bila naenkrat odprta. Za svoje delo je zahteva! 25 dolarjev, ki so mu jih pa tudi takoj izplačali. Preganjan milijonar Stražniki so prijeli ponoči priletnega moža, kii je hotel sikočiti preko ograje neke vile v najlepši atenski četrti. Na policiji so ugotovili, da je la mož pomilovanja vreden največji grški bogataš Teofil Naopilos. Lakomni sorodniki so ga bili zaprli v kleti, da bi se polasiili njegovega premoženja. Pod pretvezo zdravljenja so ga oblekli v cunje, mu vzeli luč in hrano ter ga mučili na vse načine. V kleti so švigale sence, voda je pričela nenadno curljati, stoli in mize so sami skakali ter se razlegali divji glasovi. Ta »modema oprema« s sodelovanjem elektrike in radia je naposled dosegla zaželjcn učinek. letnika so vtaknili v norišnico. Po večmesečnem bivanju notri so se popravili njegovi živci v toliko, da je odtod pobegnil in hotel priti v svojo, zdaj prazno vilo. Ker pa ni imel ključa, je splezal čez plot in bil zaprt. Njegova izpoved je takoj učinkovala^ Potočna je zaprla dva milijonarjeva brata in išče ostale sorodnike, ki so se polastili bogataševega premoženja. Kitajski skavti korakajo po nankinških ulicah. Letalstvo in zobobol Znano japonski zobozdravnik Sutone, ki se nahaja na znanstvenem potovanju v Londonu, je rekel dopisniku »Su.ndaY Referya«, da ga zanima vprašanje o zobobolu, ki so mu podvrženi letalci boli kakor zastopniki drugih poklicev. Do sedaj je znan samo vzroik tega pojava. Sleherna zobna korenina se konča s posebno, za spremembe zračnega pritiska izredno občutljivo votlino. Vsled tega je zobobol stalen pojav pri potovanju v visokih zračnih plasteh. Dopisnik je šel po potrdilo k uglednim letalcem. Sir Alan Kobhame, Geof-fr.oy Pick i,n drugi strokovnjaki, ki so naredili nad 1 milijon km zračne proge, so takoj potrdili izjavo japonskega zdravnika. Vedno so občutili zobobol v znatni višini. Bolečine so prenehale kmailu po spuščanju na letališču. Zdaj poskuša Japonec odkriti zdravilo zoper to nadlogo. Naval podgan Nemški parnik »Isis«, ki se je potopil ob angleški obali in pokopal v morski grob 39 človeških življenj. Otok Tristan da Cunta, ki leži štiri tisoč km daleč od Montevidea in 2500 km od Capstadta, je edina obljudena točka v tem delu lužne Atilantike. Portugalci so se izkrcali leta 1506 na tem otočju Ikot prvi. Stalna naselbina izvira šele iz leta 1811. Kmalu nato, leta 1816, je zasedla otočje Anglija, ki je rabila vojaško postajo za varstvo nad Napoleonom na Sv. Heleni. Ko so odšli po Napoleonovi smrti vojaki v domovino, sta ostala dva vojska na otoku, kamor sta prišli njuni družini. Pozneje se je zraven priženil še neki mornar. Vse te Italijanski zunanji minister grof C i a n o na obisku pri dr. S c h u s c h n i g g u v Avstriji. ! tri družine so postale predniki sedanjega pr c bi-| valstva, ki so ga pozneje pomnožili kitolovci in ladjelomci. Zdaj biva na otoku do 150 ljudi in sicer pod neomejeno oblastjo potomkinje najsta-! rejše družine mrs; Rapettow. Otočani dobesedno stradajo, ker obiščejo otok samo po dve do tri ladje na leto. A največjo nesrečo pomenijo podgane, ki se rešijo tja s ponesrečenih parnikov. 7.dai so se tako pomnožile, da so morali prebivalci opustiti pridelovanje pšenice in krompirja. S tem so obsojeni na smrt od lalkote. Zdaj so sklenili si poiskati novo zavetišče na kateremkoli od' bližnjih neobljudenih otokov ter istočasno naprosili za pomoč vlado v Johannesburghu. Opice in delavci Sodobni znanstveniki so ponovno zasmehovali poročila znanega lažnjivca in svetovnega potnika iz 17. stoletja sira Johna Mandevilla o opicah v Indiji, ki trgajo kokosove orehe za svoje lastnike. Mezdno gibanje, ki je zdaj izbruhnilo v Ke-lankaome na Malajskem otočju potrjuje resničnost teh podatkov. Lastniki velikih