itiGu
PRAVICA
6IA8IIO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOTENIJE
PoStnina plačan« ? gotovini.
Niti ena velilca sila, pa četudi bi njena vlada težila K temu, ne bi mogla dandanes zbrati velike armade za borbo proti drugi zavezniški sili, proti drugi veliki državi, kajti danes ne more nihče voditi vojne brez svojega ljudstva, ljudstvo se pa noče vojskovati.
J. V. STALIN
Leto VIII. - Št. 20 I Ljubljana, sobota, 25. januarja 194? j Izhaja vsak dan razen ob petkih |	Mesečna	naročnina	Din	45.-
Cena Din 2.—
Pozdrav našim udarnikom
Velika zasluga za dvig delovnega poleta in za velike gospodarske uspehe Pri izgraditvi in obnovi jiaše dežele gre vaš im udarnikom, iznajditeljem in izumiteljem. Premalo se še zavedamo, da *° prav udarniki tisti, ki so s svojim Neumornim delovanjem dajali zgled ostalim delavcem in s tem pripomogli, on se je pri delovnem ljudstvu tako nar Sto razvijala nova delovna disciplina, nov odnos do dela in sodelavca, nova delovna zavest in da je vse delovno ljudstvo zajel duh tekmovanja pri ustvarjanju boljših pogojev o našem gospodarstvu in življenju. V tem tekmovanju so izstopali v ospredje najboljši izmed najboljših delavcev — naši udarniki, ki so s svojimi napori ogromno prispevali pri obnovi vseh or st narodnega gospodarstva. V marsikateri tovarni ali podjetju, se je visoko dvignila produkcija in so se znižali Produkcijski stroški predvsem zato, ker so naši udarniki racionalno izkoriščali surovine, mazila, goriva Ud., Istočasno pa pripomogli k izboljšanju kakovosti proizvodnje. Mnogokje bi Prenehalo obratovanje, če ne bi udar-rnki-izumitelji v svojem prostem času [n o prečutih nočeh vložili ves trud za iznajdbo novega načina dela in za iznajdbo novih, doslej iz tujine uvoženih strojnih delov. Udarniki imajo mnogo zaslug, da smo premagali povojne gospodarske težave, da smo se v mno-gočem otresli inozemstva in da so naši skupnosti prihranjene ogromne vsote denarja. Kot heroji dela pa so tudi s svojimi dejanji pokazali vsemu svetu, kako trdna in nezlomljiva je naša ljudska oblast in kako velika je ustvarjalna moč strnjenega delovnega ljudstva.
Mnogo smo že govorili in pisali o velikem pomenu udarmštva za industrializacijo in elektrifikacijo naše domovine. Marsikomu pa še ni znano, kje so korenine udamištoa. Ne ve, da je udarništvo predvsem rezultat tekmovalnega duha, ki je zajel naše delavstvo, da je udarništvo izraz novega odnosa, ki ga kažejo delavci pri delu, da ima udarništvo svoj izvor predvsem o zavesti najširših množic delovnega '■ljudstva, ki se je o času obnove zavedlo, da ne dela več za kapitalistične izkoriščevalce, ampak za svojo državo, kjer mu je zagotovljen materialni položaj, ki se iz dneva v dan izboljšuje. Kako važnega in velikega pomena je Udarništvo, nam jasno dokazujejo Uspehi, ki jih je v letu 1946 doseglo delovno ljudstvo z udarniki in iznajditelji na čelu. Zato moramo vsi delati po zgledu udarnikov, a ko si hočemo čim prej ustvariti boljše življenje in lepšo bodočnost. Udarniki naj bodo naši učitelji, učimo se od njih, posnemajmo jih pri njihovem delu, kar pa nam ne bo težko, če bomo zavestno izpolnjevali dolžnosti in hodili po poti, ki nam jo je začrtal maršal Tito o sooji novoletni poslanici.
Udarnikom pa moramo izkazovati ose priznanje in pozornost. Zavedati se moramo, da so oni ponos delavskega razreda, pionirji obnove in načrtne izgradnje. Udarništvo je tisti nov način dela. ki nam bo omogočil izvedbo pred-stojcčega petletnega gospodarskega načrta. Mnogokrat smo zavzemali nepravilen odnos do udarnikov. Vse premalo smo jih popularizirali, o bodoče jim bomo morali posvečati več pozornosti. Izobešali bomo njihove slike o delov- : nih prostorih, o domovih kulture, klu- j bih, rdečih kotičkih, objavljali jih o | dnevnem in tedenskem časopisju in na ta način seznanjali ostalo delovno ljudstvo z velikimi uspehi, ki jih dosegajo udarniki o proizvodnji Tudi pri nagrajevanju so posamezni vodilni organi in tehnični voditelji zavzeli nepravilen odnos predvsem do izumiteljev. Niso jim nudili zadostne pomoči pri realiziranju njihovih izumov, niti jim niso za to dali primernih nagrad. Prav zaradi teh napak je četrti plenum Glavnega odbora ES J na svojem zasedanju sklenil, da vse sindikalne podružnice v podjetjih ustanove posebne komisije, ki bodo skrbele za to, da se bodo izumi in racionalizatorski predlogi delavcev realizirali, uporabiti o proizvodnji m primerno nagradili. Točna evidenca, ki jo morajo izvajati uprave podjetij s pomočjo sindikalne Podružnice, bo vsekakor omogočila, da se bo ta sklep IV. plenuma lahko in pravilno izvajal.
Da se vsaj do neke mere oddolžimo udarnikom za njihove velike uspehe v preteklem letu in da čim bolj izkoristimo njih izkušnje, je Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije sklicat za 25. in 26. januar zbor oseh udarnikov Slovenije o Ljubljani. Na tem zboru bo okoli 600 udarnikov, ki bodo gostje naše ljudske vlade Slovenije in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Ta zbor naj bo javno priznanje in zahvala vsega delovnega ljudstva našim udarnikom, ki so visoko dvignili prapor delovne zavesti. Ta zbor naj bo slavnostni začetek gospodarskega petletnega načrta, začetek velikih gospodarskih zmag, začetek poti, ki bo pripeljala množice delovnega ljudstva k zaželenemu cilju — blagostanju in mirnemu življenju. Na tem zboru bodo naši najboljši delavci govorili o uspehih, napredku in zlasti o
Odgovori generalisima Stalina na vprašanja Eiliota Roosevelta
New York, 24. jan. TASS poroča: List »Look« je objavil razgovor Eiliota Roosevelta z generalisimom Stalinom dne 21. decembra 1946. Stalinovi odgovori na 12 vprašanj so naslednji:
Prvo vprašanje:
Ali mislite, da taka demokracija, kot so Združene države Amerike, lahko miroljubno živi v tem svetu vzporedno ,s tako komunistično obliko države in uprave, kakršna je v Sovjetski zvezi, ne da bi se kdo skušal vmešavati v notranje politične zadeve druge strani?
Odgovor:
Da, vsekakor. To ni samo mogoče, to je pametno in popolnoma izvedljivo. V najtežjih časih med vojno razlike v obliki uprave niso ovirale, da se ne bi naši dve državi združili in zmagali nad našimi sovražniki. Te odnose je mogoče ohraniti še v večji meri v dobi miru.
Drugo vprašanje:
Ali mislite, da je odvisen U6peh Združenih narodov od sporazuma glede osnovnih političnih vprašanj in ciljev med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Združenimi državami Amerike?
Odgovor:
Da, tako mislim. V številnih primerih je odvisna usoda Združenih narodov kot organizacije od soglasja med temi tremi državami.
Tretje vprašanje:
Ali mislite, generalisim, da bi bil širok ekonomski sporazum o medsebojni izmenjavi industrijskih proizvodov in surovin med našima državama važen korak na poti k splošnemu miru?
Odgovor: .
Da, mislim, da bi bil to važen korak na poti vzpostavitve splošnega miru. Vsekakor se s tem strinjam. Razširjenje mednarodne trgovine bi v marsičem koristilo razvoju dobrih odnosov med našima državama.
Četrto vprašanje:
Ali je Sovjetska zveza za to, da Varnostni 6vet Združenih narodov takoj ustvari mednarodne policijske sile, v ka-
terih bi sodelovale oborožene sile vseh Združenih narodov in ki bi takoj nastopile povsod, kjer bi vojne akcije ogrozile mir?
Odgovor:
Vsekakor.
Peto vprašanje:
Ako mislite, da naj bi Združeni narodi izvajali kontrolo nad atomsko bombo, ali naj bi to delali s pomočjo inšpekcije, z vpostavitvijo kontrole nad vsemi instituti za raziskovanje in industrijskimi podjetji za proizvodnjo vseh vrst oborožitve, kakor tudi nad izkoriščanjem in razvojem atomske energije v mirnodobne namene. (Na tem mestu Elliot Roosevelt v oklepaju pripominja: »Stalin mi je takoj postavil vprašanje: »Vobče?« Jaz sem rekel: »Da, toda še posebej, ali se Rusija v načelu strinja e takim načrtom?,«)
Odgovor:
Vsekakor. Na temelju načela enakosti ni treba delati nobenih izjem v pogledu Rusije. Rusija se mora, kakor katera koli druga država, podrejati istim pravilom inšpekcije in kontrole. (Na tem mestu Roosevelt pripominja: »V njegovem odgovoru ni bilo nobenega omahovanja. Vprašanja glede ohranitve pravice »veta« ni niti omenil.«)
Šesto vprašanje:
Ali mislite, da bi bilo koristno sklicati novo konferenco velikih treh zaradi proučitve vseh mednarodnih problemov, ki danes ogrožajo splošni mir? Odgovor:
Mislim, da bi bila potrebna ne ena, ampak več konferenc. Ako bi bilo več konferenc, bi služile v zelo koristne namene. (Na tem mestu Roosevelt v oklepaju pripominja: »V tem trenutku me je moja soproga vprašala, če on misli, da bi take konference prispevale k vzpostavitvi tesnih odnosov med vsemi predstavniki odgovarjajočih vlad, vštevši tudi one na nižjih položajih. Vprašala je tudi, če je bilo kaj takega doseženo kot rezultat konferenc med vojno. Stalin se ji je na-
smehnil in odgovoril: »O tem ni nobenega dvoma. Posvetovanja med vojno in doseženi rezultati so znatno prispevali k vzpostavitvi sodelovanja med predstavniki na nižjih položajih.«)
Sedmo vprašanje:
Gospod, znano mi je, da proučujete številne politične in socialne probleme v drugih deželah. Zato bi vas rad vprašal, ali mislite, da volitve, ki so bile novembra v Združenih državah Amerike, pričajo o tem, da se je zmanjšala vera ljudstva v Rooseveltovo politiko in o preusmeritvi k izolacionistični politiki njegovih političnih nasprotnikov?
Odgovor:
Ni mi tako dobro znano notranje življenje ljudstva ZDA, vendar se mi zdi, da volitve kažejo, da današnja vlada trati moralni in politični kapital, ki ga je ustvaril pokojni predsednik, in da je na ta način olajšala zmago republikancev.
(Na tem mestu Roosevelt v oklepaju pripominja: »Na moje naslednje vprašanje je generalisim odgovoril s posebnim poudarkom.)
O s mo vprašanje:
Čemu pripisujete slabitev prijateljskih odnosov in vzajemnega razumevanja med našima državama po Rooseveltovi smrti?
Od govor:
Ako se to vprašanje tiče zvez in medsebojnega razumevanja med ameriškim in ruskim narodom, mislim, da ni prišlo do nobenega poslabšanja, ampak nasprotno — odnosi so se izboljšali Kar se tiče odnosov med obema vladama, je bilo nekaj nesoglasij. Nastalo je gotovo poslabšanje, nato pa se je dvignil velik hrup in pričeli so se pojavljati glasovi, da se bodo odnosi v bodoče še bolj poslabšali, toda jaz tukaj ne vidim nič strašnega v smislu kršitve miru ali izzivanja vojnega konflikta. Niti ena velika sila, pa četudi bi njena vlada težila k temu, ne bi mogla dandanes zbrati velike armade za borho proti drugi zavezniški sili, proti drugi veliki državi, kajti danes ne more nihče voditi vojne brez svojega ljudstva, ljudstvo se pa noče vojevati. Narodi so izmučeni od vojne. Poleg tega ni nobenih sprejemljivih ciljev, ki bi upravičili novo
vojno. Nihče ne bi vedel, zakaj naj se bori, in zaradi tega ne vidim nič strašnega v tem, da nekateri predstavniki vlade Združenih držav Amerike govorijo o poslabšanju odnosov med nami. Na temelju vsega tega mislim, da je grožnja z novo vojno nerealna.
Deveto vprašanje:
Ali ste za široko izmenjavo informacij kulturnega in znanstvenega značaja med našima državama? Ali ste tudi za izmenjavo študentov, umetnikov, znanstvenikov in profesorjev?
Odgovor:
Vsekakor.
Deseto vprašanje:
Ali bi morale Združene države Amerike in Sovjetska zveza izdelati skupno in za daljše obdobje preračunano politiko pomoči narodom Daljnega vzhoda?
Odg o v or:
Mislim, da bi bilo to koristno, ako bi bilo mogoče. V vsakem primeru je naša vlada pripravljena, da z Združenimi državami Amerike vodi skupno politiko o vprašanju Daljnega vzhoda.
Enajsto vprašanje:
Ali bi v primeru, ako bo med Združenimi državami Amerike in ZSSR dosežen sporazum o sistemu posojil ali kredita, taki sporazumi prinesli trajne koristi gospodarstvu Združenih držav Amerike?
Odgovor:
Sistem takih kreditov je brez dvoma obojestransko ugoden, tako za Združene države Amerike kakor za ZSSR.
(Na tem mestu Roosevelt v oklepaju pripominja: »Za tem sem postavil vprašanje, ki izziva očividno nemir v številnih evropskih državah.«)
Dvanajsto vprašanje:
Ali nudi dejstvo, da v ameriški in angleški okupacijski coni Nemčije ni bil izveden program denacifikacije, resno osnovo za vznemirjenje sovjetske vlade?
Odgovor:
Ne, to ne predstavlja osnove za resno vznemirjenje, vendar pa je vsekakor Sovjetski zvezi neprijetno, da se ta del našega skupnega programa ne uresničuje.
MIROVNA POGODBA Z AVSTRIJO IN VLOGA AVSTRIJE V VOJNI
Govor	jugoslovanskega	delegat
namestnikov	zuna
Pogoji mirovne pogodbe z Avstr’jo morajo preprečiti nadaljevanje pangermanskih tradicij
London, 24. jan. Dopisnik Tanjuga poroča: V govoru, ki ga je imel v imenu vlade FLRJ na konferenci namestnikov zuE&njili ministrov v Londonu, je šef jugoslovanske delegacije, opolnomočeni minister dr. Jože Vilfan poudaril tole:
»Vlada FLRJ, ki je prejela poziv namestnikov zunanjih ministrov, naj sodeluje pri pripravah mirovne pogodbe z Avstrijo, je pristopila k temu razpravljanju, zavedajoč se, da spada tudi ta pogodba v splošni kompleks mirovnih pogodb, s katerimi zavezniki izvajajo likvidacijo vojne. Prav tako mora predstavljati element nove ureditve sveta, slonečega na demokratični osnovi in usmerjenega k uničevanju napadalnih tendenc in sil, ki so pognale človeštvo v to vojno.
Pri vprašanju Avstrije gre prav tako, kakor pri vprašanju nemških satelitov, za uničenje izvorov, ki so pripeljali do nji-hove udeležbe pri fašističnem napadu. Moskovska deklaracija z dne 1. novembra 1943. leta, pri kateri so bile glede Avstrije ustvarjene splošne programske smernice protihitlerjevske koalicije, je opozorila na zunanje in notranje činitelje, ki so pripeljali do udeležbe Avstrije v vojni. Moskovska deklaracija je poudarila dvoje osnovnih načel za likvidacijo vojne v zvezi z Avstrijo: 1. Vzpostavitev samostojne demokratične Avstrije, to je likvidacija anšlusa, in 2. odgovornost Avstrije za udeležbo v vojni na strani Nem-
čije, t. j. likvidacija napadalnih sil v sami Avstriji, ki so pripeljale do tega, da je njena udeležba imela tak značaj in tolikšen obseg. Zato se ne more iti mimo vprašanja o vlogi Avstrije v vojni na strani hitlerjevske Nemčije.
Avstrija je bila v tej vojni sestavni del nacističnega vojnega in zasužnjeval-nega stroja, in sicer ne samo zaradi anšlusa, ki je uničil njeno dotedanjo državno samostojnost, ampak tudi zaradi celotne politične tradicije same Avstrije, tradicije, iz katere so izhajale močne, lastne, avstrijske, pangermanske, ekspan-zionistične in napadalne, dejansko nacistične tendence. Tu je nekaj zgodovinskih dejstev, ki osvetljujejo te tendence. Avstrija je zgodovinsko nastala kot tvorba nemških zavojevanj ir prodiranja proti jugovzhodu, in to na zasedenih slovanskih, predvsem jugoslovanskih ozemljih. V vsej svoji zgodovini je bila Avstrija predhodnica nemškega zasužnjevanja cele vrste narodov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Čehov, Italijanov, Poljakov itd.
Avstrija se je znašla leta 1866. izven okvira nemške države samo zaradi svo-i jega rivalstva s Prusijo v zvezi s hege-
napakah, ki so jih tekom leta zapažali o podjetjih, organih oblasti in drugih ustanovah, dajali predloge iz svojih lastnih izkušenj, kako naj se še le nepravilnosti odpravijo, govorili pa bodo tudi o načrtih za delo pri izgradnji industrije in elektrifikacije naše dežele v bodočih letih. Njihovo izvajanje bomo poslušali po radiu in si osvojili marsikateri njihov nasvet, ki ga bodo tudi pri svojem dolu lahko koristno uporabili.
Oboroženi s koristnimi nasveti udarnikov se bomo še resneje lotili tekmovanja, na široko razmahnili samostojno iniciativo na področju ustvarjalnega dela in iz naše srede se bodo množično dvigali novi in novi udarniki — junaki dela. Tovarne in ustanove, ki se do danes še niso vključile o Itekmovanje, naj čim prej pridno z našim novim delovnim sistemom. Nujno je, da zavržemo staro navado, ko je delavec ' gledal na odmerjeno delo in na proizvajalna sredstva s stališča izkoriščanega človeka. V našj državi ima danes vso oblast, bunke In druge važne ustanove o rokah delovno ljudstvo, ki bo
prav s tekmovanjem onemogočilo in odpravilo še zadnje ostanke izkoriščevalskih tendenc posameznikov. Dobro se zavedamo, da je pri tekmovanju najvažnejše dvig proizvodnje in kakovosti produktov, vendar bomo istočasno tekmovali v dvigu delovne discipline, delovne zavesti in v dvigu, kulturne ter politične izobrazbe. Šele s tekmovanjem si bodo osi oni, ki danes ne delajo zavestno, ampak samo toliko kot jili sili stroj, pridobili nov odnos do dela in proizvajalnih sredstev ter spoznali, da ne delajo več za kapitalista izkoriščevalca, ampak zase, za blagostanje svoje družine in vsega delovnega ljudstva.
Ker pa so udarniki tisti, ki stopajo v prvih vrstah delavskega razreda za ustvarjiuije boljšega življenja delovnemu ljudstvu, pozivamo vse zaoedne ljudske množice, da z največ jo pozornostjo izkažejo udarnikom n času zbora o Ljubljani javno priznanje, ki naj bo le malenkostna oddolžite v za ose njihove napore lin požrtvovalnost, ki so jo vložili o delo pri izgradnji naše domovine.
monijo v Nemčiji. Toda njeno pojmovanje ekspanzionisiičnih teženj Nemčije in Avstrije se ni spremenilo. Še naprej je ostala na isti črti proti tem narodom in prav kot sestavni del pangermanskega imperialističnega bloka je napadla jugoslovanske narode, Srbijo in izzvala prvo svetovno vojno 1914. leta. Niti po prvi svetovni vojni ni odstopila Avstrija kot republika od te svoje smeri, ni obračunala s svojimi napadalnimi tradicijami. Nasprotno, upirala se je klavzulam sen-žermenske pogodbe o njeni samostojnosti, kot vsiljenim obveznostim in sledeč svoji tradicionalni pangermanski orientaciji, zavestno izvrševala vlogo predhodnice nemške ekspanzije proti jugovzhodu.
Ravno iz teh razlogov je bila pripravljena stopiti v vsako kombinacijo, ki je bila naperjena proti narodom, osvobojenim njenega gospodstva. Avstrija je pohitela, da se pridruži bloku z Mussolinijevo Italijo, katerega namen je bil ogrožanje neodvisnosti narodov Jugovzhodne Evrope, zlasti pa obkoljevanje Jugoslavije.
V avstrijski republiki so predvsem prihajale do izraza revizionistične tendence zoper Jugoslavijo, o kateri pričajo naslednja dejstva:
V Avstriji so še pred Anschlussom izdelali načrte in se pripravljali za okupacijo in germanizacijo jugoslovanskih dežel. V Avstriji so šolali kadre za okupacijski germanizatorski režim. V Avstriji so organizirali bodočo peto kolono zoper
Jugoslavijo. V Avstriji — zlasti na južno-avstrijski univerzi v Grazu — je nastala teorija o nekakšni pravici Nemcev, da germanizirajo jugoslovanske dežele in da uničijo jugoslovanske narode, v prvi vrsti pa slovenski narod.
Te avstrijske tendence je Anscbluss samo potenciral do največje stopnje.
Avstrija se je v tej vojni pokazala kot najsramotnejši in najaktivnejši izvajalec nemške napadalnosti, zlasti nasproti jugoslovanskim narodom. Pri bombardiranju Beograda v orvih dneh hitlerjevskega napada, pri pokolju 7009 oseb v Kragujevcu 22. oktobra 1941, pri požiganju, uničevanju in ubijanm med ofenzivami proti narodno- osvobodilni vojski, pri anektiranju slovenskih ozemelj avstrijskim pokrajinam v nasprotju z mednarodnim pravom; pri množičnem preseljevanju 80.000 Slovencev in pri množični germanizaciji ostalega prebivalstva, v gospodarskem ropanju — povsod so sodelovali in imeli vodstvo predvsem Avstrijci.
Bilanca udeležbe Avstrije se vidi iz podatkov jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnih zločinov. Izmed 4433 doslej ugotovljenih nem. voj. zločincev je 2062 Avstrijcev. Na podlagi tega si lahko predstavljamo izredno odgovornost Avstrije za napad na Jugoslavijo in za zločine okupacijskega režima nad jugoslovanskimi narodi. Avstrija je torej tudi v tej vojni glede jugoslovanskih narodov ostala zvesta svoji stoletni politki.
Postulati, ki izvirajo iz odgovornosti Avstrije
Iz vsega navedenega izhaja, da nobena izmed zavezniških držav nima več razlogov oprijeti se načel moskovske deklaracije o novi Avstriji kot Jugoslavija. Jugoslavija, kot najbolj prizadeta zavezniška država, smatra, da morajo biti pogoji mirovne pogodbe z Avstrijo v pravem razmerju z njeno odgovornostjo, kar pomeni, da morajo biti taki, da bodo preprečili nadaljevanje pangermanskih, po svojem bistvu nacističnih avstrijskih tradicij. Načelo, ki so ga postavili na konferenci v Jalti — da imajo narodi, ki so utrpeli škodo od hitlerjevskih tolp, pravico do reparacij — terja, da se mora Avstriji glede na njen delež pri uničevanju in ropanju Jugoslavije naložiti^z mirovno pogodbo, da plača Jugoslaviji odškodnino za del vojne škode.
• Ustanavljanje kakršnih koli organiza-
cij in sil v Avstriji bi moralo pripeljati do usodnih posledic. Po uničenju Pruske bi se začeli vsi avstrijski militaristični in nacistični ostanki zbirati in bi v njenih oboroženih silah iskali novih možnosti za povzročitev napada. Oborožene sile bi neizogibno okrepile reakcionarne sile in iz temeljev ogrozile njen demokratični razvoj. Oficirske kadre za vse oborožene sile bi neizogibno jemali iz ostankov kadrov nacistične vojske in z nacizmom prepojene mladine.
Pogodba o vzpostavitvi nedvisne demokratične Avstrije mora upoštevati to, da se je denacifikacija Avstrije šele začela. Ta pogodba mora zato predstavljati orožje nadaljnje uspešne denacifikacije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Govor jugoslovanskega delegata Villana
Nadaljevanje s 1. strani.
Tendence, ki so iz Avstrije v tej vojni napravile zvestega učenca in zaveznika pri nacističnem napadu na jugovzhod, se aktivno manifestirajo tudi v današnji Avstriji, o čemer priča popuščanje današnjega avstrijskega režima nasproti nacistom, primeri direktnega podpiranja nacistične propagande po vladajočih krogih, pronacistične demonstracije na avstrijskih univerzah, teroristična dejanja zoper demokratične ustanove itd.
Prav tako, kakor je Avstrija bila med prvo in drugo svetovno vojno pribežališče vseh tistih predstavnikov zasužnjevalne-ga režima Avstro Ogrske, ki so pobegnili pred osvobojenimi narodi in rovarili naprej, tako je ona sedaj pribežališče kolaboracionistov in vojnih zločincev iz Jugovzhodne Evrope.
Eden izmed najvažnejših pogojev dejanske denacifikacije Avstrije je odstranitev ognjišč specifičnih avstrijskih ger-manizatorskih tradicij.
Avstrijske ekspanzionistične in napadalne tendence v razdobju med dvema svetovnima vojnama niso pojemale, ampak so se še bolj razvijale, predvsem po zaslugi dejstva, da je po prvi svetovni vojni ostalo v avstrijskem suženjstvu in nasilni germanizaciji okrog 200.000 Jugoslovanov. Napadalna orientacija Avstrije, zaradi katere je ona odgovorna za svojo udeležbo v vojni na strani hitlerjevske Nemčije, je po svojem bistvu v zvezi z njeno germanizatorsko oblastjo nad temi deli jugoslovanskih narodov v Avstriji.
Germatizatorska vloga Avstrije
Ni mogoče resno govoriti o novi Avstriji — to je o resnično demokratični Avstriji, ki ne bo več eden izmed virov nemškega imperializma in njegova najskrajnejša pozicija proti jugovzhodu, kakor je bila v preteklosti vse do včeraj, — če ne bo uničena vsa njena germani-zatorska oblast, ki ima svojo dolgo zgodovino.
Kaj je pomenila germanizacija v Av-stro-ogrski monarhiji, je splošno znano; manj pa je znano svetu, da je tudi Avstrijska republika nadaljevala germanizacijo v istem duhu. Zato mislim, da ne bo odveč, če v kratkih potezah dokažem, kaj je germanizacija pomenila za Slovensko Koroško.
S sistematično akcijo vseh oblastev,
vseh javnih ustanov, podjetij, veleposestev in posebnih germanizatorskih organizacij, ki so imele na razpolago velikanske kapitale, zbrane v Avstriji in Nemčiji, se preganja slovenski jezik in slovenska nacionalna zavednost.
Vse kar je bilo slovenskega, je bilo v stari monarhiji in v saint-germainski Avstriji na najbolj brezobziren način zatirano in sramoteno. Kdor ni hotel skloniti glave pred vsemogočnimi Nemci in Avstrijci, je bil proglašen za nedobrodošlega tujca v lastni deželi, v deželi svojih dedov. Ni bilo slovenskih šol ne slovenskih učiteljev. Ves šolski sistem je šel za tem, da vlije slovenskim otrokom z nemškim jezikom tudi nemški duh in da jih vzgoji v zanikanju in zaničevanju slovenske nacionalne kulture. Uradni jezik je bil nemški. Slovenec ni mogel postati uradnik. Fizični napadi na Slovence, na posameznike in na njihove shode in prireditve so bili v Slovenski Koroški sistem, ki so ga izvajali desetletja. Z eno besedo: ta germanizacija je predstavljala sistem nasilnega odvzemanja Slovenske Koroške slovenskemu narodu.
Glejte, kako si je, zamišljal germanizatorsko akcijo glavni voditelj germanizacije v Avstrijski republiki skozi 20 let njenega obstajanja, Maier Kaibitsch, seskre-tar »Heimatbunda«, to je organizacije, ki je koordinirala vsa germanizatorska prizadevanja, ko je po nasilni izselitvi več tisoč koroških Slovencev — in sicer celih družin — v sramotna taborišča v Nemčiji 10. julija 1942. govoril v Celovcu funkcionarjem NSDAP takole: »Nihče se ne more danes izgovarjati, da ni imel priložnosti, da bi se naučil nemško. Kdor bo še naprej govoril slovensko, zavestno priznava, da je član slovenskega naroda, s tem pa tudi slovanstva. Uporaba slovenskega jezika v pogovoru mora biti enkrat za vselej konec, in sicer tudi v zasebnem življenju. To je treba izvesti z vsemi sredstvi — sistematično je treba odvzeti slovenske knjige, da jih prebivalstvo ne bi več rabilo.
Naša prva in najvažnejša naloga je, da izrinemo slovenski jezik iz javnega in zasebnega življenja. Pri tem moramo na vso moč vplivati na šolsko mladino, tako da bodo otroci starše spraševali, zakaj v nemški državi ne govore nemško.«
Vsa avstrijska germanizacija, ki so ji bili izpostavljeni na podoben način tudi Gradiščanski Hrvatje, je bila dejansko anticipacija nacizma. V njej se je formiral in izšolal znani avstrijski tip germanskega osvajalca, ki se je po Hitlerjem združil s pruskim osvajalcem.
Boj 200.000 Jugoslovanov v Avstriji in njihove pravice
Boj 200.000 Jugoslovanov v Avstriji, Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov zoper germanizacijo je imel iz naslednjih razlogov globoko demokratično vsebino. Boreč se za svoj nacionalni obstanek so se borili zoper občega sovražnika svobode. Ker so ravnali v duhu takih motivov, so med to vojno razvili svoj boj v oboroženo vstajo. Zato lahko jugoslovanski narodi pokažejo na dejstvo, da je bila Slovenska Koroška edina med vsemi pokrajinami Avstrije in tretjega raj-ha sploh, v kateri so antifašistični, in sicer slovenski partizanski odredi začeli oborožen boj zoper nacistično vojno silo in ga vztrajno vodili od leta 1942 bTez prestanka do končne zmage.
Z njimi je bil ves slovenski narod na Koroškem in samo z njegovo pomočjo so se lahko obdržali v neenakem _ boju s sovražnikom, ki je bil v premoči.
Slovenska Koroška, ki je bila stopila na isto pot narodno osvobodilnega boja, kot vse ostale jugoslovanske pokrajine, je pokazala s tem svojo nacionalno cdin-stvo z Jugoslavijo.
Boj koroških Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov za svobodo je bil boj za lastno svobodo in hkrati za obča demokratična načela svobode. Ti borci so upravičeno pričakovali, da bodo z njimi in njihovimi pravičnimi cilji solidarni demokratični ljudje vsega sveta.
Toda tudi ne glede na ta splošni interes temelje zahteve FLRJ napram Avstriji na pravici jugoslov. narodov, zja-sti pa slovenskega naroda, da se nacionalno zedini. Iz obširne dokumentacije, ki jo je priložila vlada FLRJ namestnikom ministrov za zunanje zadeve, izhaja nekaj neizpodbitnih dejstev:
Ozemlje, ki ga terja FLRJ od Avstrije, je etnično slovensko. Kljub vsem poizkusom germanizatorjev, da skrijejo pred svetom dejansko etnično stanje, se lahko trdi na podlagi uradnih avstrijskih štetij iz 19. stoletja, na podlagi podatkov o jeziku v cerkvi in jeziku šolskih otrok iz zadnjega razdobja Avstro-Ogrske in republike Avstrije, iz današnje dobe pa na podlagi uredbe koroške pokrajinske vlade z dne 31. oktobra 1945. leta o zopetni uvedbi dvojezičnih šol, da je pr e-težni del Slovenske Koroške etnično kompaktno slovenski.
Iz predložene dokumentacije izhaja, da obdaja slovenski narod jasno oblikovana etnična meja že v 13. stoletju, ki jo skladno opisujejo tako avstrijski, kot tudi slovenski avtorji. Na jugu te meje so sredi 19. stoletja živeli med kompaktno množico slovenskega prebivalstva samo maloštevilni nemški fevdalci, uradniki in meščani. Tudi poznejši moderni nasilni germanizaciji se ni posrečilo, da bi premaknila to mejo, čeprav je delala načrtno in z ogromnimi sredstvi, čeprav je
Avstrije, brez teritorialnega stika z Jugoslavijo. Zanje zahteva FLRJ zavarovanje pred germanizacijo s posebnim statutom ali pa izmenjavo z avstrijsko manjšino na Slovenskem Koroškem, manjšino, ki je plod sistematičnega naseljevanja
nemškega elementa in nasilne germanizacije v zadnjem stoletju.
Iz dokumentacije, ki jo je predložila vlada FLRJ, prav tako izhaja, da je Slovenska Koroška tako po svoji zavednosti kot tudi po svojem boju, slovenska. Ona je bila zibelka slovenske državne samostojnosti, središče prve slovenske države Karantanije, v začetku novejše dobe pa je bilo v njej središče slovenskega kmečkega upora. Zato je Slovenska Koroška dežela najdražjih zgodovinskih spominov slovenskega naroda. Slovenska Koroška je v svoji novejši zgodovini dala dovolj dokazov svoje ljubezni do svojega jezika, narodne kulture in svobode. Nihče ne more zanikati, da je ta mali del slovenskega naroda, ki ni imel niti osnovnih šol niti svojega jezika, storil vse, da se nacionalno ohrani.
Politični boj Koroških Slovencev za njihove pravice in svobodo v modernem času se sploh ne razlikuje od boja ostalih Slovencev za njihove pravice in svobodo. Skupaj z ostalimi Slovenci so se tudi Koroški Slovenci vztrajno borili zoper pritisk germanizatorjev, sodelovali v organizacijah, imeli svoje politične, prosvetne in gospodarske organizacije, izdajali svoje liste in niso odnehali v svojem boju, ki je v tej vojni dosegel svoj vrhunec v oboroženem narodno osvobodilnem boju.
Ravno narodno osvobodilni boj Koroških Slovencev v tej vojni je jasno potrdil dejstvo, da je Slovenska Koroška navzlic vsemu germanizatorskemu nasilju ostala do današnjega dne to, kar je bila skozi 13 stoletij — slovenska dežela in ščit slovenskega naroda zoper nasilno germanizacijo.
Teritorialna zahteva FLRJ je upravičena tudi z geografskega in ekonomskega vidika. Slovenska Koroška in slovenski obmejni predeli Štajerske so odprti in gravitirajo proti sosednim slovenskim pokrajinam in jih vežejo z njimi starodavne in močne gospodarske vezi. Razmejitev med njimi, ki je bila izvršena po prvi svetovni vojni, je prizadejala veliko škodo gospodarstvu Slovenske Koroške, pa tudi gospodarstvu Jugoslavije, ki je naravno tržišče za koroško malo industrijo in dobavitelj življenjskih potrebščin in premoga. Priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, ki jo terjajo splošni interesi in pravica jugoslovanskih narodov na zedinjenje, je velikanskega pomena za varnost Jugoslavije z vojaškega vidika. Slovenska Koroška predstavlja naj-prikladnejši prostor v notranjem delu vzhodnih Alp za zbiranje velikih vojaških formacij, usmerjenih proti jugu in jugo-če Avstrija poseduje Slovensko Koroško, pota do jugoslovanske meje. Kakor so pokazali dogodki iz leta 1941, se s tem, če Avstrija poseduje Slovensko Koroško bistveno olajša vojaška kolaboracija napadalcev Jugoslavije, to je Nemčije, Italije in Avstrije. Jugoslavija ima pravico zahtevati, da se napravi konec podobnim novim poizkusom, ki bi se vršili na ta način.
Nugna potreba poprave moralne in politične napake iz leta 1919
podpirala nemški element v mestu in v
severni okolici Celovca. Nemško prebi- ! pokrajinah, kjer bi pustili pozicije valstvo tudi še danes predstavlja samo | cistov nedotaknjene, omogočili tem na
Vprašanje Slovenske Koroške je bilo, že leta 1919 na dnevnem redu takratne mirovne konference. Vendar ga niso reševali načelno, ampak so iz kratkovidnih in oportunističnih razlogov popuščali avstrijskim zahtevam na škodo opravičenih zahtev Jugoslavije. Takrat so ostale brez odmeva besede znanega ameriškega geografa Douglasa Johnsona, ki postavlja v spomenici z dne 21. junija 1919 predsedniku Wilsonu naslednje vprašanje: »Ali je pametno in potrebno, da se podari Avstriji najboljša geografska strategična meja, če to na drugi strani te-rja težke žrtve od naroda, ki je že utrpel težke izgube, zlasti ko se v tem primeru terja žrtev od prijateljske države na korist sovražne države in dosedanjega tlačitelja? Kaj ne bi bilo pravičnejše, če bi se v tem primeru uporabilo načelo »dobro znanih linij nacionalnosti«.
Pri reševanju vprašanja Slovenske Koroške 1. 1919 v Parizu so se zatekli k sredstvu, kf je bilo v tem primeru nedopustno in ki je samo po sebi predstavljalo samo obliko sankcioniranja celotnega germanizatorskega pritiska na Koroške Slovence.
Potem, ko so ozemlje Slovenske Koroške najprej skrčili ter dali en del — čisto slovensko Ziljsko dolino — neposredno Avstriji, drugi del — Kanalsko dolino — Italiji, tretji del — Mežiško dolino in Jezersko — Jugoslaviji so za preostali del — Celovško kotlino — odredili tako imenovani plebiscit. V ?ni coni tega ozemlja, v kateri je po avstrijskem uradnem štetju iz 1. 1910 živelo 68% Slovencev, je bil izveden ta plebiscit 19. okt. z znanim izidom 14% za Jugoslavijo.
Plebiscit bi bil moral nuditi obema strankama paritetne pravice. Kateri sta bili ti dve stranki? Na eni strani so bili germanizatorji s pozicijami, ki so si jih ustvarili s stoletnim pritiskom, ki so zlorabljali svojo oblast v javnem življenju, v šolah itd., da bi ponižali in uničili vse, kar je bilo slovenskega. Na drugi strani pa so bile njihove žrtve, ki so ječale pod morečim političnim, socialnim in ekonomskim pritiskom germanizatorjev. »Pariteta« med tema dvema strankama je pomenila samo prazno besedo. Plebiscit zato ni predstavljal uresničenja nacionalnega načela o samoodločbi narodov, ampak njegovo izigravanje. Pri tem plebiscitu so odločali germanizatorji s svojimi glasovi, s svojim pritiskom in z vsemi svojimi prednostmi. To pomeni — če preskočimo 25 let — da bi danes v nemških
na-
Avstrijska literatura nacistične dobe pogosto omenja, zakaj mora biti nacizem naravnost hvaležen temu osnovnemu stališču. Hans Steinacher, eden izmed prvih organizatorjev avstrijskih oboroženih oddelkov, glavni organizator avstrijske plebiscitne akcije in ustanovitelj koroškega »Heimatsbunda«, je opisal svoje delovanje v knjigi z značilnim naslovom »Zmaga v nemški noči«. V »Ostmark Jalirbu-chu« za leto 1941 beremo, da so koroški boji pomenili »prvi plamen nacionalsocialističnega gibanja na skrajnem jugu nemškega prostora«. Krivica, ki so jo po prvi svetovni vojni storili Jugoslaviji, je bila predigra nacizma v Avstriji. Po tej vojni pa terjajo popravo te krivice načelni moralni razlogi.
SKLEP
sporadične otoke v sredini slovenskega ozemlja. Tako živi danes na ozemlju Slovenske Koroške in slovenskih obmejnih področij štajerske, ki jih zahtevamo zase, 120.000 do 130.000 Slovencev in okrog 60.000 Avstrijcev. Na ozemlju Avstrije pa živi tudi okrog 70.000 Gradiščanskih Hrvatov v več skupinah naselij Vzhodne
Vprašanje osvoboditve Slovenske Koroške in slovenskih obmejnih predelov na Štajerskem ter njihove priključitve k Jugoslaviji kakor tudi vprašanje učinkovite zaščite Gradiščanskih Hrvatov je najtesneje povezano z vprašanjem tvorbe resnično nove Avstrije — to je Avstrije, ki bo popolnoma pretrgala s svojim tradicionalnim organizatoričnim »poslanstvom«, s svojo stoletno napadalnostjo, naperjeno proti jugoslovanskim narodom.
Avstrija mora občutiti, da pomenita nasilna germanizacija in napadalnost zločin v očeh človeštva. Zato mora mirovna pogodba z Avstrijo uresničiti pravice 200.000 Slovencev, do katerih so se vladajoči Avstrijci obnašali kot »Herrenvolk« nasproti ljudem nižje vrste. Oni so to
Nova teroristična dejanja
italijanskih fašistov v tržiškem okraju
skupina razrušila barako prodajalca sad ia v ulici IX. Giugno na obali kanala
Trst, 24. januarja. Dopisnik Tanjuga poroča: Skupina okrog 30 fašistov je v sredo zvečer okrog 23. ure vdrla v sedež SIAU-a v Panzanu pri Tržiču in ga popolnoma demolirala. Policija, ki ima svoj sedež nekaj metrov vstran od sedeža SIAU-a, ni intervenirala, kljub temu, da je morala opaziti veliko skupino fašistov. Policija je prišla šele, ko so fašisti že končali svoje delo, toda je mirno dopustila, da so se odstranili in ni nikogar aretirala.
Okrog I. ponoči je druga fašistična
ja v ...................o— — -	.	..
Dottori. Lesena baraka, ki so jo fasisti že enkrat prej demolirali, je popolnoma razdrta in izropana. Sadje in zelenjavo so' pometali fašisti v bližnji kanal. Tudi pri tem napadu policija ni intervenirala.
Poostritev terorja v Tržiču in okolici pripisujejo ljudje dotoku fašističnih beguncev iz Pulja, ki ščujejo domačine na taka dejanja, ki jih opogumljeni zaradi odsotnosti policije tudi izvajajo.
Ponovna najdba orožja pri italijanskem šovinistu v Gradiški
Trst, 24. januarja. Dopisnik Tanjuga poroča: Po vseh dosedanjih odkritjih orožja sodeč, so se italijanski fašisti in reakcionarji v Julijski krajini dobro založili z orožjem in bi policija še marsikaj odkrila, če bi se hotela za to zadevo nekoliko bolj pozanimati.
Odkritjem orožja v Tržiču, Trstu in Pulju sledi sedaj odkritje večje količine orožja in municije v Gradiški. Pri pre-
mikanju pohištva v stanovanju znanega italijanskega šovinista »cavaliere« Fina so naleteli na dele mitraljeza. O tem so obvestili civilno policijo, ki je po Pre' iskavi našla še štiri puške, okrog 30 šar* žerjev in zaboj trakov za mitraljez. Toliko so videli meščani, ki so prisostvovali preiskavi. Ker pa policija ni izdala nobenega poročila o najdbi, ni znano, če je poleg navedenega našla še kaj. Sinova »cavaliere« Fina, ki sta oba neo-fašista in pripadnika zloglasne divizije »Gorizia«, sta pobegnila. Prebivalci so prepričani, da imajo oče in oba sinova še več skritega orožja po raznih krajih.
Anglomeriške oblasti v coni A poostrujejo gonjo proti Jugoslaviji
Trst, 24. januarja. (Tanjug). Angloame-riške oblasti so preko svojih okrajnih guvernerjev v krajih »cone A«, ki bodo po podpisu mirovne pogodbe pripadli Jugoslaviji, poostrile svojo kampanjo proti Jugoslaviji, zlasti v krajih Soške doline od Gorice do Bovca.
Sedaj, ko je definitivno določeno, da bodo ti kraji pripadli k Jugoslaviji, in ko se bliža cap podpisa mirovne pogodbe, so guvernerji Soške doline izdali razglase, s katerimi vabijo prebivalstvo k izseljevanju. Okrajni guverner v Kanalu je izdal naslednji razglas:
»Po poročilih radija, časopisja in drugih izjav je treba vedeti, da bo mirovna pogodba z Italijo podpisana od štirih zunanjih ministrov ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije dne 10. febr. 1947. Predno stopi pogodba v veljavo, bo ratificirana od vlad teh držav. Datum ratifikacije še ni znan, pričakovati pa je, da bo v kratkem po ratifikaciji pogodbe s strani teh držav pripadlo k Jugoslaviji ozemlje do francoske črte, ki je bila sprejeta od štirih velesil.
Jaz osebno nimam nobenega interesa, če prebivalstvo občine Kanal in Anhova
ostane ali se preseli drugam, ker pripadajo ti kraji k Jugoslaviji. Osebam, ki imajo namen preseliti se, bi svetoval, naj se izselijo čimprej mogoče, nikakor pa ne pozneje od zadnjega februarja, ker bi takratna izseljevanja povzročala zmedo. Za tisti del prebivalstva, ki ima namen zapustiti te kraje in ne ve kam oditi, je zanje prvo pribežališče taborišče beguncev v Gorici, odkoder bodo po navodilih poslani v daljne kraje. Za izseljence je najtežje vprašanje prevoza, ker nimamo v to svrho na razpolago prevoznih sredstev, zaradi česar si bo moral vsak sam poskrbeti za prevoz svojih stvari do Gorice.«
Podoben razglas je objavil tudi guverner v Kobaridu. V krajih, ki bodo pripadli k Italiji ali k svobodnemu tržaškemu ozemlju, ni bil izdan nikak razglas za izseljevanje.
Pozivi guvernerjev na izseljevanje so med prebivalstvom Soške doline zbudili silen odpor proti okupacijskim oblastem. Ljudje pošiljajo protestne resolucije proti takemu izzivanju in ustvarjanju zmede v trenutku, ko se prebivalstvo približuje k uresničenju svoje dolgoletne želje po priključitvi k Jugoslaviji.
Iz Soške doline odvažajo električne napeljave
Ajdovščina, 24. jan. Dopisnik Tanjuga poroča: Pretekli teden je podjetje »Selvegc pričelo demontirati od Solkana do Mrzleka bakreno žico, ki je dovajala okoliškim vasem elektr. tok. Zamenjali so jo z navadno žico. Povsod so demontirali tudi vse porcelanaste izolatorje in jih nadomestili z zasilnimi. Uprava »Sol-veg« je izjavila, da bodo to žico uporabili za napeljavo elektrike pri Krminu.
Oblasti cone A dopuščajo demontira-nje in odvažanje električnega materiala iz teh krajev zato, ker bodo po sklepu organizacije ZN pripadli Jugoslaviji.
Reakcionarni elementi v Trstu skušajo oslabiti sindikalno enotnost
Trst, 24. januarja. Dopisnik Tanjuga poroča: Kakor v Italiji, tako se tudi v Trstu razni reakcionarni elementi trudijo, da bi oslabili sindikalno enotnost, in ovirajo delo Glavnega odbora za sindikalni sporazum, ki je' bil vzpostavljen na pobudo Mednarodne sindikalne zveze. V tem razdiralnem delu se najbolj odlikuje demokrščanska stranka s svojim predstavnikom duhovnikom Don Marza-rijem, ki poziva katoliške delavce na ustanovitev katoliškega sindikata.
Tržaški delavci pa so se uprli solidarno vsem poizkusom rušenja delavske enotnosti. Razpravljali so o tem na raznih zborovanjih in poslali resolucije v tem smislu Glavnemu odboru za sindikalni sporazum. Dne 21. januarja
so v
znak protesta ustavili delo za četrt ure od 15. do 15.15 . V resolucijah zahtevajo, da Glavni odbor za sindikalni sporazum stori odločne korake proti tem sovražnim manevrom demokrščanske stranke, ki hoče znova razdeliti delavstvo in ga vreči v kremplje kapitalistov.
-------- t
Finančno-gospodarska komisija v Trstu se bo posvetovala z zastopniki Jugoslavije
Trst, 24. januarja. Dopisnik Tanjuga poroča:	Finančno-gospodarska	komisija
Sveta zunanjih ministrov, ki je v Trstu, je v ponedeljek začela zasliševati predstavnike tržaške industrije v naslednjih vprašanjih:
1. Kolikšna je kapaciteta zaposlitve in ali se število zaposlitve lahko zviša.
2. Kakšna je kapaciteta proizvodnje in ali se ta labko zviša;
3. katere surovine so jim potrebne in kje jih lahko nabavijo.
4. Kje lahko plasirajo proizvode in po kakšni ceni.
5. Čigav kapital je v industriji.
V četrtek in petek je komisija zaslišala predstavnike bank, zavarovalnih družb in paroplovnih družb.
Včeraij popoldne je Gospodarsko-fi-nančna komisija Sveta zunanjih ministrov, ki se mudi v Trstu, povabila za 25. januar jugoslovansko vlado k posvetovanju o gospodarsko-finančnih vprašanjih bodočega tržaškega svobodnega ozemlja. Jugoslovansko stališče bo zastopal šef jugoslovanske gospodarsko-finančne delegacije v Trstu dr. Bartoš.
delali tudi za avstroogrske monarhije, ko so zasmehovali načelo enakopravnosti narodov v ustavi in za čas Avstrijske republike, ko so teptali svoje obljube in sprejete obveznosti o zaščiti narodnostnih manjšin iz 62. člena saint-germain-ske pogodbe ter za čas nacistične Avstrije.
Kdaj so začeli množično izseljevati in iztrebljati Slovence
iz Koroške in iz okupiranih področij severne Slovenije
cistom, da odločajo s svojimi glasovi, pritiskom in vsemi prednostmi o njihovi ureditvi. Germanizatorji so odločili o nadaljnjem suženjstvu Slovenske Koroške in so nad izidi plebiscita, ki so jih dosegli v takih razmerah, slavili prvo zmago pangermanske ekspanzije po porazuF v vojni L 1914 do 1. 1918,
To politiko germanizacije, ki je prav za prav nacistična, so izvajali pod zaporednimi režimi avstro-ogrske monarhije, Avstrijske republike in »Ostmarke« na Koroškem eni in isti ljudje, ti ljudje pa stoje danes tudi za sedanjo koroško pokrajinsko vlado.
Zgodovina je zabeležila na Koroškem edinstven pojav. Tik pred kapitulacijo Nemčije 7. maja 1945 je nacistični gau-leiter dr. Friedrich Rainer izročil oblast v roke Hansu Pieschu, ki je tudi še danes na čelu koroške pokrajinske vlade in pozval naciste, naj ga podpro v vladi, ker bo ona na ta način lažje prenrečila osvoboditev Koroških Slovencev. Ta primer najbolj ilustrira tezo, da je germanizatorska kontinuiteta na Koroškem in v Avstriji po svojem bistvu nacistična.
Glede na vse zločine mi dovolite, da postavim vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi bil v pogodbi z Avstrijo po tej vojni
žrtvovan del zavezniškega naroda, ki je prelival kri za svojo svobodo in za zmago nad hitlerjevsko Nemčijo, na ljubo tistim, ki so bili med tem bojem aktivno ali pasivno na Hitlerjevi strani in sprejeli oblast iz rok nacista? Kaj bi pomenilo tako ravnanje glede na mednarodno moralo in solidarnost zaveznikov in kaj bi prav posebno pomenilo glede na naloge demokratičnega preporoda in napredka Avstrije in njene samostojnosti?
Tako ravnanje bi dejansko pomenilo izigravanje vojnih ciljev zaveznikov in bi pripeljalo do zasmehovanja njihovih sklepov in ukrepov zoper nacizem in naciste v Avstriji. Tako ravnanje bi dalo razmaha fašističnim elementom v Avstriji, ki jim nikoli ni bilo nič do njene samostojnosti.
Jugoslovanski narodi ne zahtevajo tujega, ampak zahtevajo samo svoje. Zahtevajo ozemlje slovenskega naroda in
nacionalne pravice za Hrvate v Avstriji. Zahtevajo, da se v prihodnosti onemogoči zločin germanizacije.
Smatrajo, da danes ni in ne more biti oportunističnih razlogov, ki bi si upali preprečiti, da bi dosegla pravico Slovenska Koroška in obmejni predeli Štajerske ter Gradiščanski Hrvatje, pravico, ki so jo posvetile žrtve njihovega pravičnega boja, žrtve jugoslovanskih narodov v tej vojni, zlasti pa žrtve Koroških Slovencev.
Slovenski narod pričakuje, da njegovo telo ne bo okrnjeno s tem, da bi mu odsekali del, ki mu je najdražji zaradi njegove zgodovinske vloge. Slovenska Koroška je bila pod germanizatorskim jarmom vedno boleča in odprta rana na telesu slovenskega naroda, ki ne bo nikoli mogel priznati Avstriji pravice do te slovenske dežele, ki mu je bila nasilno odvzeta.
Vlada FLRJ se obrača s svojimi zahtevami na zaveznike v prepričanju, d^ bodo tudi oni poklonili vso pozornost problemu osvoboditve jugoslovanskih ozemelj izDod Avstrije in zaščite Gradiščanskih Hrvatov, kakor tudi problemu osnov nove demokratične Avstriie in da bodo pri reševanju računali z dejanskim etničnim stanjem, s politično nujnostjo in z moralnimi imperativi.«
Po ekspdzeju jugoslovanskega predstavnika ministra dr. Wilfana so člani konference namestnikov ministrov za zunanje zadeve stavili vprašanja, na katera je odgovarjal dr. LWilfan,
Samo s priključitvijo Slovenske Koroške
k FLRJ bo zagotovljen nacionalni, politični in gospodarski obstoj slovenskega naroda na Koroškem
Peticije iz spomenice slovenskih organizacij na Koroškem vladi FLRJ
Celovec, 24. jan. (Tanjug). Razširjeni Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je ugotovil na plenarni seji 17. t. m. v Celovcu, da se nasilje proti koroškim Slovencem stopnjuje iz dneva v dan. Na seji je govoril predsednik Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte dr. Franc Petek, ki je med drugim dejal:
»Zahteva vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške, ki je postavljena v spomenici, predloženi namestnikom ministrov za zunanje zadeve, je obenem tudi naša zahteva. Mi smo vedno stremeli k temu cilju. Samo taka rešitev bo pravična in samo po izpolnitvi te zahteve bi bil zagotovljen nacionalni, politični in gospodarski obstoj slovenskega naroda na Koroškem.
Danes se v Avstriji sistematično sabotira denaficikacija in izseljevanje tujih
fašistov. Koroški Slovenci nimamo nobenih pravic in kar je še hujše, moramo
Erenašati nezaslišane krivice in nasilje, judstvo v Slovenski Koroški se je čvrsto odločilo za boj in s težkimi žrtvami dokazalo, da odklanja fašizem in vsako nasilno vladavino. Pripravljeni smo bili žrtvovati vse, kar smo tudi storili, za uničenje fašizma in zmago demokracije.
Borili smo se za priključitev k domovini in zato se še danes borimo in se bomo borili tudi v bodoče, dokler tega ne bomo dosegK.«
Predstavniki vseh slovenskih organizacij so izročili razširjenemu Pokrajinskemu odboru Osvobodilne fronte, kot najvišjemu predstavniku slovenskega narodnega gibanja na Koroškem, peticije in spomenice s prošnjo, da jih izroče FLRJ in namestnikom ministrov za zunanje zadeve.
Deklaracija Slovenske prosvetne zveze
•V tem usodepolnem trenutku, ko se odloča o bodočnosti naše slovenske dežele in njenega prebivalstva, Slovenska prosvetna zveza kot centralna kulturna organizacija Koroške in Slovencev izjavlja, da vidi jamstvo za kulturni obstoj in razvoj samo v združitvi koroških Slovencev z ostalim slovenskim narodom v republiki Sloveniji, ki je sestavni del
FLRJ.«
Prva Avstrijska republika je leta 1920 po mirovni pogodbi prevzela obveznosti do koroških Slovencev. Toda ne samo, da je šola ▼ prvi Avstrijski republiki v dvojni meri nadaljevala z germanizacijo, ampak j« zadevalo vsako naše kulturno delo na najtrši odpor oblastev.
V dobi tretjega raijha, v kateri se je pod vodstvom istih krogov z najbrutal-nejšimi metodami nadaljevalo iztrebljanje slovenskega prebivalstva, je bilo prepovedano vsako kulturno delo, je bil prepovedan slovenski jezik v javnem in zasebnem življenju, izvrševala so se izseljevanja in aretacije prosvetnih delavcev, da bi se zagotovila »mir in enotnost« dežele.
Aktivni in pasivni odpor je bil odgovor vsega ljudstva. Celokupno ljudstvo se je dvignilo v borbo za človečanske narodne pravice, partizani so se dvignili k borbi na življenje in smrt.
Po zlomu hitlerizma smo našli porušene kulturne domove, razpuščene gledališča, požgane knjižnice, ogromne izgube v ljudeh iz vrst prosvetnih delavcev.
Kaj se je izpremenilo na kulturnem področju po drugi svetovni vojni? _ Šola je ostala ustanova za germanizacijo v isti meri, v kateri je bila tudi prej. Krivica, ki se je že desetletja zadajala slovenski mladini, ni bila popravljena. Nemški kolonisti na slovenskem področju so se celo pomnožili. Poleg tega ^ je krivica, ki je bila prizadejana cerkvi za časa nacizma, v veliki meri ostala neizpremenjena. Vsi avstroogrski režimi so dajali obljube koroškim Slovencem. Kot leta 1920 tako nam tudi danes pripovedujejo o nekakem »slovenskem bratu«. Toda nositelji av-stroogrske politike so ubili v nas vero v iskrenost njihovih izjav. Danes je prišel čas, da izjavimo to, kar smo v svoji kulturni organizaciji vedno poudarjali: Mi smo del slovenskega naroda in hočemo biti skupaj s tem slovenskim narodom.
