Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vel,|tl: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj.\ tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štev. 146.
V Ljubljani, v petek 1. ^-gmjfta 1887.
Letnilc XV.
Gabilo na naročbo.
„SLOVEiYEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
veljfi za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (i „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j &:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Opravništvo »Slovenca".
Rusija in Francija.
Mnogo so že letos listi pisali o rusko-francoski zvezi. Kedar se pooblači nebo nad Evropo, gotovo se pokažejo znamenja, ki pričajo o naravni zvezi med Kusijo in Francijo: viharni oblaki se porazgube in jasno je nebo. Tako je nedavno tudi Reuterjev bureau v Londonu iznenadil svet, da sta ruski in francoski zastopnik v Carigradu izročila sultanu noti proti angleško-turški pogodbi.
Zastopnik angleške kraljice, sir H. Drummond-Wolf, sestavil je tako pogodbo med Anglijo in Turčijo glede Egipta, da bi bila dežela ob Nilu izročena na milost in nemilost Angležem. Sicer je določeno v pogodbi, da Angleži v treh letih izpraznijo Egipt; a ta določba je brez pomena, ker pogodba dovoljuje Angležem, da se vrnejo zopet v Egipt, kedar nastanejo nemiri v deželi. Z drugimi besedami smemo reči: Turčija bi po tej pogodbi popolnoma odstopila Egipt Angležem. Predno bi potekla tri leta, mogli bi Angleži v deželi ali pri sosednih divjih rodovih povzročiti nemire, in angleška armada ostala bi zopet v deželi.
Naravno je toraj, da Francija odločno ugovarja pogodbi, ker ima za Anglijo največje koristi v Egiptu. Vsakdo prizmi, gotovo tudi Francozi, da imajo Angleži mnogo pravic v Egiptu. Te pravice morajo Angleži tudi zavarovati s potrebnimi sredstvi ali pogodbami. Vendar Evropa in v prvi vrsti Francija ne more dovoliti pogodbe na tako široki podlagi, ki pripoznil v resnici neomejeno gospodstvo Angležev v deželi starih Faraonov. Grof Montebello, francoski zastopnik v Carigradu, je v imenu svoje vlade odločno se protivil spletkam Drummonda-Wolfa, ki je zvito besedo in denarjem prekanil turške državnike.
Vsa Evropa je molčala in mirno gledala boj francoske vlade proti angleškemu nasilju. Edina Rusija se je po svojem zastopniku Nelidovu potegnila za francoske in v obče evropejske koristi v Egiptu. Montebello in Nelidov sta turškemu sultani pojasnila položaj in mu pretila z vojsko, ako podpiše imenovano pogodbo. Posledica je ta, da turški sultan ne bo potrdil pogodbe, in v kratkem zapusti sir Drummond-Wolf stolico turškega carstva.
Mnogo so pisali evropejski časniki o rusko-francoski zvezi proti mogočni Nemčiji, o simpatijah francoskega in ruskega uaroda. So li pismeni dogovori med Rusijo in Francijo, tega ne vemo, a gotovo je, da ste sedaj soglasno postopali v Carigradu ne le proti Angliji, temveč proti celi srednji Evropi. Rusija v Egiptu nima posebnih koristi, vendar podpira Francijo. Roka roko umiva, in pride čas, ko bo Francija podpirala Rusijo v drugem vprašanji, ki se mera prej ali slej rešiti.
Vprašanje pa je, bote li Rusija in Francija do skrajnega postopali proti skupni Evropi? Položaj v Evropi je tak, da tega v sedanjih razmerah ne moremo trditi. Francija ima sicer v Egiptu mnogo koristi, vendar ne more slabiti svojih moči, dokler ni poravnala računa z Nemčijo. Dokler ni rešeno vprašanje ob Renu, v Alzaciji in Loreni, mora Francija varovati svoje moči, da jih zastavi za svojo čast in veljavo v trenutku nevarnosti.
Pozabiti pa tudi ne smemo, da je Rusija iz-vojevala krvavo vojsko za neodvisnost Bolgarije. Bolgarsko vprašanje trka na vrata evropejskih
državnikov. Akoravno je Rusija navidezno popustljiva glede Bolgarije, vendar bo v odločilnem času govorila odločujočo besedo. Počakati le hoče, da regenti doigrajo svojo igro. Ko se končd komedija bolgarskih sedanjih vladarjev, prične se resna igra, ktero bo reševal jekleni meč.
Bismarku bi bilo gotovo všeč, da se Francija in Rusija oslabite v egiptovskem vprašanji. V Parizu in v Peterburgu bi morali poslušati ukaze iz Be-rolina, klanjati se nemškemu državniku.
Upati toraj smemo, da se zaradi Egipta ne bo pričel boj. To morajo želeti vsi evropejski narodi, kterim preti nemška pest. Kakor Damoklejev meč visi bolgarsko vprašanje nad našimi glavami. Na škodo bi bilo vsem slovanskim rodovom, ko bi se balkanske razmere vredile po ukazih naših nasprotnikov. In v tem vprašanji se avstrijske koristi strinjajo s slovanskimi.
Govor poslanca Hrena
v državnem zboru dne 26. maja 1887 o pokojninah.
(Konec.)
Za prvi del preskrbnine skrbela bo toraj država, kakor do sedaj, spolnovajoč svojo dolžnost, ktera ji izvira iz službene pogodbe in iz službene pragmatike. Za drugi del skrbi naj pa uradni-štvo samo s tem, da si ustanovi penzijski ali pokojninski zaklad s pomočjo obligatoričnega zavarovanja s stalnimi, vstrajuimi prispevki od svojih plač iu taks, ktere že dandanes vplačuje.
O tem, po koliko odstotkov da bi se vplačevalo, danes pač še ne morem govoriti, ker je to dejanje, ki se mora izvršiti po zavarovalnotehničnih zakonih, za kar pa nimam niti potrebnih podatkov in ne znanosti. Vendar pa mislim, da bi od visoko vlade leta 1873 omenjena eden ali dva odstotka plače nikakor ne zadostovala iri bi bilo dobro, ko bi se za to napravila trojna ali še celo četvorna skala. Na ta način bi bili sicer višji uradniki huje prizadeti, kar bi pa vsled svojih večjih plač ne čutili tako
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557-1594.)
(Spisal J. Steklasa.)
(Dalje.)
O vsem tem so pa tudi Turki znali in Hasau paša se je strašno oboroževal ter zbiral toliko večo vojsko, samo da se osveti nad Siskom iu njegovim zapoved-nikom. Zarad tega poslal je 011 k Hasanu mlajšemu, paši Budimskemu, poslance s poročilom, da mu čim prej pošljejo poedini Sandžaki po Ogerskem opredeljeno število vojakov, kajti on ima zapoved od velikega vezira Sinana, ki je po padu Siavuša postal v tretjič vezir (27. jauuvarija 1593), da ne sme mirovati. Zdaj je prišel za to čas, kajti Sisek ima malo posadke, in sicer neodvažue, plašljive, kteri zapovedujejo duhovni. Ravno tako je sporočil tudi begom mest: Stolnega Belgrada, Scegedina, Temešvara, Ostrogona, Belgrada, Pečuha, Sigeta, Fileka in
drugih trdnjav. Le-to poslanstvo ni bilo brezvspešno. Vsaki od le-teh begov je poslal Hasanu tridesetega svojega konjika, a Sigetski paša tudi veščih topničarjev.
Due 1. junija so se zbrale le-te čete pri Banja-luki, kjer je bil Hasan paša zbral svoje bosenske čete, kakor tudi čete sosednih pašev in begov. Tukaj se je nekoliko dni počivalo v taboru, in še le potem se je začela vojska počasi pomikati proti naši meji.
V Gradiški so Turki spravili velike topove na štiri ogromne ladije, ktere je vlekla Gradiškanska mornarica na svojih 20 šajkah. Vsa turška vojska je štela po najboljili virih okoli 25 do 30.000 vojakov.
Kot prednje čete je poslal Hasan 2000 pešcev in 000 koujikov, a za njim se je počasi pomikala glavna vojska po obali Savski. Najpoprej so vdarili na kulo Drenčino, ktero si osvoje za nekoliko dni. Potem pa se odpoti paša naravnost proti Sisku, kamor je prispel 14. junija. Tukaj se vtabori z vojsko po bregovih in dolinah. Da more svojo vojsko postaviti pred Sisek sam, narediti se je moral mošt, kajti drugače ni bilo mogoče priti čez Kolpo. Po uarodni pesni zapoveduje Hasan sam, kako se ima ta most narediti:
Pa ni moč črez Kolpo priti; Vprašajo ga: Kaj bo storiti? Paša stopa ob potoei, Oromcč boben nosi v rod, Jezen trdo vanj teleba, Da razlega se do neba.
Ves togoten rohni paša. Ki se Turkom prav obnaša: ,,Prek si vrvi potegnite, Kož po vrhu naložite."
So i«u tako naredili, Preko Kolpo se spustili, Pa pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali.
In že sledeče noči je začel Hasau paša nasipe delati na oni strani Kolpe; naproti zvoniku cerkve je postavil velike koše s zemljo napolnjene, med ktere je nastavil topove. Na drugo stran pa je poslal pešce čez novi most, isto tako one vojake, ki so bili na ladijah pod vodstvom Merni bega Zvorniškega, da se prepeljejo čez Kolpo iu tamkaj v rove zakopljejo pod samo trdnjavo ter na vsakega streljajo iz topa, kdor bi se pokazal na zidovji.
Zapoveduika v trdnjavi sta bila dva kanonika, Gjurak in Fintic, Mikačič je bil odšel. Ko sta zve-
I
1
britko. Za to bi imeli pa tudi zavest, da so preskrbeli svojim ostalim zdatno boljšo bodočnost.
Priporočam toraj, kar morem, najtopleje visoki vladi in njegovi ekscelenci predloženo zadevo urad-ništva z nujno prošnjo, da bi se prej ko mogoče napravili koraki za napravo peuzijskega zaklada, da se s pomočjo samopomoči in državne podpore skoraj nastopi tista pot, ua kteri edino je najti pom»č sedanji bedi.
Kedar se vlada na to pot poda, nabrala si bo lahko iz raznih od uradnikov ji že došlih peticij, kakor tudi iz bodočih, mnogo koristnega gradiva za svoje delo, kar ji ua vso moč priporočam, da se nanj ozira. Posebno pa jo opozarjam na spomenico za koristi svojega stanu že tolikanj zaslužnega uradniškega društva ua Dunaji, ktera ima prav veliko spomina in ozira vrednih migljejev in nasvetov, kako bi se uajlaglje iu najbolje uradnikom spolnile želje. Kar se mene tiče, se le v dveh točkah ne strinjam s predlogi oudi stavljeuimi, ker se mi zdi, da je najmanjša pokojnina, ktero naj bi urad-nikova vdova dobila v svoti 300 gld., vendar premajhna. da bi zaslužila še tako skromno ime kake preskrbnine, ker od tega vendar ni mogoče stanu primerno živeti iu tudi ni v nobeni primeri s tako zvanim ..eksistenčnim minimom", kakor je tisti v postavi določen. (Dobro!)
Dalje se mi tudi nasvet Dunajskega uradniškega društva iz ogerske pokojniuske postave ue zdi primeren, kako namreč da naj bi se določevala pokojnina iu preskrbnina. Za to bi nasvetoval drugo pot, po kteri naj se to zgodi. Vpeljejo naj se namreč vpokojniue po službenem značaju moževem, kakor se je to pri vojaštvu zgodilo, uamreč tako, da bi se z družinami uradnikov tega ali onega službenega razreda kterega-koli službenega oddelka brez ozira na daljše ali krajšo službovanje očetovo v dotičuem razredu enakomerno postopalo iu da naj bi se vdovska pokojnina določila s pomočjo podlage najnižje plače dotičuega razreda, v kterem je oče posledujič služboval, po nekaki degresivni škali. Jaz bi to procentualuo škalo v XI. razredu pri najnižji škali določil s 65%, kar bi dalo vdovi 390 gold. pokojnine. Pri X. razredu s 55°/0, pri IX. s 50 % itd., pri vsakem višjem razredu po 50% mauj, tako, da bi pokojnina vdove po uradniku v V. razredu (deželne sodnije predsednik, ali pa generalmajor. Trdn.) znašala le 30% moževe plače, ki znaša 4500 gld., toraj 1350 gld.
Všeč mi je pa nasvet, da bi se vdovske pokojnine v višjih razredih določile po službenem značaju iu prepuščam mero, po kleri naj bi se to zgodilo, visoki vladi sami.
Samo po sebi se razume, da ima višji uraduik tudi večjo pravico na višjo preskrbnino svoje dru-žiue, ker po eni strani vzvišeno družbeno stališče, Da kterem se nahaja, tudi od njegove družine več zahteva, kakor pa od družin malih uradnikov in pa ker si je po razmeruo imenituejem delu tudi pravico pridobil na boljšo preskrbnino svoje družine.
Takoj končam ter si usojam omenjeno resolucijo kar najtopleje visoki zbornici priporočati.
Želel bi si imeti tisto moč v govoru iu tiste prepričevalne besede, ki že naprej zagotove dober vspeh pri vsakem, kdor jih čuje, kakor je to pokazal g. govornik, ki se je potegnil ob priliki vojnega budgeta za preskrbnino vojaških vdov in sirot.
(Prav dobro! na desni.) Potem bi si bil pač gotov vspeha. Toda visoka zbornica naj izvoli dobro voljo za ljubo vzeti ter naj s soglasnim sprejemom resolucije napravi korak k pomoči, ktero uradništvo tako željno pričakuje.
Visoko vlado prosim pa v imenu uraduištva, da uaj prej ko se da predloži dotični prepotrebni načrt postave na pomoč, ktere uradništvo že tako željno pričakuje. Ono ima za to svoje pravice — mislim, da mi ne bo nihče oporekal, če rečem — da si ono brez ozira ua narodnost iu domoviustvo ali politično barvo vedno prizadeva svojo službo vestno izvrševati, če prav so zahteve od leta do leta večje. Marsikaka nada mu splava po votli, kar ga pa kljubu temu ne plaši! Hvaležno pa bode uradništvo na večne čase visoki vladi in visoki zbornici, če mu spolnite opravičene želje! (Dobro! Dobro! na desni. Govorniku se mnogobrojuo čestita.)
Politični preg'led.
V Ljubljani, 1. avgusta. Notranje rtežele.
Ministerstvo notranjih zadev je naročilo koroški deželni vladi, naj se dogovori z deželnim odborom o novi postavi, s ktero se bo olajšalo in vredilo pobiranje občinskih priklad.
Hrvatski vladni listi so o volitvah očitali združeni opoziciji ilojalnost in veleizdajske namene. Taki surovi in neosnovaui napadi prešli so tudi v mnogo nemške liste. Vsled tega so grofi Ivan. Pavel iu Josip Draškovič poslali pojasnilo v „N. Fr. Pr.", v kterem opravičujejo svoje postopanje. Grofi izjavijo, da so bili vedno zvesto vdani cesarju iu domoviui. Izjava se konča: Mi ue poznamo osebnih koristi, ne želimo gospodstva in oblasti. Naša dolžnost pa je, da kot hrvatski magnati varujemo pravice dežele in koristi skupnih dežela pod krono sv. Štefana, kakor se strinjajo s pogodbo 1. 1868. Glavni vzrok razprtije med Ogersko in Hrvatsko je krivo tolmačenje omenjene pogodbe, ker škoduje hrvatskim in državnim koristim. To je tudi vzrok, da se s postavnega stališča upiramo sedanji vladi.
Duuajski listi poročajo, da antisemiti v ogerskem državnem zboru ne bodo ustanovili posebne strauke. Nekteri bodo ostali v državnem zboru kot ndivjaki", drugi bodo pristopili raznim opozicijskim strankam. Foslauec Julij Svastič je kandidoval kot antisemit, pristopil pa bo k zmerni opoziciji. Isto bo storil poslanec Veres.
Vnanje države.
Iz Rima, se poroča, da pripravljajo sv. oče okrožnico na bavarske škofe o cerkveuih razmerah na Bavarskem. — O rimskem vprašanji piše „Pol. Corr." iz Rima: Vsi politični krogi so sedaj največ pogovarjajo o rimskem vprašanji. Vsa druga vprašanja, afriška vojska, angleško-turška pogodba itd., stoje v drugi vrsti. Posebno zadnje občinske volitve v Rimu muogo vplivajo na razvoj rimskega vprašanja. Liberalci so poparjeni vsled katoliške zmage, ki je znamenje narodove volje, da se vlada spravi s papežem. V Vatikanu mirno čakajo, kako se razvije rimsko vprašanje. Ravno liberalni krogi najbolj žele konečne rešitve. Nedavuo se je raznesla govorica, da hoče kralj sam pričeti dogovore s papežem. To pa je neverjetno, ker se kralj Humbert strogo drži ustave in brez sveta svoje vlade ne bo reševal vprašanja, ki je v Italiji velikega pomena. O zahtevah in pogojih sprave, ktere tir ja in stavi rimski papež, so poročila jako različna in mnoga
tudi neresnična. Msgr. Ruffo Scilla je v Parizu odločno rekel, da noben rimski papež ue more odstopiti Rima. Kakor smo že sporočili, izšla bo v kratkem v Vatikanu ua papeževo povelje knjižica, ki bo obravnavala rimsko vprašanje in pojasnila natančno stališče sv. stola.
Srbski kralj, ki biva nekaj dni na Dunajskem dvoru, vrne se jutri v Belgrad. — Fiuančna komisija ima jako težavno nalogo, ker je velik uered v finančnem ministerstvu. Državni dolg, ki je postavno dovoljen, znaša 278 milijonov diuarov. Izvanredui dolg, kterega skupščina ui dovolila, zuaša sodem milijonov. Finančna komisija zahteva, naj se toži prejšnje ministerstvo, ker je brez dovoljenja skupščine naredilo dolg. Ristič v denarnih stiskah ne bo več iskal pomoči v Beroliuu. — Novo ministerstvo hoče znižati državne stroške; odstavilo bo mnogo nepotrebnih uradnikov, kterim je prejšnje ministerstvo preskrbelo službe. Z dežele je prišlo mnogo deputacij zahvalit se kralju, da je poklical Rističa na krmilo.
Mestni zastop v Plovdivu je priredil 24. t. m. obed na čast bolgarskima regentoma Stambuiovu in Mutkurovu. Pri tej priliki je rekel Stambulov. da bo bolgarska kriza v kratkem končana. — O novem kandidatu za bolgarski prestol poročila iz Bolgarije ne povedo ničesa zanesljivega. Nektera poročila trdijo, da so bo sebranje pečalo le z uotra-njimi zadovami; vladni list „Svoboda" pa piše, da bo sebranje volilo kneza. Kakor „Havasovo izvestje" poroča, je regent Stainbulov izjavil pri angleškem konzulu v Trnovem, da bo sobranje volilo knezom princa Koburškega. Ko bi ta ne prevzel volitve, izvolili bodo potem Aleksandra Bateuberžana. Ministra Radoslavov in Stojlov sta že odpotovala v Trnovo; minister vnanjih zadev, Načevič, ostane v Sofiji. Zastopniki vnanjih držav se no borlo vdeležili se-branja. Mnogo poslancev je žo odpotovalo v Trnovo, staro glavno mesto Bolgarije. Tudi opozicijski poslanci so se premislili iu se bodo vdeležili zborovanja. Mestne oblasti v Trnovem se muogo trudijo, da poslancem preskrbo stanovanja. V Trnovem namreč ni lahko dobiti stanovanj za toliko ljudi, ker ni pripravnih hotelov in drugih prazuih poslopij. Zborovanje bo le kratko, ker bivanje v mestu vsled hude vročiue gotovo ni prijetno. Okolica Trnovska je zelo kamnita, kar še zvišuje poletno vročino. — Roparski napadi se zopet ponavljajo. Te dni so roparji pri Bjeli, na cesti iz Ruščuka v Trnovo, napali in oropali pet potnikov. Bolgarske oblasti se mnogo trudijo, da preženo roparje. Roparji sicer zbeže, a prikažejo se zopet na drugih krajih. — Odkar je združena Vzhodna Iiumelija z Bolgarijo, pobirala je Turčija ravno tako visoko carino na meji od vzbodnorumelijskih vasi, kakor od vnanjih. Vinski trgovci v Vzhodni Rumeliji so imeli mnogo škode. Nedavuo pa je Turčija dovolila znižano carino na vina iz Vzhodue Rumelije. Bolgarske oblasti^ morajo pri vsaki pošiljatvi vina naznaniti, da je iz Vzhodne Rumelije, in carina je nižja za 12 odstotkov vrednosti. — Te dni se konča šolsko leto po srednjih šolah. O počitnicah se snide učiteljska konferenca v Sofiji; posvetovala se bo o šolskih zadevah.
V Peterburgu se je vršila pravda proti 21 osebam skrivne družbe „naroduaja volja", ki so umorili žandarmerijskega podpolkovuika Sudejkina iu bili krivi še druzih umorov in napadov. Vojaško sodišče jih je obsodilo 15 na smrt, 2 v prisilno delavnico, 1 v ječo, 3 je oprostilo. Cesar je pomi-lostil vse ua smrt obsojene, ktere bodo odpeljali v Sibirijo.
Na Bavarskem so se volitve koučale v sredo. Izvoljenih je 77 članov centruma, 72 liberalcev, 5 katoliških in 4 protestantski konservativci. Centrum je zgubil 10 volilnih okrajev.
Prejšnji francoski vojni minister dolgo ni hotel prevzeti nobenega poveljuištva v armadi. Sedanji vojni minister Ferron pa je zahteval, da mora prevzeti poveljništvo 13. vojnega kora s sedežem v Clermond-Ferrandu. Pariški list „National" je ob-
dela. da se je podal sovražnik naravnost proti Sisku, sla precej sporočila Eggenbergu, naj jima pošlje vsaj eno četo vojakov za posadko. On jima zares precej odpravi 100 mož od svojih slovenskih čet, vrh tega pa so bili vzeti vsi mladenči iz okolice v vojake ter poslani v trdnjavo, da 'jo branijo. (Valvazor XV'. 522.)
Turki so streljali neprenehoma na grad; bil je vsled tega poškodovan posebno oni stolp, ki je stal proti Kolpi ter bil okrogel, dočim so drugi bili trivoglati. Pripetilo se je, da jo iz Memi begovega tabora vdarila krogla v trdujavska vrata, odbila kos železa in ubila kanonika Matijo Fintiča in dvanajst vojakov. Tako je ostal sam Gjurak zapovednik v trdnjavi.
Hasan je hotel to nesrečo vporabiti ter zapovednika trdnjave za-se pridobiti z velikimi obetauji, kar je poskušal tudi še za časa prve in druge oblege, pa se mu ni posrečilo. Tako je hotel tudi sedanjemu zapovedniku, kterega slovenska niirodna pesem „Adam-a" zove (menda zato, ker je bil med slovenskimi zapovedniki Adam Rauber najhrabreji), pismeno svojo ponudbo objaviti in sicer po slovenski narodni pesmi tako-le:
„Kaj stori pa turški paša. Ki se dobro jim obnaša? Na tla sede. list napiše, Pošlje poglavarju v hiše:
„Ala, Ala! moj Adame, Siska vrli poglavare! Al' se hočeš mi podati. Al' mi hočeš glavo dati?"
Ali vrli poglavar trdnjave odgovarja po narodni pesmi prav dostojno turškemu paši v posebnem listu:
Mu odpisal je Adame, Siska vrli poglavare: „Nočem z lepa so podati, Nočem tudi glave dati;
Hočem rajše so braniti Šiški poglavar šo biti. Se mi bodote kesali, Kranjcev nisto šo poznali!"
Vkljub tej hrabrosti bi bi si bili branitelji grada težko vzdržali, ter so zatoraj poslali precej poslanca k Eggenbergu in banu Bakaču, da jim pošljeta pomoči. Po narodni pesmi piše poglavar Šiški pisma na svoje sosede Sloveuce, od kterih pričakuje pomoči, kijti Ilasan se bode gotovo osvetil ujemu. ker se noče podati. Začne se v narodni pesmi tako-le:
Da bi bilo za zapovednika trdnjave Šiške zdaj prekasno pošiljati pisma v sosednje dežele, je čisto jasno, ali iz narodne pesmi se more presoditi, kako so takrat sosedne dežele slovenske bile enakih misli s Hrvati, kar se tiče obrambe, in da so v teh borbah vedno sodelovale. Sicer se v narodni pesmi ne vidi to navdušenje za borbo med Štajarci in Korošci, kajti po sporočilu:
Štajarci so list prebrali, Grenko, kislo so držali, Tresli vsi se, omag vali, Ker Turčina so so bali.
List bel' tud' Korošci brali, rA enim glasom pa vsi djali: „S Turkom noč'mo se vojsk'vati Kašo vrele no pihati!
Kaj mi jamo zdaj Adame, Siska vrli poglavaro? Piše liste, da povelje, Nest' jih rečo v tri dežele;
V	Štajilrsko, Koroško, Kranjsko,
V	lopo zbornico Ljubljansko, Da je prišel turški blisek,
Da nam hoče vzeti Sisek.
Turek ima vel'ke hlače. Dolge, dolge pa mustače: Iii vratove našo vgledal. Kdo ve, kaj bi nam povedal."
Vendar tako ni bilo, saj nam je znano, da so se v tej bitki bojevali tudi Štajarci in Korošci. Morda je v narodni pesmi izraženo nezadovoljstvo stališev ene in druge dežele zarad prevelikih stroškov, ki ste jih imeli obe deželi v tem času vsled obrambe mej. Kranjska se ni toliko protivila plačevanju potrebnih stroškov, saj je bila sama v veliki nevar-
javil poročilo o zaroti generala Boulangera proti Grovy-ju, predsedniku republike. Boulanger je neki nameraval s Pariško posadko pregnati Grčvy-ja in zasesti stol predsednika republike. General Saussier je zasledil zaroto iu preprečil državni prevrat. To zelo dvomljivo vest popadli so nemški listi, v prvi vrsti „Koln. Ztg.", in jo raznesli med svet. „Ivoln. Ztg.a še trdi, da ima francoska vlada dokaze o zarod v rokah in to je vzrok, da je Boulanger miren in krotak. — Kakor že znano, zavrgla je francoska zbornica predlog, da se seraeniščniki in učitelji oproste vojaške službe. V tem se strinjajo „Temps", „Debats" iu „Rep. Fran^aise" da vojašnica ni pravo vzgojevališče za duhovnike. Oe že mora obveljati za vso stanove občua vojaška dolžuost. naj bi seme-niščniki služili le v bolnišnicah. V vojski potrebuje francoska armada 25.000 nosačev za bolnike, in to službo na] bi prevzeli prihodnji duhovniki. — V Al^iru so se sprijeli francoski vojaki z Marokanci, ki grade železnico. Deset Marokancev je mrtvih, več ranjenih.
Iz Neapolja je odplula 28. t. m. v Masavo ladija „San Gottardo". Odpeljala je za italijansko armado 2000 postelj, S čoluov, 1000 kilogramov razstrelil, 2000 granat, mnogo živeža iu streliva, 100 karabinjerov in pomorščakov in dve usmiljeni sestri. Prebivalstvo je vojake srčno pozdravljalo.^
Slavnost petdesetletnice vladanja angleške kraljice se je 29. juuija končala. V mestni hiši je bila veselica, ktere se je vdeležilo 6000 oseb. Navzoči so bili princ Valeški, nemški prestolonaslednik, pruski princ Viljem, kralj saksonski in drugi vnauji gosti. — Zbornica še sedaj ni končala obravnave o irski kazenski postavi. V ponedeljek zvečer hoče vlada nasvetovati konec debate.
V angleški goreuji zbornici je naznil Oross, da je bil 13. junija boj v Afganistanu. Angleški zastopnik v Kandaharu je sporočil, da so bili vstaši premagani; potniki, ki so došli iz onih krajev, pa trdijo nasprotno. — Iz Simle se poroča, da je premagan rod Ghilzais.
Carigrajshi dopisnik „Pet. Vjedomosti^ piše o razmerah na turškem dvoru: Vsak vnanji zastopnik ima tukaj svojega pašo, po kterem občuje s sultanom in njegovo vlado. Sultan zaupa tem pašam in se sam tudi dogovarja ž njimi. Ruski zastopnik ima Jusuf-pašo kot svojega „mešetarja"; francoski veleposlanik ima Aarifi-pašo, Avstrija ima Ali-Nisam-pašo. podpredsednika komisiji za preosuovo armade. Bil je več časa na Dunaji, govori dobro nemški; njegova žena je Dunajčanka. Anglija ima več tačih paš na svoji strani; dva sta celo miuistra: veliki vezir Kiamil-paša in minister vnanjih zadev Munir-paša. Ta dva moža delujeta vedno za Anglijo. Munir-paša povsod snuje sovraštvo proti Rusiji in poveličuje Anglijo. Nemčija ne potrebuje nobenega skrivnega agenta, ker sultan je vdan Nemčiji.
Francoski listi pišejo, da je bil grof Montebello že večkrat pri sultanu, naj ne potrdi pogodbe glede Egiptu. „France" piše, da Francija prevzame vso odgovornost, ako sultan ne potrdi pogodbe. „Temps" poroča, da bo grof Montebello gotovo pregovoril sultaua. Kakor znano, mora se sultan odločiti do 4. julija. Sultan je vsled tega v veliki zadregi; na eni strani Auglija, ua drugi Francija in Rusija. Radovedni smo, na ktero stran se bo odločil.
„Havasovo izvestje" poroča s Krete, da so se vršili novi nemiri med kristijani in mohamedanci. Več oseb je umorjeuih.
Lzvimi dopisi.
Iz Železnikov, 30. junija. Tudi naš trg počastili so premilostni kuezoškof 24. in 25. junija s svojim obiskanjem. Že 24. junija za rano pričele so
nosti, da postane po padu Hrvatske turška pokrajina, pa so zatoraj:
Beli list Ljubljanci brali,	Tink če vzel nam Sisek bode
Med saboj so tako djall:	Nam narobo vse vso pojde,
Iščimo si pomočnika,	Mest' Ljubljana bo prokajna.
Zdaj je sila prevelika.	Kranjska d žela turška drajna.
Hitro si pomoč iščimo, Gospod Raubarju pišimo, Ve in zna on vojsko vodit', Pred vojaki spredaj hodit ."
Na prošnjo braniteljev trdnjave Šiške je bilo obljubljeno ter tudi precej odrejeno, da se v to svrho vzdigne splošni vstanek. Najpoprej je bilo sklicauo hrvatsko plemstvo pod orožje, a potem iz svojih postaj generali in drugi zapovedniki, ktere je bil Eggenberg o početku leta ponamestil na raznih mestih za obrambo Turopolja, in sicer Andreja Turjaškega, generala Karlovškega iz Jastrebarskega in Štefana Grasvveina, generala Ivoprivniškega iz Posavja. Njima je bilo sporočeno, da naj hitita dan in noč, kajti Sisek je v največji nevarnosti. (Val--vazor XV. 522.)
se priprave za vredni sprejem milostuega vladike; posebno lepo okrasile so se sosedne hiše farovža in cerkve. Tukajšnje bralno društvo napravilo je lep slavolok v čast prevzvišenemu kuezoškofu. Pri slavoloku zunaj trga pričakovala je šolska mladina z gosp. učiteljem med neštevilno množico občinstva premilostuega knezoškofa. A tudi bralno društvo ui zaostalo. Prišlo je s svojo zastavo in vodilo slavnostni sprevod do cerkve, kjer je knezoškofa pričakoval občinski odbor in prečastita duhovščina. V cerkvi je bil potem blagoslov z Najsvetejšim. Na večer zbrali so se udje bralnega društva v društveni sobi, da napravijo milostnemu vladiki podoknico. Lepi sprevod z lampijoui podal se je ua trg, ki je bil lepo razsvitljen. Tu zapeli so pevci nekaj pesmi, na kar se kmalo prikažejo milostni knezoškof med pevci, ktere so blagovolili prav prijazno nagovoriti: „Kdo uči vas peti, ker nimate pevovodje?" Nato odgovori jeden izmed pevcev: „Res, da nimamo pevovodjo, a imeli smo ga, namreč bivšega kaplana, nepozabljivega g. Mateja Kluna, ki se je za stvar neumorno trudil".
25. junija dopoludne ob 9. uri pričela se je cerkvena slovesuost s sv. mašo, ki so jo darovali premilostni knezoškof, kteri so tudi potem stopili na lečo in so v prav primernem govoru nagovorili zbrano ljudstvo.
Po pridigi pričela se je sv. birma, pri kteri je bilo okoli 400—500 birmancev.
Le prehitro je potekel čas, da so nas zapustili premilostni knezoškof. Bog daj, da bi nas zapet kmalo počastili s svojim obiskovanjem.
jVrtše slovstvo.
„Cvetje z vertov sv. Frančiška".
časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. — Vrojuje in izdaja P. Stanislav Š k r a b e e , rnašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
(Konec.)
H koncu pristavljamo, kar nam piše nek preč. g. župnik s Koroškega: „Ali bi ne bilo dobro, ko bi „Cvetje" ne zastopalo samo^III. red, ampak tudi vse druge bratovščine, n. pr. družbo sv. rožnega venca, družbo Jezusovega Srca itd. kot centralno glasilo vseh družeb na Slovenskem. Cuna bi se mu povišala vsaj na 1 gld. Sodelavcev bi ne manjkalo, število naročnikov bi se potrojilo itd." — Mi se s tem nasvetom glede obsega popolnoma vjemamo; glede cene smo povedali svoje misli. Hvaležni bomo za vsako podporo; le tako bi se moglo „Ovetje" vzdržati še nadalje.
Prihodnji zvezek se bo tiskal iu razpošiljal samo gotovim naročnikom. K d o r g a hoče imeti, pa dozdaj še ni ponovil naročila, naj se toraj podviza!
Z opravništvom pa prosimo, naj imajo častiti naročniki potrpljenje. Posebnega človeka za ta posel ne moremo plačevati. Vrejevalec tudi ne more vsega lastnoročno opraviti. Pomaga, kdor ravno utegne. Pomote so toraj kaj lahko mogoče, ali tega naj bodo častiti naročniki prepričani, da se nič napačnega ne stori nalašč. Reklamacije v odprtem listu so poštnine proste."
Iz tega se vidi, da razmere lepega časopisa, namenjenega vernemu in pobožnemu slovenskemu ljudstvu, žalibog, niso najboljše. D u-ševne hrane listu sicer ne manjka; to pričajo raznovrstni sostavki, ki podajajo zdrave, krepke in tečne hrane bogoljubnim Slovencem, posebej pa še udom tretjega reda sv. Frančiška. A „Cvetje" dobiva premalo gmotne hrane, v novejšem času se premalo naročuje, tako, da se je bati, kakor je videti iz vrednikovih pritožb, da o v e n e. To pa bi bila velika škoda za verno slovensko ljudstvo. Kdor pozmi pobožno naše ljudstvo, ve, da mu je nabožno berilo še vedno najljubše. Iu zlasti v sedanjih časih, ko se toliko piše iu bere, mora nam mar biti, da strežemo tej dobri želji našega ljudstva po nabožnem berilu. Da naše dobro ljudstvo ohranimo tudi v prihodnje verno in pobožno, vidimo v „Cvetji" zdaten pripomoček.
Naj bi bila zato skrb vseh vernih Slovencev, zlasti pa gorečih slovenskih duhovnikov, da trgajo in razsipljejo „Cvetje" med pro3to ljudstvo po vseh slovenskih pokrajinah.
Naj bi se toraj do tistega časa, ko bo izšel 3. zvezek, število naročnikov BC?etjuu podvojilo, ali
še bolj pomnožilo. Veliko bi se listu s tem koristilo, če bi, recimo, posamezni frančiškanski samostani po naših krajih, voditelji skupščin tretjega reda, čč. gg. duhovniki ali tudi drugi verni rodoljubi naročnike in naročnino vspre-jemali, kterim bi se potem naročeni list za več udov skupaj pošiljal. Tako bi se prihranilo vred-ništvu veliko dela in denarja. Naj najdejo toraj te naše besede prijazen odmev po slovenskih krajih !
Nasproti pa ne smemo zamolčati tudi časti-temu vredništvu dveh želj A. Jeduo je že izrekel v „Duh. Past." IV., 6. g. A. Z.: Naj bi namreč list zopet redno izhajal, kakor prej! A drugo pristavimo mi: Naj bi se „Cvetje" ne spuščalo več v kake prepire, če tudi morda opravičene! Pobožnih, priprostih Slovencev take reči ne vspodbu-jajo v listu, ki naj bi jih le bolj osrčeval za vernost iu pobožnost. Ravno tako se nam škoda zdi, kar se je tudi že povdarjalo, od vseh strani tako pohvaljene jezikoslovne in slovstvene sostavke čast. g. P. Stanislava Š k r a b c a tiskati na platnicah lista, ker zaslužijo lepše mesto.
Rasti toraj „Cvetje", cveti ter donašaj sad v obilnosti!
Domače novice.
(Presvitli cesar) je daroval prostovoljni požarni brambi v Mir ni peč i 80 gld. podpore.
(Dr. Toinauova slavnost v Kamni Gorici.) G. profesor Toma Zupan bode vsled prošnje odborove pri slavuosti služil sv. mašo in pridigoval. Skupnega obeda pri g. Kapusu se bode vdeležilo več sto oseb. Preskrbljeno pa je tudi še za ostalo občinstvo, da se mu bode postreglo v drugih krčmah, ki so pripravljene za obilo gostov. Toraj naj se nikomur ni bati, kdor pride k slavnosti v Kamno Gorico, da bi se ne mogel okrepčati. Postaja za telegrame je Podnart. Zvečer po vrnitvi v Ljubljano bode godba svirala ua vrtu Ljubljanske čitalnice. — Gospodje „Sokoli", ki se vdeleže slavnosti Tomauove v Kamni Gorici, zbirali se bodo v Ljubljanski čitalnici dne 3. julija t. 1. ob il26. uri zjutraj in odidejo s zastavo točno ob 6, uri na kolodvor južne železnice. Vsi gospodje naj pridejo v sokolovi opravi, želeti je, da se tudi starejši gospodje „Sokoli" pridružijo v mnogobrojnem številu. Slavnost vršila se bode pri vsakem vremenu.
(Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") razvilo bode, kakor smo že omenili, svojo krasno zastavo prvikrat 10. julija. „Slavcem" kot vernim katoličanom bode prva pot v cerkev mestne župnije sv. Jakoba, kjer bodo peli pri sv. maši. Potem se izroči z nagovorom zastavonoši nova zastava. Zbirališče društvom bode čitalnica, od koder se sprevod vrši in kamor se povrnejo domača in vnanja društva. Veselo smo iznenadeni, ker smo zvedeli iz poročila, da se te pristno narodne svečanosti vdeleže naši bratje Hrvati; pevskega društva „Kolo" pride namreč štirideset članov. V vspored veselici na Kozlerjevem vrtu uvrščen je vrli mešani čitalniški pevski zbor Šišenski in z ozirom na to, da nima ta svečanost političnega pomena, sodeluje pri veselici od 4. do 9. ure in pozneje v Ljubljanski čitalnici godba slavnega domačega peš-polka. Ker se vabila z vsporedom že tiskajo in se te dni razpošljejo, bomo toraj kmalo izvedeli, da li tudi Hrvati pojo pri veselici — česar bi se gotovo veselilo zbrano občinstvo, ker slove „Kolarži" kot vrli pevci. — Izboren proizvod umetniški je kantata, ki jo je vglasbil mojster g. Anton Forster; besede je napisal znani pesnik — Gregorčič. Znamenitosti svečanosti ste gotovo služba božja iu to, da je blagovoljno prevzela kumovanje zastavi preblago-rodna gospa baroninja \V i n k 1 e r j e v a, ktero na-domestuje blagorodna gospa Murnikova. Zastava vabi „Svoje k svojim", in ker se Slovenec veselim srcem druži okoli pevca, nadjati se je mnogo-brojnega števila občinstva, saj ni lepše iu bolj nedolžne zabave, nego je petje. Petje srce blaži, in kjer se poje, utihnejo vse hude strasti. Naprošeni smo. zopet priobčiti to-le: Zastavo si vsakdo more ogledati do 5. t. m., in se je vstopnina za ue-deljo znižala na 10 kr. Karte za skupui obed v čitalnici po 1 gld. za osobo dobivajo se pri društvenem prvosedniku in v trafiki v čitalnici, pritlično.
(Imenovanja.) Računski oficijal gosp. Vilibald B r e g a r je imeuovau računskim revidentom , ra-
Čunski azistent g. Ant. C o s t a računskim oilcijalom iu računski praktikant g. Rudolf L u k e s c h računskim azistentom pri račuuskem oddelku c. kr. deželne vlade na Kranjskem.
(Podružnico sv. Cirila in Metoda) za „Smled-n i k in okolico", kakor se nam poroča, ustanovili so tamošnji rodoljubi na praznik sv. Petra in Pavla. Udov pristopilo je takoj nad 60, med njimi štirje ustanovniki.
(Kralj Milan) se ni odpeljal v Beligrad, kakor je bilo rečeno, temveč je prišel včeraj dne 30. junija zjutraj s svojim spremstvom v Gleichenberške toplice na Štajarskem, kamor že več let redno zahaja.
(Volitve) v okrajni zastop Ptujski so razpisane. Veliki posestniki volijo v petek 8. julija, občine pa v sredo 13. julija.
(Trtna uš) preselila se je, kakor se nam poroča, iz Vivodinje v občino D r a š i č e. C. kr. okr. glavarstvo v Crnoralji je poslalo v torek izvedenca. Našla se je uš v V i d o š i č i h v dveh vinogradih.
(Hrpeljska železnica), kakor smo že sporočili, odpre se 5. julija. Iz Trsta odpelje se vlak ob 9. uri 30 miuut dopoludne in pride v Hrpelje ob 10. uri 19 miuut. Iz Hrpelj se odpelje vlak ob 10. uri 49 minut in pride v Trst ob 11. uri 45 minut.
(Razpisano) je mesto ravnatelja na Goriškem zavodu za zapuščene otroke z letno plačo 700 gld. — Prošnje Goriškemu mestnemu zastopu do 10. julija t. 1.
(Iz Zagreba) se poroča, da je grof Ivan Draškovič obljubil 30.000 gld. darovati za časnikarsko in pisateljsko društvo. — Kakor poroča „N. Fr. Pr.u, združila sta se neodvisna stranka in centrum v jedno stranko kot „zmerna opozicija" pod vodstvom grofa Ivana Draškovič a.
(Ribja kuga.) V Sotli se prikazuje za ribe slična bolezen, kakor je bila za rake.
Narodno gospodarstvo. Okrajna razstava v Cmureku.
Letošnjo jesen napravila se bode pod pokroviteljstvom vojvode Dve 11 a G r a z i a okrajna razstava v Cmureku na Štajarskem, ki se bo raztezala na kmetijske in obrtnijske stvari. Namen ji je, svetu podati kolikor moč natančno podobo skupnih pridelkov iu izdelkov sodnijskih okrajev Radgonškega ia Cmureškega, s čemur mislijo undašnje kmete še k večji marljivosti spodbuditi. Za to se bodo v razstavo sprejemali vsi kmetijski in gozdarski pridelki, stroji in drugo orodje; pridelki vinarstva, sadjarstva in vrtnarstva; pridelki domače obrtnije, razna učila, razni izdelki učencev in sploh vse, kar je v zvezi s šolo in pa izdelki tehnično - obrtne industrije iz obeh okrajev. Darila dobiti zamorejo sledeče razstavljene stvari: Kobile z žrebeti, breje kobile, eno in dveletue žrebice na podlagi pravil konjerejskega društva štajarskega. Odlikovali se bodo na tej razstavi ob enem tudi priznano spretni in vrli gospodarji konjerejci. Dalje so zmožne premije dobiti sledeče govede: licencirani biki, breje krave, krave s teleti od končanega drugega pa do sedmega leta, telice. Od svinj: mrjasci, svinje, plemenski in pitani prešiči. Izmed drobnice: ovce iu koze; kunci. Izmed perutnine: štajarske domače kokoši, Brahma, Dor-kings, Houdan, ktere naj se kolikor moč razstavijo po dve ali tri z jednim petelinom dotičnega plemena. Gosi, race in golobje. Za pičo in postrežbo živali in živine skrbeti bo razstavljevalcem samim.
Živina na razstavo prignana mora imeti živinski potni list. Tudi mora vsak živino, ktero misli razstaviti, najmanj eno leto v lasti imeti. Perutnina mora se pripeljati v primernih kurnikih na razstavo. Dalje vtegnejo darila dobiti čebele v panjovih in čebelarsko orodje, kakor tudi pridelki iz živalstva: mleko, sir, maslo, volna, svila, vosek, strd itd. Vse te navedene reči treba je rastaviti v tolikoinji množini, da se bodo njihove lastnosti brez posebnih težav lahko spoznale. Poleg teh imajo pravico do daril: žita, in to že izmlačeua, kakor tudi še v klasji ali storžih; vsakovrstna semena, krompir, korenje, repa, pesa, živinska krma, oljnate in gozdne rastline; v daljšem oziru tudi: kruh, moka, razni pekovski izdelki, razni lesni izdelki, deske, količi za trsje in olja. Žita se mora najmanj deset litrov razstaviti, da ga bo mogoče prav in spodobno oceniti in naj se mu dodil, če jo le mogočo tudi dotično klasje, stročje, storži in napisan kraj, od kod da je. Dalje: sadje in grozdje, sveže kakor tudi suho ali konservirauo, sadni sokovi, zelenjava, divjaki in cepljena sadna drevesca. Tudi tii je treba navesti ime in kraj, od kod. Grozdje naj se pošilja z lesom in perjem vred in naj se od vsake reči vsaj trije komadi v razstavo pošljejo. Darila utegnejo tudi dobiti amerikanske trte, uačin njihovega požlahtuovanja iu cepljeni količi amerikanski.
Darila se bodo delila tudi razstavljenemu vinu, pivu, žganju, moštu, šampanjcu (domačega pridelka), medici, kisu. mineralnim vodam itd. Od vsake vrste razstavijo naj se najmanj tri steklenice. Pri vinu treba bo navesti gorico, vrsto trte, njegovo starost (letnico) iu pa ceno. Večji vinogradniki naj povedo tudi, koliko hektolitrov te ali one vrste bi ga lahko prodali, če bi ravno kdo vprašal po njem.
Obdarovani so lahko vsakovrstni kmetijski stroji in vsakovrstno orodje, spadajoče v narodnogospodarsko kmetijsko iu gozdarsko. Ravno tako razni načrti, risarije in naprave za drenažo; učila in naprave raznih šol; izdelki učiteljev in učencev; izdelki ženskih ročnih šol; šolski in otročji vrtovi. Izdelki raznih tovarn, kakor n. pr. opeka, lončena posoda, usnje, čevlji, rokovico, obleka, lesna obrt, sedlarski, jermenarski in krznarski izdelki, barvarstvo, milarstvo, svečarstvo, domača obrtnija in pleteni-čarstvo.
V poskuševalnico se bode sprejemal: vsakovrstni živež, pijača, peka, šampanjec, mošt, kiseljaki, bufet z mrzlimi jedili itd. Tu morajo razstavljale! sami skrbeti, da si vsak svoj prostor primerno ozaljša iu da se preskrbi s potrebnimi prodajalkami.
Razstava prične se v soboto 1. oktobra ob 10. uri dopoludne, kedar se bodo tudi konjerejcem premije delile. V nedeljo 2. oktobra popoludne bo ljudska veselica. V ponedeljek 3. oktobra bo razstava govedi in v torek 4. oktobra razstava druzih koristnih živali. Ta dan delila se bodo tudi splošno darila razstavljenim stvarem. Zvečer bo cesarjevemu imendanu na čast slovesni bauket.
Ves čas razstave bote se vrstile dve godbi, v nedeljo bo pa cela vojaška godba. Vrh tega bo v nedeljo velika loterija in dirka; v pouedeljek gasilska parada, ples in petje. Pri ljudski veselici napravila se bo tudi pasja dirka in pa plezanje na maj in še več druzega.
Darila so razna: državna, deželna in kmetijske družbe štajarske. Nekaj so jih obljubili tudi zasobniki in razna društva, ter se bodo izplačevala deloma v zlatem in srebrnem denarji, deloma pa v zlatih, srebrnih in bronastih me-dalijah in po priznaluih diplomah. Južna železnica bo znižala ceno za vožnjo bodisi od blaga ali osebe. Razstavna pisarna nahaja se pri županstvu v Cmureku. Kdor bi hotel kako reč v paviljonu razstaviti, si ga mora sam postaviti. Oglasi se sprejemajo do 1. septembra. Razstava bo v novem šolskem poslopji in na šolskem vrtu in za šolskim poslopjem.
Telegrami.
Krakov, 1. julija. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo cesarjeviča, ko se je odpeljal. Na kolodvoru so bili zbrani: Plemstvo, dostojanstveniki, duhovščina, častniki. Soproga cesarjevega namestnika je izročila cesaričinji šopek. Cesaričinja se je po srčnem slovesu ob 7. uri 15 minut odpeljala na Dunaj mej „živio"-klici in godbo. Nekaj minut pozneje odpeljal se jo c-esarjevič, navdušeno pozdravljen, v Tarnov in Lancut.