kokosovih nasadov privežejo opice na dolgo tenko vrvico, da jim ne bi pobegnila, in jo spustijo na palmo, kjer potrga in meče na tla sad. Žival je spretnejša in urnejša od vsakega domačega delavca. Nekatere opice potrgajo nad en tisoč orehov dnevno. Opice so vesele tega dela in stanejo^ gospodarja dokaj manj kakor še tako slabo plačani delavci. Slednji so zelo ogorčeni in ponovno pobili opice. Marsikje je izbruhnila stavka. A kljub temu kupujejo veleposestniki vedno več opic. Obvestila Karitativne organizacije v Ljubljani. vabi mostno iKiglavarstvo, da »c po svodih zastopnikih z-anesijivo .udeleže oetanuk-a, ki se bo vršil v sredo 18. novembra 1936 ob 18 uri v mastni .posvetovalnici na mastnem poglavarstvu soba &t. 32. Na dnevnem redu jo razgovor o »kupni organizaciji «Božičnic« v Ljub-ld-ani. Na sestanek «o vabi j on a vsa društva iii organi-z*acitje, ki nameravarjo obdarovati reveže za Božič, tudii ako niso prejele posebnega vabila. Feniksovim zavarovalnicam tDruštva Feniksovih zavarovancev«. Radi sanacije *Feniksaa jo oklical g. minister trgov ime in industrije dr. Vrbanič konferenco na dan 18. t. ni. v Belgrad. Na to konferenco, k-ii ima obravnavati vse probleme, kii .so v zvezd « sanacijo «Feniksa« •im priipravo nove uredbe, so vabljeni tudi zastopniki zavarovancev, mod njimi podipredsedniik «Drufttiva Feniksovih zavarovancev« v Ljuibljanii. — Društvo Feniksovih za/varovancev v Ljubljani. Protituberkulozna Zveza v Ljubljani opozarja svoje dobrotnike id podpornike da imajo njeni akviziterji za društveno glasilo «DeJo proti tuberkulozi« odslej legitimacijo « ,siilko in podpisom pred'sedniika dr. Joža Bohinjca in tajnijka dr. Fram ec Debevca. Ti akviziterji vso morajo izkazati « to legitimacijo im prosiiuno naže prijatelje, da se na to ozirajo. — To volja tudi za druge zbirke v korist Zveze. ^Pedagoško društvo v Ljubi janU priredi dane« v ponedeljek dne 1*5. novembra t. 1. točno ob pol 19 (pol 7) v mineraloški predavalnici univerze -svoje prvo predavanje. Predav-a g. prof. dr. Ozvald Karel o tema:. «Kako je prišlo do sedanje nezadovoljnosti s smilijo Solo?« — Iskreno vabljeni člani, prijatelji društva in vsi, ki jih problem zanima. Sven Elvestad: 2 Zlodej se dolgočasi Vse je bilo zelo dragoceno, vendar pa ni dajalo trdnega okusa. V tem zmislu Brede ni prišel nikdar preko norveškega uradniškega kova sedemdesetih let. Manjkalo mu je osebno, umetniško zanimanje, tako ga je nekdaj uglasila njegova žena in preko tega pozneje nikdar ni prišel. Podoba njegove žene je visela nad njegovim pisalnikom, bila je generalova hčerka, imela je oskosrčne in gospodovalne črte in ni bila posebno privlačna. Brede se je vsedel pred pisalnikom, bila je to velika miza iz mahagonija, ki so na njej bili le telefon, koledar, z beležkami in pisal na podlaga. Odtrgal je zgornji koledarski listič in prebral par telefonskih beležk, ki jih je Johansen napisal v gospodarjevi odsotnosti. Nekaj časa je sedel in v duševni neprisebnosti strmel v listič, potem ga je počasi zvil in vrgel v koš za papir. Zazrl se je preko pustega pisalnika. V globokem pomišljanju si je z roko pogladil čelo in mrmral: »Zdaj bi moralo biti vse urejeno ... vse ... prav vse ... vse skupaj ...