DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 221 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 18TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Trotzky ponovno napada ruskega diktatorja Stalina New York, 17. septembra. Bivši boljševiški mogotec Leon Trotzky, je pisal te dni nekemu svojemu prijatelju v New York, da je sramota za Rusijo, da ima za gospodarja Stalina, o katerem se je že pokojni Lenin izjavil, da bi moral biti vržen iz komunistične stranke. "Stalin je največja sramota za prave komuniste," piše Trotzky. "Skuhal bo za delavce tako juho, da si bodo oparili usta in želodec. Stalin ne samo, da ni zmožen vladati, pač Pa je človek najbolj nizkotnega koralnega značaja, tiran v pravem pomenu besede, ki ne razume niti najbolj primitivnih pojmov človeške dostojnosti. Kakor vse tirane, bo tudi njega zadela primerna kazen. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Iz Milwaukee se poroča: Frank Bačun, star 55 let, je zadnji teden ubil svojo ženo Mary, staro 47 let, nakar je izvfšil samomor. Družina je stanovala v West Allisu, kjer so našli truplo nesrečne žene v kleti s prerezanim vratom, razbito glavo pa v spalnici. Za zakonskim parom je preostal edino 24-letni sin Frank. Ranjka sta bila doma iz Ljubna na štajerskem. V Ameriki sta živela okoli 30 let. Bačun je bil po poklicu mizar, a je več let vodil gostilno. Vzrok omenjene tragedije so večletni družinski prepiri. — V Milwaukee so našli pred več dnevi rojaka Jos. Blažiča obešenega v njegovem skladišču lesa. Pokojni je bil samec, star 43 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini. Bil je leto dni brez dela in to mu je menda vzelo pamet. Nekje v Ulinoisu zapušča sestro. V okrajnem zavodu za onemogle v Glencoe, Ohio, je preminul rojak John Polanc, star 72 H in doma od škofje Loke na Gorenjskem, kjer zapušča soprogo in pat otrok. V Youngstownu, Ohio, je pre-minila Elizabeta Rozman, rojena Krese, stara 48 let. Doma je bila iz vasi Selo, fara Toplice. V Ameriki se je nahajala 32 let. Smrtno se je ponesrečila v North Chicagu, 111., Milka Smrtnik, stara 22 let. Peljala se je s svojim zaročencem in njegovb staro materjo v avtomobilu v Minnesoto. Vsi trije so bili na mestu ubiti. Ranjka zapušča starše, dva brata in dve sestri. V Virginiji, Minn., Čaka na obravnavo John Rukovina, ki je obtožen, da je v pijanosti vozil z avtomobilom. Istotam je bil Policist M. Lumovič oproščen obtožbe, da je ubil nekega drugega Policista. Trije slovenski skavti: John m Louis Matečič in Math Vesel R° bili odlikovani za svoja dela Pred častnim sodiščem v Chis-holmu, Minn. Cleveland. — Glavni stan cle-velandske delavske federacije je bil napaden v sredo ponoči z bombo. Uradi delavske federacije se nahajajo na 1335 Carnegie Ave. Napad z bombo se je pripetil eno uro potem, ko je bila zaključena seja delavske federacije. Bombo je nepoznani lopov položil v parni kotel v kleti poslopja. V poslopju se je tedaj nahajal samo oskrbnik Michael Gal-vin. Pospravljal je v uradu predsednika federacije, ko je slišal razstrelbo. Mislil sem, da se je kak truk zaletel v poslopje," je Galvin pozneje pripovedoval policiji. "Videl sem tudi, kako prihaja dim iz kleti. Poklical sem takoj po- licijo in ognjegasce." škoda, ki jo je povzročila bomba v poslopju, znaša do $4,000. Ves parni kotel je uničen, šipe na vseh oknih razbite. Sedem vrat je popolnoma uničenih, in tla v kleti so dobile globoke odprtine. Kot so dognali detektivi je moral nekdo položiti bombo, ki je bila narejena iz črnega smodnika, direktno v parni kotel v kleti. Predsednik delavske federacije', Dalton, je izjavil včeraj, da mu je absolutno neznano kdo bi položil bombo v poslopje. "Mi živimo v popolnem miru in harmoniji," je dejal Dalton. "Čudim se, kako bi bilo mogoče kaj takega." Enako so se izjavili tudi vsi drugi federacijski uradniki. Mussolini kliče Rim, 17. septembra. Diktator Mussolini je odredil, da se vrši v najkrajšem času konferenca laških, avstrijskih in madžarskih državnikov. Konferenca bo debatirala o dogodkih v centralni Evropi. Zborovanje se bo najbrž. vršilo na Dunaju. Izdan bo poseben protokol o konferenci, v katerem se bo povdarjalo, da ostane, tesna vez med Italijo, Avstrijo in Ogrsko "za vse čase." -o- Mestni delavci pozvani, da gredo v boj za predi. Roosevella Pristaš Coughlina poražen v Michiganu, pa tudi prijatelji Roosevella so dobili poraz Detroit, 17. septembra. Louis B. Ward, ki je zastopnik Rev. Coughlina v Washingtonu in eden njegovih največjih prijateljev, je bil očividno poražen pri včerajšnjih volitvah, ki so se vršile v državi Michigan za se-natorsko nominacijo. Pri primarnih volitvah preteklo sredo je dobil Prentiss Brown, demokrat, in nasprotnik Rev. Coughlina, za skoro 5,000 glasov več kot Louis Ward, pristaš Coughlina. Tudi Ward je demokrat. Oba sta se pogajala za senatorsko nominacijo države Michigan. Brown je dobil nekaj nad 120,000 glasov, dočim jih je do- Razven enega kandidata so bi- Madrid pozval 10,000 novincev pod orožje Madrid, 17. septembra. — Španska vlada je izdala poziv na narod, da potrebuje nemudoma 10,000 vojaških novincev, ki se morajo začeti vežbati v orožju. V Madridu se čuti že precej pomanjkanje zdravih in čvrstih mož. Vlada pa nujno potrebuje nadaljno moštvo na Talavera fronti. Da je vlada mogla poklicati nadaljnih 10,- 000 mož pod orožje', je vzrok, ker se je vladi posrečilo dobiti dovolj streliva za to armado. Odkod je dospelo strelivo in orožje, ni znano,, smatra se pa, da so ga pripeljali ruski par-niki. Precej orožja je dospelo tudi iz Mehike. -o- Francija zahteva zadoščenje od Španije. Borba se nadaljuje Tangier, Maroko, 17. septembra. Francoska vlada je zagrozila, da bo zaprla svojo maro-kansko mejo. Obenem je pa zahtevala popolno zadoščenje od , strani vodstva španskih upornikov in obilno odškodnino, ker so vebeli baje umorili nekega francoskega državljana v Maroku. Neki A. Aguilar iz francoskega Maroka je bil baje aretiran v španskem delu Maroka dne 5. septembra, in kmalu potem ustreljen.' Francija trdi, da je ;:i;il dotični francoski državljan in popolnoma nedolžen. I-Iendaye, Francija, 17. septembra. General Emilio Mola, poveljnik severne uporniške armade, bi bil včeraj skoro ubit, ko so lojalisti bombardirali mesto San Sebastian. Fašistovski | general je dospel v mesto na po- 1 sebno slovesen način, da praznu-i je zmago upornikov, ko so se nad mestom pojavili trije vladni zrakoplovi, ki so zagnali do sto bomb. Težka bomba je padla prav -0- Cleveland. — Petnajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki je bila zaključena v sredo ponoči, je bila predvsem jako radodarna. Delegatom po osem dolarjev na dan, in ko je neki delegat izjavil, da je sedem dolarjev dovolj na dan, je bil izviž-gan. Edini, ki bi se lahko pritožil glede "skoposti," je konvenčni predsednik Anzelc. Dali so mu za 10 dni v resnici napornega dela — $25.00. Vratar konvencije je dobil $50.00, in celo naš James Slapnik, cvetličar, je dobil poklon v obliki $15.00, ker je dnevno pošiljal cvetlice delegatom. časopisoma "Enakopravnost" in "Ameriška Domovina," ki sta. dnevno pošiljala na konvencijo po 150 iztisov, ni nihče rekel: piš'te me!" Referent za pravila je dobil $100.00!! Izjavil je, d,a je delal 14 ur in pol na pravilih. Predsednik porotnega odbora pa, ki je delal skozi zadnja štiri leta po dve do tri ure sleherni dan, je dobil $100.00. Tekom konvencije se je poudarjalo, da mora Jednota začeti z večjo agitacijo z,a pridobivanje mladine. Delegacija je že začela z delom tozadevno, ko je izvolila v glavni odbor več mladih delegatov. Dočim je dobil starosta in us-tanovnik Jednote Mr. Mantel častno mesto kot prvi podpredsednik J. S. K. Jednote, pa je bil iz vaji j en drugim 'podpredsednikom zastopnik mladine Oblak, in tudi četrti podpredsednik Lunka je zastopnik mladine. Enako se smatra za mladinskega zastopnika gl. pomožni tajnik Tomsich in njegova namestnica Miss Matesha. Za-stoonika mladine sta tudi drug Cleveland. — The Cleveland Federation of Labor je na svoji generalni seji sinoči sklenila, da se pridruži Nestrankarski ligi prijateljev Roosevefta in je pohvala vse delavske unije, da grelo na delo in delujejo za ponp-vno izvolitev Roosevelta. Thomas Lenehan, generalni tajnik Clevelandske delavske federacije, je bil izvoljen za začasnega načelnika gibanja v prid Rooseveltu. Te dni enkrat se bo ustanovila permanentna tozadevna organizacija. Isaalc Šmink, ki je načelnik Tiskarske unije, je izjavil, da bo organizacija začela pobirati prispevke od vseh linijskih delavcev za kampanjski fond za ponovno' iwolitev . Roosevelta. Unije 'bodo imele ■ i svoj lastni glavni stan, i^ katerega* se bo vodila štiri, tedne pred volitvami kampanja za Roosevelta. .Clevelandski organizirani delavci nameravajo nabrati medsebojno najmanj $50,000 v kampanjske svrhe. Kot se je izjavil' predsednik Dalton od Cleveland Federation of Labor, mora sleherni unij ski delavec priznati, da ne more voliti nikogar dru-zega kot Roosevelta za predsednika. "Roosevelt se nas je spomnil v najslabših časih in priboril delavcem pravico do popolne organizacije in svobode. Sveta dolžnost slehernega delavca je, da pride na pomoč svojemu prijatelju in zagovorniku na dan 3. novembra, ko se bodo vršile predsedniške volitve. -o-- Strašen vihar na morju Norfolk, Va,, 17. septembra. Od Atlantskega oceana sem prihaja strašen vihar, ki divja z bil Brown 114,850. Kar se tiče volitev za kongresmane, je kandidiralo 12 pristašev Coughlina. -c Roosevelt prvi Poskusno glasovanje glede predsednika in drugih javnih uradnikovt ki je bilo vpeljano po časopisu The Press, izkazuje, da je Roosevelt, kar se tiče Cle-velanda in ostale države Ohio, daleč naprej. Dose-daj so ljudje oddali za Roosevelta po državi Ohio 14,282 glasov, za Lando-na 10,156, za Lemketa pa 2,215. Za republikanskega governej-skega kandidata izkazuje glasovanje 6,-: B73 glasov, za demokrat ■ 1 skega kandidata Daveija pa 5,095. V Glevelandu je dobil Roosevelt doslej 197S glasov, Landon 1011f Lent' ke 424, Browder 35 in socialist Thomas 31 glasov. --—o--- Nagrade Slovencem Preteklo sredo popoldne se je vršila v Collinwoodu ogromna parada, katero so uprizorili člani Collinwood Better Business Association. V paradi je bilo mnogo flotov, in prvo nagrado glede najfinejša okrašenih avtomobilov je dobil naš cvetličar James Slapnik. Kar se pa tiče nagrad, ki so bile podeljene za najbolje korakanje, so pa vse odnesli naši Slovenci, oziroma Slovenke. Prvo nagrado je dobil team Albina Novak Guards, drugo nagrado Marie Prislahd ' Cadets, in tretjo pa Častna straža S. D. Z. Načelnik parade je bil Mr. Joseph Perušek. Parada je bila dve milji in pol dolga! -o- Avto licence Tekom tega tedna je dobilo že 15,000 Clevelandčanov nove licence, katere mora imeti vsak voznik avtomobila. Zadnji čas za nabavo teh licenc je do 1. oktobra. Po tem dnevu ne bo smel nihče voziti avtomobila brez te licence. Licenca velja 40 centov -vi lastnike avtomobilov in 90 [centov za šoferje. K molitvi Vse članice podružnice št. 47 S. ž. Z. so prošene, da pridejo li vsi ostali Coughlin pristaši poraženi. Na drugi strani pa je bil poražen tudi senator Cou-zens, republikanec, ki je velik prijatelj Roosevelta. O njem se je splošno pričakovalo, da bo izvoljen. V političnih krogih pa se nikakor ne podcenjuje moči, ki jo ima Rev. Coughlin v Michiganu. Dasi šo njegovi pristaši sicer pri volitvah propadli, pa so razvili tako moč, da jo je treba resno upoštevati. Sedaj politični preroki premišljujejo, koipu bodo oddani pri novemberskih volitvah glasovi Coughlincvih pristašev. Ali bodo šli k republikancem ali demokratom. Demokratska stranka se bo resno potegovala za te glasove. brzino 90 milj na uro. Valovi visoki kot gore «;e podijo proti obrežju države North Caroline lin Virginije. Mnogo sto ljudi je Poroka Zadnji teden se je poročila v ^atedrali sv. Jožefa v Buffalo, • * •> Miss Mary Kuhar, hčerka Poznane Mrs. .Frank Kuhar na ' 04 St. Clair Ave. ženin je pa r- J. E. Gerity, odvetnik v Glevelandu. Mati neveste vodi gostilno na omenjenem naslovu 7f 15 let. Mlademu paru iskrene čestitke! in četrti gl. nadzornik, Vraničar in Milavec. Tudi pravni svetovalec Jednote je izmed mladine, Mr. Kuhar, mladostni odvetnik in župan iz Rockdale, 111. V splošnem se je pa delegacija imela izvrstno. Vsi so bili zadovoljni 3 postrežbo zlasti v kuhinji in pri barah. Mnogi delegati so se čudili, kako je mo goče v Clevelandu prodajati tako dobro vino po 5c kozarec. Večina delegatov je odpoto vala v četrtek dopoldne iz Cleve-landa, a precej jih je pa še v me s tu. Nekateri obiskujejo sorodnike in znance, drugi obiskujejo Vest iz domovine V Ivanjem selu pri Rakeku je 31. avgusta umrla v starosti 81 let Ana Matičič, po domače Cvergljeva. Tam zapušča sinove Matijo, Josipa, Toneta in Ivana ter hčerko Frančiško Bom-bač. V Chicagu zapušča hčeri Agnes Benčan in Mary Mano-loff, ter sina Leopolda in Franka; v Clevelandu pa ožjo sorod nico, Mrs. Louis Oswald. Naj bo blagi materi ohranjen lep spomin pri vseh, ki so jo poznali. * Pismo ima pri nas Val. Dagarin. V Madridu umre dnevno stotine oseb nasilne smrti London, 17. septembra. Neki časnikarski poročevalec, ki se je mudil zadnjih osem tednov v Madridu, pripoveduje, kako je v Madridu. Poročevalec sporoča, da je bil priča, kako so oblasti v Madridu dnevno ubile stotine oseb. Med ubitimi je bil tudi neki njegov dober prijatelj, katerega truplo je bilo tako preluknjano s kroglami, da trupla ni bilo mogoče spoznati. Kdorkoli se nahaja na ulicah ga lahko vsak tienutek ustavijo in se mora identificirati. Ako nima s seboj karte, podpisane od kakega bolj-ševika ali anarhista, ga na mestu aretirajo. Kdor je aretiran, lahko Boga na kolenih zahvali, če ga pošljejo v ječo. Navadno ga naj prvo mučijo, potem pa ubijejo. Komunisti najraje streljajo svoje žrtve na Časa de Carnpo, kjer je imel bivši kralj Alfonso svoje zabavišče. -o- £>kof doma Včeraj se je vrnil v Ameriko clevelandski škof Most Rev. Joseph Schrembs, Prvo vprašanje, ki so mu ga stavili časnikarski poročevalcit je bilo; kaj misli papež Pij o izjavah Rev. Coughlina. Škof je odgovoril, da papež nikakor ne odo-Ibrava nespodobnih izrazov in da zlasti ne odobrava psova- pred vhodom v vladno palačo, kamor je general Mola dospel par minut prej. Fašisti so vče-• aj ustrelili 38 Baskov, katere so obdolžili, da so pomagali lojali-3tom tekom obleganja mesta trun. New York, 17. sept. — Sem so dospeli poročila, da so španske oblasti aretirale znanega ameriškega časnikarskega poročevalca H. K. Knickerbockerj,a, ki se nahaja že dalj časa v Špa- iniji, da pošilja poročila o vojnih j dogodkih. Knickerbocker je za-; stopnpt International News Co. Državni oddelek ameriške vlade je dobil prošnjo, da poizve koliko je na tem resnice. •-—o- Pozdrav iz New Yorka Mr. Frank Gabrenja, njegova soproga ,sin in hči nam pošilja-io lepe pozdrave iz New Yorka, nja napram predsedniku Zed. držav. Škof Gallagher je to tudi naročil Rev. Coughlinu, da ne sme psovati predsednika. S tem je bila zadeva med papežem in Rev. Coughlinom zaključena, je rekel škof. Radio program V nedeljo bo tekom slovenskega radio programa na WJAY radio postaji zapel Mr. Louis Grdina sledeče pesmi: "Zagorska." 2. "Kje so moje rožice.' 3. "Prevara." Za godbene točke skrbi Frank Sintič orkester. Pozor! Osebe, ki pohajajo v šolo za angleščino k Mrs. Terbizan, in ki ne bi do petka popoldne po pošti dobile vstopnic za razstavo, naj se zglasijo osebno na njenem | naslovu na 14707 Hale Ave. do petka, 18. sept, do 7. ure zvečer. židovski prazniki V sredo večer so se začeli židovski prazniki, ki bodo trajali deset dni. Po vseh sinagogah sq se vršile velike svečanosti, lin večina židovskih trgovin je I zaprtih. kamor se je družina podala, da pričaka prihoda sina Rev. Edward Gabrenja, ki se je pravkar vrnil iz Slovenije, kjer se je naučil lepe slovenščine. Rev. Ed-| ward je jako vesel, ker se nahaja zopet v svoji domovini — Ameriki. Lepa hvala za iskrene pozdrave. Poroka V soboto 19. septembra se ob 10. uri zjutraj poročita v cerkvi sv. Vida Mr. Jos. Rutar, 1171 Norwood Rdi in Miss Belrtha Samsa, 6203 Carl Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k sv. maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem življenju. že pobegnilo iz svojih domov, dočim se drugi ne drznejo ven in so se zabarikadirali. Vse rešilno moštvo ob obrežju je pripravljeno, da vsak čas nastopi. Deset zveznih obrežnih ladij je noč in dan na straži, če dobi kak klic od ponesrečenega parnika. Prvi klic je prišel sinoči od parnika Almirante, ki je zašel v najhujši vihar v bližini Cape Hat-teras. -o- Zadušnica Za pokojno Josephine Pečjak se bo v soboto v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj brala sv. maša ob priliki druge obletnice njene smrti. Prijatelji ranjke so pro-šeni, da se udeležijo. * Francoski ministerski predsednik je odredil konec štrajlca tekstilnih delavcev. k molitvi v petek, soboto in nedeljo zvečer ob 8. uri za pokojno Ano Gustinčič, 7520 Bancroft Ave. Prošene so tudi, da se v pondeljek v obilnem številu udeležijo pogreba ranjke. Prijatelji narave Seja kluba "Prijatelji nara-, ve" se bo vršila v nedeljo na Zor-cevi farmi. AMERIŠKA Neznani zločinci so vrgli bombo v glavni delavski slan. Škoda znaša nad $4,000 Nekaj odmevov po konvenciji J. S. K, Jednote. Mladina v novem odboru dobro zastopana Jezersko razstavo, tretji pa počivajo po prestanih naporih. Edino, kar moramo obžalovati glede konvencije, je, ker ni od-glasovala, da se nakupi enai umetniška slika našega umetni- j ka Peruška za glavni urad Jednote. Zadeva je bila prinesena na pristojno mesto, toda naredilo se ni J— nič. ■ '< ' o——-— - Browder toži T am pa, Fla., N. sept.— E a r I Browder, kandidat " f komunistične stranke za v predsednika, je vložil toz- > 1 bo na sodniji v tem mestu za $100,000.00 odškodnine, 1 ker mu je bil prepovedan s vstop v neko dvorano, v I kateri bi moral v nedeljo s gdvoriti. Tožba je naper- ' jena proti mestu Tampa, \ proti nekemu privatnemu * klubu, neki cerkvi, časopi- ' su in proti nekemu brat- 1 skemu društvu. Browder pravi v svoji obtožnici, da so se vsi gorej omenjeni zarotili proti njemu, da ni mogel dobiti dvorane v najem in da so na ta način njega izpostavili zasramo-vanju in materialni škodi. --o- Pogreb John Mislaja Pogreb ranjkega Johna M i s i a-, j a se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na farmi dve' milji onstran Chardona na cesti 6 in 85. Truplo bo pripeljano v cerkev Matere Božje v Collin-woodu ob 10:30 dopoldne, potem ! bo pa pokopano na sv. Pavla po-j kopališču v Euclidu. Znanci in ; j prijatelji ranjkega, ki ne more-■ jo v Chardon, so lahko navzoči j v cerkvi ob pol enajsti uri dopol-; dne. "AMERIŠKA DOMOVINA" OUOIRHU9 KOKB - BEOXWIAN DAKCT MW&Arm «U1 M. OlMr in. 0ltTU*n4. Ohio _fmblUhod d*Uy vumrt mxutyi m Holiday* NAROČNINA: Ei Ameriko In Kanado, o« leto 05-60. Za Olevelutt, po poitl, celo teto »7.00 Z* Ameriko In Kanado, pol leta Za Cleveland, po pottl. pol leta U BO ta Cleveland, po rasnaSalcib: celo leto, 10.60, pol leU. $3.00. Za tvropo. celo leto, 18.00. Posamezna Številka. I cente SUBSCRIPTION RATES: D. 8. and Canada, W.B0 per year; Cleveland, by mall. HM per rear 0. 0. and Canada HM for • months; Cleveland, by mall, MAO for • month* Cleveland and Buelld toy carrier«, MM per year, H.N for • month*. Single copies I oenta. mropsan »ubscrlptloo, M0« per year. JAMKB DKBZVBO and LOUIS J. PIBO, Kdltorr and Publisher* Entered as second clam matter January 6th, lMt. at the Port OBlce at Cleveland, Ohio, under the Act of lfarch Id. 1171. urgjfl No. 221, Fri, Sept. 18, 1936 Propadnje srednjega sloja Zaton srednjega sloja, ki ga tvori v prvi vrsti meščanstvo, je definitiven. Zgodovina srednjega sloja je sijajna. Vse velike iznajdbe, stroje, tehniko, vse je treba njemu pripisati. Vse se mu je posrečilo. Razumno je speljal ceste in železnice, poglobil reke, prekopal je zemeljske ožine in jih zvezal z velikimi oceani. Odkril je daljne dežele in čuda narave. Iznašel je denar ter njegov pomen za kapital ter usmeril človeškega duha predvsem na gospodarstvo. Povprečnega človeka v mestu označuje gospodarstvo, pridobivanje, denar, s katerim je mogoče vse kupiti: radosti življenja, pravico, svobodo, ugled, ljubezen, časti. Denar — sveta vladar! Človek, ki je spadal k srednjemu sloju ali tako zvani "buržuj," je sveto veroval to resnico in nobene druge. Zato je hotel pri pridobivanju denarja imeti popolno svobo-ydo. Ne le svobodo glede kakih moralnih obvez, marveč tudi popolno svobodo v konkurenci s svojim bližnjim, popolno svobodo tudi napram državi. Njegova filozofija je izrazit materializem. Od človeka pozna samo telo in duha, ne pozna pa njegove duše. Ves ta babilonski stolp se zdaj podira pred našimi očmi. Najprej se je meščanski liberalizem idejno zrušil. Liberalizem s svojo zmotno frazeologijo o svobodi, enakosti in bratstvu, s svojo lažidemokracijo, ki se je izkazala kot varovalni plašč nevidnih denarnih korporacij, se je idejno vidno zrušil s svetovno vojno. Najbolj usodna zabloda evropskega prebivalstva je bila, da je tudi iz vojne kot takšne hotelo narediti pridobitveno podjetje in da je pričakovalo, da ga bo vojna obogatila. Res, po vojni je še enkrat vzpla-polalo gospodarstvo na starih osnovah, poslednjikrat. Nato pa je prišla propast, ki je neskončno pomnožila mase delovnega ljudstva in proletarijata, srednjemu sloju pa je odvzela prevladujoč gospodarski položaj. Za socialnim in gospodarskim zlomom zadnja leta opazujemo tudi socialno in družabno izravnavo ljudstva. Socialno prvenstvu prehaja na kolektiv, na maso, na državo. Svet, ki se danes poraja, nima niti malo smisla za ideale, ki so gibali družbo srednjih slojev. Mesto svobode je proglašen železni: moraš, ki ga diktira družba oziroma država. Samo poglejmo v Nemčijo, Italijo, Rusijo . .. Država ni več policist, ki naj skrbno varuje nedotakljivost osebnih in imovinskih pravic, ampak postaja sama vsemogočni lastnik, podaniki pa njeni najemniki in delavci. O političnih pravicah skoraj ni govora, mesto enakosti se pojavlja izenačenje, mesto bratstva neizprosna diktatura. Meščanstvo niti tam ni rešilo svojih postojank, kjer se je zateklo pod fašizem. Fašizem je res prišel na površje s pomočjo meščanstva, ki se je zbalo novih družabnih struj. Toda tudi fašizem ni nič drugega kot masovno ljudsko gibanje, dasi je proces bolj počasen kot v socialističnem kolektivizmu. V komunizmu vidimo prav isto neugnano hrepenenje po materialnem blagostanju, po popolni sreči in samozado-voljstvu na zemlji, kakor je to značilno za srednje sloje. Komunizem je razvil osnove srednjega človeka do brutalne skrajnosti. V Ameriki nismo, k sreči, doživeli še takih neznosnih razmer, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti modrosti našega velikega predsednika Roosevelta, kateremu je osebna in politična svoboda državljanov nad vse, smo pa na jako ravni poti, da zablodimo v prav tak kaos in nesrečo, če bomo poslušali razne laži-preroke, kakor so Townsend, Coughlin in drugi, ki se v svoji neodgovornosti igrajo z usodo naroda, kateri bi bil pahnjen v največjo nesrečo, če bi jim. sledil. Zato, državljani, zavedajte se dobrin, ki vam jih daje naša skoro neomejena ameriška svoboda, in ne dajte se prevarati raznim laži-prerokom in političnim šarlatanom! --o-- Clevelandski Slovenci, zdramite se! Cleveland (Newburg), O. — Tudi mi Newburaani se strinjamo z Vami, č. g. Jager! Le krepko in junaško na sovraga, na vse napadalce in izdajalce! V boj do zmage kličemo vam, čč. duhovščina! Mi smo z Vami! Kaj hočemo še več dokazov, da smo na vaši strani, saj pričajo to številni dopisi naših, nam naklonjenih časopisov. Napram temu početju, kakor so začeli zadnje čase pisariti naši slovenski časopisi, ki pravijo, da so za delavca in naprednost, se mora zgražati vsak, ki zna količkaj misliti. Katoličani in delavci! Ali je res to naprednost, kot trdijo socialisti, ko ti vse, kar si zgradil s svojo žuljavo roko, podirajo, pa naj bo to že palača, cerkev, j ali samostan. Njim je to pač, vse eno. Katoličani so to zgra-; dili, zato je pa vse od vraga, ta- j ko pravijo v Rusiji, Mehiki ali Španiji. Vsi ti so si bratci in so vsi enaki. Glejte, katoliška društva in katoliški delavci smo postavili .spomenik škofu Baragi v kulturni vrt, kakor so tudi drugi kulturni narodi postavili spomenike svojim slavnim mcžčm. Toda to našim rdečim bratcem ni prav nič všeč. To so dokazali, ker ni- o nič prispevali, pač pa fo se še norčevali in rekli, da je ta kulturni prostor gmajna. Torej vidiš, katoličan, kar ti zidaš, je vse zanič. Samo oni so napredni. Poglej dobro, natakni si očala, ali pa poglej skozi najboljši daljnogled, pa pridi pokazat, da grem tudi jaz gledat tisto njih naprednost. Da, da, kar Oni naj krave pasejo na njih gmajni, ki je še prazna. Mi, ki pravijo, da smo nazadlijaki, pa bomo napravili veliko iii čast- no parado proti kulturnemu vrtu, kjer bomo postavili še dva kipa, Simon Gregorčiču in Ivan Cankarju. Ti spomeniki bodo pričali našo slovensko in kulturno delo in naše katoliško prepričanje, ki ga junaško kaže škof Baraga v znamenju križa na svojih prsih. To je vsem na ogled v našem kulturnem vrtu in to je naša čast in nam vsem v ponos. Zato pa kličem: Katoličani, vsi na plan! Za karkoli smo se še zavzeli, smo vselej tudi častno končali. Vsi drugi gledajo na nas clevelandske Slovence in skrbno poslušajo, kaj mi delamo v naši največji slovenski naselbini v Ameriki. Veliko dela pričajo naše krasne cerkve, naši le pi narodni domovi. Vse to je delo naše žuljave roke. Velikanska parada lansko leto je pričala o naši zavednosti. Vse to smo napravili clevelandski Slovenci s pomočjo zunanjih dobrih rojakov in rojakinj. Za letos pa katoliški Slovenci tudi lahko napravimo velik Slovenski dan tam pri Lurdski Materi božji v Providence Heights. Tam naj bi se sešli skupaj iz Vseh štirih slovenskih fara, pa tudi iz Akrona in Barbertona ter Loraina naj bi prišli. Ta ogromna masa bi bila zopet do-kkz, da smo mi na strani naših bojevnikov, naše častite duhovščine. Zato vam kličem: Tje nas peljite vsaj enkrat na leto vse skupaj! To bo živ dokaz, da smo še veren katoliški narod. Javni nastop pokaže, kakšnega mišljenja je kdo. Samo v svojem srcu nositi prepričanje, to ni nič, to je samo polovičarstvo, la poslovati, v Clevelandu tekom 60 dni: f^-,--O:-—- Predsednikova žena 'Iz Washingtona se poroča, da je precej nevarno zbolela Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika. Dobila je hud' prehlad in vročico. North American $20 delnice se zamenjajo dolar za dolar. THE KRICHMAN & PERUSEK HFURNITUREcoh 15428Waterloo M. IB MALI OGLASI SPECIALS Friday - Saturday Blue Valley Butter, lb, 39c Eggs, doz...........27c Bananas, lb..........5c Onions, 10 lbs.......17c Carnation Milk, 3 for 23c Cleanser, 3 for .. ....10c SPECHBR0S. 1100 E. 63rd St. zraven Ben Franklin 5 & 10 Cent Store URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. WITH PLEASURE BY USING A NORCE 7&CGAS ftuNGE 0 Low in first cost, sstIc.^ in gas, Norge ranges are truly economical. You ari more certain of good cooking results—another saving. So the luxurious convenience of owning a Norge ratge actually costs nothing. Ccwe in. See these beautiful ranges. PRIDITE K NAM! Cenjenemu občin stvu j naznanjam, da sem dobil uradno dovoljenje za "Night Club. Zato se vrši v soboto 19. sept. fina kokošja večerja, na katero j vabimo vse prijatelje in znance. Postregli vam] bomo z najfinejšo pijačo, j vinom, pivom in žga-i njem. VSAK PETEK IMAMO j PRI NAS FISH FRY j Se priporočamo in vas! vabimo v naše lepe prostore, kjer boste prav po| domače postrežem. TONY MAROLT'S i PLACE i 1128 E. 71st St. PRICE® . FROM icKrtJM o KREMZAR & RENK0 RADIO & APPLIANCE CO. 6518 St. Clair Ave. Carl Kremzar in Frank Renko, lastnika ODPRTO ZVEČER DO DEVETIH "Sam. Služabnike bom itak že prej odpustil, le Selim aga me bo spremljal. In krsto z očetovim truplom vzameva s seboj." "Pozabil si na nekaj Hasan Ardšir mirza." "Na kaj?" "Se ne spominjaš več, da bi tudi jaz rad šel v Kerbelo?" "Pusti to misel, emir! Prenevarno je za tebe!" "Ne bojim se!" "Vem, vem, da si pogumen človek, vem, da si bil v Mekki, Pa te niso ubilit vem, da si upaš tudi v Kerbelo. Toda pomisli na silno razli-1 ko med Meko in Kerbelo! V Mekki živijo pobožni, miroljubni muslimani, suniti, romanje v Mekko se vrši mirno in dostojno. V Kerbeli pa najdeš fanatične šiite, obhod, v katerem nosijo podobo Huseinove glave, in žaloigra, ki jo predstavljajo v spomin na njegovo nesrečno smrt, — vse to ljudi razburi do »blaznosti in v svoji besni zdivjanosti ne poznajo nobene meje, redno se poko-Jjejo celo sami med seboj. Ce ki le eden sam zaslutil, da nisi siit, ali da nisi celo musliman, po tebi je, grozne smrti bi Umrl. Naravnost v smrt bi torej sel, emir! Cemu tvegati življenje? Ubogaj me, pusti misel na Kerbelo!" Razumel sem njegovo nujno svarilo. Šiit je bil, morebiti mlačen ali celo "napreden" in svobodomiseln, brez ozkosrčnih predsodkov,—- pa bil je vendarle musliman in njegova vera miu je s smrtno kaznijo prepovedovala, jemati nevernika s seboj na sveto mpsto. Povrh bi več ali manj Potoval v njegovi družbi in Če bi me spoznali, bi tudi sam bil v smrtni nevarnosti. Zato mi je tako nujno odsvetoval obisk Kerbelp Onstran velikega hana Beni kaad, kjer običajno prenočujejo j?ej"zijski romarji na potu v Ker-e štiri ure severovzhodno od agdada, smo se ustavili ob raz- Hal kanalu- Tam je misW kan Ardšir mirza počakati, Ut\ "aj jezdil v Kadhimen" taborili smo se torej za več J1111 in poskrbeli, da nas ni bilo J.*0 najti. In to ni bilo pretežko. Kanal je bil eden tistih, ki so Po njih v davnih dobah Babilon-ci napeljevali vodo iz Tigrisa na SVOja Polja. Takih kanalov je Po nekdanji Babi Ion i ji povsod Nisem se hotel vsiljevati, še manj pa dražiti njegovo versko prepričanje, sklenil sem, da pojdem, če bo vobče mogoče, na lastno pest v Kerbelo, njemu pa da zaenkrat nič ne bom povedal. Dejal sem torej vdano: "Dobro! Šel bom v Kadhimen i« v Bagdad in izvršil tvoje naročilo, vestno in natančno. Tudi tvoja "hiša" bo popolnoma na varnem. Ali pojdem v Kerbelo ali ne, to se bo pa pokazalo šele v Bagdarin " In s tem je bil najin nočni po-£°vor pri kranju. žal so dogodki šli drugo pot, ficgo sva midva tisto noč skleni-Usoda je s Hasan Ardšir mirzo in z menoj ukrenila tako cisto, čisto drugače —. Ostali smo še pet dni v varnem skrivališču pri zapuščeni koči. šele ko so vsi Perzovi ljudje popolnoma ozdraveli in se krepili, smo odpotovali. Srečno smo prišli črez zadnje izrastke Zagrosa, ki se spuščajo v brezkončno mezopotamsko ravnino. Tudi na bagdadski ravnini nismo srečali nobenih sovraž-nih bed ui nov, čeprav sem se bal, (la ne bo šlo vse gladko. Seveda 'Sm° se za svojo srečno pot sme-zahvaliti le naši veliki previdnosti, ne pa prizanesljivosti in . uobri volji beduinskih rodov. dovolj. Malomarni Turki so namakanje opustili, kanali so usahnili in deloma razpadli. Naš kanal je bil najmanj šest metrov globok, tudi voda je bila še v njem in tnstičje in grmovje je rastlo ob njegovem bregu. Naselili smo se na njego-vem pobočju v varstvu trstičja in grmovja in kar nalašč bi nas moral iskati, kdor nas je hotel najti. Pomagal sem pri urejevanju tabora, mirza pa je napisal pismo za Selim ago. "Ali bo Selim aga ubogal?" sem še podvomil, ko mi je izročil pismo. "Ne boj se! Ubogati te mora in te bo, kot da sem jaz na tvojem mestu! Daj mu moje pismo in prevzemi vse moje imetje! In ko age ne boš več potreboval, mi ga pošlji isem v tabor. Sel, ki ti ga bom dal za spremljevalca, naj pride z njim, da me bo našel. Nato poišči kupca za moje stvari in mu vse prodaj. Kar boš ukrenil, mi bo prav. In ko boš opravil, se vrni k meni. Čakal bom tukaj na tebe." Vzel sem pismo in naročil Ha-lefu, naj mi pripravi konja. "Kam pojdeš, gospod?" me je vprašal. "V Bagdad po opravkih." "Gospod, ali ne bom šel s teboj?" "Topot ne, dragi Halef!" "Zakaj ne?" "Ker so moji opravki taki, da ,e ne morem rabiti." "Kdo pa bo čuval nad teboj?" je žalostno vprašal. "V Bagdadu sem varen. Tam ni kakor v puščavi ali pa, kakor v gorah. Sicer pa moraš ostati v taboru. Važen, zaupen posel ti bom dal." "Kak posel?" - "Pameten in pogumen mož si in previden. Zato te postavljam za variha našemu taboru." In Halef je zadovoljen in ponosen ostal v taboru. Pa še eden je hotel z menoj. Anglež je opazil, da se pripravljam na odhod, pa je prišel bliže. "Kam, master?" "V Bagdad." "Sami?" "Hočete z menoj T "Tako vprašanje —! Pojdem Kajne?" "Dobro! Ste tudi vi potrebn kulturne obnovitve!" "Well! Se bom obnovil." Odjezdila sva. Perzov sel naju je spremljal. V dveh urah sva dospela do tretjega ovinka Tigrisovega severno od Bagdada. V tem ovinku leži, na desnem bregu reke, Kadhimen. Krenila sva od ceste, ki pelje v Kerkuk, Erbil, Mosul in Diarbekr, na desno, jezdila mimo velikih bagdadskih opekarn k Tigrisu in se dala prepeljati. Prijetno hladni palmovi vrtovi so najti sprejeli v svojo senco in koj nato sva bila v mestu. Kadhimen stoji na "svetih" tleh. V mestu je namreč grob i mama Musa ibn Džafarja. Ta slavni mož je nekoč potoval s svojim gospodarjem in vladarjem, enako slavnoznanim kalifom Harun ar-Rašidom v Mekko in Medino. V Medini je po-idravil Džafar grob prerokov z besedami: "Slava tebi, oče!" kalif pa: "Slava tebi, stric!" Tedaj se je Harun ar-Rašid ujezil: I "Kako, ali misliš, da si bliže v sorodstvu s prerokom ko jaz, ki sem njegov naslednik?" In od tistega časa je svojega ministra prav tako sovražil, kakor ga je | prej čislil in častil. Musa ibn ' Džafar je moral v ječo in je tii-' di v njej umrl. Pa po njegovi smrti so pozidali nad njegovim grobom krasno mošejo, ki ima pozlačeno kupolo in pozlačene minarete in ki jo štejejo med najlepše stavbe sprednjega Ori- Pevski zbor Cvet V soboto 19. septembra priredi pevski zbor Cvet "Confetti Dance" in sicer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Začetek je ob sedmih zvečer. Kakor že vsem znano, so pri vsakem pevskem zboru veliki stroški. Zato priredijo pevci in pevke razne prireditve in s pomočjo prijateljev in udeležencev na prireditvah, pridejo do uspeha, čisti preostanek gre za nadalj-no poučevanje. Pevci in pevke dosti žrtvujejo za obstoj zbora, da jim je mogoče še zanaprej voditi našo milo slovensko pesem in kulturo. Za njih trud imajo plačilo le: velika udeležba pri njih prireditvah in koncertih. Le na ta način pokaže cenjeno občinstvo in prijatelji slovenske pesmi pevcem in pevkam priznanje za njih velik trud. Prav prijazno vabimo vse prijatelje in cenjeno občinstvo, od blizu in daleč, da pridejo ter nam pomagajo, da obdržimo naš zbor, da bo slovensko pesem še naša mladina prepevala, na katero je dosti ponosna in se je tudi z veseljem uči. Imeli bomo tudi "Balloon Hour" in bo dosti zabave pri tem. Naše kuharice bodo pripravljene postre-či vsem lačnim s finim prigrizkom. Naši natakarji so pa tudi rekli ,da bo za žejne vsega dovolj. Igrala bo dobro poznana Trinko godba, katera bo vsem ugajala. Le pridite vsi! Obeta se mnogo zabave za vse. Saj je vendar pri Cvetarjih luštno in vselej vse veselo, staro in mlado. Prijazno se vabijo tudi vsi starši pevcev in pevk, da se udeležijo. Na veselo svidenje v soboto 19. septembra v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Mary E. Rožanc. -i-O--- V nedeljo koncert v SDD Cleveland, O. — V-nedeljo ot-vori direktorij Slovenskega delavskega doma. na Waterloo rd. dramsko-družabno sezono., prireditev v SDD- Ob drugi uri popoldne bo v ta namen podan pester koncertni prograrr\ na odru. Pri programu sodelujejo: pevski zbor Jadran, Mr. Louis Pečjak, Leonard Zallar, Miss Josephine Modic, Miss Eleanor Ster, Modern Crusaders Glee Club, Miss Edith Modic, Miss i Elsie Artelj, Mr. Frank Slejkc Jr., pevski zbor Slovan, Mr. Fr, i Plut in poznani Vadnalov kvartet. Iz navedenega lahko razvidi-te, da bo koncert raznoličen in užitka poln. Vstopnina h koncertu in plesu je 35c, samo za ples zvečer pa 25c. Po koncertu se bo vršil ples v avditoriju in igrala bo poznana Krištofo-va godba. V spodnji dvorani pa boste lahko dobili okusno večerjo. Vse dosedanje prireditve SDD so bile zabave polne za vsakega. Tudi v nedeljo boste deležni tega. Pridite s svojimi znanci. Avditorij SDD je bil v zadnjem tednu nanovo prebarvan in dekoriran. To delo je izvršil poznani slovenski dekorator Mr. Anton Plut. Nove baržunaste zavese na okna pa je preskrbel naš ženski odsek Doma, tako, da danes avditorij izgleda kot pred desetimi leti ,ko je bil otvorjen. Nove zavese so stale precejšnjo vsoto denarja in zdi se mi, da je odsek isvojo blagajno ponovno izpraznil za korist SDD. Za to požrtvovalno delo moramo vsekakor dati zahvalo našim vrlim ženam od odseka. Dramsko društvo Verovšek enta. Na milje daleč je videti blestečo se kupolo in visoke vitke minarete in trudnemu popotniku. ki cele tedne potuje po brekončni mezopotamski ravnini, je "zlata mošeja" kadhimen-ska znamenje, da je konec puščave blizu. (Dalje prihodnjič) žegnanje Pri nas v šmihelu smo imeli dvakrat žegnaiije in sicer o sv. Ani in isv. Mihaelu. Dan pred žegnanjem so imele največ dela naše matere. Do šestih zjutraj so imele že vse pečeno, potice in štruklje. Pri nas dajejo namreč štruklje na ta dan. Naše pridne mamice so s ponosom ogledovale svojo peko, saj je bila pa tudi lepa in se je prikupljiv vonj širil na vse strani. Potem se je pa pričelo čiščenje pred hišami in po dvoriščih. Nekateri so tudi hiše pobelili z belo barvo po vogalih, spodaj pa z plavo ali rujavo, da je lepše izgledalo. V kuhinji se je pa snažilo vilice, nože, še burklje bo morale biti svetle tisti dan. Fantje so postavljali mlaje, lepe in visoke, ki so ponosno stali pred cerkvijo. Vse je napeto pričakovalo tega Slavnostnega praznika. Iz ;stolp'a farne cerkve ,se je ogla-'silo veselo pritrkavanje ? Ibtim;1 bim, bom, pojfe sv.'Mihaiela zvOh, — jutri svoj god obhajal borh. Fara šmihel iima'isamo dve podružnici, sta pa ti dve toliko lepši. Posebno sv. Katarina gori ha, Plešivci daje krasen razgled daleč naokrog. Vidi se daleč na zeleno štajersko in na lepo Gorenjsko. Potem pa sv. Marjeta tam v zeleni Dobravi, katere zvon pozdravlja vse doli do Žužemberk« in proti Zagradcu in vabi m , šmihelsko žegnanje. i Tako je pri nas doma. In ne , kaj podobnega se vrši tudi v so boto 19. septembra v SND na St . Clair Ave., kjer se vrši šmihel sko žegnanje po starokrajsken običaju. Vabim vise prijatelje ii znance, da pridete. Ves čist preostanek gre za izplačitev dol ga na šmihelski brizgalni. Mary Salomon. DNEVNE VESTI Roosevelta skrbi kritičen svetovni položaj Washington, 17. septembra. Predsednik Roosevelt se namerava v kratkem podati proti za-padnim državam v svrho predsedniške kampanje, toda kot se je izjavil včeraj napram časnikarskim poročevalcem, se ni še definitivno odločil, koliko časa bo odsoten iz Washingtona. Skrbi ga kritični svetovni položaj. Roosevelt je prvotno nameraval ostati tri tedne iz Washingtona toda bo najbrž načrte spremeni v toliko, da bo odsoten samo er teden. "e*trU„e pitanj. I Zavarovalnina VSEH VRST toaawfeiag^SII ry je takoj spoznal, da ima tu opraviti z odličnima tujcema, ki nista prišla v New York samo za kratek čas. Leoncijina lepota je takoj vzbudila njegovo zanimanje in Charley se je zavedaj da ima opraviti s pristno lady. Kar se pa tiče Henryja, je Charley takoj na prvi pogled spoznal, da stoji pred serijoznim, odličnim in solidnim možem, čigar zagoreli obraz ga je čudovito spominjal na pokojnega Henry Morgana. — Dobro jutro, — se je obrnil k Henryju in se spoštljivo priklonil Leonciji, — Franci-sova prijatelja? — O, sire! — je vzkliknila Leoncie. — Še več nego prijatelja! Prišla sva, da ga rešiva. Citala sem jutranje li- ste. Če bi ne bilo glupe trme njegovih slug. . . In Charley ni več dvomil, da sta tujca res Francisova prijatelja in da ga hočeta rešiti. Segel je Henryju v roko. Jack London: ROMAN TREH SRC — Dovolite, da se predstavim, — Charley Tippery, — je dejal prijazno. — Henry Morgan, Henry Morgan, — je dejal Henry in segel Charley.) u v roko tako navdušeno, kakor da je odvisna od te roke vsa njegova bodočnost. — Dovolite, da vam predstavim Miss Solanovo, se-norita Solano. Prav za prav je Miss Solano moja sestra. (Dalje prihodnjič.) Za prizori z nadzornikom Cleveland Railway STRAŽA NA PROGI "Naše delo ni končano s tem, da damo voz A ven ob pravem času. Mi nadzorniki se vozimo po progi, 26 nas v diviziji uličnih voz in 6 v sekciji motqrnih busov. Mi pazimo, da vozovi in busi ne vozijo pred časom ip da tudi ne zaostajajo. Obrnemo vozove in buse na drugo progo, če je zapreka. Poženemo vozove na prometnih točkah, ko je drenj, pomagamo potnikom in pomagamo tudi pri drugem cestnem prometu. Pazniki na naših postajah gledajo, če gredo vsi vozovi mimo ob pravem času. Na primer, da gotov voz ne gre mimo ob času. Takoj pošljemo drug voz na progo, da nadomestimo zamujeni voz in da je vozni red v redu. Ne, naše delo se ne neha s tem, da gredo vsi vozovi ob času ven. Naša pažnja na progah je, ki šteje za povprečno hitrost ulične kare, 12.27 milj na uro, hitrost busov pa 14.48 milj na uro. To nas dene na vrhunec točnosti na vseh prograh v deželi." NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi našega preljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata Paul Okicki ki je bil zadet od avtomobila ter je dobil nevarne poškodbe, katerim je podlegel in je v cvetu življenja izdihnil svojo mlado dušo dne 18. avgusta 1936 v lepi mla-deniški dobi, star 15 let, rojen v Clevelandu. K prezgodnjemu večnemu počitku smo ga položili dne 21. avgusta 1936 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem, ki so nam šli na roke ter nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh težkih in najbolj žalostnih dnevih. Ravno tako vsem, ki so ga prišlj pokropit, vsem, ki, so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali krasne vence ter .okrasili k,rsto v blag spomin pokojnemu in sicer: družina Frank Okicki, Mr. John Gorišek, Mr. in Mrs. Joseph in Caroline Tekavčič, Mr. in Mrs. Herman Voel-k6l, Mr. in Mrs. Skedel in družina, družina John Zafeu-kovec Orton Ct., Mr. in Mrs. Matt Križman Jr., Mr. Frank Jenskovic, družina Nick Spelich, Mr. Fred Spe-lich, družina Martin šorn, družina John Ladiha E. 74th St., družina Leo Ladiha E. 55th St., Louis Oblak Furniture Co., Rudolph Zabukovec in Agnes Okicki, Zagorc in Ilutton družine, Mrs. Tekavec iz Spencer Ave., družina Andrew Bole, družina Mary Starina, družina Frank Gorenc, Mr. in Mrs. Frank Koščak, Paul Sever, Mr. in Mrs. Ignac Slapnik Sr., Frank Godec in družina, Boys and Girls of Leece Neville, Men of Fairmount Pumping Station. Ravno tako tudi lepa hvala sosedom in prijateljem za skupni krasen venec, za katerega sta nabirali Mrs. Simončič in Mrs. žigman. Tudi lepa hvala za skupni krasen venec od sošolcev in prijateljev, za katerega je nabral John Obat. Lepo se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše za pokojnega: družina Joseph Jereb, Bessemer, Pa., družina John Zabukovec, od prijateljev in sosedov, Mr. Frank Zakra.jšek in družina, Norwood Rd., Mrs. Jožefa Ausec, Addison Rd., Louis Oblak Furniture, družina Frank Stokar, Mrs. Antonija Jesenovec, od sosedov, Mrs. Mary Steklasa in družina, Spech Brothers, From a Friend, družina Lukek, Mrs. Anna Bole, Mrs. Angela Dežman, New York Dry Cleaning, Mrs. Agnes Zagorc, Mrs. Terezija Cvelbar, Mr. in Mrs. Mary Hrastar, Prosser Ave., Mr. Joseph Spech E. 63rd St., Mrs. Frances Vičič, Mrs. Sterle. Ravno tako se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: družina Joseph Jereb iz Bessemer* Pa., Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, Madison, Ohio, družina Nick Spelic, Spech Bros., Mrs. Steklassa, Mr. in Mrs. John Miklaučič, Mr. Jack Allison, Mr. Louis Oblak Furniture, Stanley Koščak. Obenem tudi lepa hvala sledečim : Charles Vidmar, Ed Godic, Mirko Košir, Adolph Simoncic, Andy Truden, Michael Kuclar, ki so nosili krsto ter ga spremili in položili v prerani grob. Prisrčna hvala Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkverie pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Ti, preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, ki si v najlepših letih moral nas tako nanagloma zapustiti, veseli se sedaj v nebeški slavi. V cvetoči mladosti je prišla nemila smrt in zahtevala od nas»najdražje. Močno žalostni Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu in lahka naj Ti bo rodna zemlja. žalujoči ostali: FRANK in FRANCES OKICKI, starši; FRANK in STANLEY, brata; FRANCES, poročena Voelkel, AGNES, sestri. Cleveland, Ohio, 18. septembra, 1936. Regan je bil ta čas v družbi svojih agentov in veščakov v raznašanju tendencioznih vesti. Zbral jih je okrog sebe in jim govoril: — Prodajte! Prodajte! Prodajte vse, kar imate! Ne vi-,dim konca te panike na borzi! j In ko se je vračal Francis domov in kupil najnovejšo posebno izdajo, je prečital z ogromnimi črkami priobčeno senzacijo pod naslovom: "Ne vidim konca te panike— Thomas Regan." Drugi dan ob osmih zjutraj je prišel Charley Tippery k Francisu, pa ga ni našel doma. Tisto noč Washington sploh ni spal in brzojavke so raznesle na vse konce in kraje sveta senzacionalno vest, da Zedinjene države sicer niso napovedale vojne, vendar so pa objavile moratorij. Bascom je planil v Francisovo sobo že ob sedmih zjutraj, ko je slednji še spal. Francis se je takoj napotil s svojim agentom na Wall St. Moratorij je bil zadnja nada in čakalo ju je mnogo važnih opravkov. Charley Tippery pa ni bil prvi gost, ki se je zglasil tisto jutro v dvorcu na River Side Drive. Nekaj minut pred osmo sta planila v dvorec vsa zagorela in zaprašena Henry in Leoncie. Za vratarja sta nista sploh zmenila, tako da je bil komornik Parker ves presenečen, obenem pa ogorčen rj00h at the Outstanding features of this amazing 'Emerson M Radio STRIC MOSES pravi; Ne og'ejte St , samo razstave. Oglejte si ves Cleveland, Garfield spomenik, obrežje in razvedrilne parke, famoznt parčni sistem, ogromne pomole, zaposlene industrijske naprave in mnogo drugih zanimivosti. Vozite se z $1.25 pass-om, ki je veljaven za sedem polnih dni vožnje po mestu. •KE.CBEATES THE ARTIST IN YOUIt HOME" KOTIČEK VLJUDNOSTI (Pismo ulični železnici) 44 Sherman Avenue Glenn Falls, N. Y. 7. avgusta; 1936 Gospodje! Ustavil sem se v Clevelandu, daj sj ogledam razstavo. Ko sem se vračal nekega večera na Lakewood vozu, sem dobil istega sprevodnika, ki nas je peljal v mesto; tako sem imel dvojno priliko opaziti njegovo vljudno, prijazno in postrežljivo vedenje napram potnikom. Ko je videl, da sem tujec, je bil še bolj prijazen in je glasno poklical ime ceste, kamor sem bil namenjen. Žal mi je, da nisem dobil njegovega imena, toda tukaj je njegova številka — 15-266 in upam, da bo pravilno pohvaljen aa njegovo postrežlji-vest, ki jo je pokazal napram tujcu v mestu. _K. F. I. EMERSON MODEL 126 9 'With Harmonized Unit Construction P You get standard American Broadcasts aa well as State Police Calls 9 Audio Overload Control to protect receiver against blasting on strong stations . ) Electro-Dynamic Speaker ]f I Power Line Noise Filter (® I Illuminated eagy-to-read Airplane Dial "»T | A handsome, acoustically construct- ■ ed cabinet of smart bakelite Predno kupite kak radijo oglejte si ta novi' RCA Emerson Models *14.95 to 999.9S LAHKA ODPLAČILA" RCA-Victor, famozno svetovno ime v radiju, vam nudi za vaše 'razvedrilo nove 1937 modele — najfinejše, kar jih nosi ime RCA-Victor. Krasni kabineti — naravni glas — neprimerno proizvajanje — ameriško in tujezemsko oglaševanje. In, seveda, kovina-sti tubi, največja izboljšava v radiju zadnja leta. Poslušajte in oglejte si te nove RCA-Victor radije, v katerikoli naših prodaja-en., Videli boste res nekaj lepega. Oblak FURNITURE CO. RCA-Victor Velika zaloga vseh potrebščin za dom. model 7-K 6303 Glass Ave A. GRDIM IN SINOVI 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd HEnderson 2078 CLEVELAND RAILWAY COMPANY — Vidite, dragi moj, — je rekel in znova prijel za kljuko, ■— vodili ste borbo proti meni tako spretno in previdno, da z agentom res nisva vedela, kdo tiči za to kampanjo. Za vraga, Regan! Saj sva hotela z Bas-comom parirati desetkrat močnejšemu sovražniku kot ste vi. Ker je pa to izključno delo vaših rok, bova tem lažje opravila. Z Bascomom sva se že pripravljala na skok, zdaj pa vidim, da bo treba samo prestopiti. Jutri ob tem času bodo tu v vaši pisarni nekoga pokopali in vi boste igrali pri tem pogrebu vlogo mrliča. Vi boste truplo in zelo čedno finančno truplo nastane iz vas, ko bodo moji računi z vami končani! — Popolna kopija Richarda Henry Morgana! — se je nasmehnil Regan. — Bože moj, kako imenitno se je znal po-bahati, kadar je bilo treba! $7^95 — Škoda, da vas ni pokopal že moj oče in da je prepustil meni ta neprijetni posel, — se je revanžiral Francis Reganu za slovo. — In vse stroške za pogreb ti je tudi prepustil, — se je odrezal Regan. — Ta reč bo zelo draga in nikar ne misli, da se konča s pogrebom v tem kabinetu! * * * Jutri je torej zadnji dan, — je dejal Francis Bascomu, ko sta se zvečer sestala. — Jutri ob tem času bom po vseh pravilih skalpirano, odrto, posušeno strašilo v Reganovi privatni zbirki. A kdo bi si mislil, da je pripravljal stari pes vse to zame? Nikoli mu nisem storil žalega. Nasprotno, vedno sem ga smatral najboljšim prijateljem pokojnega očeta. Samo en izhod je iz tega brezupnega položaja. Ce se posreči Charleyu Tipperyju pregovoriti starega stiskača in dobiti del njegovih prihrankov, pa sem rešen. V nasprotnem slučaju me čaka jutri neizbežni polom. — Ali če bi Zedinjene države objavile moratorij, — je pripomnil Bascom brez najmanjšega upanja, da se to zgodi. nad njiju vsiljivostjo. — Prav po nepotrebnem ste izvolili planiti tako nepričakovano v dvorec, — je dejal Parker neznancema. — Mr. Morgana namreč ni doma. — Kam pa je sel? — je vprašal Henry nestrpno in prijel ročni kovčeg v drugo roko. — Takoj morava govoriti ž njim. In če vam pravim jaz takoj, tedaj ste lahko prepričani, da pomeni to urno. Kdo pa ste, tristo vragov? — Komornik Mr. Morgana, — je odgovoril Parker dostojanstveno. A kdo ste vi? — Jaz sem Morgan, — je odgovoril Henry kratko in se ozrl, kakor da nekaj išče. Nato je stopil k vratom knjižnice, pogledal notri, opazil telefone in pripomnil: — Kje je Francis? Po katerem telefonu lahko govorim z njim ? — Mr. Morgan mi je strogo zabičil, da mu ne sme nihče telefonirati, razen če bi bila stvar res zelo nujna. — Moja zadeva je več kot zelo nujna. Katero številko ima? — Mr. Morgan je danes zelo zaposlen, — je ponovil Parker trdovratno.. — Je-li res, da mu prede slaba? — je vprašal Henry. Na komornikovem obrazu se ni zganila nobena mišica in tudi njegove ustnice so ostale mirne. — Vse kaže, da ga danes prav pošteno oskubejo, a? Parker je zrl pred se, kakor da ničesar ne sliši, niti ne razume. — Drugič vas moram opozoriti, da je zelo zaposlen, — je spregovoril dostojanstveno. — Vrag vzemi njegovo zaposlenost — ga je prekinil Henry. — Saj vendar že ves svet ve, da mu teče voda v grlo in da je izgubil na borzi , vse imetje. Prav vsi že vedo, da je njegov položaj brezupen. Današnji jutranji listi so polni alarmantnih vesti .o njegovem polomu.. Zdaj pa k stvari, moj dragi ko,mornik! Povejte mi številko njegovega telefona. Urediti moram z njim želo važno zadevo. Toda Parker je bil neizproT sen. — Kdo je njegov zaupnik? Ali njegov agent? Ali kdorkoli izmed njegovih zastopnikov? Parker je zmajal z glavo. — Če mi poveste, kakšna je tista zadeva, ki bi jo radi uredili . . . je spregovoril. Henry je postavil kovčeg na tla ter se pripravil, da plaice na komornika in, ga prisilil povedati številko Francisovega telefona. Tu je pa posegla vmes Leoncie. — Povem naj mu! — je vzkliknil Henry, ki je takoj razumel, kaj misli. — čemu neki bi mu pravil, ko mu pa lahko kar pokažem. Pojdite sem, Parker! Stopil je v knjižnico, vrgel zaprašeni kovčeg na mizo in ga začel odpii;ati. — čujte mr. komornik! Najina zadeva je popolnoma realna. Nameravava namreč rešiti Francisa Morgana. Prišla sva, da mu pomagava iz zagate. Tu v tem-le kovčegu imava zanj mi- 1 Iijone. Pri teh besedah je Parker pe-strašeno odskočil. Ves čas je opazoval neznanca mirno in rezervirano, zdaj se je pa prepri-i čal, da postaja stvar resna, čud-j na gosta sta morala biti norca ali pa premetena zločinca. Kdo mu more jamčiti, da nimata slabih namenov. Saj ni izključeno, da ga nalašč zadržujeta tu z bajkami o milijonih, dočim njuni pajdaši ta čas kradejo v drugem nadstropju. Kovčeg je pa kovčeg. Kdo ve, če ni v njem di-namita? — Poglejte! Parker je že hotel pobegniti, pa ga je Henry še pravočasno prijel za vrat. 'Z drugo roko je odprl kovčeg. In Parker je zagledal ogromno množino draguljev. Parkerjev obraz je jasno pričal, da mu je ta prizor zaprl sapo. Toda Henry ni uganil pravega vzroka njegove razburjenosti. — Saj sem mislil, da vas prepričam, —■ je dejal smeje. — Nu, zdaj pa dokažite svojo zvestobo napram Francisu in povejte številko njegovega telefona! — Sedite, sire ... In vi tudi, rnadame, — je zamrmral Parker in se spoštljivo priklonil. Končno si je od presenečenja toliko opomogel, da je lahko mirno govoril. — Izvolite sesti, gospoda! Številko privatnega Morgano-vega telefona sem pustil v njegovi spalnici. Mr. Morgan mi jo je dal danes zjutraj, ko sem mu pomagal pri oblačenju. Takoj v,am jo prinesem. Ta čas pa sedite, prosim! Komaj je Parker zaprl za seboj vrata knjižnice, že je začel trezno misliti in presojati. Enega vratarja je postavil pred vežna vrata, drugega pa pred knjižnico. Ostale uslužbence je poslal pa vse strani, da preiščejo dvorec in ugotove, da-li se ne skrivajo kje pajdaši rafi'n'i-ranih zločincev. Sam je pa hitro telefoniral na bližnjo policijsko stražnico. — Da, sire, — je ponavljal službujočemu seržantu. — Ta dva sta norca ali pa zločinca. Pošljite, prpsim, takoj policijski voz, sire. Kdo ve, morda bo zločinci ta čas v našem dvorcu ze na poslu in morda strašnih zločinov ne bo mogoče več preprečiti ... Ta čas se je ustavil pred dvorcem avtomobil, iz katerega je stopil Charley Tippery. Pozvonil je in na straži stoječi vratar si je globok oddahnil, ko je spoznal v prišlecu/ gospodarjevega prijatelja. Bilo je sicer še zgodaj, vendar mu je pa rade volje odprl. Tudi drugi vratar si je oddahnil, ko je odprl Charleyu vrata v knjižnico. Samo muzal se je in namigaval Tipperyju, kakor da bi ga svaril, naj bo oprezen. Charley Tippery sam prav ni vedel, kaj pomenijo ta nami-gavanja. Stopil je naravnost k mizi, za katero sta sedela neznani gospod in dama. Njuni zagoreli obrazi in zaprašene obleke so napravile nanj najboljši vtis. V tem sta si Charley in Parker nasprotovala. Tippe-