ZOS. Sfevilfti. v LjiMjaii. i btrtik, 7. uptarin 1916. XLIX. lulo. .Slovenikl Ntrod* ?*lf« po pc«2i za Avitro-Ogr*l»: . u NemČljo: ćelo Jeto 3kupaj aaprqj . K 25-— j ce!o leto naprej .... K 3O-— £«**■ : : :: r'š-sol »Am^otav«edruged^« r* m^ec • • • . . 230 ' odo Mo naprej • • . ♦ K 35.— Vpra&anjeffl glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopfsn?ca iR snimka, BpravnUtvo (tpodij. 4vori£će levo), Kaafiora aUoa dt 5, tolafoa itts. Isfeaja rsak dan tretftr iivieart a«46lfa ta praznika. laseratl veijajo: peterostopna petit vršu za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vln., za trikrat tti ^e'krat po 16 vin. Parte in rahva.a vrsta 25 vin. Poslano vrtta 30 vin. Pri većjih tnsercijah po dogovoru. Upiavniitvu na] te poštlj.ijo iwr«ćnine, reklamadje, inser&ti L t dL, io )e administrativne stvari. ———— Fosamtzma fttorilk* ^eija 10 vSnarJev. ■ Na pismena naročita brez isvdobne vposlatve naso^mnc M ne ozira. »Jlarodsa tltkartttM telefon at. 89. .Slovenski Narod* velja t Ljubljani na do;-, dostavljen; v upravništvu prcjcmau: cc!o leto naprej . . . • K 24-— cclo teto oaprej ♦ , • • K 22*— pol !cla „ . . • • . 12*— pol leta „ . • ♦ . . 11'— cetrt leta „ . « . . . 6'— četrt leta m • . . . • 6*50 oa mesec « • • • • 2*— ns metec . • • • > • 1*90 Doilsf na; *e frankiraja RokopisI se ne vračajo. Cređ&Utvoi K&ailova ulica «. 9 (v prlfflčju levo,) telefon ŠL 34. Ie orali niio. Duna], 6. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: VZHODNO BOJISCE. Fronta proti Romuniji. Ražen bojev eksponiranih poiz-vedovahilh oddejkov nobenih posebnih dogodkov. Fronta generala kavale-rije nadvojvode Karla. Ob naši fronti v Karpatih je ob-novil sovražnik svoje silne napade. Ražen težavno pridoblienih raaihnih uspehov so se ponesrečHl vs! so-vražni poskusl pridobiti prostora. Tuđi v prostoru vzbođno od Haliča so se vršili nad vse ljuti boji. Po več brezuspešnih na skok ih se ie nasprot-niku končno posrećilo ta kos fronte potisniti nazai. Fronta generalfeldmar- šala princa Leopolda Bavarskega. Vzhodno od Zločova so se so-vražni napadi po skrajno silni artiljerijski pripravi zlomili že ob lastnlh ovii.ah, deloma že v našem zapor-nem ognju. Na ostali fronti ražen zmernesa artffjerilskega ognja in ognja metal min nobenib oosehnih dogodkov. ITALUANSKO FN JUGOVZKODNO BOJIŠČE. IVlčesar poraembnega. Namestnik načelnika generalnega §taba pl. Hofcr, fml. liaii poionln lelaln ead WM\ ifl Orada. Duna], 6. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: i Dne 4. septembra zvečer ie neka naša flotHia hidroplanov uspeSno obložila z bombami voiaške naprave v Benetkan in Gradežu. Eno letalo se ni vrnilo. Brodovno poveljništvo. !Wo uradne prali Berolin, b. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroda: Veliki glavni stan: ZAPADNO BO.J1ŠĆE. Bitka na obeh straneh Somme se z nc/raanjšano silo nadaljuje. Osem-indvajset franeoskih divizif ie na-padlo. Na severu smo njih no>e nn-padc krvavo zavmiH. Na maihnih točkah je pridobti sovražnik prosto« ra; C!ery je v njegovih rok ah. Južno od reke smo v sem In tia valovećem inianterijskem bolu držali prvo pozicijo proti obnovijenemu navalu Fran-cozo.v na froml Barleui: do lužno od Chillvja. Samo tain, kjer so bili naj-sprednji jarki popolnoma zamuti, smo jih zapustili. Poznejše napade snzo vse do konca z velikim! sovražniral izgubami zavrnili. Posebno so se odlikovali meklenburški, holstemski in saksonski polki. Do večera smo doblii vjetnikov po dvodnevni bitki južno od Somme 31 častnikojv in 1437 mož od 10 franeoskih divizij ter 23 strojnih pu§k. V boju v zraku In z obrambnlm ognjem smo zbili tri sovrazna letala. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske z a. Ruski napadi so se severno od železnice Zločov-Tamopol ponesre-ćili v našem ognju. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Med Zloto Lipo in Dnjestrom so Rusi zopet pr'čeH s svoiimi napadi. Po brezusp^nLh naskokih so kotično pottsnilt sredino fronte nazai. V Karpatih je nasprotnik v bojih jugozapadno od Žabja In šipota, o katerih smo poročalf, prlboril neka) uspehov. Na mnogih drugih točkafe je včeraj zaman napadaj. 1 BALKANSKO BOJISCE. Sedem utrdbenih naprav pri Tu-trukanu. med niirni tuđi oklopne baterije, ie v na§koku zavzetih. Sever-no od Dobriča so naši hrabri boćarski tovariš! vrgfi moćne romunsko-ruske sile nazai. Prvi generalni Irvartirni mojster v. Ludcndorff. Bitka pri Haliču Na ruski fronti se je razvila velika bitka v prostoru vzhodno od Ha-liča. Ob zapadnem pritoku Zlote Lipe Tenijcvki se je pričel boj že 3. septembra ter traja še danes. Ncpre-glcJne niske mase so se valile proti našim pozicijam, a bile so vsakikrat krvavo zavrnjene. Končno pa se je včeraj Rusom vendar posrećilo potisniti sred'no naše fronte pri Horo-7anki nekoliko nazaj proti zapadu v smeri na Halič, ki je od Horožanke oddaljen 15 km v zračni crti ter leži na zapadnem, desnem bregu Dnje-stra in tvori križišče železnice iz Lvova in železnice proti Tarnopolu, ki torej nima za nas nobenega voja-škega pomena več. — Ob enem s tem silnim ruskim šunkom so se vršili ljuti boji tuđi proti severu in na jugu. Na jugu so imeli Rusi nekaj malih uspehov v gorovju Ploške ter pri 2ab;u. ^ipotu in ob Zgornjem Če-remošu. Ljuti boji so se vršili tuđi v gorovju Kreta in Stepanski. — Na severu pa so bili ob železnici Zlocov-Tarnopol v pokrajini pri Zborovu vsi ruski stanki odbiti. Še bol] proti severu in severozapadu so se tuđi po-nesrečili silni ruski šunki ob Lngi pri Lokačih in vzhodno od Lokačev pri Selvovu ter južno od teh krajev pri Svinjuhih. Nad Pinskom in se-verno od Oginske^ra prekopa so bili v okolici Baranovičev enako z velikim! izgubami zavrnjeni silni ruski napadi. RUSKA LETALA NAD KURLAN-DUO. Berolin, 6. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Včerai popoldne ie z bombamJ brez asr>eha napadlo več ruskih letal An?:erni^ee v Kuriamffii. Na$im obra mbn?m topovom se je posrećilo pri«?Iiti en sovražni dvokrovnik. da se ie spusti! na tla. Posađko smo vjeli. RUSKA UPADNA POROClLA. 3. septembra. V okolici Ri-ge so nanadli Nemci naše letske ba-taljone. ki so prešli v protinapad ter sovražnika z občutnimi izgubami zavrnili. V okolici Določevska v Qa-liciji traiafo boji. Tu je bil hrabri pol- kovnik Ghillis ubit. Poveljnik neke baterije moži!arjev% hrabri podpol-kovnik Cevakov je bil težko ranjen. Južno od Rafajlove in v okolici gore Kapul v blizini Dorne Vatre so pre-gnale naše čete sovražnika iz pripravljenih pozicij ter se polastile več višin. Sovražne protinapade, da zopet zavzame izgubljene pozicije, smo zavrnili s svojim ognjem. Vjcli smo 300 mož. 4. septembra. Divizijski poveljnik general Nikitin je bil zadet od krogle v glavo, ko je prijel s svo-jimi četami pozicije na krilu pri vaši Lokači, južno od Baranovičev. Južno od Vigonovskega jezera ob Ogin-skem prekopu je zbila artiljerija so-vražno letalo, ki je padlo med naše in sovražne pozicije ter vsled našega obstrelievanja zgorelo. V pokrajini pri Vladimiru Volinskem se vrše med Lokači in Svinjuhi ljuti boji. Sovražnik izvršuje besne protinapa-de. Tuđi v pokrajini Novega Aleksi-njeca se vrši boj. Tam so poletela sovražna letala med bojem preko naših Črt v izvidne namene. Naš le-talec, kozaški podporočnik Filipov je z opazovalcem podporočnikom Kristoskolcem napadel eno letalo. ki je padlo na tla, V pokrajini pri Haliču se vTši pri vaši Horožanki ljut boj. V Karpatih so se polastile naše čete v okolici gore Tomnatik ćele vrste višin. Dne 31. avgusta smo vjeli v pokrajinah, kjer so se vršili boji, vsega skupaj 260 častnikov in 15.501 vojaka, med njimi 2400 Nem-cev, ter vplenili 6 topov, 55 strojnih pušk in 7 metal bomb. 5. septembra. Ob zapadni fronti jugovzhodno od Baranovičev, v okolici vaši Darevo. Labuzi, Na-gomja in Rosči ter južno od pristave Berezovke je izvršil sovražnik 3. septembra od polnoči do 7. zjutra] napade s plini, katerih dušeci plini so se na nekaterih odsekih štirikrat ponovili. Po valovih plina je izvršil napade, ki smo jih vse z velikimi izgubami za sovražnika odbili. V smeri na Vladimir Volinskij v okolici Sel-vova in Koritnice in v pokrajini go-renjega Sereta trajajo ljuti boji. V pokrajini pri Brzežanih so si izsilile naše čete prehod preko Tenijovke, zapadnega dotoka Zlote Lipe, ter se polastila cne sovražne pozicije. Vjele so 80 častnikov in 2641 mož ter vple-. nile 6 strojnih pušk. V Gozdnatih Karpatih so se polastile naše čete ćele vrste višin ter prodirajo proti ogrski n:eji. Število od 31. avgustai do 3. septembra od čet gtnerala Brusilova vjetih se navaja s 383 častniki in 19.020 vojaki, med njim! 12 nemških častnikov in 1300 nem-ških vojakov. Vplenjenih je bilo 12 topov. 75 strojnih pušk in 7 metal min. Ruske izgube. Karlsruhe, 6. septembra. Švicarski Hsti poročajo, da uradni seznaml izgub v Kijevu izdajani beležijo od 1. junija, to je od ruske ofenzive-, do 20. avgusta 685.000 mož in 54.000 ofi-cirjev mrtvih, ranjenih in pogreša-nih. 1S.0OO oficirjev se navaja zal mrtve, mei temi 23 generalov in 38 polkovnih poveljnikov. Besarabija — vojno obaioČie. Rusko vrhovno armadno vodstvo ie proglasilo Besarabijo za vojno cbmočje. Strah pred fiindenburgom. Stockholra, 6. septembra. Povodom Hindenburgovega Imenovanja pravi petrograjski borzni list z očit-nim migljajem v London: Zopet pri-pade glavno breme vlade Rusiji, ker, je Hindenburg znan pristat močne* ofenzive na vzhodni fronti in išče tuka] odločitev vojne. Vojaška revolta v Moskvi. BeroHn, 6. septembra. (Kor. ur.) »Berliner Tageblatt« poroča: It Moskve je dobil »Stockhoim Dag-blad« od nekega očividca opis na-stopnega slučaja: Med prebivah stvom Moskve je nastala velika nevolja, ker ie neki vlak poln ranjen-cev stal v Moskvi dalje Časa, ne da bi se bil kdo pobrigal za nje. Velika množica ljudstva se je zbrala pred kolodvorskim poslopjem in zahteva-la, da se da ranjencem potrebna oskrba. Takoi je dobilo vojaštvo ukaz, da razprši množico. Vojaki pa so se branili streljati na množico. Proti vpomemu voiaškcmu oddelku je bila poslana policija. Med njo in vojaštvom je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je bilo na obeh straneh obilo mrtvih in ranjenih. Mandati dume. »Djen« poroča, da bo ruski mi-nistrski svet že te dni objavil carjev ukaz, s katerim se podaljšajo mandati poslancev. LISTEK. Uojno in liDPitnl. (Konec) V razmerju med državami In med denarnim kapitalom, ki so ga ustvarile vojne potrebe držav, se je sćasoma izvršila velika in bistvena rremernba. Države so se čedalje bolj lez glave velikih bankirjev obraćale čo najsirjega občinstva in so denar-ni mogotci. od katerih so bili vladar-:'. Časih popolnoma odvisni, postali ^sto navadni državni agentje za posredovanje denarja. Važna etapa pri tem je bila dosežena. ko so države vse aj-made in denarne stvasi vzele v lastne roke. V vsaki državi je vprašanje bo-?astva največje važnosti. Ne borno navajali izgledov iz sedanjosti, nego ce omejimo raje na izglede iz pretek-losti. Nizozemska je bila že v časih, ko je stala pod španskim gospodstvom, bogata in to borastvo Je nwM Nizozemski omogočilo, da je cefih osemdeset let uspešno kljubovala največji takratni ivciovni skega ter industrijaljiega razvoja spada to. da so bile vladarske za-dolžnice razdeljene na posamične. dele, da so bili izumljeni vrednostnf papirji in da se je ž njjmi začela svo-bodna kuDČija. Iz državnih, ozirorna vladarskih zadoJžnic so se potem ruzvili drugi vrednostni papirii. zla-sti dehiice, o katerih pomenu za so-dobno gospodarstvo ni treba govoriti. Kupčevarne % vrednostnimi pa-pirji je mogočno pospešilo ustanovin tev sedanjega velekapitaHama irt čuti posledico te gospodarske uredbe vsak najneznatnejši čiovek. Slaba stran tega ie množnost brezvestno špekulirati, a navzlic vsemu priza-devanju ni mogel doslej še nihče pokazati, kako bi se dalo to odpravjiu Se danes veljajp besode, ki jih je iz-ustil londonski velespekulant Fox-mont 1. 1719.: Če hočete adpraviti kapital, kaphaiizem in spekulante, morate najprej plačati vs^ državne dolgove in razpustiii vse delniške družbe; če !>oste to storili, se hoste pa morah sa;ni obesiti, ker ne bosle imeli s čem iiVeti; dokler bodo ra svetu vrednestai papirji se bodo tu- vojske ter na ta način vzame Crški možnost škodovati ententniin Vojakom. Iz Lugana: Poštni, brzojavni in telefonski uradi v Atenah so žo predani. Predaja se je izvršila mirno. ■'Zaimis je le formalno protestira!. Nastavljeni so sedaj samo grški uradni-ki, ki se zde ententi zanesljivi. Pisma !n brzojavke tujih državljanov zadr-Žujejo. Preiskava je podala že dokaze obsežne špionaže v Škodo en-'tente. Ententni poslaniki so zahtevali od grške vlade tako)šnje odstavljenje jvseh sovražnih konzulov. Francoski In angleški poslanik bosta sporočila ministrskemu predsedniku imena tu-jih agentov, ki naj jih izžene, njih grške pomagače in sovražne organizacije. Ententa je končno zahtevala iz-praznjenje dveh vojašnic. da more prevzeti v Atenah policijsko službo. !v Atenah hocejo za čas vajne stalno nastaniti 4000 do 5000 mož ententnih vojakov. ItalHa nueležena na brodovni akciji. »TageblatU poroča iz Lugana: Sonnino je sporo čil ministrskemu svetu: Italija se udeležuje akcije proti Grški s tremi vojnimi ladjami, ki so se polastile že 3 nemških pami-kov in ene brezžične postaje. Iz con-sulte dobro informirana * Štampa« poroča, da je Dolozaj na Grškem na-ravnost >grozen. Vesti, ki prihajajo y Evropo, vsebujejo samo majhen del resničnih dogodkov, ker so Atene popolnoma odrezane od sveta. Namen brodovne koncentracije V Pireju. Glasom brzojavk, ki prihajajo preko Zeneve, prikrivalo pravo na-logo angleško - franeoskega brodov-ja v Pireju, kakor vlada sploh tuđi v ententnem časopisju nejasnost o pomemi vse akcije na Grškem. Ve-nizelisti tuđi še sedaj nišo popolno-ma zadovoljni zlasti za to ne, ker zahteve entente, ki jih je Zaimis v ceioti sprejel, ne vsebujejo vojaških sahtev. Regentstro? »Štampa« namigava, da se na-merava kralj Konstantin umakniti v Lariso in da se bo postavilo regent- stvo. Med tem je baje sporočila itali-Janska vlada Venizelosu, da goji Italija kljub njegovim zadnjim napadom na Italijo. ki jih hočejo v Rimu poza-biti, resnično prijateljstvo do Grške ter ji hoče rada pomagati iz sedanje krize, zahteva pa z entento vred ab-solutno pokornost Grške. Francoske želje. Francoski politični krogi ne žele, da bi se kralj Konstantin odstavil. Bavijo se samo z varnostjo na Gr-Škem se nahajajočih Čet entente, vse drugo prepusčaio grškemu narodu. Stani© kralja Kotistantina. »Tempš« piše, da je zdravstveno stanje kralja Konstantina slej kot prej zelo opasno. O odstopu grškega kralja. Poročila iz Pariza, kažejo da se yečina franeoskih listov, ki so razši-rlli vest o odstopu kralja Konstantina, že innika. Listi pravijo, da se ententa ne namerava vmešavati v grške notranje zadeve. O vesti glede odstopa grškega kralja pravijo, da ]e nastala vsled prcdloga atenske-ga lista »Hestiac, ki je predlagal, da se naj postavi z ozirom na dejstvo, da le kralj vedno bolan, regentstvo. Sporazum med Ventzelosom !n kraliem. »Dailv MaiU poroča, da }e prišlo med kraliem Konstantinom in Venizelosom do sporazuma. Ker so stranke izrekle Zaimisu zaupanje, se fcdi, da bo opozicija ntihnila. »Lokalanzeiger* poroča: Venl-eelos se je izrazil napram poročeval-cu »Dai!y Telegrapha«. da bo vojna pomoč Romunske pospešila in zago-•ovlla zmago entente, kakor pospete sklepe Grške. Nadaljeval Je: Moji na$0rotnfld se mi ne morejo ostavijaM. ker VLdjjo, da so se Ijud- zapušča. Med kraljem In mcaoj ni osebnega nesoglasja. Ce dovoll krati Zaimisu, da izvede moio politiko, bo prenehala vsako nesoglaste Venfcietisti pri krrffci. »Matinc poroča iz Aten: Zastop-niki entente so dosegli, da bo kralj Konstantin v kratkera spreiai Veni« zelosove pristaše v avdijenci. Ententa zahteva, če bi nastopil Venizelos inicijativno, da se uporniki brez kazni sprejmejo v grško armado. Đaron Schenk. »Az Estc poroča iz Lugana, da je atenski nemški agent baron Schenk zbežal v Florino. Nepodučena poslaništva. Berolinsko grško poslaništvo nima prav nobenih poročil o zadnjih dogodkih na Grškem. Enako se godi tuđi drugim poslaništvorn. Solunska revolucija. Šef generalnega štaba solunske-ga armadnega zbora polkovnik Tri-kupis, ki je vodil odpor proti revolu-cijonarjem, je bil na ukaz provizorič-ne vlade aretiran. Revolucijonarji so zasedii vse vojašnice in grško Narodno banko. Vojaški poveljnik Zei-topulos je bil imenovan za krajevne-ga poveijnika. Edini gunaristični list, ki je izhajal v Solunu, je bil ustav-Ijen. Obrambni odsek je dal prekrstiti cesto, v kateri ima svoj sedež v »Cesto revolucije«. Mnogo častni-kov in mož tretiega grškega armadnega zbora, ki so se izpocetka ustav-ljali revrolucijonarjem, prehaja sedaj v njih vrste. Novi spopadi v Solunu. Francoski listi porocajo iz Soluna, da je prišlo v nedelio zvečer do novih snopadov med kralju vda-nimi in revolucijonarnlmi četami. Fraiicoske cere so zonet prišle revo-lucIjOTiarjem na pomoč ter so se morale zveste čete vćati. »Petit Journal« poroča iz Soluna: Po enournem boju so se čete 3. grškega armadnega zbora vdale. Bile so raz-orožene in internirane v Karaburnu. Vpoklici provizorlčne vlade. Dne 2. septembra je proklamirala neodvisna vlada grške Makedonije generalno mobilizacijo. Nova vlada se je nastanila y dosedanji kraljevski palači. Mobilizacijski dekret revolucionarne vla-de ni imel uspeha. Oglasilo se je samo 20 re-krutov. Boji«Makedoniji. Francosko uradno poročila 5. septembra. Orijent-skaarmada: Na ćeli fronti od časa do časa prenehajoČ topovski ogen}. Delovanje patrulj na levem bre^u Strume. O infanterijskem de-k>vanju se ne poroča ničesar. Italiiansko uradno poro čilo. Albanija: Dne 2. septembra so podvzeli berzaljeri in oddelki teritorijalne milice nov sijajen vpad na desni breg Vojuše. Hrabri vojaki teritorijalne milice so prekoračili med Skofajem (?) fn Redzebajem rekof so zajurišali in osvojili v žilavem borenju vas Kuta, berzaljeri pa so za-sedli Drizare in pozicije na hribu Gradišt in so odbili ljute protinapade sovražnika. Zvečer so se vmile čete. izpolnivši svojo nalogo. na levi breg Vojuše. Eden oddelek je ostal na hribu Trubeš in se je umaknil sele po-poldne 3. septembra nemoten. So-vražnik je izgubil 34 vjetnikov, same avstrijske vojake. Številne zabo-je artiljerijske municije, patrone in živila. Kav^a. Tz 'Aten poročajo: Bolgari so v posesti vseh fortov pri Kavali. Samo topovi zavezrriškega br3dovja fim branijo vdreti v mesto. Bolgarske patrulje so prodrle do pristanišča Elevterije na zapadu Kavađe, ItaHiftfii v PrevezL Olasom poročila n Milana so se te dni izkrcale v Prevezi italilanske čete. Orško prebivalstvo se Je upi-ralo izkrcanju z orožjem ter je prišlo ccfo do re«nih bojev. Podrobnosti o teh dogođkih cenzora zatira. Meotosftffi t Sohnm. * V Solunu je baje libruhnila tež-ka cpKlemija ptrpnjente tilnika.jq> ■wd prmbiv^istvoBi, moitvom tai č^stniki. Umrli so te angleški geno-ral Đukle m šlevilni čaitnikt Cattrie. 5. MPtembra. (Kor. urJ VolaUd gouverntmant poroča: ItaU* ian&ko časopisje raiiiila v obreko-valnera namenu poročilo, da so se avgtro - ogrske čete polastile slovi-tega zakkda na Visokih Dečanih, da je že dospelo več startnoslovcev z Dunaja ter si ogledalo dragocenosti, ki jih bodi) v kratkem spravili vse na Dunaj. Te] laži nasproti je konstatirati, da smatra vojaŠka uprava samostanski zaklad naVisokih Dečanih za cerkveno posest, da je torej ostal ne-dotaknjen in ga stražijo. Kakor je znano v ćeli deželi, so ostali tuđi samostani na Cetinju, v Ostrogu in Morači. kjer je tuđi mnogo dragocenosti, starin in relikvij. popolnoma nedotaknjeni. Iz takih obrekovan] je lahko sklepati na resničnost in zanesijivost ostalih poročil sovražnega časopisja. Srbska skupščina. Iz Krfa se poroča, da se sestane tam v petek srbska skupščina. Seja se bo vršila v Istem poslopju, kakor «tt4*is ionsld parlament pod angle- | Skim gospodstvom. Seje bodo Javne. Ni ie gotovo, aU se bo kralj Peter ad*Mtil seie, viakakor pa se bo prabral njegov manifest Ministrski predsedmk Paiić bo v ekseosejn rasložil vse dogodke, odkar sq vdrli sovražnild v Srbijo ter naglaSal pomoč Itali]anov v Albaniji, to pa zla-stl zato, da omili italijansko-srbske diference. ITALIJA PROTI GRŠKI V Italiji sprejemajo vesti te Qr-Ške z nervoznim nezaupanjem, ker se boje v Rimu, da se kršijo italijan-ski posebni interesi z vsakim pojga-janjem entente. »Corriere della se-ra« konstatira, da ima kralj Konstantin za seboj narod. Venizelos reprezentira samo iluzijo; zato naj bi stremila ententa pred vsem za tem. da stori Grško neškodljivo in ne, da si jo pridobi za zaveznico. Neprevid-no bi bilo pustiti Grški časa, da po-čaka kako bo potekel boj z Bolgar-sko ali pa. če se morda obrne položaj centralnim državam v prilog. 2e sedaj je treba nastopiti proti Grski s silo. zlasti ker ostane Grška v svojih načrtih, upanju in namenih ententi sovražna in še ni popolnoma demobilizirala svoje vojske. Pred Tutrakanom. Romuni, ki sp vpadli na Sedmo- i graško, so zađeli pri Sibinju na silen odpor. Poskus prodreti do reke Ma-rosa se je popolnoma ponesrečil. Ob enem so bili Romuni zapadno od Crne in v gorovju Gvorgvo poraženi ter so naši preprečili, da sovražnik tuđi mesta Sibinj nt mogel zasesti. Tako se je tu ustavilo prodiranje Romunov. Zadnje dni so se vršili le manjši boji straž. Upati je, da Romuni na Sedmograškem ne bodo prišli naprej. Govorilo se je, da je bilo mesto Oršova od Romunov zasede-no. To ni res. Sovražnik je pač raz-strelil petrolejke rafinerije. Pač pa je bilo mesto izpraznjeno prebival-stva zaradi nevarnosti, da se vname tam boj. Najvažnelši dogodek na bo-jiščih proti Romunski pa je vsekakor zavzetje sedem utrdbenih naprav pri trdnjavi Tutrukan. Bolgarske in nemške čete so iz\Tšile tu skoraj neverjetno delo, da so v prvem zamahu zavojevale važne že v miru z vsemi sredstvi tehnike ojačene utrdbe. Zakasncla romunska uradna poročila. 28. a v g u s t a. Splošna mobilizacija se je pričela v noči od 27. na 28. avgust. Vojna napoved Avstro-Ogrski je bila izročena 27. avgusta ob 9. zvečer. V noči od 27. na 2S. avgust so napadle romunske Čete av-stro-ogrsko mejo. Zavezniške carsko ruske čete so pričele korakati skozi Dobrudžo; prebivalstvo jih navduše-no pozdravlja. Ruske brodovne eno-te so dospele v Konstanco, kjer se udeležujejo obrambe crnomorskih obali. Avstro-ogrske vojne ladje in baterije so streljale na mesta Ver-ciorova. Turu Severin in Gjurgjevo. 30. avgusta. Včeraj ponoći je vrgel neki Zeppelin in tuje letalo bombe na Bukarešto, a ni napravi) škode. Artiljerija, ki je stopila takoi v akcijo jih je prepodila. Sovražna letala so metala brez škode bombe na Balčik, Pjatro in Neamtu. Romunske operacije na Sedino-graškem. »Eclair« pravi, da so poročila iz Bukarešte o dosedanjih operacijah čudno rezervirana. List se boii, da bodo Romuni prodrli predaleč na Sedmograško ter se izpostavili obko-litvi z iuga. »Echo de Pariš« izve. da }e bilo več divizij romunske armade pri-klopijenih ruskim četam v Bukovini. To pojasnjuje tuđi počasnost opera-cij na Sedmograškem. Romuni v Braševu. Romuni so baje ustanovili v Braševu prefekturo. Romunskl sJavnl stan. AngleSki lUti poro^ajo, da se na-haja romunski glavni ^tan severno od Sinaje v Busteniju* Pred bitko ▼ DobmdžL Spiošno se pričakuje, da priđe v najkrajšem času do bitke med bol-garsko - neoiškimi in romunsko, ruskim! četami v Dobrudži. Bitka bi ae morala vneti nekako med Silistrijo hi Ruščukom, ker bodo skušali Bol-^ari po te] najkrajši poti vdreti pred Bukareito ter na ta način preprečiti poaod Ro»ov iko^i romansko ozem- fipro* Ktelft k* V DobrudžL General Berthaut piše v »Petit Journalu«: Previdnost narekuje generalu Sarrajlu, da počaka. OdloČi-tev morajo prinesti boji v Dobrudži, kjer se bo vrsil boj za usodo Bukarešte in Sofije. Res je, da so se morale ruske prednje straže umakniti, general Ivanov pa razpolaga s 300.000 možmi, zato je poraz njegove armade tuđi nemogoč. Koltu 6. septembra. (Kor. urad.) »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije: Glasom uradno potrjenih, sem do-spelih vesti so dale romunske obla-sli nri zapuščanju nove Dobrudže zažgati vse vaši ter so grdo ravnale 2 bolgarskim prebivalstvom. V Bal-bunar je dospelo nad 3000 pobeglih kmetovalcev. To postopanje bolgar-sko vojaštvo še bolj podžiga. Netnška letala nad Dobrudžo. Berolin, 6. septembra, (Kor. ur.) Wolfiov biro poroča: Nemška letala so obložila 4. t. m. ob skupnem delo-vanju z bolgarskimi bojniml silami na kopnem in na morju romunske baterije in vtrjene infaiiterijske pozicije v Dobrudži, kakor tuđi kolodvor in skladišča olja mesta Kon-stance uspesno z bombami. V Črasm moriu. Iz Petrograda poroČajo: Rusko crnomorsko brodovje se bo zbralo v Konstanci. Pričakovati je večjih akcij ruskega in romunskega bro-dovja v Črnem morju proti bolgarski in turski obali. Napadi »Zeppclinov na romunska mesta. Iz Stockholma poroČajo: Glasom poročil švedskih listov so obi-skali »Zeppelini« tuđi mesta Balčik, Piatra in Neamtsu ter povsod metali bombe, ki so napravile veliko škodo. »Zeppelini« so se vmili nepoško-dovani. Že Išceio zarotnike. Iz Bukarešte poročajo, da so baje izsledili v Dobrudži veliko bolgar-sko zaroto ter zaplenili ogromne množine orožja. Romunska že berači. Iz Berolina poročajo: Ker ima Romunska samo 600 milijonov lejev kovanega denarja. se pogaja sedaj v Londonu zaradi najetja 500 do 800 milijonov lejev. Oboroženje Romunske. »Matin« poroča, da je ustanovil polkovnik Rundcano* šef romunskega oboroževalnega odseka, že pred letom podružnico v Parizu, v kateri so bili poleg romunskih častnikov in inženirjev tuđi Francozi. Francoska in druge zavezniške vlade so to podružnico dalekosežno podpirale. Romunski topovi in romunsko orož-je je izdelano v franeoskih in angle-Skih arzenalih. Transport na Romunsko se je izvršil na crti Arhangelsk-Petrograd. Romunsko letalstvo Je skoz in skoz franeoskega izvora. Romunski kradi na prestohi v Cari-gradu. Preko Chiassa se poroča, da Je Italija šla v boj na Balkan za dobro piačtlo. V Rimu sođijo, da je Sonnino dobro razdclil Balkan: Romunija dobi Carigrad, s pri voljenjem Rusije seveda. To se je zapisalo in zapečatilo v BukarcSti s strani zast opni kov Rusije, AngU)e, Francije ki Italije, jDoaamimo % viartft kcalla. Pecd^ nanda. Romunski kralj Ferdinand bi I bil torej balkanski cesar s sedežem v Carigradu pod jamstvom in nad-zorstvom štirih velikih zaščitnih dr-žav, Turčija ima prenehatf v vseh svo^h delih. Romunija dobi ve^Ji del evropske Turčije m najboljši kos Bolgarije, ostanek Bolgarije pripade Srbiji, ki s Solunom dobi dostop do | raorja in se more polastiti avstro- I ogrskega ozemlja, v kolikor ga ne I odpade Rusiji na vzhodu in na jugu. I Crna gora se poveča z deli Albanije In Skadrom in južno 15 kilometrov od Drača, obdrži se misel gospodarske skupnosti med Srbijo in Crno goro, da si srbski produkti tako od-pro pot na Adrijo. Personalne unije med njima Italija ne mara, ureditev prestolonasledstva si pridrži Italija. Italija dobi Albanijo z Dračem in Epirom in Krforru Grški kralj mora izginiti, vlado v Grčiji uredi četvero-zveza. Dodekanez ostane Italiji. Asiatsko Turčijo si razdelijo Angli-Ja, Francija, Rusija In Italija. — Raz-deljevati zemljo doma na varnem je lahka stvar, vresničiti razdelitve na bojiščih, pa skrajno težka, kakor I priča potek vojne in o Čemer se pod- I uči tuđi Še Sonnino glede na njegovo I razdelitev Balkana. I Resnica o romunskem kraHu. I Curiški listi pravijo, da je popol- I noma neresnično, da bi romunski I kralj Ferdinand ne bil vedel za na- I mene Bratiana. nasprotno je odobra- I val njegove naklepe ter se pogafanj I ćelo sam udeležil. Vse vesti o njego- I vem odporu in o Bratianovih raz- I kritjih, češ, da je vse Izvršeno m že I prepozno storiti nestorjeno, so bila I izmišljene. I Boji na morju. I Italijanska zračna ladja nad Malim I Lošinjem. I DunaL 6. septembra. (Kor. ur.) I Iz vojnoporočevalskega stana se po-1 roča: Agenzia Stefani poroča: Ena I zračna ladja naše mornarice le bom-1 bardirala v noči od 3. na 4. t. m. I učinkovito vojaške vtrdbe na Malem I Lošinju, pri čemer se le izogibala I zadeti liiše, in se Je vrnila nepošKo-1 dovana na svojo bazo. K temu treba I pripomniti, da je v resnici v noči od I 3. na 4. t. m. neka italijanska zračna I ladja preletela mesto Mali Lošinj in I Je obložila z bombami. Pri tem so I bile porušene tri hiše, en moški ubit, I ena ženska lahko ranjena* Yojaške 1 škode ni nobene. I Dva angleska torpedna rulflca po- I škodovana. I »Novoje Vremja« poroča iz Lon- I dona: Pri napadu na maloazijsko I obal v okolici Makieja sta bila dva I angleška torpedna rušilca na izvidni I vožnji močno poškodovana. Pripa- I dala sta zvezi velikega angleškega I brodovja, ki blokira maloazijsko I obal. En rušilec je bil štirikrat zadet I iz 75milimeterskega topa ter je na I krovu močno poškodovan. Dru^i je I bil precej močno poškodovan ob I vodni crti in pri dimnikn. I Prlfisk entente. I PRITISK ENTENTE NA DANSKO. I »Pariš Midi« pravi, dal bo morda nova nevtralnal država prihodnje tednel vtopila v vrste entente, Tol paniGrška. I Zelo veliko pozornost vzbuja vi tem oziru tuđi nujna zahteva lista I »Liberte«, da mora angleškol brodovje vendar že enkratl pretrgati vse ovlre, ki ] i I branijo pristop do Vzhod-I nega morja. Vesti pravijo,I da namerava izvršiti en-l tenta pritisk na Dansko,! da si dobi prosto pot v| Vzhodnomorje. I * . * I VA2NI DOGODKI NA SPANSKEM-I »Daily Telegraph« po-l roča iz Madrida, da se je vi Santandru vršila daljsal konferenca med španskiml kraljem in mi ni s tr skiml predsednikom. TudiMau-l ro se je udeležil konferen-| cekogajedaikralj pokli-| cati ter se je pripeljalvl kralj evem avtomobilu.1 Splošen vtisk je, da se vr-l ševažnestvari. Nipamogo-I čeizvedeti.zakajgre. I * « * I Nemčila in Svica. I »Secolo« razkriva, da se bavi I ententa z nacrtom, ki naj bi uničil I sporazum med Nemčijo in Švico gle-1 de trgovskega prometa. Baje naj bi I dobila Švica na dan tisoč ton franco-1 skega premoga, če dovolt preskrbol Italije s premogomizAngUje in Fran^ I 205. Mev. _____^ .SLOVENSKI NAROD*, om 7. scpi—br> 191*. Stran 3, Bitka ob Sommi 2e već dni traja ta velikanslk bitka. Francozi so nekoliko napredovali: Zavzeli so predne jarke, to so razvaline, kajti pred zavzetjem so t neštevllnimi granatami in šrap-neli vse razbili. Pripravili so veli-kansko artiljerijo in velikan.sko mnogo municije. Poročajo, da takega streljanja s topovi vseh kalibrov svet še ni đoživel. Šeie kadar so granate in šrapneli vse premepili v prah in ruševino je nastopila infanterija, ki scvetla ni imela težkega dela. Nemška poročila pravijo. da so na-ptdalci takoi odnehali, čim nišo mo^ti več napredovati, samo čez mrliče in razvaline. Ves uspeh bojev je, da so napadalci zavzeli nekaj kvadratnih kilometrov lastne dežele, ki so Jih prej premenili v puščavo. Boji so se razvili sedai na obeh bregovih Somme. Z velikansko silo so posegli sedaj zlasti Francozi v boj ter zavzeli Clery. komaj 2 km zapadno od Peronna. Na južnem bre-£U Somme pa se je Francozom posrećilo samo zasesti popolnoma raz-bite jarke, kjer ni bilo že skoro no-benih braniteljev več. ker je bila velika večina ubita. Ob drugi obrambni crti, ko ni Šla pot več samo Čez trupla in razvaline, se je napad sovražnika raz-bil. Zopet je imel v posesti par kilometrov svoje dežele. In zopet so tu napredovali samo Francozi, dočim so Angleži zaostali. Nemška crta je sedaj skoraj popolnoma ravna. Pred njiho.vimi vrstami so ćeli kupi mrtvih. Zopet se je uresniČila beseda šefa nemške armade ob Sommi: Lahko izgubimo tu kak nos, tam kak eksponirani del, prebili nas pa ne bodo,« • . • FRANCOSKO URADNO POROClLO. 4. septembra zveče r. Na fronti ob Sommi se je razvila od franeosko - angleških sil včeraj začeta bitka danes na obeh straneh Somme in se je ves dan nadaljevala s skrajno ljutos^jo. Severno reke smo razsirjaje svoje uspehe vidno napredovali vzhodno vaši Le Forest, prodrli Čez dvorec L' Hopital in za-sedli gorski greben zapadno gozdiča Marrieres. Ljute nemške protinapa-de, naperjene proti našim novim po-zicijam južno Comblesa, je zjomit naš ogenj strojnih pušk in zapiralni ogenj, ki je prizadel sovražniku jako težke izgube. Ohranili smo popolno-ma vse zavojevano ozemlje. Število v dveh dneh severno Somme prešte-tih vjetnikov znaša 2500. Zavojevali smo danes deset strojnih pušk; včeraj navedeno število ni všteto. Južno Scmme so franeoske čete napadle sovražne naprave na kakih 20 kilo-metrov dolgi crti od Barlejxa do ozemlja južno Chaulnesa. Povsod je hrabrost naših vojakov in sila naše artiljerije dovolila doseći določene cilje. Na fronti Barleux - Deniecourt smo zavzeli prvo linijo sovražnih jarkov in se utrdili na prostoru pred vasjo Beruy in na robeh severno Denicourta. Na našem desnem krilu emo napadli od severa in od jugozapada vas Sovecourt in jo s sijaj-nim jurišem popolnoma zavzeli. Dalje južno Vermandovilersa pri Chil-h'ju je naša infanterija v skrajno sr-ditem več kakor štiri kilometre raz-sežnem boju zavzela ćelo prvo pozicijo prejšnje nemške fronte, ki je obsegrala več jako močno zgrajenih obrambnih linij. Vas Chilly smo popolnoma zavzeli. Na vzhodu smo za-seefli višavo 86 in zapadni rob gozdiča Chaulnes ter smo čez vas Ver-Imandovillers, od katere imamo en del. gladko napredovali od severa in od juga. Naša težka artiljerija je vzela pod svoj ogenj sovražne čete na cesti Liancourt - Fouches in jih je razgnala. Število neranjenih že preŠtetih vjetnikov, ki smo jih napravili danes južno Somme, znaša nad 2700 mož. Na desnem bregu Mase so vzh'c Ijutemu sovražnemu cbstreljevanju utrdili svojo včeraj-šnjo pridobitev. Pomaknili smo se vzhodno Fleurvja kakih 100 metrov naprej. Nemd so proti 9. un napravili jako oster napad na naše pozicije v gozdu Chenois. Ta napad nam Je v začetku vzel poljsko utrdbo na cesti v Vaux in jarke zapadno od nje, a sijajen protinapad je dovolil, vzeti to ozemlje nonolnoma nazaj in napraviti kakih 100 vjetnikov. Po-noldne so bili odbiti novi napadalnl rpskusi Nemcev vzhodno Chenoisa. ^teviio včeraj fn danes v okolišu Fleurv neranjenih vjetnikov znaSa I že več kakor 500. I 5. septembra ob 3. po-I D o 1 d n e. Na fronti ob Sommi Je I vso noč trajajoče slabo vremc ovi-I ralo delovanje franeoskih čet, ki so I le iitrcSio m zavojevačem ozeitf&L Severno rtke so napravili Netnci močan protinapad, fci se je razvil iz gozda Anderlu proti franeoskim po-stojankam med Cotnblesxn in Fore-stom. Vzeti pod ogenj franeoskih to-pov in strojnih pnšk. so prišle juriša-joče čete v nered in so valovale proti izhodišču nazaj; imele so velike izgube. Sovražnik ni ponovil na-paćrJnega poskusa. Južno Somme so Nemci le na enem samem mestu po-skusili protisunek, vzhodno Belloy-en - Santerra, kjer je pa franeoski ogenj odbil njih napad. Sovražnik je popustil kakih 100 vjetnikov. Na desnem brenti Mase je bila noč v od-seku od Fleuryja do Chenoisa raz-meroma mirna. Francozi so napravili 50 novih vjetnikov, med njimi 2 ofteirja. Sovražen napad na nasip juso - vzhodno utrdbe Thiaumont se je popolnoma ponesrečil. — L e t a 1-stvo: Francoskemu letalu, napade-nemu po štirih sovražnih strolih, se je posrečilo, da ]e nasprotnikom ušlo. Eden izmed teh je bil na najkrajšo razdaljo obstreljevan iz strojne puške in se je razbil na tleti blizu Chaulnesa. ANGLEŠKO URADNO POROClLO 5. septembra z večer. Boj je provzročil, da smo utrdili svoje pozicije v gozdiču Leaze. \'zlic te-žkemu artiljcrijskemu ognju in ne glede na vreme so naše čete prodirale naprej in imajo zdaj zasedeno vse ozemlje med dvorcem Falfemont in gozdičem Lenze ter med tem in robom vaši Ginchv. Uradno r>oro-čilo iz Soluna 4. t. m.: V noći od 3. na 4. septembra je sovražnik s po-močjo reflektor je v stre! ja! na Angrle-že južno Orljaka na fronti ob Strumi, a napada ni bilo. Na Dojran-fronti so bile praske patrulj pri Macukovem In pri Kristaliju. Nov velik napad. Haag. 6. septembra. »Central News« javliajo iz Londona: Tukajš-nji politični krogi so mnenia, da mora sedanja velika ofenziva s sploŠ-nim napadom na zapadu prinesti po-poln uspeh. Tuđi armada Brusilov je začela novo ofenzivo na Lvov in na Kovel in Romunska na Sedmo-graških tleh. Predno nastane slabo vreme je treba še nekaj mogočnih operacij. List je mnenia, da je tretja zimskn vojna neizogibna. Boi na zapadu. NajnovejŠa poročila pravijo, da je bojna fronta na zapadu dolga kakih 60 kilometrov. Nemške^ linije napada 23 angleških in franeoskih di-vizij, to je približno 350.000 mož. Ofenziva se je začela 16. julija, a v vseh velikanskih bojih. ki so se vršili v tem času in stalo napadalce seveda ^romne žrtve je bilo zavoje vanega ozemlja kvecjemu 150 kilometrov. kar pomeni na fronti 50 kilometrov. da so prišli napadalci po-vprek samo za tri kilometre naprej. Zeppelini na Angleškem. London. 5. septembra. (Kor. ur.) Oni Zeppelin. ki je ponesrečil. je bil odstreljen do Ietalskem poročniku Williamu Robinsonu. Kralj mu je po-delil Viktorija - križec. Robinson je bil dve uri v zraku in je poprej na-padel drugo zračno ladjo. Pogreb ponesrečenega moštva Zeppelina. London. 6. septembra. (Kor. ur.) Trupla častnika in moštva dne 3. t. m. zbite^a nemskega zrakoplova so bila pokopana z vojaškimi častmi. Velika množica je razojlava in mol-če gledala sprevod. Krsta poveljnika je imela napis: »Neznan nemški častnik. ki je umri kot poveljnik Zeppelina.« Bojf v Vzhodni Afrlkf. 4. septembra. Dne 4. septembra ob 9. zjutraj smo zasedli Dar es Salaam. Pomorske vojne sile skupaj s četami iz Bagamoja in Sa-danija ravnokar zasedajo sedež vlade in glavno mesto varstvenega ozemlja. Južno od Mrogora nadalje zasledujemo nemške glavne sile. Glavni del čet pod poveljništvom generala Smutsa se nahaja v okolici Matomba. na vzhodu od Slopeeja in v gorah Uluguras. Manjše sile priha-jajo južno skozi gorsko pokrajino, dočim pritiskajo na zapadu čete na konjih proti prehodotn čez veliko reko Ruahu skupa] z oddelkom druge divizije Deventra, ki je dospela v Kikumi (42 milj Južno od KiloSc). V Južni pokrajini so zasedli oddelki pod Northernevem Novo Vrinfo. Od tod hi \z Lupembe so odkormkale v Ma-henere, v kateri sraeri se nmikajo MWOCttike«cU«oWoicyhoHL Voina z Italiio. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 4. septembra. V Plajmski dolini Je podvzel sovražnik, ko Je do-bil ojačenja in po močni artiljerijski pripravi dva zaporedna ljuta napada proti od nas zavojevanim poz^i-jam na Cauriolu. Vsakokrat z našim ognjem zadržan, je bil sovražnik z bujanetnim napadom s težkirni izgu-bami odbit od hrabrih alpinov bata-Ijona \ alle Brenta. Na ostali fronti topovsko delovanje. Sovražni letal-ci so metali bombe na Alo in doline potoka Vanoi, Cismon, in Mis, Cor-devole, ne da bi napravili škodo. Na rdetf kraški zemliL Iz poročila, odobrenega v vojno-poročevalskem stanu: Baš predno je pričela zadnja so-ška bitka, sem poročal o svojem obi-sku na skrajnem levem krilu na kraških izrastkih, ki se znižujejo proti morju. Vzhodno padajo visinski grebeni preče] strmo v dolino z rdečo zemljo. V dolini je studence in kal, iz katerega se vije potoček v morje. Onostran doline se dviga zopet greben k cesti, ki vodi skozi Dol. Pridobitev prostora za Italijane na tem za-pahu ceste, ki vodi ob morskem bregu v Trst. je prav neznatna. Vojaki tam gori so imeli hujše delo mesece in mesece kakor pa čete na drugih bojiščih. Pogosti boji s sovražnikom. ki je bil večkrat saino par korakov oddaljen. in na žgoči skali izdelova-nje pozicij. Dne 2. avgusta je prinesel itali-janski pribežnik porocilo, da je dobil sovražnik znatna ojačenja in da je pričakovati napade na vsej crti. Dne 4. avgusta je Dričel bobnajoČi ogenj nečuvene Ijutosti. Kar izgubila se je v dimu in prahu dolina in greben nad Tržičem. Vsako minuto je prišlo sem pet do šest granat najtežiega kalibra; vdarci srednjih in manjsih se izgube med njimi v glasu, kakor grom pri težkem neurju . . . Gori na koti 85 trpijo najhujše pozicije stotnika K. Tam so se mogli Italijani v širini sto metrov polastiti delg našega jarka. Kos za kosom jih je izganjal stotnik z roenimi granatami. Vendar pa so še sedeli v istem jarku vmes naših, pet korakov oddaljeni od njih. Tu sem na najšibkejšo točko vseh naših pozicij je koncentrira! Italijan svroj ogenj. Saj pa stane njegovo infante-riio samo skok in vdrla bo. Prvi su-nek sovrazne infanterije je prodrl skoro povsodi v naše jarke, ker se je lastna infanterija krila med sovraž-nim oprnjem v dolinah. kavernah in globelih, da prepreci nepotrebne žrtve. AH jarki so njihovi samo par minut, nato sledi protisunek. Poveljnik bataijona ga je vodil. Na vrhu hriba so bili napravili naši vojaki iz skal vtrdbo. katero so imenovali grad: tia so Drinesli Italijani takoj dve strojni puški, v katerih tak-taka-nje je iurišal major na čelu svojih ljudi. Ni do!etela vsakega tako lepa vojaška smrt kakor njega. Ob svit-lem dnevii tik lesketajočega višnje-vega morja. sredi navdušenega juriša je padel, dva strela iz puške v prsi sta mu prinesln hitro smrt ... Ali smrt novelinika ne vstavi juriša. Če-tovodja nekeea lovskega poveljstva. Kosak, se vrže na skupino trideset Italijanov. ki so hoteli prodirati z mesta, kjer se je bil sovražnik že poprej vstalil, in jih žene z ročnimi grranatami pred seboj, dokler se pre- ostali ne vdajo. Situvacija na koti 85 je bila še vedno skrajno kritična, Nadzdravnik dr. pl. G., katerega je podpiral njegov brat, bataljonov adjutant, je prevzel poveljstvo in odbiti so bili vsi nadaljni napadi Italijanov ... V nedeljo 6. avgusta je pq-skušal sovražnik s svojimi najboljši-mi četami. Brez artiljerijske priprave jurišajo zjutraj ob 7. uri trije berza-Ijerski bataljoni, proderejo do za-ščitne pozicije na Koti 85, ali nieden izmed njih se ne vrne. Vsi ostanejo ali vjeti, ali ranjeni ali mrtvi v naših vrstah. Dne 4. avgusta so podvzeii Italijani zadnji poskus. Po ljuti artiljerijski pripravi so prodirali v ma-sah, ali pri koti 85 se je razbil njihov napad že ob žičnih ovirah. polje pred njimi je bilo poino trupel . . . Cador-na je res rnogel poročati o zavzetju kote 85 in dva dni pozneje o koti 121, ali to sele po splošnem umiku na vsej fronti. Tam ni prišla Italija-nom v roke nikaka rabljiva rec. Rdeča dolina je bila po teh bojih preorana kakor sveza njiva . . . Od takrat so ponehaJi tam boji in vršijo se le artiljerijski dvoboji, ki pa so sami na sebi dovolj grozni . , . ItaJijanI izgubili pri Gorici 150.000 mož. »Az Est« poroča iz Lugana: Iz zanesljivega privatnega vira se poroča, da so Italijani v bojih za Gorico izgubili 150.000 mož. Vojvoda d' Aosta govori. Lugano, 6. septembra. (Kor. ur.) Vojvoda d' Aosta, poveljnik tretje armadne skupine, je rekel povodoma odlikovanja generalnega poročnika Tettonija v nagovoru na armadno poveljstvo, da z voditcljim so popla-Čane tuđi podrejene čete za hrabrost, izkazano v 15 mesecih, In za osvojit-ve. On je gotov, da čete dospejo sedaj, ko se bliža dan, na kateri si otvori Italija pot k svoji veliki usodi, do zažeJjenega cilja, do onega cilja, o katerem so sanjali predniki in katerega je klicala kri italijanskih mu-čenikov in na kateri gleda z zaupa-njem ves narod z željo, da vidi mor-Je, ki je poznalo slavo Rima in Be-netk, v resnici italijansko. Sonnino na dopustu. Preko Lugana poročajo, da je Sonnino nastopil kratek dopust, katerega preživi na svojem posestvu v Ronitu pri Livornu. — Minister Co-mandini je potoval okoli od vaši do vaši in delal ra2položenje za vojno z govori o Battistiju. Pri tajcem delu si je zvinil nogo. Marconi korvetni kapitan. Lugano. 6. septembra. (Kor. ur.) Iznajditelj Guglielmo Marconi, ki je 5!iižil doslej kot častnik v ženijskem zboru, je imenovan za korventnega kapitana in določen za posebne posle. DROBNT VESTI IZ ITALIJE. V Italiji so nove demonstracije proti oderuhom z živili in sicer na več kraj ih. Italijansko časopisje pri-znava. da so cene živil od avgusta 1914. poskočile povprečno za 31^ od maja 1915 pa za 18 odstotkov. Na italijansko fronto je došlo več španskih žurnalistov. Povabilo jih je italijansko armadno vodstvo. »Messaggero« poroča, da je mi-nistrski svet sklenil, da se dovolijo vdovam in sirotam v Avstro-Ogrski obešenih mučenikov dosmrtne rente. Turska vojna. Železnlce v Mali Aziji. Carigrad, 4. septembra. (Kor. urad.) Uradni list priobčuje zakon. ! k\ pcoblašča vlado kupiti nazaj že-leznice Smirna - Kasaba in Mudania-Brusa z njih podaljšanji in stranskimi progami. nadalje tuđi pristaniške na- j prave in obrežje v Smirni. Koncesije teh podjetij se proglase za ničeve. 1 Zeleznica Smirna - Kasaba ter obrežje Smirne je bila last franco-skega podietja, žeteznica Mudania-Brusa oa franeosko - belgijska last. Razne politične vesti. = Evropski koncert po vojni. Angleški list »Nation« se zavzema za zopetno uveljavljenje »evropskega koncertac po vojni, na katerem naj bi bila udeležena tuđi Nemčija. Tvori naj mirovno zvezo. List se upira tako političncmu mučenju centralnih držav, kakor tuđi njih gospodarske-mu bojkotu. Politični sotrudnik lista *Wayfarerc svari Angleže, da naj ne ^nisL'jo, da \t mogoče Nemalo popofnoma poraziti. Ofede Đalcami pravi, da bi bila vsaka »redltev tega VBMHHft BHHQHfl|HBH|t ufi flfl ^^B ili ozirala na pravice narođov. Iz proklamacije romunskega kralja pa iz-haja. da zahteva Romunska vso pokrajino od Tise do Crnega morja, potem pa bi število Madjarov, Sr- j bov in Nemcev, ki bi jih Romunska dobila, prese^alo število Romunov v onih pokrajinah. ker stanuje v tem ozemlju samo 35^ Romunov. Tuđi zahteve Ttalije glede Dalmacije, kjer so v veliki manjšini. ter zahteve Sr- , bov z ozirom na Makedonijo in Al-bam'jo, bi prinesle malo dobrega za mir v vzhnu — Vorm. Filip Pavlin, k. u. k. Fest - Art. - Regt. Nr. 4, 1. Ersatz-komp., Pola, išče svojo soprogo Marijo Pavlin s petimi otroci iz So!kana, Rutarjeva cesta št. 6. — Dr. Hen-rik Tu ma. Trst, Via Rosetti št. 23, Išče Josipa Bavdaža, trgovca v Kanalu. — Pa d o v a n Ivan. Novo mesto, cearice Elizabete bolnica, saniteta, išče svojo družino in sorodnike Iz Gorice, Via Torente 10 in Via Ca-pella 33. — Kanonir Mavrič Ant., k. u. k. Fest. - Art. - Regt. 4 1., Pola, išče svok> ženo m otroka iz Ajševice |t 8. — Vinko Š t r u k e 1 j, Sammel-stelle fur Genesende der 93. Infant.-rTrnppendivisioti, išče prebivalce ob-Sčine Ozeijan. — Mavrič Cir.. k. u. k. Reservespital Nr. 20, Wien. XIII., Speisingergasse 107. išče Mavrič An-gelo s triletnim sinčkom Iz Št. Petra pri Gorici št. 199. — Angela P u 1 e c, Dunaj. X.. Femkorngasse 28—30, Fluchtlingsheim A. S. Z. 19, išče Ano Sirk iz Volčjedrage. — Marko Č u -bela, korporal, Brisen. k. j. k. Re-servespital, Abt. 7, Genesungsheim, išče Margareto Marchig iz Gorice, Via Vogel 27. — Ivan Travisan, k. k. Landst. - Et. - Assist. - Komp. 4, išče družino Badolič iz Gorice, Via Grabizio 6 in družino Travisa isto-tam št. 15. — Orel Ivan, Elizabeti-šče v Tomaju. išče ženo Alojzijo Orel iz Gorice. — Marija Čendak, Trst, iVia Broleta, išče družino Frančiško Benedetič s 4 otroci iz Gorice. Via Rastello 23. — M e I i n c Anđrej, k. u. k. Reservespital. Abt. II.. Zirnmer 33, Leitmeritz, išče starše in sestro iz Dolja št. 29, p. Tolmin. — Alojzij Pavfetič, Gor. Kjarbola št. 388, Trst, išče svojo hčer Ivanko Pavle-tič iz Mirna pri Gorici. — Franc F a-i u r, c. kr. stražmoister. Zagorje št. 3, p. Št. Peter na Krasu, išče Albino iUšaj s štirimi otroci iz Št. Petra pri [Gorici. — Viljem Klein, upravnik goriške deželne umobolnice v Kro-merižu na Moravskem, Antona Fer-ranta in družino Marijo Zanello s štirimi otroci iz Gorice, Riva Corno 20. >— Alojzij Podgornik, Fekonv^-leszentenabteitung, Inft. - Regt. 97, Mureck, Štajersko, išče sestre: Marijo. Frančiško in Angelo Podgornik iz Šempasa št. 113 pri Gorici. — U š a j Alojzij. k. u. k. Inft. - Regt. 97, r4. Ersatzkomp., Rodgorca, išče družine: Kodermac Alojzij. Trg sy. Antona 11: Usaj Andrej. Frandolič An-'drei. Via Tre re, vsi iz Gorice. — Mihael B o 11 a r, k. u. k. Inft. - Regt. 97, 4. Ersatzkomp., Radgona, išče svojo mater in sestro. — F i e g I Josip, k. u. k. Inft. Rgt. 97, 4. Ersatzkomp., Rađkersburg, išče Ano Droč in Marijo Gontar \z Gorice. Via Cam-po santo 32. — Ivanka MarcusU, Gradec Št. 4 pri Litiji, išče starše Marcosig iz Gorice, Via Scuola fAgraria, St. Rocco. -Kogo|, vojni (vjetnik, išče soprogo Bernarde Ko-%0\ iz Orehovel] 42 pri Gorici. — Foglavcc Izidor, Graz, Burger-gasse 15, isče družino Humar iz Gorice, Via Ponte Isonzo 3. — Franc Kervin, začasno na Brežijah pri Ribnici 5t. 29, išče sestro Jožefo Kr-yin iz Prvačine- Dnevne vesti. — Poziv c. la kr. voioega minl-strstvm za nabiranja stebel ia Ustja kopriv. Ko so pridrli pred dvema le-toma od vseh strani neba naši so-vražruki nad nas, so mislili, da nas bodo mogli ugnati s svojo premočjo in svojo oboroženo siK). Ko se jim pa to ni posrećilo, ker so zbile naše zmagovite čete nasprotnikom orožje iz rok, so poskusili nas prernagati s tem, da so preprečili dovoz vsega, kar je treba našim vojakom na boji-šcu in ljudstvu v zaledju za hrano in za obleko. Pa tuđi to se jim ne b^ posrečilo. Hranimo se sami, oblačili se borno tuđi sami. Po enoletnem hu-dem naporu se je posrečilo poleg za izdelovanje obleke že znanega v tuzemstvu izgotovljenega blaga, volne, prediva in konoplje, najti še novo vlakno, ki je izvrstnD pripravno za izdelovanje obleke. To je vlakno, ki se dobiva iz stebet kot plevel raz-upitih kopriv, ki rastejo pa vsi Av-striji in Ogrski divje. Iz njih se mo-rejo izdelovati vreče za pesek, šo-tori, nahrbtniki in monture za naše hrabre vojake. Ker pa nimamo polja, na katerem bi sadili koprive v veliki množini, moramo jih nabirati po gozdih in po polju. Cim več jih pa naberemo, tem več vlaken dobimo in tem več blaga moremo izgotoviti. Vsaka vreča za pesek, ki K> naredimo, resi marsikater^mu dobremu vojaku življenje. Vsak šot >r in vsaka nova montuca ohrani marsikake-mu junaku zdravje. Zato pozivljamo vse, ki so bili žc sami na boiišču, one, katerih sinovi in ocetie stoje pred so-vražnikom in se čutijo edine z našo hrabro vojsko, prav nujno, naj ne tratijo časa, ki ga jim dajo njihova druga opravila, ampak naj ga rabijo za nabiranje kopriv. Cim več jih naberete, tem večii bo uspeh. Nabirajte stebla, ko so odevetela, posušite in zvežite jih ter jih oddajte zaupniku, katerega določi župan. Del ali ne bo-ste zastonj; za vsak meterski stot suhih stebel dobite takoj izplačanih 6 kron. Ravno toliko dobite za posušeno lfstje. Pošiljajte tuđi svoje otro-ke. kajti tuđi to. kar bodo ti nabrali, se bo plačevalo po isti cenf. Tako boste sodelovali pri izvršavanju pa-trijotične dolžnosti. ki nam je vsem naiožera: premazati namreč naše sovražnike! — Cene za socivie. Kranjska deželna vlada je določila za nadrob-ni promet s sočivjem naslednje prodajne cene za en kilogram: za fižol 86 vinarjev, za neluŠčen grah 8f5 vi-narjev, za oluščen grah 1 K 24 vin. Ta ukaz *e z današnjim dnem v ve-ljavi. — Perilo za moške. Izšla je mi-nistrska naredba, s katerim se strogo omeiuie prodaja moškega perila. — Žačetek šolskega leta. Kranjski dež. šolski svet je določil. da se začne poduk na ljudskih šolah, če so potrebni prostori na razpolaganje, ob nonr.alnem času. To velja za sole, ki jih ne obiskujejo izključno kmečki otroci. Glede sol. ki jih obi-skujelo edino le kmečki otroci, sme okrajni šolski svet začetek poduka sploh ali vsem v višjih razredih odgoditi na poznejši čas. — Druga državna gimnazija bo imela svoj pouk zopet v poslopju prve državne gimnazije (Tomanova ulica). Za prvi razred se bodo učen-ci vpkovali v imenovanem pnslopju (pritličje, na levo) v petek 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Vzpreiemni izpiti bodo isti dan po-poldne od dveh dalje. Tuđi tuji učen-ci za II. do VIII. razred se bodo vpi-sovali isti dan istotam. Bivši učenci zavoda nai se pridejo vpisat v po-nedeljek 18. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Ponavljalni izpiti se opravijo 16. in 17. septembra. Sol-sko leto se otvori v torek 19. septembra s slovesno sv. maso, ki bo ob devetih v nunski cerkvi. — Za družbo sv. Cirila in Metoda v Liublianl so nabrali p. n. gg. Pepuška, iMilan in Miluška v Ro^a-ški Slatini 15 K. — Gosp. Jožef Prin-čič, c. kr. cestar. Slap ob Idriji je nabral za družbo od državnih cest-n?h dclavcev 10 K. — Mesto venca svoieniu umrlemu dobremu prijatelju naćrevidentu južne žel. gosp. H. Banu ]e daroval neimenovan za C. M. družbo 20 K. — Iskrena hvala marljnim narodnjakom! — Preiemnice za sladkor In kavo. Razni obrtnik! prihajajo, dast-ravno je bilo že po listih naznanjen zato določen čas, po prejemnice za sladkor in kavo na magistrat ob raz-ličnih dnevih tn urah. Vsi se tem potom ponovno obveščajo, da se pre-Jemnice za sladkor in kavo izdajafo edino ob sredah od 10.—12. ore do-poldne. Pripominja se 5e, da imajo s seboj prinesti predpisane knjige, ker bi brez prejemnic ne dobile. — PošDfanie otrok po nradfk. Nekatere stranke so se razvadile. da zelo ra-vita Rikard Limd In Viktor SjOr-str5m. Torel vsekalco prvovrsten spoređ, kf se pa, žal. predvala samo hitri v petek (samo en dan). V so-boto »MadMne Batterfley€ po spIoS-nv. Natoda«. ajaa^ |ja^ ^^ «^aj stanovanje meblirano, x kuhinjo (posteljno perilo ima svoje) ter kuhinjsko posodu, sa 1. oktober 1916. — Ponudbe pod WP. Va/tStt" na upravn. »Slov. Naroda«. BSSaEBB IZUrj^HO SBSSSS3B strolepisalko ki je veŠča slovenske stenografi jr, aar«|BM tak#) 2895 dr. Urban Lemei, •tfvetelk v HovMflU BUtHcL Kdo bi dobavljal star iasnisii papir stalno v večji mno±ini. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda«. Zaradi preseli hrt se prota rtJja h i s a v kateri se nahaja postilna in trgovina in več stanovanj. Hiša se jako dobro obrestuje in jo kupee lahko tak oj prevzame. 2857 Več se poizve v Spodal! Sliki, Gelovilia eMta it. 22. Suhe gobe trien med, taimeU vosek inionež, po V3orcu, kupuje tvrdila MAKS UVREHCIC Oradec, Elisabethstr. 22. rotori Pnletnt samec ? defete. vof. prosi, tresen in varcen, priden ro^odeiec, v debrem stanju, ve?č tcmetiisiva, feit v svrha fenitve yanesO't^egra ^nania s po&eno, debrosrčno osom' ijeno vdovo brey siarŠev m otrok. 7 malo >tmcr;;o. ja 2—3 goveđi, v fa-kem večjem kraju. — Jfdor sporočt naslov sane-litv* osebe, dobi ta^oj pri ugrcdffvi lepo nagrado. Ponudbe pod „nagrada/'2635*' na upravn, »St°Vt Aaroda". 2865 Proda se iz zapuščine po Josipu KoŠtomaj visokopritlična zidana t opeko krit« bi$a ▼ Gaberju hšt 78 pri Celju Hiša je v dobrem »tanju, ima 9 stanovanj, prodajalno, veliko dvorišne, vrt in gospodarsko po-slopjr ter je pripravna za vsako obrt. Sodnijsko je bila cenjena na 21529 K 20 vin. Natančnejša pojasnila daje dr. Anton Bo±i6, odvetnik w Celju, na katerega se naj nasiovijo pooudbe. iRazg Ied ■ i cei t| umetniške/. r I pokrajinske I H m dobe T©dno H ■ t Tdiki ubiri r ■ I Jnfei bjiinr I ■ frcicrttTi iBci 7« I IŠivalnl «ti?o|i! •••■■pa**1 In JKMjmmi* s podolgastim, okroglim čolnlčkom, Cen- tral-Bobbin za dom in rokodeljstvo mm kaaUo nafaolla bi aal. oaM|« pri Urari . A. WEISSBERG9 tvorniika zaloga T Dunaj II., Untere Donaustrasse 23/111. Hitro r*xpo5lljaoje na vse žclczniSke postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zašto ni. 2886 Proda se 2898 5 mladih prešičev v E«l##v*rskl mUoi ite*. 27. Ogledajo se lahko vsaki dan. ■F Proda se ~^| štiri leta star. 2882 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Spretan In uren 2893 prodajalec ali tuđi »r«da|alka, z znanjem obeh Hežflnth jezikov, se take| ali OC- uefe sprelme pn VIKTOR W0G0U, trgovina s kolonijalnim blagom, Celje« Leno opremljena soba s posebnim vhodom, se tako] Odđa solidnernu gospodu. 2880 Poizve se Rimska cesta 9 III, ▼rata 19- ličeai kreokega In idravega učenca s p«p«lao oskrb*. 2890 Ivan Janlss, dimnikar, Bad Anssee. Naprodaj je lepa plemenska krava \ Mitu v Strellski altcl št 33, LJUBLJANA. 3998 gospodična k 3 otrokom od 3—9 let na deželo. Zahteva se perfektna slovenščina in nennščina, ter ljubezen do otrok. Prednost imajo one, ki znajo Šivati. Ponudbe s sliko pod „etrocl/ 2816M na upravn. »Slov. Naroda«. m 500 kronl ar^# ^Jl4« Vam Pla^ami ako m°i un'- WSLm0ŠttKtKM čevalec korenin Hla balsam ne odrnvi v 3 dneh brez bo'ečin Vaših kartlk odea, bradavic, oatlićancav. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 JonCki K 4-—, 6 lonCkov K 5.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Potenfe aoe, rok« pamiake naglo odpravi Ita-prašek. Cena Vfr krone, 3 škatijice 3>/2 krone. Eemoay, — Kotlet (Kaasa) I Poatlaeb 11824, Ogrsko. 1930 Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kumno in jane± ter splob vse deželne pridelke kapi »eletrgovina 2267 Aatoa Kolenc, Gel|e. Istotako tuđi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. ajaar* Kupujem želod. Ponudbe pod „U, It11 na uprar. »Slov. Naroda«. 2901 Malo stanovanje z eno sobo in kuhinjo, iftee mirna stranka brez otrok za 1. oktober 1916. Ponudbe pod „L oktober 286511 na upravn. »Slov. Naroda«. 2865 Lousbl pes (brak) se knplv isti se vzame orej na posku^njo. — Ponudbe na „Kolizfti ▼rata it 6, y Llnbl|anl. 2849 Absolventka trgovskega tečaja na liceju Uče aiimeme-ga metta kot saćetnica. 2840 Prijazne ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod nXa6«tnl€a 2340" Proda se popolnoma dobro motorno kolo. Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2853 VILA z vrtom se proda s Cesta na Rožnik 41, tjnbljana. Iiie se v boljšo hišo t dvema ose-i bama brez otrok 0^=^—3 za vse, pridna io lepega vedenja. Naslov pove vprav. »Siov. Naroda«. 2843 RaV Proda se prltlična m^U ! liišei. ! ▼ kateri se nahaja gostUna9 trafika, velik salon in lep vrt Več se poizve pri A« ČEHf Roina dolina pri LInbl|anl. 2875 Snpnlem različne stare Cunje in jih plačujem po najvišji ceni. Pojasnila glede cen daje Špedicijska tvrdka »Balkan« v Linbljani. 2864 Stanovanje elegantno meblovano obstoječe Iz 2—3 sob se iŠČe za dva oziroma 3 gospode. Ponudbe pod »elegantne sobe 2863« na upravništvo »Siov. Naroda«. 2863 Ledena omara perilni vollor ln prazea vlaški sod se proda]O v Knaflovi uL 15. 2861 ▼ naknp se vzame na Spodnjem Staierskem posestvo na kojem bi se redilo šest do osem glav goveje živine. Prevzame se tndi seno letoin|e keinje. 2831 Ponudbe s kratkim opisom posestva in lege na naslov: Leopold Goriup v Gerknem, (Ooriđu^. 205- ***"-__________________________________________ .SLOVENSKI NAROD', dne 7. leptembrt 1916. stran 7. Tvrdka Ivančlč & Knrlnčič, Ljubljana ===== Rimska cesta &tev. 16 __«_ uljudno naznanja eenj. trgovcem, da Otvori dna 1*. aaptaaihra Mit trgovino x modnim ln galanterijskint blagom W aa dabolo* " "■ v zalcgi se dobe tuđi vse vojaike potrebičine. ======== JD^ Planine, glasovire, Orche-. strione, električne glasovirje. *^>aC f S. KMETETZ ? LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. —^——■ ^"'^■^^i——^^^■■mm«mBm«m«Mma»a^«^a^B»mBmB»miommmmimBmm»mmmmm| priperocilo. Vljudno priporočam slaroema obćinstra svojo :: krojsSIco obrt :s kjer se lzdelnje]o obleke po najnovejftl modi, solidno ln po 2352 ■ s imerni cenla - Martin Mahkota, modni salon za gospode Ljuterana-Sp. Slžka, nasproti gostilne Keršič. ^S^^^^^^B I I vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v i |m-»»-"J i Narodni knjisorni' l'l~i'lEJi1 I Prešernova ulica št 7. « I ^^^ ^^^ SSS3 ^Bb Bj BJ ■> a^B^BlHH9B^B^BiaB^BSBsBiB>HS) BlSBSlSjSMS^BiS^BlS»EB^BMBMSlBlB*>«HS^Bw53y«5B^Ks#y-SJ3jSlMSS -i AI F fl N 7 R B F 7 NIK nSifelj0!as"Matice!neđini"?rise" I ^-* Ljubljana, Kongresa! trg *R, f!^^ «F ^^^ (Nasproti nunske cerkve.) " * -¥^~ifo^ Največja in najsposotmejsa tvrdka in izposojevah.ic-a /SsjSP* ];lav£rjey in har^snlfsv mKh^MHmr na iD?U Avstriie- — Velikanska zaloga ?sega ^^^Hh^H^^t glasbeneaa orodja, strun :n mnzilialii. ^Hj^^l Eđini zplcinik -vnr^-h n >--f,i^.r- i rvomic Bo^en- | ^^^^Bi đorfer, H6!zl & Heitzmann, ForJter, Ehrbar, Gebruder i Stingl, Rud. Stelzharanier, Czapka, Laaber^er & Gloss Hofmann ln Hofberg ^arrenlcanski harmoniji). _ ^. Obrokl od S 15*— naprei. Najbogate;5a Izbira v vseh J&Č^^attk modernih slogih in lesnih barvab Ocr'eite si klavirje z -^Je --. ;*^^ anglcško ponavlia;očo rpc'ian;ko. 10 letma postavio ^^me^i --L , ' " l-^B obvezna garancija. Ifafemnlaa najnižja. Za me na nai- —SBlB&^".- "^ ' "fe'M ugad-iej?a. Uglaževanje ter popravila strokovno ia ceno ^3H^Ei3 **& yšv\ 1 --fr<- Z—/«V '>^-> Šablona • 16 monograml, primarna za namiine prte, servi-ete, iepne robeo In vseh vrst peri&o se dobiva prf TQ?£1 JAGER £iubliana, Židovska ulica stev. 5. Teodor Korn (poprer Henrik Kom) itmki strsli in klegar, vpelialet strelovodov. ter instalater vodovodov Wm, Poljani cesta 11 Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z artB^t-tsiBentiiiti! ftriljtffl fEtcrnft) patent flat^tfiefe z izbočno in ploščnato opeko, iesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kobinjska trnu Poslekljena posuda Poprave točno in ceno. Proračun! brezplačno in post. prosto. modni otelile : za gospode : LidUiljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in u rad niske : uniforme: »w po meri ^^ v najkrajšem času. ^K^^MmMMtM^Jj HaW ^L^bM^^^^^bV b^I mr-^Kkld ^^^■^■■Sf ^Va^Kv^- .^B a^l »V VnaV^^Sr Ja^S^sV ,^B^Bh b^H LHIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I I priporoča svojo veliko tzber I I dežnikov in solnčnikova I I Popravila se izvršuiejo točno in solidno ■ Šola Legat v Mariboru >t> Dravi, (luttal «tai lavoi ia sttiitgralllo, stro|epis|e ia praTopliJe« raivnatVt) IM.) Začetek jesenskih korzov 2. oktobra 1916. Ob&rnejše pro-ipekte daje lastonj ravnateljstvo zavoda, Maribor, Viktrlnghof ulica 17./L jovori «e lahko vsalc dan od 11 —12 ure, tuđi ob nedeljah in praznikih- ■ST" Nad 50 let obstoječa ~^| parna barvarija in kemično snaženje oblek *op 124 ^^^ apretura sukna e== Llublfana, flntfln ĐnP CUnce, I Selenburgova ni. 6. Mlllllll UUV Barska ulica 46. I Postreiba vesto a In točna. lfa|nlt|o cobo. I I (lastnica Jadviga Sare) I I Ljubljana, Seienburgova ulica štev. 5. I j Posteljno Wk Jfi B& W ■ đk I životno D r M I I II I namizno ^ MlllHlr 1 Cene imerne. Solidno delo- I ^peciolni cddclcl; za neue^tine opreme. I perilo za gc5pcdc po meru 1703 I I Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 ! I Drioorcča svoio bosrato zalop-o ' , l^eznib kele$. Hl Si]l I ^ % ^ »a rodbino In obrt. Drezpim Kom za vezenje v W\. Pisalni stroji „AĐLER'S Pletilni stroji , vseh veiikosti 4r Brez konkurence! ^ F. L Popper čevlji H za gospode Jn gospe so nogam ^ cajbolj priležni, Ućnl in najbolji am kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana ^ Prešernora ulica ŠL 5. ^k Goysserski čevlji za turiste, higijenfarf ^L Cevlji a otroke in Lava - tennis - čevlJL ■ ■■■■■aaajaj B*V^ fia|IUS|B) 6UQi ^^BBJ yywwwjpj»S! i Inai milišlfa J. J. tlailas | s Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 12° | ! Haiveaa zaloga poluštva S nn sa »vala« hi Jadllae soba, ialone Ia gosposka »353 SS saba. Praproga, ustorfl, madrod na trsmat SS OS itanatl aodroel, otroiU vodčkl Itd. g}a BSSBSS8 WT ■«1-Ud«a|*a bUga. ^« BJSSS^ MMfcaffcafMfcsfli SJtŠ%JWliaffcS?M Sfran a________________________________^^^______________»SLOVENSKI NAKUU*, Om« 7. iepte»Df» m«,___________________________________________________206. stev. Baa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aa^^^^^^^^^^^^aa^^^^^^^aaa^^^^^^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaM ■ t.Mm.Mm.««. _ ..... _ T«tate-šte*«fc 144 fiavbM aoajetnifttvoi pisara« «a arhitekturo in •tavbno-1 I __ # *"* Lmtm i>1"- lllll|'l»1"" " " ""- " "^"# • tahaiška aalai tosarstvo ia aaizarstvo s strojnim obratom I : Strojna in dlinderska olja : nalbolli« kakovottt ■•»•vila tota* bi ■*!••»•)*• Speci ja liui tvrdka sa produkte mineralnih olj {_______J- UMAITZE«, Ljubljana,______^o diriitofoo učni zavod u Ljubljani vplsuie ves septembar vsak dan od 12. do 3. we popoldne t/ Se tat Bitci st« 1« — Začetek Šoiskega leta in otvoritev dnevnih kurzov ter kurzov ta jezike dne 2. oktobra 1916 ob 8. uri zjutraj. V*Centi tetajl za kontoriste, kontoristinjc, prodaialke, vajence, vajcnkc itd. ot^orijo se tuđi dne 2. oktobra 1.916 ter se ?rŠi vpisovanje v te kurre tcs september vsak dan ob Tsakrm ===== dnevĐetn času. — Solo ina zmerna. = 28^2 i Rnrtc zd most in olje .»*e»r..b."t. Slna-med ki je najcenejSa in najboljša iedilna jed kot maza na kruh. Sida me* je priljubljen tuđi kot zdriz za močnata jedila in pecivo vob*e. Ena sama poskušnja Vas o tem prepriča Zn xaTOt£*k velfa 35 ▼laariov. \ Dobiva se pri i i Josip Bertajs, Uufillano 3, Zeljarska ulica. * 12 zavojčkov Sida - medu 4 kione po povzetjj alt če se posije denar naprej. Za trgovce primeren popust pn večjem naročilu. V zalogi ie tuđi i Sida- mallnoT In llmoaadia praiek. In zavoicak noiameueai aralka TtUi 40 Tiaarlev. PRVA KRANJSKA iBl DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. mm KOĐcesuoiiraii prodaja strapev. Ustanovljena leta 1897« 3nt©n l^ane Liobliaaa, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Mestna Minira ljubljanska LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3. i Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000 — Rezervnega zaklada........>, 1,330.000-— Sprejema vloge vsak delavnik. DranUnica je pvpllamo vasraa in stoji pod kontrolo c kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranllnike. PMOfa na MmipMm la podala aa KraBlsk^ai preli j% Isvm Braajska pa proti 5 74% obratim la proti aajauu.1 1% oiiroau */**/. oApU6eraa)a aa *olf. ------------ toilie ii Inih tepke) za kuhaoje, plača vsako mno- tino za češplje po 25— K, ia tepke po 20— K za 100 kilogramu?. Vele2ganjai*na eaalja H> Rosner i co„ Uumjona. ■A rzaiRO pošilja tuđi na de2e!o: Kasne 2652 fl I MIT Plaaća, j«plce, III II f L »Hl«, ■•»tume, ni ii i r ■••*■■• ■■•«••»•- Hl Uf | Hlo.amodaapred-II i« U li li »©!• Sporta« klobuk« tastasnlka. /.elo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Izubijana, Start trg 9. Laatna hite. Fine otroške oblekce u in krstite oprave, n Povećane slike do naravne veliltosti, kaleor tuđi oljnate portrete na platno iz vršu je umetniŠlco po v sale i fotografiji 2491 Davorin Roviek prvi fotografski in povečevaloi zavod v Cjvbljaii, XtloJytrska iL » a. aaa«a«a«a«a«a«a«a«aaaaBaaBaaBBBBBBBBBBBaaa (vtlliiii salio Viktor Balt 1 untamoia aL i min gnn itfti I Sopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po aa falti Ih etaaa. Delo I okusno vezano. Velika zaloga krasnih I suhin vencev. I Priporoča se z odličnim spoStovanjem V\kfr Ba|t I Našlo? za bnojafi: I Vlkt«r Batftf cvetličoi mIwl Ljibljaaa, ^^^a^aa^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^^^^aa^aaBBaaaaaaaBaBBaa^aaaaaa^^^^^^^aaa^^^aaaaaaaaaBaaaaBBBBBaBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa I c?. n. cen;. odjematcem I I tvrdne J^ngrio-Aova/c I I 2542 maloga čevijev I I Ljubljana, Selenburgova ulica 7 I I re vljudno na manja, da bode trgovina radi pomanjkanja blaga I ter ponevnega odhoda tastnika tvrdke na bojište začasno sapria. I Za dosedaj u polni meri ok^ano sauoanje je tvrdka I zahvaljuje asiroma za nadaljno nafaonitev najleosfe priooroča. Na c. kr, driaval obrtni šoll v Llablfaal se prične Solsko leto 1916/17 dne 18. septembra in sicer samo v naslednjih oddelkih; a) StrokoTna iola xa leiao la kaaiaeno kiparstvo, b) ienska obrtaa iola z oddelki za šivanje perila, itdelovanjc oblek in umetno vezenje, c) Javna risanka la mođollrska iola. Vpisovanje v oddelka a) in b) se vrši 16. in 17. septembra Za Vitop se zahteva starost 14 let in dovršena ljudska šola. V oddelek c) se vpisuje v nedeljo, 24. septembra. Natančnejša pojasnila daje 2881 c. kr. ravnateljstvo. V LlttblffcJal, dne 5. septembra 1916. IPeriio Izdtlnanje BHBJtiBskih oprem. Periio a gijme zaiodei _^-^-^_^—^——- za deteta w zalogi. w salogk ■_______________ Ustanovljeno 1866. I Afoško, damsko In otroško i periio S iaF" laatnega izdelka ^M S" + daleC znano zaradi Izboracga kroja, točnoga dela, zraernih cea f priporotm m \ = C. J. HAMANN = 1 Sdobavilelj perila ces. in kralj. Visokosti, fi. a £astniftkih uniformirani, zavodov, aa- | m mottanov i. t d. v g S. LJUBLJANL t • Periio po meri se izgotavlja najhitreje« 51 I ~ Istotam pnra kranjska ~ \\ graliiuinlikalnitaperila. [ I 2, Hiotorni obrata i Iđ Hanrežie faroiaile perHa. Hainotelfl rirolL I I Prlsaano 1 ■ nalpoitenelia postreiba. I M klObUki. ——-——— im predmeti I PutiliiB »tri«, pd!i ia kajal skj JADRANSKA BANKA eaa Delniška glavnica: K8,000.000-— PODBUŽMICA LJUBLJAIIA. Rezerve: okrog K 1,000.000—, SPRKflOla s Vtof* u tafUN ii jih obrestejc f H*k 4 V. %. CT!SI>I HMNTOUli Meiice, devize, mđnostne papin'e Ud. ¥1^|« m tokatt la Un twšm pwd M|i**jSca« MnWi«> _... i,. u . • v ^ti ' - . obrestovanj«. Dtifa se laik« va^ do km «fin at mm- "».'.'-j H»Uai Čeke, oakazaice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. torij. Rentni datek plaža ba^a iz mjega. w££Zu BŠM ■■■niMfi u blago, ležeče v javnih skladiščih. KUFVJE Dl PBOBaJA: *«£*«*> ™*»«* p^frjt H*. - «*« «£ riniBU. B^zna aa^Ua in jih izvršuje najkulantneje. c. kr. oucfidae loterije. *!*■?* • i j i 1 ^^ y Brzojavni naatov« JADRJUMICA. » Telefon it. 257.