« V tej opombi ni bilo nič razburljivega. Tu je sedel mož, ki je razmišljal o svojem končanem delu in ugotovil, da ničesar ni pozabil. Potem je vstal in začel hoditi po preprogi gor in dol. Kmalu se je ustavil pred zrcalom in določno ogledoval' svoj obraz. Nagnil se je tesno do zrcalne ploskve in si pogladil polt s prsti, kakor da bi hotel preiskati, če je dobro obrit. »Danes smo četrtega maja,« je mrmral. »Ta mesec bom dopolnil sedemdeset in četrto .. x Padlo mu je na misel, da je že dolgo tega, odkar se je tako pregledoval. Ugotovil je, da se je dobro ohranil. Nežnosrebrni blesk njegovih sivih las je dajal njegovemu resnemu obrazu dah odličnosti, ki ga poprej nikdar ni bil opazil, v tem je videl plus. To je bil zadnji račun, ki ga je natančno pregledal pred svojim odhodom. V teh zadnjih dneh je bil videl toliko računov, z vsemi je bil zadovoljen, mnogi med njimi so na koncu po-kazovali kakšen plus. Na širokem amerikanskem naslonjaču iz kože je ležala potna torba, napolnjena a še vendar odprta. Z roko je malce zabrodil v njeno vsebino, nato pa je poklical Johansena. To je bil človek iste starosti kakor generalni ravnatelj, imel je bister, odprt, skoraj zaupljiv nastop, ki sta se v njem razpoznavala dolgoletna služba in dobra izšolanost. Brede bi komaj živel brez tega tihega, zanesljivega moža, saj mu je bil v edino družbo, kadar se je sleherno poletje odpeljal v Namtal, da lovi sulce, edina zabava, ki si jo je v vseh teh delovnih letih privoščil. »Vse v redu?« je vprašal Brede. »Da, vse je v redu.« »Potem lahko pošljete velike kovčeke na postajo. Tu je listek.« »Gospod ravnatelj se torej še danes odpelje?« »Da. Vlak gre Čez eno uro.« »Cel popoldan je brnel telefon.« »In kaj ste odgovarjali?« >Kakor ste naročili, — da se gospod ravnatelj šele jutri odpelje.« »Dobro. Na postaji nočem nikakega nastopa. Pisma mi pošiljajte poštno ležeče. Pozneje vam bom že sporočil, kje se bom nahajal. Prepovedujem pa vam, da bi to sporočilo izdajali drugim. Hočem imeti popoln mir in pokoj.« >Kako pa naj odgovorim, če kdo povpraša?« »Odgovorite samo, da sem še vedno na potovanju, nič drugega.« Brede je pokazal na svojo majhno potno torbo. »Tole vzamem s seboj v oddelek. Vso drugo prtljago pa oddajte... samo...,« je rekel z negotovim glasom, »nemara bi moral vzeti nekaj branja s seboj. Čtivo.« Premolk. »No, kaj?«, je vprašal svojega slugo. »Ravnokar so prišle Financial Times.« »Ne,« je odvrnil generalni ravnatelj. »Raje mi prinesite dva romana, od onih, ki so prišli o božiču. Ne predebela.« Z rokama je pokazal odgovarjajočo obliko. »Približno tako debela,« je dejal. Johansen mu je prinesel dve vezani knjigi z zlatim napisom na hrbtu. Medtem si je generalni ravnatelj prižgal cigaro. Žvečil jo je in obesil poševno iz ustnega kota in pri tem pomežikujoč skozi dim ogledoval eno izmed knjig. Najprej platnice. Potem jo je odprl in gledal v tisk, ne da bi kaj bral. Nato je knjigo znova ogledoval, jo preobračal in težkal v roki, kakor da bi premišljal: kakšna čudna stvarca je to? Nato pa je hitro in odločno vtaknil obe knjigi v torbo in niti z eno črto ni izdal tega, kar je mislil. Drugo poglavje. Vlak je zdrsnil izpod lope. Štefan Brede je gledal na pokrajino, ki se je razgrinjala pred okni oddelka. Zalotil se je v tem, kako jo gleda v novi luči, mejico od tiru, Edeberg in otoke v fjordu. V globini svoje zavesti je občutil popotno razburjenost kot šibko slutnjo veselja, morda spomin na prvo vožnjo v davnih mladih letih. Mnogokrat že je nastopil isto potovanje, ne da bi pri tem sploh kaj občutil. Svoja redna poslovna potovanja v velika mesta na kontinentu je napravil vedno v spremstvu svojih tajnikov, poseben oddelek je bil kar zasut s papirji in poln map z dokumenti. Popotovanje samo pa zanj ni imelo nobenega pomena. Svoj urad je kratkomalo prestavil na tračnice, to je bilo vse. Zdaj pa je odpotoval kot navaden potnik v navadnem oddelku. V teh novih občutjih se je ovedel z nemalim začudenjem. Bilo je, kakor da je zašel v čisto nov predstavni krog, kakor da bi mu na očeh dolgo bil zaklon, zdaj pa se mu je dvignil, da je naenkrat mogel videti barve, življenje in gibanje. »Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 60TL Telefon 2994 in 299b. Uprava; lUnitariev« h. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek*