U 79)5$C Poštnina plačana v gotovini — Cena 50 par (50 S. din) Cerknica, 10. aprila 1966 Leto V. St. SREDNJEROČNI PROGRAM razvoja občine Cerknica sprejet Občinska skupščina je na seji dne 23. marca sprejela srednjeroč¬ ni program razvoja občine Cerknica za obdobje od 1966. do 1970. leta. Program zajema vse panoge gospodarstva, prav tako pa tudi nadaljnji razvoj družbenih služb. Predvideno je, naj bi se družbeni bruto proizvod do leta 1970 povečal za 20 odstotkov ali letno za 5 %. Tako bo družbeni bruto proizvod na prebivalca dosegel že 13.840 N. dinarjev. Industrija ostaja najvažnejša gospodarska panoga, vendar zaradi tega ne bodo zanemarjene ostale dejavnosti, kajti le tako bo mogoče doseči skladen gospodarski razvoj. STALIŠČA Občinskega odbora SZDL in Občinskega sindikalnega sveta Cerk¬ nica o nekaterih vprašanjih srednjeročnega programa razvoja občine V zvezi z že sprejetim programom srednjeročnega razvoja občine Cerknica menita Občinski odbor SZDL in Občinski sin¬ dikalni svet, da je treba ponovno proučiti naslednja vprašanja, ki po mnenju omenjenih organizacij niso dovolj temeljito obrav¬ navana in upoštevana: 1. Posebno skrbno bi bilo potrebno preanalizirati razvoj sto¬ ritvenih dejavnosti kot so trgovina, gostinstvo, turizem in obrt. Tz predloženih tez je razvidno, da bo število zaposlenih v druž¬ benem sektorju obrti celo upadalo, ni v skladu s težnjami za razvoj turizma in povečanjem potreb po uslugah. 2. V srednjeročnem planu občine Cerknica naj dobi posebno mesto tudi kmetijstvo tako družbeni sektor kot privatni kme¬ tovalci. 3. Iz do sedaj razpoložljivih podatkov, ki jih vsebujejo teze in ki jih ima na razpolago zavod za zaposlovanje je razvidno!, da se bo v tem obdobju problem zaposlenosti postopoma zaostril. Zaradi tega in pa zavoljo še vedno nizke produktivnosti, ki jo dosegajo v gospodarskih organizacijah bi kazalo, da se v tem obdobju formirajo na našem področju poklicne šole, če je to le mogoče. Na ta način bi industrija in obrt dobivali že formi¬ rane proizvajalce, problem zaposlenosti pa bi se s tem ublažil. 4. V primeru, da bi se na osnovi realnih izračunov in real¬ nih srednjeročnih planov ugotovilo, da bo v perspektivi zapo¬ slovanje še vedno pereče, bi bilo potrebno, da se poiščejo mož¬ nosti odpiranja novih dejavnosti oziroma novih delovnih mest. člani obeh plenumov so bili mnenja, da je potrebno v nadalj- nem obdobju predelati celotno lesno masoi z našega področja v finalne proizvode in, da je tudi v tej smeri potrebno iskati rešitve. Družbeni proizvod naj bi se do leta 1970 povečal za 24.3 %, pre¬ računano na prebivalca pa dose¬ gel 7.217 N. dinarjev. To kaže na zmanjševanje materialnih stro¬ škov kot posledico bolj ekono¬ mičnega gospodarjenja. Delovne organizacije bodo prav gotovo za¬ interesirane za doseganje čim več¬ jega dohodka tudi po tej poti, ne glede na to, da delež dohodka na¬ rašča tudi zaradi instrumentov. (Nadaljevanje na 4. strani) NOVEMU LETNIKU GLASA NA POT Ko smo pred nekaj leti na pobudo občinskega odbora SZDL Cerknica pričeli urejati občinski list, smo vedeli, da se bomo morali spoprijeti z mnogimi težavami. Naši večji delovni organi¬ zaciji »Brest-« in »Kovinoplastika« sta pokazali mnogo razume¬ vanja in prve številke občinskega časopisa so ugledale beli dan. Občani so sicer imeli dosti pripomb, vendar bi lahko trdili, da je mnogim Glas kmalu prirastel k srcu. Potem so se kmalu pričele težave. Kadar je bilo denarja dovolj, je primanjkovalo prispevkov. Ko smo povečali število dopisnikov, so bile težave z denarjem. Tako je vsaka nova šte¬ vilka pomenila uspeh in zadoščenje vsem, ki so se trudili. Z manjšimi prekinitvami je Glas Notranjske redno obiskoval mno¬ ge hiše v naši občini. Čeprav smo se ves čas zavedali, da ima list še mnogo napak, smo vendar čutili, da ima to delo smisel in da mnogi občani z razumevanjem gledajo na naše delo. Me¬ nimo, da je Glas Notranjske vendar imel važno vlogo pri obve¬ ščanju občanov o važnejših dogodkih, obenem pa je bil dosti¬ krat edino uporabno sredstvo občanu, da je lahko javno obsodil razne nepravilnosti. Vemo tudi, da je dostikrat prav kritična objava v Glasu pripomogla k rešitvi problemov ali odpravi napak. Sredi takol obetavnega dela pa je moral list zaradi pomanj¬ kanja denarja prenehati izhajati. Ker so občani na mnogih zbo¬ rih volivcev opozarjali na nastalo praznino pri obveščanju, se je občinski odbor SZDL odločil znova potruditi, da bi Glas No¬ tranjske zaživel. Prosil je delovne kolektive, da bi denarno po¬ magali, vendar dosedanji odziv ni ohrabrujoč. Ponovno izha¬ janje lista je odvisno še samo od razumevanja organov uprav¬ ljanja v kolektivih. Naš uredniški odbor smo že močno razširili, da bomo v obveščanju in sploh v pisanju lahko dosegli višjo kvalitetno raven. List bo pomagala urejati Delavska enotnost, sodelovali pa bodo tudi novinarji Delavske enotnosti. Mislimo, da si naši občani želijo svoj časopis in upamo, da bodo delovni kolektivi to razumeli. Mi pa se bomo potrudili, da bo postal Glas pričakovan in zaželen gost v sleherni hiši. M. D. Kartonažna tovarna Ljubljana — obrat Rakek: zametek industrije v tem delu občine KAKO HODIŠ - PRESKRBA! 0 Se letos bodo odprli več novih in preurejenih trgovskih loka¬ lov v Cerknici, Novi vasi, na Rakeku, v Gornjem jezeru, Starem trgu... 0 Kruha ne bo več manjkalo! 0 Tudi »PREHRANA« ali »MER¬ CATOR« v naši občini? Cene, še posebej pa cene živ¬ ljenjskih potrebščin, so se vendar že umirile. Stabilne pa bodo po¬ stale s tistim dnem. ko bodo pre¬ skrbovalna podjetja uredila pro- blematikol obratnih sredstev. To ni samo v njihovi moči. Ljudje smo pač takšni, da nikoli nismo zadovoljni. Ker smo se no¬ vostim privadili smo malone po¬ zabili, da se je v zadnjem letu marsikaj novega »zgodilo« s trgo¬ vino! v naši občini. Zdaj nestrpno Piše Franc Kavčič, predsednik občinske skupščine Zakaj govorimo o razvoju turizma? Franc Kavčič Pišem vam nekaj misli, ne¬ katere moje poglede na pro¬ bleme v gospodarstvu in druž¬ benih službah v občini. Značilno je, da letošnji sred¬ njeročni plani gospodarskega razvoja podjetij nosijo še ved¬ no vso navlako prejšnjih druž¬ benih načrtov. Srednjeročni plani razvoja gospodarskih or¬ ganizacij v občini še vedno niso odraz temeljite raziskave tržišča, zato se iz njih vidi, da gospodarske organizacije še vedno ne vedo, kateri proizvo¬ di bi bili zanimivi za proizvod¬ njo v bližnji prihodnosti. Se vedno je vse preveč sa¬ mozadovoljstva v gospodarstvu ob uspehih po zaključnih ra¬ čunih in premalo kritičnih ocen ter analiz o tem, če je mogoče še bolje gospodariti v odnosu na vložena sredstva. Važna je tudi ugotovitev, da dve največji industrijski pod¬ jetji v občini, ki predstavljata 60 % celotnega bruto produk¬ ta, predvidevata v srednjeroč¬ nem načrtu razvoja povečanje zaposlitve letno le za 1 %. To je razvidno tudi iz tega, ker obe gospodarski organizaciji predvidevata investicijska vla¬ ganja ne toliko v odpiranje novih delovnih mest kot v dvi¬ ganje organske sestave kapi¬ tala, kar je najbrž pravilna odločitev. Hkrati pa nas zapre- pašča, da predvidevajo v ter¬ ciarni dejavnosti povečanje števila zaposlenih celo manj kot za 0,5 % v odnosu na da¬ našnjo zaposlenost. Po drugi strani pa govorimo o razvoju turizma in vsega ostalega, kar spremlja ta razvoj. Najbrž s takim gospodarskim planira¬ njem razvoja podjetij terciar¬ nih dejavnosti ne moremo biti zadovoljni, saj niso odraz na¬ šega cilja na področju turizma in njegovih potencialnih mož¬ nosti. V skrbi za zdravje delovne¬ ga človeka vlaga družbena skupnost velika sredstva za stalno razširjanje materialnih temeljev na področju zdravstva občine. Skladno s svojo funk¬ cijo je v našem družbenem si¬ stemu komuna dolžna voditi vso odgovornost za organiza¬ cijo zdravstvene službe na svojem območju. Do nedavne¬ ga je bilo to precej pereče, kajti kljub požrtvovalnosti zdravstvenih delavcev, načelo¬ ma nismo mogli biti zadovoljni zdravstveno službo, saj smo imeli na 14.000 prebivalcev občine le tri zdravnike splošne prakse. To pa pomeni, da je prišel en zdravnik splošne prakse na 4.700 prebivalcev. Ce hkrati s tem povežemo še silno razdrobljenost prebivalcev po naseljih, saj so naselja tudi po 20 km oddaljena od zdravstve¬ nega dama potem je to še bolj kritično. Tudi na tem področju bomo letos storili korak naprej, saj bodo štirje zdravniki sploš- prakse, ki jih bo imela v pri¬ hodnje naša zdravstvena služ¬ ba, poskušali obvladati teren in nuditi hitro zdravstveno po¬ moč. pričakujemo, kdaj bo urejeno še vse tisto, kar smo tolikokrat ter¬ jali na zborih občanov; kdaj bo uresničeno tisto, o čemer smo pre¬ pričani, da nujno potrebujemo! Čez nolč vsega storiti pač ne moremo. Še letos pa se bo spel marsikaj spremenilo na bolje! Pogledali smo v načrte podjetij, ki skrbijo za preskrbovanje ob¬ čanov naše občine in ugotovili: KZ Cerknica bo uredila v Novi vasi specializirano prodajalno kmetijskega orodja, umetnih gno¬ jil in drugih potrebščin. V Cerk¬ nici pa že urejajo mesrico ter prodajalno s sadjem in zelenjavo. Na nedavnem posvetu o razvoju turizma in gostinstva so prizadeti občani vprašali, kdaj bodo doča¬ kali prodajo gradbenega materi¬ ala tudi v svoji občini. SGP Gra¬ dišče zdaj proučuje možnosti, ka¬ ko bi to prodajo uredili v okviru že obstoječega lastnega skladišča! Trgovsko podjetje ŠKOCJAN si tudi močno prizadeva, da bi še bolje postreglo svoje kupce. Ka¬ kor nam je povedal sekretar tega podjetja tovariš Andrej Klemec bodo še letos preuredili sedanjo trgovinol »Škocjan« na Rakeku v samopostrežbo, hkrati pa v isti zgradbi odprli specializirano trgo¬ vino z železnino. V kletnih prosto¬ rih lani odprte Blagovnice v Sta¬ rem trgu bodo uredili samoizbirno trgovina z industrijskim blagom. V opuščeni osnovni šoli v Gor¬ njem jezeru bodo adaptirali pro¬ store in uredili prodajalno z živili, ki je zelo potrebna, saj v vasi ni nobene trgovine. Podobna name¬ ravajo storiti tudi v Žirovnici. Nadaljnja specializacija trgovin pomeni torej korak naprej pri iz¬ boljševanju preskrbe občanov. Ka¬ kor smo izvedeli na občinski skup¬ ščini bi samo pozdravili more¬ bitne ponudbe tudi drugih pod¬ jetij (morda Prehrane ali Merca¬ torja), da razširijo svojo dejav- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 GLAS NOTRANJSKE St. 1 . — 10. aprila 1966 Kdaj bo vode dovolj ? »Kdaj bo vode dovolj,« se spra¬ šuje prenekateri občan. Zlasti Ra- kovčani in Cerkničani so prikraj¬ šani. Kar poglejmo: Vodovod v katerem se pretaka voda za Rakovčane in Cerkničane, je bil zgrajen menda pred sto leti. obnovili pa so ga pred petdesetimi leti. Od tedaj pa do danes ni še nihče zamenjal cevi. In od tega vodovoda je odvisnih nad 5000 prebivalcev naše komu¬ ne. In teh nad 5000 prebivalcev je zmeraj v skrbeh ali bodo imeli vodo, ali ne. Zakaj je pravzaprav tolikšno pomanjkanje vode? Janez Opeka, ki razen sanitar¬ nega inšpektorja opravlja še funk¬ cijo komunalnega referenta na ob¬ čini, nam je med drugim rekel: Studenčki se stapljajo v reko Rdeči studenčki, ki izvirajo iz žil neštetih prostovoljnih krvoda¬ jalcev se stapljajo v reko človeške plemenitosti in solidarnosti; izra¬ žajo njegovo pripravljenost, da p