Slovenska Koroška je bila nekoč za-
rišče slovenskega kulturnega življenja. Zavestno bomo sodelovali v razvoju slovanskih narodov v slovanskem svetu.
»Naš sklep in naša volja sta potrjena s krvjo padlih koroških borcev«
Bivši partizani Slovenske Korošice so poslali vladi FLRJ pismo, v katerem je med drugim rečeno:
»V trenutku, ko se odloča naša usoda, mi, bivši partizani Slovenske Koroške znova kličemo v spomin našo borbo in poudarjamo naše zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k matičnemu narodu v FLRJ. Britanska okupacijska oblastva so prepovedala vsa združenja bivših koroških partizanov. Prepovedala so nam nadaljevati politične borbe proti fašizmu. Ne morejo nam pa prepovedati in ne bodo mogla uničiti v nas tisto, za kar smo šli v borbo, za kar so žrtvovali življenje naši najboljši tovariši. Njihovi grobovi so posejani po vsej Slovenski Koroški, od Zilje preko Osojskih Tur in Celovca do Svinje. Ti grobovi nas spominjajo prisege naših tovarišev in nam nalagajo obveznost, da nadaljujemo in dokončamo tisto, za kar smo se skupno borili. Njihova prisega nam nalaga obveznost, da dvignemo svoj glas danes, ko se odloča usoda naše zemlje.
Besede nas, partizanov, borcev Slovenske Koroške, so jasne in odločne) V sestavu Jugoslovanske armade pod vodstvom maršala Tita, kot sestavni del jugoslovanskih narodov, smo se skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi borili na strani velikih zaveznikov za uničenje fašizma in za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Kot del zmagovitega slovenskega naroda zahtevamo od velikih zaveznikov pravično in demokratično rešitev — priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Nastopamo odločno v najbolj odločilnem razdobju naše borbe in prosimo vlado FLRJ in preko nje vse narode Jugoslavije, da nas v naših zahtevah najodločneje podprejo. Skupno smo trpeli in se borili, skupno hočemo živeti v svobodni domovini!«
Zveza mladine Slovenske Koroške vladi FLRJ
»Od nekdaj je bila mladina Slov. Koroške izpostavljena stalni germanizaciji in zatiranju. Različna velikonemška društva in organizacije so si postavljale v prvi vrsti nalogo, da že v otroških dušah zatrejo čustvo pripadnosti k slovenskemu narodu. Šolle v Slovenski Koroški so načrtno odtujevale slovensko mladino in jo vzgajale v nemškem duhu, pripravljajoč jo duhovno za nacistično ideologijo. Avstrijska oblastva so koroško slovensko mladino z vsemi sredstvi ovirala v njenem kulturnem delu in razvoju. In ne samo to — po »Anschlussu« so domači in novonaseljeni fašisti pričeli z uničevanjem našega ljudstva. Skupno z jugoslovanskimi brati smo stopili v borbo. Brez števila naših mladincev in mladink je padlo za osvoboditev Slovenske Koroške in za priključitev k svoji domovini.
Samo v novi Titovi Jugoslaviji vidimo možnost za naš bodoči razvoj in našo bodočo srečo. Borili smo se z vso odločnostjo ter smo bili pripravljeni žrtvovati vse. To borbo nadaljujemo tudi danes, čeprav nas preganjajo in zapirajo in ne bomo prenehali prej, dokler ne bomo dosegli svojega cilja. V dneh, ko se odloča o naši usodi, prosimo vlado FLRJ in vse bratske jugoslovanske narode, katerimi smo skupno trpeli in prelivali kri, da nas z vsemi silami podprejo v tej borbi, tako, da bi mogli končno skupno srečno živeti v svobodni domovini.«
Pokrajinski odbor 0F za Slovansko Koroško obiskal predstavnika FLRJ na Dunaju
Čuvajmo ljudsko imovino
Pri upravljanju ljudske imovine so se pojavile najrazličnejše pomanjkljivosti, nerodnosti in nepravilni odnosi do tega imetja. Marsikje se je zgodilo, da so upravljali imovino brezvestni ljudje, ki so se pri tem osebno okoriščali. Ti elementi so širili vesti, da je občeljud-ska imovina na razpolago vsakomur zastonj. Po drugi strani pa so se pri dodeljevanju obeeljudske imovine pojavili primeri korupcije, kar velja zlasti pri dodeljevanju premičnin.
S kontrolo na terenu je začela naša •ljudska oblast razkrinkavati take primere in podvzemati ukrepe za odstranitev teh nepravilnosti. Eden najbolj značilnih primerov slabega upravljanja ljudskega imetja je Uprava narodne imovine v Mariboru. O njenem delu so lansko leto dalj časa krožile najrazličnejše govorice, ki so dale povod za kontrolo, ki je bila izvedena v avgustu 1946. Komisija, ki jo je po nalogu Kontrolne komisije LRS sestavil Okrožni inšpektorat kontrolne komisije v Mariboru, se je tekom svoje revizije pri Upravi narodne imovine v Mariboru prepričala o po-grešni organizaciji, o splošnem neredu v administraciji, o slabem upravljanju in nepravilnem dodeljevanju ter ocenitvah premičnin ter o nerodnem delu celotne uprave, kakor tudi posameznikov. Prepričala se je o splošnem sodelovanju med vsemi uslužbenci, vštevši vodilne, pri okoriščanju z ljudsko imovino.
Iz spisov, ki jih je dostavila revizijska komisija v zadevi MUNI-ja javnemu tožilstvu v Mariboru, je razvidno n. pr., da so se Žitnik Slavko, bivši skladiščnik uprave ljudskega imetja, in preko njega njegovi prijatelji in znanci okoriščali s tem, da jim je Žitnik neupravičeno prodajal predmete narodne imovine po sramotno nizkih cenah. Černe-zelj Sonja je kot vodja popisnega oddelita zanemarjala svojo službeno ninkcijo, ker mi kot najboljše informirana o nevednostih s premičninami ničesar po-krenila za izboljšanje upravljanja in se je nasprotno okoriščala z nabavljanjem najboljših luksuznih predmetov zase. --Štuhec Jože, bivši načelnik MUNI-ja, je zaradi namerno slabega osnutka uprave, ki otežkoča še danes vsako kontrolo, soodgovoren za nevednosti podrejenih. — Komisija je ugotovila, da Pavletič Ferdo. ki ga je MLO postavil za načelnika MUNI-ja in ki naj bi uvedel red v upravo, ni izvedel nobenih drektiv revizije, ampak se je še celo sam okoriščal z nakupi narodne imovine ter s svojim podpisom podpiral okoriščanje ostalih nameščencev. Iz spiskov je nadalje razvidno, da je bil Kovačiču prodan razne vrste kristal v brezeeniu, da je bila Šer-baumu Fricu, ki mu je bila 'sa imovina zaplenjena, ta imovina zopet vrnjena, da je Kemlba Franjo, ki je po nalogu Štuheca likvidiral 6 trgovin narodne imovine in ni pri tem vodil niti blagajniške knjige, da je Simonič, bivši popisovale« 'narodne, imovine, utajil razne
PREDSEDNIK VLADE FLRJ MARŠAL TITO JE OBISKAL PATRIARHA GAVRILA
Beograd, 24. jan. (Tainijug). Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj obiskal v poslopju patriarhije srbskega patriarha Gavrila ter se zadržal z njim približno eno uro v prisrčnem in prijateljskem razgovoru.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ PREZIDIJU LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Beograd, 24. jan. (Tanjug). Predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je poslal ob proglasitvi ustave LR Slovenije Prezidiju Ljudske skupščine Slovenije naslednjo brzojavko: »Prezidij Ljudske skupščine FLRJ vam pošilja ob proglasitvi prve ustave slovenskega naroda tople čestitke. Naj po 13 in pol stoletja suženjstva živi slovenski narod svoboden in združen v naši močni FLRJ! Naj živi LR Slovenija!«
Delegacija je v imenu koroških Slovencev izrazila hvaležnost in zadovoljstvo političnemu predstavniku FLRJ, da je vlada FLRJ taiko energično postavila zahteve glede na vprašanje Slovenske Koroške. Obenem so delegati prosili političnega predstavnika, da vladi FLRJ predloži prošnjo koroških Slovencev, da bo prav tako energično zastopala njihove upravičene zahteve na pogajanjih na mirovni konferenci in da bo z vsemi silami delala za uresničenje cilja stoletnega boja koroških Slovencev, to je priključitve Slovenske Koroške k FLRJ.
Politični' predstavnik FLRJ se je zahvalil delegaciji za zaupanje n poudaril, da so zahteve, ki jih je postavila jugoslovanska vlada po pri-
ključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji, upravičene in da predstavljajo voljo vseh jugoslovanskih narodov.
Koroški Slovenci šefu jugoslovanske delegacije v Londonu
Dunaj, 24, jan. Dopisnik Tanjuga poroča: Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte je poslal šefu jugoslovanske delegacije v Londonu dr. Joži Vilfanu naslednjo brzojavko:
»Mi, Koroški Slovenci, vas prosimo, da zastavite vse sile za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. — Za Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte: Predsednik dr- Petek Franc, sekretar Prusnik Karel.«
★ ★ ★
VI. plenum Centralnega sveta LMJ zaključil svoje delo
Beograd, 24. januarja (Tanjug):
Plenum Centralnega sveta je nadaljeval delo z referatom sekretarja Mestnega odbora Ljudske mladine Ljubljane, Janeza Nedoga, ki je govoril >0 izvajanju sklepov 5. plenuma v ljubljanski organizaciji«.
Janez Nedog je govoril o d.elu LMS in pionirske organizacije na šolah:. • »Pionirji so v predkongresnem tekmovanju opravili 60.000 delovnih ur. Po- ' sebno pozornost je organizacija posvetila vzgoji pionirjev in njihovemu delu v šolski organizaciji.
V šolskem letu 1946-47 deluje v Ljubljani 17 srednjih šol, eno učiteljišče in 29 strokovno-nadaljevalnih šol. Izdelan je načrt za delo in učenje v šotekih mladinskih organizacijah. Ustanovljeni so učni krožki, seminarji in debatni krožki. Skoraj po vseh šolah imajo dramske krožke, recitacijske in pevske zbore, šolske orkestre, baletne in folklorne skupines ki sodelujejo na šolskih prireditvah in akademijah. Po šolah so začeli formirati fiakulfume aktive, ki so zajeli 3212 mladincev.
Posebno pozornost posvečamo skrbi za revne učence. V Ljubljani je dijaška kuhinja z dvema menzama, kjer se hrani 414 dijakov. V šolah imajo 14 zadrug, v katerih je včlanjeno 90% vsega dijaštva. Na jrredlog ministrstva za industrijo so v Ljubljani ustanovljeni dve grafični šoli in šola za umetno ofort. Imamo tudi dva vajeniška doma.«
Referatu je sledila diskusija, v kateri so govorili: Danilo Purič, član sekretariata Glavnega odbora Srbije, ki se je dotaknil deila in učenja srednješolske mladine v Beogradi Ioo Simič član sekretariata Glavnega odbora Hr-vatske, ki je poudaril pomanjkljivosti mladine pri učenju in delu v šolskih organizacijah, Dana Švabič, ki je govorila o delu okrajnih pionirskih organizacij. V imenu komiteja za šolo in zna-
nost je govoril dr. Kosta Grubašič, ki je poudaril, da bo komite poslal navodila o enotnem ocenjevanju učencev in o enotni uporabi disciplinskih pravil po vseh šolah.
Zaključni govor je imel predsednik CS Rato Dugonjič, ki je dejal: »Uspeh v naših srednjih šolah je slab. Slabe ocene niso posledica samo praznote v znanju naših mladincev in mladink, temveč je število učbenikov nezadostno, profesorski kader pa je preveč zaposlen.
Razen teh vzrokov so še mnogi drugi, ki jih moramo premagati. Treba je sklicevati take sestanke, za katere nam bodo hvaležni tako učenci kot profesorji in starši.
Če govorimo o krivdi, potoni ni krivda aktivov LM v srednjih šolah, ampak krivda vodstev, ki niso mislila na ta vprašanja. Imeli l>omo še težave tudi z učbeniki, vendar moramo nase delo urediti tako, da bomo kljub vsem
težavam dosegli dobre učne uspehe in dalj naši državi kulturne ljudi, visoko kulturne kadre.«
Po nekaterih dopolnitvah je plenum sprejel predlagane sklepe, da jih se-kretarjat Centralnega sveta dokončno izoblikuje.
Za tem je član sekretarjata Centralnega sveta Milutin Baltič prečita! proglas šestega plenuma Centralnega sveta LMJ v zvezi z gradnjo mladinske proge Šamac-Sarajevo, nakar je Mihaj-lo Svahič v imenu delovnega predsednika izročil darilo užiški mladinski organizaciji, kot najboljši okrožni mladinski organizaciji v Jugoslaviji.
Na predlog delovnega predsedstva je generalni sekretar Centralnega sveta Slavko Komar prečital protestno brzojavko, k; jo je poslal šesti plenum Cen tralnega sveta LMJ sodišču v Atenah 1 zvezi z razpravo proti članom mladinske organizacije EPON.
S tem je bilo zasedanje zaključeno.
predmete in neupravičene prodaje raznim osebam itd.
Poleg vseh teh navedenih primerov je še cela vrsta drugih nerednosti. — Uslužbenci so prodajali predmete prepoceni, nameščenci so sami izrabljali kupne priložnosti itd. Pokazalo se je tudi. da uslužbenci niso upoštevali navodila višjih forumov in da se je poslovanje vršilo več ali manj samolastno. Nerednosti so se pokazale tudi v blagajniškem, evidenčnem poslovanju itd. Kontrolna komisija je dala vse potrebne predloge, da se nedostatke popravi in krivce k.aznuje.
To je samo en primer nepravilnega poslovanja ljudi, ki so z zločinskim odnosom do ljudske imovine povzročili državi milijonsko škodo. Ta prmer pa ni osamljen. Kontrolna komisija je ugotovila nepravilnosti pri upravljanju narodne imovine v Domžalah, Konjicah, Slovenski Bistrici in še nekaterih drugih krajih. Vseh primerov neodgovornega ravnanja z ljudsko imovino pa ne bo mogoče točno ugotoviti, če se ljudstvo samo ne bo zainteresiralo za svojo imovino ter tudi samo kontroliralo, kako se upravlja. Dosedanji pozivi, naj se prijavljajo primeri izrabljanja občeljudsike imovine niiso imeli dovolj odziva. Prišlo je le nekaj anonimnih ovadb, ki dostikrat niso bile niti utemeljene. Potrebno bi bilo, da se o izrabljanju in nepravilnem ravnanju z občeljudskim imetjem razpravlja na sestankih, na zborih volivcev, na okrajnih skupščinah itd. Le tako bo mogoče ugotoviti nepravilnosti in odstraniti vse škodljivce, ki s svojim zločinskim odnosom do ljudske imovine povzročajo skupnosti veliko škodo.
Obsojena tolpa razpečevalcev ponarejenega denarja
Ljubljana, 24. jan. Preld senatom okrožnega sodišča v Ljubljani je bila v torek in sredo razprava proti Tomincu Jankotu, Gnezda Francu, Urbasu Vinku, Hladu Antonu, Petriču Francu in Janezu, Korošec Frančiški, Ščaipu Francu, Kodela Francu, Južniču Karlu, Gnezda Jožefi in Frančiški ter Urbas Mariji. Obtoženci so od julija do oktobra 1946 sporazumno razpečavali ponarejene 1000 dinarske bankovce, tako imenovani falsifikat št. 9.
Aprila 1946 in tudi večkrat pozneje se je obtoženi Tominc Janko v Postojni sestajal z obtoženim Gnezdo Francem. Na enem teh sestankov sta se oba olb-toženca dogovorila, da bo Gnezda s konjskimi kupčijami pomagal Tomincu pri razpečavanju ponarejenega denarja. Ker pa je Gnezda vzdrževal s Tomincem neposredno zvezo, se je moral zadrževati le v okolici Unca. Zato je organiziral skupino sedanjih obtožencev, ki so mu pomagali pri njegovem delu.
Obtoženci so bili organizirana tolpa, ki se je s svojim delovanjem podvrgla interesom mednarodne reakcije, ki skuša povsod rušiti neodvisnost Jugoslavije. Škodovala je interesom državnega gospodarstva, ker je razpečavala ponarejen denar. Svojo krivdo so delno prizna-
li, izgovarjali pa so se v največji meri na obtoženega Tominca, ki je pobegnil v cono A.
Zaradi storjenih zločinov je ljudsko sodišče obsodilo
pobeglega Tominca Jankota na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom, zaplembo celotnega premoženja in v plačilo povprečnine; Gnezdo Franca na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Hlada Antona in Petriča Franca na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Hlada tudi na 20.000 din denarne kazni in plačilo povprečnine; Petriča Janeza na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Urbasa Vinka na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, 20.000 din denarne kazni in povprečnino; Kodelo Franca na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom, 50.000 din denarne kazni in povprečnino; Ščapa Franca na 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom; Južniča Karla na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in Urbas Marijo na 2 meseca odvzema prostosti s prisilnim delom. Vsi obtoženci so bili obsojeni še na izgubo političnih pravic od 1—5 let in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Korošec Frančiška, Gnezda Jožefa in Frančiška so bil«* oproščene.
Popravek
V članku »0 nalogah in perspektivah našega prosvetnega deda« tov. Lidije Šentjurc v »Ljudski pravici« z dne 23. jan. 1947 se nam je vrinila neljuba pomota. Ko je govora o pomembni vlogi prosvetnih sindikatov za agrarno , glasiti takole: proizvodnjo in za proizvodnjo sploh, o ( njihov; družbeno politični vzgoji kmeč- i kega ljudstva za izvedbo nalog jietlet- , nega načrta tudi po naših vaseh, je izpuščen važen pasus in vrinjen neki , drugi, ki ne spada na dotično mesto.
Čitatelje opozarjamo na to, da za do- J polnitev in razumevanje članka izvedejo naslednji dve korekturi:
1. Tekst v tretji koloni peta vrstica se mora glasiti takole:
»Tudi našim kmetom bo treba obračati oči v proizvodnjo in vprašanja nji-
hovega dela povezovati s splošno politično in družbeno problematiko. Zato pa so najbolj prikladne razne oblike prosvetnih organizacij na vasi. Tradicija takega dela...«
2. V naslednjem odstavku iste kolone pa se mora prvi in drugi stavek
»Mnogo je še problemov, o katerih boste govorili v posebnih referatih, zlasti tudi vprašanja o proizvodnem sektorju prosvete, našega dela na šoli, o načinih in dolžnosti povezovanja z mladinskimi organizacijami, o slabili učnih uspehih itd. Vprašanja pa, ki sem jih obravnavala, sem hotela podčrtati zaradi tega, da naglasim njihovo važnost in vas opozorim nanje in tako tudi pomagam usmeriti diskusijo in delo vašega plenuma. Končala bi z vprašanjem ...«
7 zdravnikov iz Mostara bo izkoristilo svoj letni dopust na progi Šamac—Sarajevo
Sarajevo, 24. jan. (Tanjug) Na seji pododbora zdravniškega društva v Mo-staru se je priglasilo 7 zdravnikov, ki bi radi izkoristili svoj letni dopust na mladinski progi Šamac—Sarajevo, kjer bodo opravljali zdravstveno službo.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval mladinsko brigado Jugoslovanov v Franciji
Pariz, 24. januarja. (Tanjug.) Veleposlanik FLRJ v Franciji Marko Ristič je včeraj v jugoslovanskem veleposlaništvu izročil brigadirjem mladinske brigade Jugoslovanov v Franciji Red bratstva in enotnosti I. stopnje, s katerim je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval mladinsko brigado za njeno sodelovanje pri gradnji mladiimske proge Brčko — Banoviči. Udarniki Jože Bre-garič, Erna Letner, Miloš Dolšak in Anton Kukavica, komandant mladinske ! brigade, so bili odlikovani z redom De-I la III. stopnje.
Prva makedonska srednješolska brigada za progo Šamac—Sarajevo
Skoplje, 24, jan. (Tanjug) Učenci učiteljišča v Skoplju so ustanovili prvo makedonsko srednješolsko brigado za izgradnjo proge Šamac—Sarajevo. Poveljnik brigade je Jefto Trajkovski, učenec IV. razreda učiteljišča, ki je poudaril naloge mladinske brigade in izjavil, da bo prva makedonska srednješolska brigada izpolnila vse zadane naloge. Brigada bo nosila ime makedonskega prvobori-telja Čede Filipovskega-Daneta.
Na koncu slavnosti so brigadirji poslali pozdravno brzojavko CS LMJ.
Državno prvenstvo v hockeyu na ledu
Ljubljana, 24. januarja.
Danes zvečer so na drsališču pod Ce-kinovim gradom bila prva srečanja med I jugoslovanskimi hockey ekipami, ki se ; bore za državno prvenstvo v hockeyu na ledu. »Mladost« (Zagreb) : »Spartak« (Subotica) 16:0 (5:0; 4:0; 7:0) in »Triglav« (Ljubljanaj :	»Crvena zvezda«
(Beograd) 8:0 (3K); 3:0; 2:0). V soboto zvečer ob 19. uri pa nastopita »Triglav« i proti »Spartak« in ob 20.15 »Mladost i proti »Crvena zvezda«.
ZASEDANJE PLENUMA CENTRALNE UPRAVE ZVEZE ŽELEZNIŠKIH IN PROMETNIH DELAVCEV
TER NAMEŠČENCEV
LETOS MORA VSAKA LOKOMOTIVA PREVOZITI 25% VEČ KILOMETROV IN PREPELJATI 35% VEČ BLAGA KAKOR LANI
V torek je bilo v Zagrebu zaključeno zasedanje centralne uprave Zveze železniških in transportnih delavcev in nameščencev Jugoslavije. Najprej je bilo na dnevnem redu poročilo o nalogah železniških in transportnih delavcev in nameščencev v prvem letu načrtnega gospodarstva. Poročal je predsednik centralne uprave, ki je med drugim dejal:
»Med tekmovanjem, ki je zajelo vse železničarje, so bili doseženi uspehi, ki kažejo velik napredek v organiziranosti in izboljšanju našega prometa. Prevoz blaga na normalnotimih železnicah se je povečal v primeri s prvomajskim tekmovanjem za 38.2% in število naloženih vagonov za 68%. Obratovanje vagonov se je povečalo za 23%, število prevoženih kilometrov je naraslo za 39%. Med novembrskim tekmovanjem je znašal prihranek premoga v vrednosti 171,393.519 din. Hkrati so prihranili maziva za 3 milijone 845.357 din.
Poročevalec se je dotaknil nalog, ki čakajo naš promet ob prehodu na načrtno gospodarstvo. Po načrtu prometnega ministrstva za letos mora sleherna lokomotiva prevoziti 25% več kilometrov in prepeljati 35% več blaga, kak*r je bilo določeno in doseženo lani. To pomeni, da bo sleherno prevozno sredstvo obremenjeno za 2% bolj z blagom kakor lani. Ena glavnih nalog je, povečanje obratovanja vagonov, zlasti še, ker je naš vozni park še vedno za petino manjši od predvojnega in ker lani obratovanje vagonov ni bilo zadovoljivo.
Sekcija za vzdrževanje prog, delavnice, kurilnice itd. morajo posvetiti več pozornosti varčevanju z materialom. Doslej je dosegla v tem pogledu največje uspehe delavnica v Sarajevu. Treba se je lotiti po zgledu sarajevske in mariborske delavnice specializacije delavcev za posamezna dela, ki jih zdaj opravljajo nekvalificirani delavci.«
Zasedanja se je udeležil tudi prometni minister zvezne vlade Todor Vujasi-novič. V razpravi o poročilu, ki jo je podal sekretar glavne uprave I. Andri-jevič, je spregovoril tudi minister Vuja-sinovič. Zahvalil se je delavcem in nameščencem za napore, da je bil izpolnjen lanski načrt. Med drugim je naglasil:
»Pred načrtno industrializacijo in elektrifikacijo naše države smo, za kar ie treba predvsem zagotoviti obnovo in nadaljnji razvoj težke industrije ter železniškega prometa. Od sposobnosti železniškega prometa, da izpolni prevozni načrt, je nedvomno odvisno uresničenje celotnega načrta. Čakajo nas tem težavnejše naloge, ker moramo izpolniti načrt dokončne obnove, načrt nadaljnje graditve novih prog. delavnic, kurilnic, stanovanjskih poslopij in ker moramo tudi izpolniti stoodstotno prevozni načrt. Vse to jasno kaže, da bodo letošnja naša dela mnogo obsežnejša kakor lanska. Od
tega, v kakšni meri bodo naši sindikati izpolnili svoje naloge, je odvisno uresničenje našega načrta. Naloge bomo izpolnili tem laže, ker se zavedamo, da nam bo pri tem pomagalo vse naše delovno ljudstvo, zlasti naša junaška mladima, ki je prevzela precejšen del bremena našega načrta s tem, da se je obvezala zgraditi normalnotimo železnico Šamac— Sarajevo. Naši mladi tovariši morajo naleteti na tovariško razumevanje im vsestransko podporo naših železničarjev.«
Po poročilu Z. Arandjeloviča o kulturno prosvetnih nalogah so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Glavna naloga železnic in avtomobilskega prometa je, da zagotovita hiter, zanesljiv, reden im cenen prevoz potnikov in blaga. V ta namen je treba najprej seznaniti slehernega našega uslužbenca na železnici im pri avtomobilskem prometu s pomenom načrtnosti pri vsakdanjem delu na železnici in pri avtomobilskem prometu ter da je od izpolnitve dnevnega načrta in njegovega prekoračenja odvisno uresničenje vseletnega načrta.
2. Podpirati je treba organizacijo in izpopolnjevati tehnične postaje ter prometne sektorje, ki so izrednega pomena za načrtnost prometa. Pri vsakdanjem delu je treba pobijati ostanke zaostalih pojmovanj, ki se kažejo v odporu posameznikov do uvajanja -nove delovne organizacije pri prometu.
3. Pomanjkanje vagonov, lokomotiv in tovornih avtomobilov je treba nadomestiti v njihovo največjo uporabo. Z boljšo raz-
delitvijo vagonov in pošiljanjem za nalaganje in razlaganje je treba zmanjšati obratovanje, s pravilno uporabo lokomotiv in tovornih avtomobilov je pa treba maksimalno izrabiti njihovo vlečno sil.
4. Zaradi strokovnega izpopolnjevanja je treba omogočiti osnovnim enotam sprejem večjega števila pripravnikov, ki se bodo usposobili s praktičnim delom in kratkimi tečaji za železniško službo.
5. Resneje se je treba lotiti reševanja vprašanja vajencev, tako v pogledu gmotne preskrbe, kakor tudi strokovne izobrazbe.
Plenum je pozdravil uveljavitev zakona o enotnem socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev ter pozval vse organizacije in članstvo, naj aktivno sodelujejo pri uresničenju tega zakona, tako da bo v polni meri poristiil železničarjem in avtomobilskemu prometnemu osebju.
Plenum je poslal pozdravno brzojavko maršalu Titu:
»Dragi tovariš maršal! Z II. plenuma centralne uprave zveze železniških in transportnih delavcev Jugoslavije Ti pošiljamo goreče pozdrave in obljubljamo, da bomo posvetili vse sile za pravočasno izpolnitev prometnega načrta leta 1947, saj je ta načrt del splošnega državnega gospodarskega načrta, čigar na-vdihovalec in ustvaritelj si Ti.
Živel naš ljubljeni tovariš Tito!«
Pozdravne brzojavke so še poslali CO Enotnih sindikatov, CK Komunistične partije Jugoslavije in prometnemu ministru.
Vež premoga železnicam
15 dnevno tekmovanje številnih premogovnikov se je začelo 15. januarja na poziv rudarjev iz Kreke. Takoj po pozivu so bila v številnih premogovnikih zborovanja, na katerih so določili načrt 15-dnevnega tekmovanja. Že v prvih dneh je bilo razvidno iz podatkov, ki jih prejema glavna uprava za premog pri zveznem ministrstvu za rudarstvo, da večina premogovnikov presega določene načrte.
Za 60% so presegli proizvodnjo že prvi dan rudarji premogovnika »Dobra sreča« (Timoški bazen). V premogovniku v Novem Kostolcu so nakopali prvi dan za 37.4% več premoga kakor je določil načrt, v premogovniku v Kaknju za 7.6% itd. Posamezni premogovniki pa niso izpolnili dnevnega načrta.
Drugi dan tekmovanja je še vedno vodil premogovnik »Dobra sreča, ki je presegel načrt za 108%. V Starem Kostolcu so presegli načrt za 10.3%, v Novem Kostolcu pa za 30.3%.
Vsi premogovniki so izpolnili ali presegli proizvodni načrt 17. januarja. Na
prvem mestu je bilo zopet premogovnik »Dobra sreča«, ki je presegel načrt za 87%, njegova najboljša brigada »Komunist« pa je presegla nač't za 102%. Na drugem mestu je bil premogovnik »So-ko« 38.9%, Velenjski rudarji so točno izpolnili svoj načrt.
Četrti dan tekmovanja je vodil še vedno premogovnik »Dobra sreča«. Presegel je proizvodnjo za 58.3%.
Izkazali so se pa tudi drugi premogovniki timoškega bazena,
Največjo proizvodnjo, odkar obstoji premogovnik je dosegel kakanjski premogovnik peti dan tekmovanja. Dnevni proizvodni načrt so presegli za 43.3%.
Šesti dan tekmovanja pa so se razen premogovnika »Dobra sreča«, ki je vodil štiri dni, izkazali tudi številni drugi premogovniki. Premogovnik »Dobra sreča« je presegel dnevni načrt za 45.8%. Premogovnik v Vrdniku je presegel načrt za 36%. V velenjskem premogovniku je bil načrt presežen za 1.1%, v zagorskem za 2.3%, premogovniki v Trbovljah, Hrastniku in Laškem so pa izpolnili proizvodni načrt.
Nekatera podjetfa niso pravilno uporabila novih gospodarskih uredb
Številna podjetja, glavne in federalne uprave, ki so pravilno razumela ogromen pomen novih gospodarskih uredb zvezne vlade za našo nadaljnjo načrtno zgraditev, so mobilizirala vse strokovne sile, da bi bile uredbe čim prej in čim pra-i ivilneje uresničene. Glavna uprava za papir in glavna uprava za sladkor sta izpolnili nove uredbe pred določenim rokom. Federalne uprave LR Srbije so opravile svoje delo brez večjih zamud v določenem roku. Zlasti sta se izkazali upravi za usnjarsko in kemično industrijo.
Pri delu za uvajanje novih uredb, ki je trajalo pogosto nepretrgano noč in dan, so se izkazali z marljivostjo in sposobnostjo knjigovodje, kalkulanti in drugi upravni uradniki v posameznih podjetjih in upravah. Pogosto so prihiteli na pomoč, ko so končali svoje delo, tudi drugim podjetjem ter jim pomagali s svojim znanjem in izkušnjami. Tako je n. pr. knjigovodja glavne uprave za sladkor Vladimir Bankov pomagal tudi drugim upravam, ko je končal svoje delo.
Posamezna podjetja in uprave pa niso dovolj proučile odredb ter jih zato nepravilno uporabljajo ali so do izpolnjevanja uredb v določenem roku površni ter malomarni. Tako je n. pr. glavna uprava za kmetijske naprave in stroje dobila nalog, naj izračuna povprečne proizvodne stroške za nekatere vrste izdelkov, med njimi tudi za vejalnike. Izračunani povprečni proizvodni stroški na podlagi evidence nad proizvodnimi stroški vsakega podjetja, ki jo mora vsaka uprava redno voditi za svoje podjetje, ni težka naloga. Glavna uprava za kmetijske naprave te evidence ni imela, zato je podatke zbirala po telefonu, v naglici, in tako se je zgodilo, da je vračunala
povprečne proizvodne stroške za ve.ial-nik, tako proizvodne stroške za vejalnik na ročni pogon (cena okrog 4000 din), kakor tudi proizvodne stroške za vejalnik na motorni pogon (cena okrog 18.000 din). Glavna uprava za 9vilo ni začela takoj izpolnjevati gospodarskih uredb in zato jih ni mogla izpolniti v določenem roku. Glavna uprava za avtomobilsko industrijo ni poslala potrebnih podatkov federalnim upravam, čeprav so njeni voditelji dobro vedeli, da je od njihovega dela odvisno delo številnih federalnih uprav. Ko so federalne uprave zahtevale po telefonu podatke, v glavni upravi ni bilo nikogar, niti ne dežurnega uradnika. Ko so bile določene povprečne cene za izdelke živilske industrije, so podjetja, ki izdelujejo te predmete — Union, Sutjeska (na Hrvatskem) in nekatera druga protestirala, češ da je določena povprečna cena znatno nižja od njihovih cen. Z revizijo je pa bilo ugotovljeno, da je povprečna cena pravilna in da sta imeli podjetji Union in Sutjeska tudi doslej to ceno. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bile zadnje kalkulacije v teh podjetjih znatno višje od povprečne cene. To,izhaja od tod, ker sta ti podjetji skušali vnesti v kalkulacijo (rezerve« in druge nepravilne elemente.
Takšna praksa je škodljiva. Ovira tako pravilno izpolnjevanje gospodarskih uredb v posameznih podjetjih, kakor tudi v posameznih proizvodnih panogah. Zato jo je treba pobijati z novim delovnim stilom — s stilom točnosti in odgovornosti. Samo s točnim izpolnjevanjem novih uredb v roločenih rokih v vseh podjetjih in upravah se nam bo posrečilo zagotoviti pravilno delovanje knjigovodstva ter nadzorstvo in evidenco v gospodarstvu, s tem pa tudi pospeševanje načrtne graditve.	(»Borba«.)
Tovarna Peko je dobila prehodno zastavo
Uredba o postopku za določanje stroškov državnih podjetij republiškega in lokalnega pomena
Na podlagi 1. odstavka 7. člena uredbe o stroških trgovine na debelo in na drobno z dne 31. decembra 1946 (Uradni list FLRJ št. 763/106 z dne 31. decembra 1946) izdaja Vlada Ljudske republike Slovenije Uredbo
o postopku za določanje stroškov državnih trgovskih podjetij republiškega ln lokalnega pomena
1. člen. Predpisi te uredbe veljajo za določanje stroškov trgovine na debelo in na drobno za državna trgovska podjetja republiškega in lokalnega pomena, ki trgujejo s predmeti lokalne proizvodnje, za katere niso odrejene enotne prodajne cene na drobno, veljavno za vse območje Federativne ljudske republike Jugoslavije.
2. člen. Za povračilo stroškov se določa popust — rabat od enotne cene pri predmetih, za katere se odredijo enotne cene v prodaji na drobno, ali pribitek — marža na proizvajalčevo\ prodajno ceno ali na odkupno ceno.
3. člen. Skupni stroški trgovine na debelo in na drobno (marže oziroma rabati) sestoje:
a) iz normiranih nabavnih in prodajnih stroškov,
b) iz izdatkov za raoionalizacijo poslovanja in dvig ravni kulturnega trgovanja,
o)	iz določenega prispevka v sklad vodstva podjetja,
č) Iz morebitnega posebnega dodatka.
4. člen. Med nabavne in prodajne stroške spadajo vsi stroški, ki so nujni za racionalno in kulturno trgovanje. Njihova razdelitev na vrste se določi z računskim načrtom za trgovska podjetja.
Vrste nabavnih in prodajnih stroškov odredi ministrstvo za trgovino in preskrbo Ljudske republike Slovenije.
5. člen. Med izdatke za racionalizacijo poslovanja in dvig ravni kulturnega trgovanja spadajo izdatki za boljšo organizacijo dela, za izpopolnitev racionalne in higienične ureditve prostorov, reklamna in po-dobno.
6. člen. Posebni dodatek iz t. 6. 3. člena uredbe, za katerega se skupni stroški trgovine na debelo in na drobno povišajo, do-
BSODBA ŠPEKULANTA ERBEŽNIKA
Pred dnevi smo poročali o razpravi, i je bila proti špekulantu Erbežniku ; Polhovega gradca. Ker ljudje stalno :prašujejo, ali je bil obsojen tudj na aplembo imovine, prinašamo še enkrat »dbo v celoti:	Špekulant	Erbežnik je
il obsojen na 2 in pol leti odvzema rostosti s prisilnim delom, izgubo dr-avljanskih pravic za dve leti, plačilo ovprečnine, plačilo stroškov kaz. posto-anjft in zaplembo celotnega premoženja.
loči na predlog načrtne komisije LES vlada Ljudske republike Slovenije.
Ta posebni dodatek morajo državna trgovska podjetja republiškega in lokalnega pomena vplačati v korist proračuna organa, ki jih je ustanovil. Od to razlike 6me pristojni operativni upravni voditelj prepustiti podjetju do 25% v samostojno razpolaganje. Znesek, ki se prepusti podjetju v razpolaganje, uporabi podjetje za racionalizacijo in boljše poslovanje.
7. člen. Vsa državna trgovska podjetja republiškega in lokalnega pomena morajo poslati svojemu neposrednemu operativnemu upravnemu voditelju predlog o nabavnih in prodajnih stroških in sicer v odstotkih od celotnega predvidenega prometa.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LES sestavi na podlagi teh podatkov predloge za povprečne prodajne in nabavne stroške za vsako trgovsko panogo posebej in jih pošlje načrtni komisiji LES.
Na podlagi teh predlogov določi načrtna komisija LES odstotke povprečnih nabavnih in prodajnih stroškov za vsako trgovsko panogo posebej.
Pristojni operativni upravni voditelj določi v mejah splošnih odstotkov odstotek vseh stroškov za posamezno podjetje, in sicer z vsako trgovsko panogo posebej.
8. člen. Izdatki za racionalizacijo in dvig ravni kulturnega trgovanja se določijo v odstotkih na podlagi skupnega letnega prometa podjetja, in sicer tako, da se za podjetja z manjšim skupnim letnim prometom odredi zgornji mejni odstotek.
Za posamezne skupine podjetij odredi odstotek po skupnem letnem prometu načrtna komisija LES na predlog ministrstva za trgovino in preskrbo LES.
Odstotek v posameznih podjetjih v mejah odstotka, določenega za posamezne skupine podjetij, odredi pristojni operativni upravni voditelj.
Eazliko med maksimalno stopnjo za kritje izdatkov za racionalizacijo poslovanja in kulturno trgovanje in med stopnjo za kritje teh izdatkov, kakor je individualno odrejena podjetju, mora podjetje vplačati na bančni račun svojega operativnega upravnega voditelja.
9. člen. Za predmete, katerim se odredi enotna prodajna cena na drobno, veljavna za vse območje LES, odredi povprečno povračilo v obliki rabata za kritje stroškov, izdatkov oziroma prispevkov v smislu S. člena a) do c) te uredbe načrtna komisija LRS na predlog ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
Načrtna komisija sme glede na različnost prevoznih stroškov odrediti za Iste skupine predmetov bodisi različne rabate ali različno razdelitev rabata med trgovskimi podjetji na debelo in na drobno, ln si-
cer glede na oddaljenost kraja trgovskega podjetja od njegove najbližje železniške postaje.
Načrtna komisija sme tudi glede na druge razloge odrediti za isto skupino predmetov bodisi različne rabate ali pa različno razdelitev rabata med trgovskimi podjetji na debelo in na drobno.
10. člen. Na enak način se odredi povprečno povračilo v obliki pribitka (marže) na proizvajalčevo prodajno oziroma odkupno ceno za predmete, za katere ne bodo določene enotne prodajne cene na drobno.
11. člen. Oe dosežejo državna trgovska podjetja republiškega ali lokalnega pomena z racionalizacijo dela, povečanjem prometa in pravilnim poslovanjem nižje nabavne in prodajne stroške, uporabijo razliko med normiranimi nabavnimi in prodajnimi stroški in dejanskimi nabavnimi in prodajnimi stroški v znesku 50% za racionalizacijo poslovanja in dvig kulturne ravni trgovanja zadevnega podjetja:	ostalih 50% dodelijo skladu vodstva podjetja.
12. člen. Državna trgovska podjetja republiškega in lokalnega pomena morajo ne glede na normirano stopnjo nabavnih in prodajnih stroškov izkazovati v svojem knjigovodstvu natančno vse svoje individualne dejanske stroške.
13. člen. Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda minister za trgovino in preskrbo LRS.
14. člen. Ta uredba velja od dneva objave, izvaja pa se od 1. januarja 1947.
Ljubljana dne 24. januarja 1947. Predsednik vlade Ljudske republike Slovenije:
Miha Marinko, 1. r.
Minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar, L r.
Dne 19. t. m. je sindikalna podružnica tovarne Peko praznovala praznik svojega delovnega kolektiva. V tovarni se je zbralo vse delavstvo. Predsednik sindikata tov. Črnilec je otvoril slavnost s pozdravnimi besedami o priliki predaje prehodne zastave delovnemu kolektivu tovarne Peko, ki je bil priznan kot zmagovalec v novembrskem tekmovanju v usnjarsko-predelovalnj stroki.
Nato je govoril direktor tovarne tovariš Urbanc, ki je nakazal nekaj uspehov delovnega kolektiva. Produkcija zadnjega meseca je bila napram aprilu prekoračena za 25%. Povprečna produkcija v novembrskem tekmovanju je bila v primerjavi z letom 1939 presežena za 11.10%. Povprečna produkcija tega tekmovanja v primerjavi z letom 1945 pa se je dvignila za 43.54%. Diagrami pričajo, da . se je tudi storilnost
dela povečala na osebo za 25%. Tudi splošna izdelava in ličnost izdelkov se je izboljšala, kar tudi dokazuje poročilo naših podružnic, ter dejstvo, da ljudje pri oblasteh zahtevajo izstavitev nakaznic za čevlje Peko. Na množičnem sestanku je bil sprejet predlog za majsko tekmovanje, ki naj da še boljše uspehe. Ob tej priliki so bili za udarnike proglašeni sledeči: Oman Janez, Slapar Franc, Šter Ludvik, -Bohinjec Anica, Smolej Jožefa, Priveršek Jožefa, Peharc Leopold, Brejc Jožef, Dovč Franc, Petrič Darinka in Ovsenek Štefan.
Z lepimi besedami je čestital delovnemu kolektivu tudi minister za delo tov. Brejc. Pozival je delavstvo, naj se zaveda, da stojimo v času velikega dela in izgraditve naše nove domovine, ter da moramo končno zmagati tudi na gospodarskem področju.
Odredba
o razvrstitvi državnih gostinskih podjetij republiškega in lokalnega pomena
Zaradi izvedbe odločbe o stopnji dobička državnih gostinskih podjetij republiškega pomena z dne 17. januarja 1947 (Uradni list LRS št. 9/3 z dne 18. januarja 1947) in na podlagi 3. odst. 1. člena uredbe vlade FLRJ o stroških in dobičku državnih gostinskih podjetij z dno 31. decembra 1946. (Uradni list FLRJ št. 764/106) se izdaja naslednja
odredba
o razdelitvi državnih gostinskih podjetij
republiškega in lokalnega pomena.
1. člen. Državna gostinska podjetja republiškega pomena se delijo na dve kategoriji, in to:
1. na posebna gostinska podjetja in
II. na ostala gostinska podjetja.
2. člen. V I. kategorijo spadajo hoteli, restavracijo in bari, ki izpolnjujejo pogoje po odredbi vlade FLRJ o razvrstitvi državnih gostinskih podjetij z dne 14 januarja 1947. pod II) t. 6, 7, 8 in 9.
3. člen. II. kategorija 6e deli na dve skupini.
V prvo skupino spadajo hoteli, restavracije, bari in kavarne, ki izpolnjujejo pogoje pod III) t. 13 ,14, 15 in 16 odredbe vlade FLRJ o razvrstitvi državnih gostinskih podjetij.
4. člen. V drugo skupino II. kategorije spadajo hoteli, ki izpolnjujejo sledeče no-goje:
a) da 60 pozimi kurjeni.
b) da imajo po vseh sobah električno razsvetljavo,
c) da imajo v vsaki sobi električno signalno napravo,
č) da imajo vsaj na vsakih 15 oseb eno
Odstotek splošnih stroškov za državna gostinska podjetja
Na podlagi 2. odstavka 3 .člena uredbe o stroških in dobičku državnih gostinskih podjetij z dne 3i. decembra 1946 (Uradni list FLEJ it. 764/106 z dne 31. decembra 1946) ln v zvezi > odredbo ministra za trgovino in preskrbo LRS o razvrstitvi državnih gostinskih podjetij r epubliškega in lokalnega pomena, izdaja predsednik načrtne komisije Ljudske republike Slovenije na predlog ministra za trgovino in preskrbo naslednjo ODLOČBO o odstoku splošnih stroškov (režije) za državna gostinska podjetja republiškega pomena.
1.	člen. Odstotek splošnih stroškov (režije) glede na t. 5 navodil o elementih, iz katerih sestoje posamezne vrste stroškov gostinskih podjetij (Uradni list FLRJ št. 53/6 z dne 21. januarja 1947) za posamezne kategorije državnih gostinskih podjetij republiškega pomena znaša:
a)	za I. kategorijo posebnih gostinskih podjetij, in sicer sezonskih hotelov do 80%, restavracij in kavarn, ki obratujojo vse le-
to, do 25%, sezonskih restavracij in kavarn do 30%:
b) za II. kategorijo, 1 skupino, in sicer hotelov, ki obratujejo vse leto, do 60%, sezonskih hotelov do 70%, restavracij in kavarn, ki obratujojo vse leto, do 20%, sezonskih restavracij in kavarn do 25%;
c) za II. kategorijo, 2 skupino, in sicer hotelov, ki obratujejo vse leto, do 50%, sezonskih hotelov do 60%, restavracij in kn varn, ki obratujejo vse leto, do 15%, sezonskih restavracij in kavarn do 20%.
2. člen. V okviru prednjih maksimalnih odstotkov določi pristojni operativno upravni voditelj odstotek splošnih stroškov (režije) za vsako podjetje posebej.
3. člen. Ta odločba velja od dne objave, izvaja pa se od dne 1. januarja 1947.
Ljubljana, dne 24. jan. 1947.
V. z. predsednika Načrtne komisije Ljudske republiko Slovenije, podpredsednik vlade in minister za gradnje: Ivan Maček 1. r.
higiensko urejeno kopalnico, razen v zdraviliščih,
d) da imajo v vsakem nadstropju stranišče, ustrezajoče higienskim predpisom,
e) da imajo vodilno in pomožno tehnično osebje s primerno strokovno usposobljenostjo,
restavracije, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
a) da imajo ločeno kuhinjo od prehrambenih in gostinskih prostorov,
b) da imajo hladilne naprave,
c) da imajo svetle in kurljive gostinske prostore s primerno opremo,
č) da imajo električno razsvetljavo v vseh prostorih,
d) da izdajajo hrano po jedilnem listu,
e) da imajo naprave za primerno zračenje kuhinjskih, shrambenih in gostinskih prostorov,
f) da imajo klet za shranjevanje pijač in primerne shrambe za živila,
g) da imajo higienskim predpisom ustrezajoče umivalnice za gosto,
h) da imajo higienskim predpisom ustrezajoče stranišče, z ločenim pisoarjem,
i) da imajo vodilno in tehnično pomožno osebje s primerno strokovno usposobljenostjo;
kavarne, ki morajo izpolnjevati isto pogoje kakor restavracije.
5. člen. Državna gostinska podjetja lo-' kalnega pomena se delijo na dve kategoriji,
in to:
I. na posebna gostinska podjetja in
II. na ostala gostinska podjetja.
6. člen. V I. kategorijo spadajo podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena te odredbe.
7. člen. II. kategorija se doH na dve skupini Prva skupina sc doli na dve podskupini.
V prvo podskupino spadajo podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 3. člena, v drugo podskupino pa podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člona te odredbe.
8. člen. V drugo skupino II kategorijo spadajo vsa ostala državna gostinska podjetja lokalnega pomena.
9. člen. Davek od storitev se računa za državna gostinska podjetja republiškega pomena, ln sicer:
I. kategorijo po tarifni postavki 11/1 (25%),
II. kategorije prve in druge skupine po tarifni postavki 11/2 a (10%).
10. člen. Za razvrstitev posameznih državnih gostinskih podjetij na teritoriju LE Slovenije v kategorije, skupine ln podskupine po 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8. členu to odredbe bo ministrstvo za trgovino in preskrbo LES izdalo natančnejše predpise.
11. člen. Ta odredba velja od dneva objave, izvaja pa se od 1. januarja 1947.
Ljubljana, dne 24. januarja 1947.
Minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar, 1. r.
SEJA VARNOSTNEGA SVETA
SOVJETSKI DELEGAT GROMIKO NASPROTUJE sprejemu britanske pritožbe proti Albaniji
^ew York, 24. jan. (Tass.) Na seji Varnostnega sveta 20. januarja se je sovjetski delegat Makin Gromiko uprl Sprejemu pritožbe britanske vlade na dnevni red Varnostnega sveta in s tem V zvezi izjavil:
Ne morem se strinjati z mišljenjem, ga je izrazil predstavnik Velike Britanije v zvezi s pritožbo britanske vlade proti Albaniji in ne morem soglašati s predlogom o sprejemu te pritožbe na dnevni red Varnostnega sveta. Korespondenca med britansko in albansko vlado, ki jo je vlada Velike Britanije Predložila sovjetski vladi, dokazuje, da je albanska vlada v svoji noti z dne *1. novembra 1946, poslani britanski vladi, predlagala ustanovitev mešane komisije za ureditev vprašanja o žišče-“ju min v Kriškem prelivu. Ta predlog dokazuje pripravljenost albanske vlade, da prouči možnost ureditve vprašanja, ki zanima obe vladi. Toda kljub vsemu predlog albanske vlade ni bil sprejet.
V odgovor na britansko noto z dne ®- decembra 1946 je albanska vlada znova izrazila pripravljenost za sodelovanje v vprašanjih mednarodne pomorce plovbe. Tud; 1* predlog albanske Vlade ni bil sprejet.
Ker je angleška vlada odklonila albanski predlog z dne 11. novembra 1946. leta o ustanovitvi mešane komi-
sije, je ravnala v nasprotju s čl. 33 Ustanovne listine Združenih narodov, ki zahteva od držav-članic, da morajo skušati rešiti spor s pomočjo razgovorov, anket, posredovanja, posvetovanja, razsodništva, sodnega reševanja, uporabljanja regionalnih ustanov ali sporazumov odnosno drugih mirnih sredstev po lastni izberi (točka 1.). Medtem ko je ena stran izrazila pripravljenost in željo po uporabi postopka za urejevanje sporov, kakršen je določen v 33. čl. Ustanovne listine, druga stran noče postopati tako, kakor določa ta člen.«
Po govoru angleškega predstavnika Cadogana, ki je zahteval, naj Varnostni svet čimprej razpravlja o angleški pritožbi proti Albaniji, je Varnostni svet odobril dnevni red, za katerega je glasovalo 10 članov. Sovjetski predstavnik se je vzdržal glasovanja.
Francoski delegat Parodi je skušal doseči, da bi Varnostni svet sprejel predlog ZDA, naj bi razpravo o vprašanju o splošni ureditvi in omejitvi oboroževanja odložili do 4. februarja.
Gromiko je vprašal, ali predlog ZDA o odložitvi razprave zamenjuje prejšnji predlog ZDA — da bi o vprašanju atomske energije razpravljali pred vsakim drugim vprašanjem o oborožitvi ali pa ostajata oba predloga ZDA še naprej na dnevnem redu Var-
nostnega sveta. Predstavnik ZDA Austin je odgovoril, da predstavlja resolucija o odložitvi edino resolucijo, ki ima prednostno pravico.
Nato je Gromiko spomnil Varnostni svet, da vsebuje sovjetski predlog, stavljen 27. decembra, dve akciji: 1. Varnostni svet mora proučiti sredstva zaradi čim hitrejše izvedbe resolucije Generalne skupščine z dne 14. decembra in 2. Varnostni svet mora ustanoviti komisijo zaradi izvedbe pripravljalnih del za izdelavo podobnih konkretnih ukrepov.
Varnostni svet se ne more izogniti sprejemu sklepa v zvezi z ustanovitvijo pomožnega organa, je izjavil Gromiko, in ni nobenega razloga, da bi o tem vprašanju cele tedne razmišljali.
Pri glasovanju je bil 6prejet z 9 glasovi proti 2 (Sovjetska zveza in Poljska) predlog ZDA o odložitvi razpravljanja do 4. februarja.
Varnostni svet je nato razpravljal o vprašanju, kdaj bo prihodnja seja, na kateri bodo razpravljali o pritožbi Ve>-like Britanije proti Albaniji. Člani Varnostnega sveta so s© sporazumeli, da mora razpravljanju o tem vprašanju prisostvovati albanski predstavnik. Prav tako je Varnostni svet sprejel predlog predsednika, da se mu dovoli določiti dan prihodnje seje. )
| FIZKULTURA 1
USPELA UMETNIŠKA REVIJA NA LEDU
RAZDELITEV POSLANSKIH MANDATOV V SEJMU
Blok demokratičnih strank bo imel 383 poslancev, Mikolajčik 27, ostale stranke 34
Varšava, 24. jan. (Tass.) Velikanski | znati, da so volitve potekle v miru in Uspeh, k; ga je dosegel blok demokratičnih strank na volitvah v Sejm, je vzbudil veliko navdušenje pri vsem poljskem prebivalstvu. Javni in politični delavci so mnenja, da je zmaga poljske demokracije pri volitvah rezultat velikanskega tvornega dela narodnih oblastev pri obnovi zemlje, kakor tudi rezultat prizadevanja samega poljskega naroda za dosego narodne enotnosti.
Na Poljsko je prišlo nad 50 tujih novinarjev, ki so bili navzoči pri volitvah. Volitve same so potekle v ozračju popolnega miru in reda in v skladu z demokratično ustavo. Celo glasilo Mi-kolajczjkove poljske agrarne stranke »Gazeta Ludova« je bilo primorano pri-
redit in da se je poljski narod množično udeležil volitev.
Na osnovi predhodnih izidov, ki so bili objavljeni v tisku in samega vo-livnega zakona je »Veczor Varszawy« objavil poročilo o razdelitvi poslanskih mandatov. Blok demokratičnih strank bi znašal še 66 mandatov, Mikolajczy-kova poljska agrarna stranica 3, stranka dela 2, poljska agrarna 6tranka »No-we wizwolenie« 1. Glede na to bo razmerje med silami v Sejmu naslednje: Blok demokratičnih strank 383 poslancev, Mikolajczykova stranka 27, stranka dela 17, poljska agrarna stranka »No-wo wizwolenie« 13, katoliška stranka 3 in ostali 1.
Češkoslovaške teritorialne zahteve
zasnovane na gospodarskih, strateških in prometnih razlogih
Praga, 24. jan. ČTK- poroča:
List »Rude Pravo«, glasilo Komunistične partije Češkoslovaške, komentira članek, ki je bil pred kratkim objavljen v londonskem »Timesu« glede neupravičenosti teritorialnih zahtev nasproti Nemčiji, in poudarja, da so češkoslovaške zahteve zasnovane na razlogih gospodarskega, strateškega in prometnega značaja.
»Rude Pravo« piše, da Češkoslovaška zahteva samo 800 kvadratnih km z nekaj tisoč prebivalci in da 60 te zahteve dejansko veliko manjše, kot so n. pr. zahteve Holandije'
V članku je za tem rečeno, da je bil prav londonski »Times«, ki nasprotuje zahtevam Češkoslovaške, onj, ki jo v preteklosti dal prvi znak za razkosanje Češkoslovaške ob priliki pogodbe v Miinchenu, medtem ko sedaj kaže znake nevarne naklonjenosti do Nemčije.
»Češkoslovaška v teku vse svoje povojne politike — piše »Rude Pravo« — ni zahtevala ničesar nemogočega in ničesar preveč- Češkoslovaška se ne more odreči svojim zahtevam in vsa-
ko zanikanje smatra za slabo uslugo stvari miru, ki ga ni mogoče doseči, ,ako naj bi se nemške težave zdravile na račun Slovanov.«
Hslandska spomenica
o nemškem vprašanju ne upošteva problema denacifikacije
Haag, 24. jan. Holandska vlada je poslala namestnikom zunanjih ministrov v Londonu spomenico v zvezi s pripravljanjem mirovne pogodbe z Nemčijo. Ob tej priliki kritizira — kakor poroča Reuter — holandski list »De Vaarhnjd« spomenico holandske vlade in pišej da se pri njenem sestavljanju ni posvečalo dovolj pozornosti problemu denacifikacije Nemčije.
»Imamo vtis,« — piše list — »da so preveč upoštevali interese holamdsjkih izvoznikov, kapitalistov m delničarjev v nemški industriji-« List pripominja, da je treba vprašanju Nemčije posvetiti mnogo več pozornosti in dodaja, da vsebuje holandska spomenica mnogo pomanjkljivosti, ki lahko koristijo samo podpihovalcem nemške osvete.
Nova francoska vlada
Pariz, 24. jan. (AFP). Nova vlada je sestavljena takole:
Predsednik vlade Paul Ramadier (soc.), podpredsednika vlade: Maurice Thorez (kom.) in Pierre Henri Teidgen (MRP), ministri brez listnice Feldx Gouin (soc.), Yvon Delbos (blok rep. lev.), Roclore (neodv. rep.), minister za pravosodje An-dre Marie (blok rep.) lev.), minister za letaltsvo Maroselli (blok rep. lev.), minister za književnost, umetnost in mladino Pierre Bourdan (blok rep. lev.), minister za narodno gospodarstvo Andre Philip (soc.), minister za gradnje Jules Moch (soc.), minister za industrijo Lacoste (soc.), minister za kmetijstvo Tanguy Prigeant (soc.), minister za prosveto Nei-gellen (soc.), minister za notranje zadeve Eduard Depreux (soc.), minister za kolonije Marius Mautet (soc.), minister za zunanje zadeve Georges Bidualt (MRP), minister za finance Robert Schumann (MRP), vojni minister Paul Coste-Floret (MRP), minister za trgovino in preskrbo Letourneau (MRP), minister za narodno obrambo Francois Billoux (kom.), minister za delo Ambroise Croisat (kom.), minister za narodno zdravje in populacijo Georges Marenne (kom.), minister za obnovo Charles Tillon (kom.) minister za mornarico Louis Jaqueuing (neodv. rep.), minister za bivše bojevnike in vojne žrtve Miteran,
Tsaldaris pedal ostavko
Atene. 24. jan. United Press poroča, da je predsednik grške monarhofašistič-ne vlade Konstantin Tsaldaris dal ostavko.
De Gaspari sestavlja eqvc vlado
Rim. 24. jan. (AFP.) De Gasperi je dobil mandat za sestavo nove italijanske vlade.
George Marshall prisegel
Washington, 24. januarja. (Tass.) Pred predsednikom Vrhovnega sodšča Wiin-sonom v pisarni predsednika Trumana je prisegel novi ameriški minister za zunanje zadeve general George Marshall.
Ljubljana, 24. januarja.
V četrtek zvečer je čez 3500 Ljubljančanov prisostvovalo plesni reviji na ledu, katero je v razmeroma kratkem času zelo dobro organiziralo FD »Krim«. Številno občinstvo ni presenetila toliko virtuozna dovršenost v izvajanju posameznih likov in skladno povezanega ter ubranega plesa v celoti kot velik napredek mladincev in mladink, ki so prvič nastopali. Uspeh je še večji, če upoštevamo, da pri nas ni umetnega ledu, ki bi omogočil sistematično vadbo. No, naši drsalci so vadili posamezne figure in takt na parketu.
Prva je zdrsela v velikih lokih po ledeni ploskvi komaj 12 letna Lorger Breda (»Enotnost«) v soloplesu, ki se je odlikoval posebno v taktu. Vsi prestopi in gibi so bili izvedeni s prirodno eleganco.
Za njo je navdušila občinstvo Kavšek Tatjana (»Enotnost«), ki je nekatere like izvajala v izredni hitrosti. Tudi ona je prvič nastopila.
Tretjo točko je izvedel par Biber-Palme (»Krim«), ki sta že lansko leto na prvenstvu pokazala, da sta najboljša v državi. Oba sta se odlikovala v skladnem izvajanju, tesno združena z glasbo, v mehkih in sproščenih gibih; piruete so bile učinkovite, a lastovke v globokih predklonih naprej in nazaj.
Ob razigrani glasbi so Drašler Mara, Lukec Zdenka in Zore Mojca zaplesale trojko. Kot poedinke so se dobro izkazale, toda večkrat se niso ujemale v taktu, ker so premalo vadile ob godbi. Kar je veljalo v solosportnem plesu za
Palmetovo, je veljalo tudi za Tumo (»Krim«), le da se je on odlikoval z ostrejšim in bolj odločnim taktom ter z večjo hitrostjo. V športnem plesu je nastopil tudi mladi talentirani Lajovic, ki pa je izvajal preveč težke skoke.
Tuma, Palme in Biber so s svojim znanjem in eleganco tvorili neporušljivo celoto od začetka do konca v ameriškem triu, ki vsebuje predvsem simbolične like. Nato je Drašler Mara izvedla »svoj« ples, ki se je odlikoval po lepih piruetah.
Palmetova je navdušila kot »kresnička««, ki je takorekoč plavala nad ledom.
Lukec Zdenka se je odlikovala s svojo skladnostjo in estetsko držo. V zadnji točki sta Palme in Biber zaplesala kozaški ples o kozaškem kostimu. Zaplesala sta ga s pravim ruskim temperamentom, z lahkoto in	neprisiljeno.	Ta	ples je
namreč fizično	najtežji.	Oba	sta	s svojo
hojo in obrati stopnjevala do izredne brzine in se v hipu zaustavila. Ples sta moral ponoviti.
Naši drsalci so dokazali, da so prelomili s svojo ljubosumnostjo na svoje znanje, katerega zdaj z vso vnemo prenašajo na mladino in vztrajno propagirajo. Pokazali	so tudi,	da	so	se brez
dunajske šole	povzpeli	na	mednarodno
višino kljub temu, da vadijo samo dva meseca na ledu.
V soboto bodo ponovili plesno revijo v Celju ob 19. uri. V nedeljo dopoldne ob 8. uri pa se bo začelo tekmovanje za slovensko prvenstvo v umetnem drsanju.
Ghavan Es Sultaneh uvaja po anglo-ameriških nasvetih diktaturo v Iranu
V Teheranu se vrše že več tednov volitve, ki jih je razpisala vlada Ghavama Es Sultane-lia. Volišča pa so ves čas prazna, edini ljudje v njih so službujoči stražniki. Po poročilih vseh agencij je Dolitma udeležba skrajno šibka. Demokratične stranke se teh volitev ne udeležujejo.
Ghavam Es Sultaneh, iranski ministrski predsednik, je poslal svoje čete v Azerbejdžan, pustil aretirati tisoče demokratov, pričel preganjati veliko napredno stranko Tudeh, zdaj pa je sklenil izvesti »svobodne volitve« na vsem ozemlju cesarstva sonca in rdečega leva (Perzija).
Te »svobodne volitve« so se pričele 22. decembra, trajale pa bodo tri mesece, kajti volivni sistem je »zapleten« in »ogromne so razdalje, ki jih morajo opraviti volivne komisije«.
Kdo je Ghavam Es Sultaneh in zakaj je pritisnil iranski politiki avtoritativni in despotski pečat?
Ghavam Es Sultaneh je eden izmed najbogatejših veleposestnikov v Iranu. Ta očak, ki si hoče danes prisvojiti vlogo močnega moža, koseduje ogromna veleposestva v pokrajini Manzadaran. Kariero je napravil pod šahom Rizo Pahle-\ijem, očetom sedanjega iranskega cesarja, ki so ga zavezniki internirali v avgustu 1941 zaradi njegovih' nacističnih
simpatij. Ghavam je bil eden izmed ljubljencev nacista Rize Palilevija in po zaslugi številnih kupčij pri javnih delih in razlaščevanju zemlje si je nagrabit bogastvo. Bil je predsednik vlade pod Rizovo diktaturo, ki je trajala do leta 1941 in počakal nato do konca vojne, da bi lahko ponovno udušit demokratično gibanje, ki se razvija v Teheranu Za nikogar ni tajnost, da se je Ghavam nekaj tednov pred korakanjem iranskih čet v Azerbejdžan nekajkrat posvetoval z. britanskim in ameriškim veleposlanikom in da sta mu ta dva svetovala, naj prične voditi »čvrsto« politiko. Iranska vlada je kupita v ZDA 40 težkih bombnikov; vojska je prav tam kupila tudi drago težko orožje in strojnice.
Ghavam, ki je spomladi sklenit sporazum s Sovjetsko zvezo in se obvezal, da bo spoštoval kulturne in demokratične pravice Azerbejdžana, je pred nekaj ledni razmislil, da je zdaj prišel čas, da obrne plašč in da se prilagodi reakcionarni politiki, ki so mu jo predlagali njegovi anglosaški svetovalci.
#
Tabriški demo-krali so izvedli v Azerbajdžanu velike reforme. Agrarna reforma je postala realno dejstvo. Azer-bejdžanski primer se je širit po vsej deželi. V južnih pokrajinah so delavci pri petrolejskih vrelcih v Abadanu, ki so v
rokah britanskih trustov, zahtevali boljše življenjske pogoje. V juliju je splošna stavka ohromita vrelce za 48 ur in obenem kot slučajno, ko južno-iranski rodovi pričeli z uporniškim gibanjem proti Ghavamovi vladi.
Ghavam Es Sultaneh, ki je zaradi važnosti naprednega gibanja Tudeh vključil v svojo vlado tri njegove člane, jih je spet iz vlade izključil. Demokratične liste so ukinjali s kakršnimi koli pretvezami. Ghavam se je obrnil na Veliko Britanijo in ZDA.
Nadaljnji dogodki so znani. Tabriški demokrati so kapitulirati pred tanki in letati ameriškega izvora, niso se pa odrekli borbi, ki še danes plamti po hribih. Ena izmed prvih skrbi Ghavamovih čet je biila uprizoritev »šentjernejske noči«, pokolja azerbejdžanskih domoljubov, katerih trupla so az več dni izpo- | stavili na tabriških trgih.
London in Washington sta izrazila svoje zadovoljstvo. Danes vlada v Azerbajdžanu lin Teheranu »red«; demonstranti so »spontano« požgali in oplenili Tudehove prostore.
Zapad si pridobiva na vzhodu novo trdnjavo.
Toda zelo preprosti bi bili, če bi si domišljali, da je mogoče dolgo časa dušiti težnje iranskega ljudstva, kaj ni primerov v zgodovini, da so gibanja, ki so jih udušuli s krvjo, končno vendarle zmagala?
Nedvomno je Ghavam s .ilo dobil prvo bitko v borbi proti napredku. Toda prišel bo dan, ko bo iransko ljudstvo doživelo svoj preporod. 1 akrat pa bc primer Tudeha in tabriških demokratov vzcvetel in prešel v moderno legendo i Perzije. (»La Marseilleise«, Pariz.) I
Prvenstvo FLRJ v namiznem tenisu za 1. 1947
Strokovni odbor za namizni tenis FISAJ-a je razpisal tekmovanje za prvenstvo FLRJ v namiznem tenisu za leto 1946-47. Tekmovanja bodo od 5. do 9. februarja v Ljubljani.
Pravico do udeležbe in ekipe imajo vsi pravilno registrirani fizkulturniki in fizkulturnice, ki jih strokovni odbori za namizni tenis posameznih ljudskih republik prijavijo v naprej. Zamenjave igralcev niso dovoljene.
Tekmovali bodo v 10 disciplinah: moški, ženske in mladinci — posamezno, moški, ženski, mladinski in mešani pari ter moške, ženske in mladinske ekipe.
Discipline za moške se igrajo v treh setih, za ženske in mladince pa v dveh dobljenih setih.
Kratke vesti
Prav tako sta v Švici igrali dve madžarski hockey ekipi. »MTK« je izgubil z »Davisom« s 6:2, a »Ferenczvaroš« je bil katastrofalno poražen od istega moštva s 25:1.
V nedeljo je bila v Baselu v Švici odigrana povratna tekma med hockey reprezentanco Češkoslovaške in Švice. Tudi v tej tekmi, kateri je prisostvovalo 15.000 gledalcev, je reprezentanca Češkoslovaške zmagala z visokim rezultatom 7:4 (3:2, 2:2, 2:0).
V srečanju med dvema največjima angleškima nogometnima rivaloma »Chel-siem« in »Arsenalom« je zmagal »Chel-sie« z 2:0.
V nedeljo je švicarska »B« reprezentanca v hockeyu premagala Italijo z 12:0. Na olimpijskih igrah leta 1948 se bo ponovno tekmovalo v nogometu.
Te dni so francoski listi objavili lestvico najboljših tenis igralcev na svetu. Lestvico je sestavil predsednik francoske teniške zveze Pierre Gillou, ki jo sestavlja že 40 let in izgleda takole: 1. Kram-mer (ZDA), 2. Schroder (ZDA), 3. Drobny (ČSR), 4. Petra (Francija), 5. Bernard (Francija), 6. Bromwich (Avstralija), 7. T. Brown (ZDA), 8. Mulo v (ZDA), 9. Parker (ZDA), 10. G. Brown (Avstralija).
V nedelje je bila odigrana prijateljska tekma med zagrebško »Lokomotivo« in »Dinamom«. Obe moštvi sta nastopili v pomlajeni sestavi, a posebno moštvo »Dinama«. Po živahni in zanimivi igri je zmagala »Lokomotiva« s 4:3 (2:1). Mladi golma-n »Dinama« je bil kriv dveh golov.
V Novem Sadu je gostovala košar-ska ekipa »Crvene- zvezde« iz Beograda; drugo moštvo »Zvezde« je premagalo domače »Jedinstvo II« s 37:24. »Crvena zvezda« je prav tako zmagala v tekmovanju ženskih ekip, toda s tesnim rezultatom 19:18.
Madžarski boksarji, ki gostujejo v Zagrebu, so premagali ekipo »Metalca« z 10:6.
V zadnjem srečanju med reprezentancami Dunaja in Budimpešte v ho-ckeyju so zmagali Avstrijci z rezultatom 9:5 (2:2, 2:2, 5:1).
i
Gašperšič Slavko je v nedeljo v Planici skočil 58 m.
Smučarski izlet mladincev četrti Moste
Mladina željno pričakuje ugodnih snežnih razmer, vendar ji zaenkrat še ni dana možnost za smučarsko udejstvovanje. Mladinski odbor četrti Moste je kljub temu, da ni bilo v Ljubljani snega, organiziral v nedeljo 19. januarja večji smučarski izlet v Kranjsko goro. Izleta se je udeležilo 63 mladincev in mladink. Mladinska organizacija v Mostah je izrabila ta dan za popularizacijo smučar-stva, obenem pa je pripravljala svoje člane-fizkulturnike za fižkultumi znak.
Nekateri mladinci, ki so bili prvič na smučeh, so že dobili osnovne pojme o smučanju. Nekaj izrednih mladih talentov je lepo izvajalo skoke na 15 m skakalnici. Poleg skakanja je mladina vadila tek, smuk in slalom.
Ob boljših snežnih razmerah bodo zelo primerni slični izleti tudi na smučišča Dolenjske in Notranjske, na katere smo popolnoma pozabili. Tudi tamkaj se je mladina prijavila za fižkultumi znak ter ji bo potrebno marsikaj pokazati in jo navdušiti za smučanje.
Vremenska napoved za soboto 25. januarja: Jasno, temperatura bo nekoliko padla.
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO
BLED: —9, jasno, drsališče uporabno. KRANJSKA GORA: —18, jasno, 50 cm srena, skakalnica uporabna.
TRZIC: —8, jasno, drsališče uporabno. KOČA POD STORŽIČEM: —10, jasno, 10 en.
pršiča na 50 cm podlage.
KOFCE: —12, jasno, 40 em snega — srenec.
-	■ ■■■	■* .. <
4
jH® R.:
Mladinci iz Rateč-Planice so tekli na 4 km.
/
O n V £ S
BREZPLAČNA ZDRAVNIŠKA POMOČ IN ZDRAVILA PRI SOCIALNO ZDRAVSTVENEM ODDELKU MLO
Z ozirom na to, da mnogi ne vedo, kdo je upravičen in kakšen je poetopek za brezplačno zdravniško pomoč in zdravila pri soc. zdrav, oddelku MLO, dajemo sledeče pojasnilo:
Pravico do brezplačne zdravniške pomoči (ambulantni pregled in v nujnih primerih zdravniški obisk na domu) in do brezplačnih zdravil imajo vsi prebivalci mesta Ljubljane, ki niso zavarovani, brez premoženja in dohodkov, ali pa imajo manj kot 1200 din pokojnine ali rente, invalidi, v kolikor nimajo možnosti zdravljenja pri vojaških ustanovah, partizanske vdove in sirote fašističnega terorja, ki žive izključno le od rente.
Potrdila za brezplačno zdravniško pomoč in zdravila dobe upravičenci na pristojni Četrti.
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA OD 26. JANUARJA DO 1. FEBRUARJA
Ministrstvo za trgovino in preskrbo odreja z ozirom na razpoložljive količine svežega mesa, da prejmejo potrošniki v tednu od 26 I. do 1. II. sveže meso v teh obrokih: težki delavci po 600 gramov, srednji delavci po 500 gramov, lahki delavci po 400 gramov,
ostali upravičenci po 300 gramov.
Delitev naj se izvrši v dveh obrokih (n. pr. v sredo in soboto). Okrajni ljudski odbori, ki ne bi razpolagali z dovoljnimi količinami mesa, delijo mesne mešane konzerve. — Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
•
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane, da prejmejo zaradi razpoložljivih zalog telečje meso že v soboto dne 25. januarja t. 1. od 7—12 ure, (namesto v sredo) na odrezke živilskih nakaznic:
živilska nakaznica TD I in III, odrezek TD 108 Jan., 30 dkg,
živilska nakaznica SD I in III, odrezek SD 207 Jan., 25 dkg,
živilska nakaznica LD I in III, odrezek 307 Jan., 20 dkg,
živilska nakaznica Nav. I in III, odrezek 407 Jan., 15 dkg,
živilska nakaznica Doj I in III, odrezek 507 Jan., 15 dkg,
živilska nakaznica OM I in III, odrezek 607 Jan., 15 dkg,
živilska nakaznica za sedem dni odrezek za meso, 15 dk.
Meso bodo delile vse prodajalne mestne klavnice in vsi mesarji.
Mesarji prevzamejo meso na mestni klavnici v petek dne 24. januarja t. 1. od
15.	ure dalje.
PRESKRBA S KURIVOM V MESTU LJUBLJANI
MLO za okrožno mesto Ljubljana, oddelek za trgovino in preskrbo odreja dodatno
k objavi pod gornjim naslovom, objavljeni v dnevnikih in sicer dne 10. t. m. v »Slov. poročevalcu« in dne 11. t. m. v »Ljudski pravici«, da bodo pričeli dobavljati potrošnikom kurivo in sicer drva od danes naprej do nadaljnega tudi vsi ostali malopro-dajalci s kurivom v Ljubljani.
DNEVNE VESTI
Zasedanje okrajne ljudske skupščine v Slov. Bistrici je preloženo za nedoločen čas.
Uslužbenci bolnice za duševne bolezni na Studencu so v počastitev spomina matere ravnatelja te bolnice, tovarišice Jožefe Kanoni, zbrali za socialni fond znesek din 2102.
Pevski zbor Glasbene matice ljubljanske stopa pod vodstvom svojega zborovodje ravnatelja Mirka Poliča v koncertno leto 1937 in si je določil naslednja dela za izvedbo: Dvorak: Ženin mrtvak, Arnič: Simfonija Duma na besedilo Otona Župančiča, Koval: Emilijan Pugočov in Berlioz: Fau-stovo pogubljenje. Vsa dela so pisana za soli, zbor in orkester. Poleg tega bo gojil zbor tudi vokalno petje. Prvi letošnji koncert bo v ponedeljek, 3. februarja ob 20. v veliki Unionski dvorani. Predprodaja od torka dalje v knjigarni Glasbene matice.