Požun, 30. junija. Nadvojvoda F r i d e r i k je obolel za osepnioami.
Rim, 30. junija. Zbornica je vsprejela s 188. glasovi proti 39. kredit za armado v Masavi. Crispi jo zagovarjal skupne koristi z Anglijo v Egiptu in povdarjal, da se mora Italija v Carigradu držati angleške politike. V Evropi ni znamenja vojske, tudi Rusija hoče mir.
Carigrad, 1. julija. Turčija je zopet zahtevala od Anglije, da se odloži potrjenje egiptske pogodbe.
Vremensko sporočilo.
>
v Čas	Stanje	c £ _
--Veter Vreme
.,„,,,„,,,,'„ mkomera toplomer«	2,
opazovanja T mm pD'CelZtju	« g
|7. u. zjuT 740 70 + H> 8 si. svzh. del. jasno 30 2. u. pop. 739-3G +22 2 si. vzh. „ 0 00 |9. u. zvee. 738 BG +18 0 brezv.
Umrli mo:
27. junija. Ana Borgia Kobler, uršulinka, 35 let, Kon» grosni trg št. 17, jetika.
28 junija. Elizabeta Kolb, vojaškega oskrbnika vdova, 83 let, Tržaška cesta št. 5, Marasmus. — Alojzij Kotaf, železniškega sprevodnika sin, 7 dni, Cesta na južno železnico št. 12, božjast.
2!). junija. Jera Zaje, hlapceva žena, 39 lot, Poljanska cesta št. 44, je bila zaklana. — Gregor Zaje, hišni posestnik, 87 let, Poljanska cesta št. 11, Marasmus senilis. — Jožefa Ser-kulj, lončarjeva lici, 4 lota, Streliške ulico št. 8, škarlatica.
Tu j c i.
29. junija.
l'ri Al al i tu: vitez F. Pollaok, c. k. sekcijski načelnik, z Dunaja. — J. Červeny, potovalec, iz Prage. — Jožef Ku-dlaček, potovalec, iz češkega. — \Viljelm Mekiska, potovalec, iz Litijo. — Kajctau Herberger, potovalec, iz Gradca. — Karol Šoča, zasebnik, iz Zagreba. — Dt. Franc Sclionka, uradnik z soprogo, iz Beljaka. — S. Kallenschag, krčinar, iz Celja. — K. Hamberg, c. k. sodnijski pristav, z soprogo, iz Vipavo. — Janez Mainmer, o. k. polkovnik, /, hčerjo, z Bleda. — Printz Edvard, o. k. inženir mornarice, iz Pulja.
Pri Slonu: Veličanstvo kralj Milan, iz Srbije. — Conto d' Avala. zasebnin, iz Srbijo. — M. Kticnnc, zasebnik, iz Srbije. — Kristio, zasebnik, iz Srbije. — Miha Bluin, potovalec, z Dunaja. — Matija Ringcisen, trgovec, iz Budimpešte. Henrik Eisonhut, inženir, iz Gradca. — Dr. M. Zidarič, zdravnik, iz Štajerskega. — J. Seh\vab, poveljnik smodniške tovarne, iz Kamnika. — Alojzij Jorše, župnik, z Dobovca. — Kambi z. soprogo, Puovič z soprogo, Susich z družino in Vukovič, zasobniki, iz Trsta. — Dr. Brunnor in Kugy, zasebnika, iz Trsta.
—	Alojzij Puovich, zasebnik z soprogo, iz Dalmacijo.
Pri Bavarskem dvora: Zueker in NVasser, kupče-valca, z Dunaja. — Maisel, Marinsek, Perg, Woiss in Uppicli,. trgovci, iz Budimpešte.
Pri Južnem kolodvoru: J, Kolotzky, uradnik, z soprogo, z Dunaja, — Marija Wirth, zasebnica, iz Celovca. — Srečko Toriik, uradnik, iz Beljaka. — Marija \Verthon. kuharica, iz Beljaka. — Jossonko in Foschger, zasobnika, iz Loke.
—	Franc Androjna, posestnik z soprogo, iz Št. Jerneja.
Pri Avstrijskem čaru: Martin šray, zasebnik, iz Kranjskega. — F. Dokonpil, kupčevalec, iz Begunj.
Pri Vlrantu: Anton Svvigl, posestnik, iz Prozida. — Anton Bobek, zdravnik, iz Ribnice. — Anton Stegič, posestnik, iz Višnjo goro. — J. Znro, posestnik, iz Kaiidije.
Poslano.
Vsem Lovro Toman-ovim častilcem naznanjam, da se v moji zalogi nahaja precejšnjo število znane L. T o man-o ve knjige:
„Glasi Domorodni",
ktorih sem nekaj prav lepo vezal in bogato okinčal v spomin isInviioHti v Knniiiijroricl tor se dobivajo pri meni po 70 Iti-, po pošti lO Iti*, več. Upam, da si bo vsak vdeleženec vsaj po jeden iztis omislil.	(1)
Krmijo Dežinaii,
knjigovez.
Sv. Petra cesta št. 6 v Ljubljani.
:xxxxxxzxxs:rxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
ar ur
ia sit
za učitelje, učiteljice in prijatelje šole.
Šolske Drobfimce 1
v petindvajsetletni spomin smrti
A. M. SLOMSEK-A.
Spisal Fr. Jamšek,	(t) *
nadučitelj in bivši c. k. okr. šol. nadzor, v Rcichonburgu.
Cena brošur, iztisu 1 gl.. v platno vez. 1 gl. 20 kr., po pošti 10 kr. več. — Naroči se lehko v vsakoj bukvami ter pri
založniku J. B. MlliC-U,
v IJubljani, Stari trg št. lit.
yrrTgg«zszit»zzzzzzxzzzzzzzzzzx»ixli
čez dan soparno, skoraj jasno, proti večeru črni oblaki od zap. Srednja temperatura 191° C., za 01° nad normalom.
DiuiajNka borza.
(Telegratično poročilo.)
1. julija.
Papirna renta 5% po )00 iti. (s16<& davka) Sreberna „ 5% ., 100. (s 16* davka) 4*> avstr. zlata renta, davka ptosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogersko banke Kreditne akcije
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Oes. cekini.......
Nemške marše
81	gl. 35
82	«5 112	80
96	90
856	-
282	„ 10
126	„ 65
10 " 04
5 „ 95 62 „ 17'
Iiiiietovaler. -
Gospodarski list s podobami.
Štev. XII tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino:
Škropilnica za pokončevanjo rarčesov. — Polotno gnojenje sadnemu drevju. — Cc oosekovanjo gozdu škodujo. — Napenjanje govedi. — Proti strupeni rosi — Razno reči. — Gospodarske novico — Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti o. kr. kmetijske družbe. — Tržne ceno. — Insorati.
„Iuuotovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli, tor stane za celo leto 2 gold. Gg. učitolji in solskc knjižnice dobivajo list za polovico cene.
(10)	■».Mt^nra*«.!.
priobčoni v „K ni o t o v a I o u" i m aj o najboljši vspcli, kajti list jo razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv jo „Kmetovaleo" za objavljonja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.