Celjani, danes popoldne ob 5. se pripelje v vaše mesto zbor Študentske mladine ljubljanske univerze in priredi ob 20. uri v veliki dvorani Doma OF vokalni koncert pod vodstvom svojega zborovodje tov. Radovana Gobca. Zbor je močan, lepo ubran, spored pa pester in zanimiv. Celjani, napolnite dvorano Doma OF in pokažite tako vse svoje simpatije naši študentski mladini.
V Maribor pa pride zbor v nedeljo ob 10. in koncertira zvečer v dvorani Fizkulturne-ga doma ob 20. Vsi na koncert.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
V LJUBLJANI
Drama
Sobota, 25. ob 15: Kreft: »Velika puntanja«.
Zaključena predstava za Sindikate. Nedelja, 26. ob 14.30: Šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Predstava za otroke. Izven. Ob 19.30: Car Emin: »Na straži«. Izven.
Opera
Sobota, 25. ob 17: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za udarnike. Izven.
Nedelja, 26. ob 19.30: Švara: »Veronika De-seniška«. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 25 jan. ob pol 20: B. Nušič: »Ujež«.
Zadnja večerna uprizoritev.
Nedelja, 26. jan. ob 15: B. Nušič: »Ujež«. Popoldanska predstava.
V CELJU
(Dvorana kina Metropol)
Sobota, 25. jan. ob 16: Pavel Golia: »Sneguljčica«. Režija Jože Tomažič.
Nedelja, 26. ob 16: Pavel Golia: »Sneguljčica«. Režija Jože Tomažič.
Ponedeljek, 27. ob 16: Pavel Golia:	»Sne-
guljčica«. Režija Jože Tomažič.
V MARIBORU Sprememba repertoarja! Premiera »Fausta« preložena na torek 28. 1.
Sobota, 25. ob 19.30: Žižek: »Miklova Zala«. Izven.
NA JESENICAH
Sobota^ 25. ob 19.30: Lipah: »Glavni dobitek«. Premiera.
V nedeljo, 26. ob 15: Lipah: »Glavni dobitek«. Repriza. Ob 19.30: Frank: »Vzrok«. Reprizah
MALI OGLASI
ANA DEBEVEC iz Padeža št. 3 pri Borovnici naprošam vse tovariše borce, partizane Tomšičevo in Ljubljanske brigade, da mi sporočijo, ako jim je znano, kje bi se nahajal, ali če je padel, kje je padel moj mož Debevec Jože, roj. 8. 9. 1901, po domače Poličkov Jože iz Padeža, partizansko ime Džoko. Imenovani je bil kuhar pri Ljubljanski brigadi pod imenom Džoko ter se je nazadnje oglasil pri meni na Rakitni 3. oktobra 1943 leta. Ker nujno potrebujem te podatke zaradi predložitve dokazov za prejemanje invalidnine, lepo prosim tovariše borce, da sporočijo navedbe na krajevni Ljudski odbor Borovnica.	št. 284
SAMOSTOJEN KLJUČAVNIČARSKI DELOVODJA je potreben stavbeni ključar-ski delavnici »Pancir«, Niš. Pančevo 46. Plača po sporazumu.	št. 308
ŽIVILSKO NAKAZNICO na ime Krista Homan, Jesenice, Gosposvetska 87, sem izgubila in jo preklicujem za neveljavno.	št. 65
IZGUBIL som 20. januarja od Kranja do Tržiča izkaznico OF, člansko in osebno izkaznico ter večjo vsoto denarja. Vse izkaznice proglašam za neveljavne. Pošten najditelj naj vrne izgubljeno proti 30% nagradi na naslov: Štefan Ambrožič, Bistrica št. 2 pri Tržiču. 305(1) DIPLOMIRAN EKONOMIST z večletno prakso išče službe kot glavni računovodja. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Organizator« na podružnico Maribor.	št.	194
PREKLICUJEM veljavnost točk za obleko
I.	R. št. 022210 na ime Ela Verdie, Tržič, Ljubljanska 24.	št.	304
OBLAČILNO NAKAZNICO na ime Matičič Dora, Kamnik, proglašam za neveljavno.	št. 3 K
POIZVEDBE. Kdor kaj ve o Ignaciju Franku iz Gor. Vrhpolja pri Št. Jerneju (bil je v Cankarjevi brigadi, padel 1943 najbrž v januarju na Primskovem, Polici ali v Beli Krajini), naj sporoči materi Ani Matoz, Stranje 17, Št. Jernej.	št. 27 NM
PREKLICUJEM izgubljeno nakaznico za kurivo št. C 012911 na ime Turk Anton, Galusovo nabrežje 41.
OBVESTILO
Vojaške vojne invalide, vojne vdove in starešine padlih sinov, člane Združenja vojnih invalidov iz Ljubljane in okolice, vabimo na množični sestanek, ki bo v nedeljo, 26. januarja, ob 9. uri v Frančiškanski dvorani. Ker bo na tem sestanku reorganiziran odbor, je udeležba za članstvo ob vezna.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
569 m — 449 m
DNEVNI SPORED ZA. SOBOTO 25. JAN.
6.30 Koračni c a, Dnevni spored, Iz naših časopisov — 6.45 Zabavna glasba — 7 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (17. lekcija) — 7J5 Ruske narodne pesmi — 7.30 Napoved časa, Poročila, objave in radijski koledar — 7.45 Lahka glasba — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13 Igrajo in pojo sovjetski umetniki — 13.30 Stalingrad — 14 Igra Plesni orkester RL pod vodstvom B. Adamiča — 14.30 Napoved časa in poročila — 14.45 Slovenske narodne pesmi poje B. Petrovčič, na harmoniko spremlja A. Stanko — 18 Radijski dnevnik — 18.15 F. Handl: Largo — 18.20 Poučna oddaja za mladino: Ščur: Premagani prostor — 18.50 Otroški zbori — 19 Gospodarske uredbe Vlade FLRJ (Prenos iz Beograda) — 19.15 Napoved časa in poročila
— 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave
— 19.45 Pogovor s poslušalci — 20.15 Slovenske umetne pesmi poje Vokalni kvintet RL — 20.35 Simfonični koncert orkestra RL pod vodstvom Jakova Cipei-ja — Bach: Pick Mangiagalli: 2 preludija za god. ork. — F. Mendelssohn: Ruy Blas — C. Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu — Rimsky-Korzakov: Španski capriccio — 21.05 30 veselih minut — 21.45 Lahka glasba — 22 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda — 22:15 Plesna glasba de polnoči.
KINEMATOGRAFI
SLOGA: Ameriški film »Premiera ljubezni«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Francoski film »Prekletstvo diamantov«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE:	Sovjetski film
»Zoja Kosmodemjanska«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Predstavnik oblasti«, tednik.
CELJE, METROPOL: Sovjetski film »Naloga majorja Buločkina«, tednik. DOM: Sovjetski umetniški film »Jakob Sver-dlov«, tednik.
KRANJ: Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Suhe Bator«, tednik.
Ra (lin o vod fo sprejmemo
takoj pri TLO Domžale za trška podjetja. Ponudbe je naslavljati do 1. II. 1947 na TLO Domžale.
Trgovske
pomočnike
sprejmemo.
Prednost imajo z znanjem železnine. Ponuobe na Državno trgovsko podjetje „Železnina," Ljubljana, Tyrševa c. 16.
Rezan trdi les
vseh vrst, kakor tudi
bor in macesen
kupuje
„JUGQDRVO“
podjetje za izvoz tehničnega lesa.
Izpostava: Ljubljana, Beethovnova 4
Dostavite nam izkaze obstoječih zalog z opisom vrste in kakovosti.
‘t
Tovarna emajlirane posode v CELJU sprejme takoj
3 konstruktorje
za vlačilno orodje in
10 orodnih ključavničarjev.
Ponudbe na Upravo tovarne
Kupimo universalni mizarski skobelni stroj
ali pa skobelni in rezkalni stroj.
PLAMEN
Kovinarska zadruga z. o. j.
Knjigovodfo-bilancista
in pisarniško moč iščemo za takojšen nastop. Ponudbe na Savinjska tovarna barv in letnih izdelkov
ALOJZ GORIČAR in DR.
Mozirje (Jugoslavija)
Gregorčičeva Založba v Trstu
je izdala svoj koledar za 1.1947.
J. PAHOR: Matija Gorjan II. izdaja. Roman iz velikega upora slovenskih kmetov proti fevdalcem leta 1515. Ima 429 strani; broš. Din 90'— vez. Din 115'—
BEVK: Kaplan Martin Čedermac Povest iz življenja in trpljenja Beneških Slovencev
BEVK: Med dvema vojnama
Novele iz dobe med prvo in drugo svetovno vojno
Vse ima v zalogi DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE v Ljubljani
BHIHBIBIIIIUIBBBIBIIIBB
Oglašujte v »Ljudski pravici«
Na temelju odločbe Vlade LRS (Uradni list LRS štev. 77/282 z dne 11. 12. 1946) je prešla tvrdka
Domača lanena industrija ..PLATNO *, d. zo.z.
prej Siegel in drug
Ljubljana, Celovška c. 135
v likvidaciio.
Pozivajo se vsi, ki imajo kakršne koli terjatve napram tvrdki, da jih predlože najkasneje v 1 mesecu, to je do 23. februarja 1947. Ljublj ana, 23. I. 1947.
Domača lanena industrija „P L A T N 0“, d. z o. z., prej Siegel in drug, Ljubljana,
Celovška cesta 135, v likvidaciji.
Likvidator
V smislu člena 39. Zveznega zakona o ljudskih odborih sklicuje izvršni odbor okraja Slovenske Konjice
IV. zasedanje okrajnega ljudskega odbora
Zasedanje se vrši dne 27. januarja 1947
ob 9. uri v prostorih Mladinskega doma v Slovenskih Konjicah.
Uvodni d e l*:
1. Otvoritev in pozdrav predsednika OLO.
2. Volitev verifikacijske komisije in poročilo verifikacijske komisije.
3. Volitev dveh overovateljev zapisnika,
4. Volitev delovnega predsedstva.
5. Predlaganje in sprejem dnevnega reda.
Dnevni red:
1. Politično poročilo (poslanca skupščine FLRJ).
2. Poročilo — referat (poslanca skupščine LRS).
3. Čitanje zapisnika zadnje skupščine m pregled sklepov.
4. Delovno poročilo izvršnega odbora (diskusija).
5. Delovno poročilo poverjenika za gospodarstvo (diskusija).
6. Referat o načrtnem gospodarstvu.
7. Poročilo o delovanju gospodarskih
Podjetij okraja in zadružništvu, oročilo okrajnega sodišča (diskusija).
9.	Nadomestne volitve izvršnega odbora in sodnikov prisednikov.
10. Predlogi in sklepi.
11. Slučajnosti.
12. Zaključna beseda.
V. d. tajnika: Kač Karel
Predsednik OLO: Šelih Ivan
Opozorilo
naročnikom.
da naj se v bodoče poslužujejo samo novih poštnih položnic s številko 60 — 404522, ker so prejšnje s številko 46.690 od 1, februarja 1947 dalje neveljavne.
Uprava
IV. redno zasedanje OLO TRBOVLJE
V smislu čl. 39. zveznega zakona o ljudskih odborih sklicuje Okrajni izvršni odbor Trbovlje — IV. zasedanje okrajnega hO, ki se vrši dne 26. januarja 1947 ob 8. uri zjutraj v dvorani Delavskega doma.
UVODNI DEL ZASEDANJA:
1. Otvoritev in pozdrav
2. Volitev verifikacijske komisije ki poročila komisije
3. Volitev dveh overovateljev zapisnika
4. Izvolitev delovnega predsedstva
5. čitanje in odobritev dnevnega reda
DNEVNI RED ZASEDANJA:
1. Referat o ustavi
2. Čitanje zapisnika in pregled sklepov III. zasedanja
3. Poročila Izvršnega odbora (poroča tov. tajnik OLO Trbovlje)
4. Diskusija k poročilu, sklepanje o predlogih in odobritev zapisnika
5. Referat o gospodarstvu, organizacija državnega sektorja in ustanavljanje krajevnih podjetij
6. Finančno poročilo in proračun za leto 1947
7. Referat o utrditvi Okrajnega LO v zvezi prenosa poslov iz okrožij in poslovanja KLO
8. Poročilo okrajnega sodišča in volitve sodnika laika
9. Dopolnilne volitve v Izvršni odbor
10. Sprejetje sklepov zasedanja
11. Slučajnosti in zaključek
Tajnik: ŠORN IVAN
Predsednik: BRUN JANKO
Glavni urednik: Ivan Bratko. Ljubljana Kopitarjeva 0 Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«, Ljubljana. Kopitarieva 6 Telefon 52-61 do 52-65 Štev ček 60-404522	— Telefon štev za naročnino »Ljudske pravice« 30—30
Miklošičeva cesta 5 — Telefonska številka oglasnega oddelka 36-85
A. Moskvin:
V Združenih državah Amerike
Zapiski s potovanja
Nič ne utrudi človeka tako kakor dolga vožnja po morju, zlasti čez Atlantski ocean z njegovimi pogostimi viharji. Nestrpnost je naraščala z zavestjo, da je bil pred nami širni svet, privlačen s svojimi novotarijami in svojevrstnostjo.
Na prvo povsem svojevrstno potezo ameriškega življenja smo naleteli, še preden smo stopili na obalo. Naša ladja — razmeroma majhna, trgovska ladja — vrste »Liberty« — še ni vrgla sidra v Baltimorskem pristanišču, ko so že preplavili krov nosači. Vsi delavci brez izjeme, ki opravljajo najtežje in najbolj umazano delo, so bili zamorci. Nekaj belih Američanov, ki so mirno kadili cigare, je zapovedovalo svojim čmo-kožim podložnikom in na obrazih se jim je poznala domišljava premoč.
Tako »razdelitev sil« smo videli potem povsod: v vlaku so zamorci pod vodstvom belokožca pomivali posodo in stregli v jedilnem vagonu; v trgovini so bili zaposleni v dvigalu ali pa so nosili blago k pultom, za katerimi so kraljevale nalepotičene Američanke; v hotelu jim je prepuščena vloga pometačev in kurjačev. Vse to lahko opaziš dobesedno že prve ure bivanja v Združenih državah Amerike — tako zelo pade v oči poni-
ževalni položaj zamorcev v tej deželi. In ko začneš povzemati svoje vtise iz Amerike, te noben nebotičnik, noben kip Svobode ne more pripraviti do tega, da bi pozabil ali vsaj potisnil v ozadje ta prizor podjarmljenega položaja milijonskega marljivega ljudstva. Ameriški zamorci, ki se razlikujejo od drugih svojih sodržavljanov samo po barvi kože, morajo živeti v posebnih, nalašč zanje določenih okrajih — svojevrstnih zamorskih ghetih. Njihovo delo se plačuje slabše kakor delo belokožcev. Zamorci ne smejo hoditi v restavracije, kjer obedujejo belokožci, ne smejo hoditi v iste kinematografe in gledališča, kamor hodijo belokožci in celo v ista javna stranišča, kamor hodijo belokožci, je zamorcem vstop prepovedan.
Zamorci v Ameriki so dejansko oropani najbolj elementarnih človečanskih pravic. Zamorce kaznujejo z linčanjem, v mnogih državah zamorci nimajo voliv-ne pravice. Prav za prav je vsa formacija ameriškega življenja od sistema izobrazbe do prakse volivnih kampanj zgrajena tako, da 12 milijonski zamorski narod kot množica ne more aktivno sodelovati v politični, kulturni in ,celo podjetniški dejavnosti. Samo posamezniki si pribore pot do profesorske stolice ali do kake-
ga voljenega položaja v mestni samoupravi.
Nič ne more prikriti dejstva, da v tako visoko razviti deželi v bistvu še vedno vlada mračno suženjstvo. Seveda ne v taki obliki, v kakršni je vladalo v Ameriki sredi preteklega stoletja; toda od takrat se je tudi marsikaj drugega močno spremenilo.
Toda vrnimo se k opisovanju našega potovanja. Baltimoore, kamor je prispel naš parnik, je eno najbolj živahnih pristanišč na vzhodni obali Združenih držav Amerike. Obenem je to dokaj veliko industrijsko in železniško središče. Vendar pa je Baltimoore po vsej svoji zunanjosti tipično ameriško provincialno mesto z ozkimi ulicami in množico dvo-nadstropjih hiš, izza katerih se dvigajo v centru posamezna večnadstropna poslopja bank in univerzalnih trgovin. Skoraj na vsakem križišču je to neogibna »Drag-stor«-lekarna, kjer ne samo naročiš zdravilo, temveč lahko kupiš tudi cigaro, najnovejši časopis, popiješ čašo limonade, si privoščiš sladoleda ali sendvičev, po želji pa celo krožnik juhe. Te »lekarne« — zajtrkovalnice so skupaj s številnimi točilnicami in kinematografi večini Američanov priljubljeni kotički, kjer ubijajo čas.
Na periferiji Baltimoora stoje lepa poslopja tipiziranih, zidanih hiš, dolgih in nizkh kakor kasarne. Tu je tudi mnogo preprostih lesenih poslopij z ozkimi, zanemarjenimi dvorišči. V njih stanujejo delavci, ki nimajo denarja, da bi stanovali v lepo urejenih centralnih okrajih,
kjer so najemnine silno visoke. Ponoči lahko naletiš v parkih na klopicah ali ob vznožjih spomenikov na sključeno postavo človeka, ki ga je nezaposlenost ali pomanjkanje stanovanja pognalo na ulico, na dež in mrzel veter. Nezaposlenost in stanovanjska kriza še vedno visita kot Damoklejev meč nad ameriškim delavcem. Po končani vojni število nezaposlenih iz meseca v mesec narašča.
Po Baltimooru smo se mudili v mnogih drugih mestih Amerike. V začetku so napravile na nas globok vtis pisane luči, vrvenje in trušč po glavnih ulicah. Toda enoličnosti, ki jo kažejo ameriška mesta v svojem načinu zgraditve in arhitekturnem slogu, se kmalu naveličaš — včasih je težko opredeliti, s čim se razlikuje drugo od drugega. Le redka ameriška mesta imajo lastno, jasno izraženo lice. Med taka je treba prištevati zlasti obe glavni mesti Združenih držav Amerike — uradno in dejansko: Wa-sh ing ton in New York. Prvo se odlikuje z obiljem bujno rastočega zelenja, to je mesto nasadov. Stanovanjske hiše so navadno ne posebno velika dvonadstropna poslopja, zelo snažna in kričeče prepleskana. Enako čiste so ulice, nekoliko zaspane in presenetljivo tihe, ne glede na množico avtomobilov. Pešce srečuješ tu samo v okrajih, kjer je mnogo trgovin. V predmestjih, ki ne vedo, kaj je pravi tovarniški dim in delavska beda, pre -idejo nekatere ulidfe v senčne drevorede. Tu so najlepše in najbogatejše vile. Centralni del Washingtona z mnogonad-stropnimi hoteli in vladnimi poslopji, nad I
katerimi se dviga Kapitol — palača ameriškega kongresa —- je zgrajen v psevdo-klasičnem slogu. Tu je toliko zgodovinskih spomenikov, marmornatih stopnišč in kolonad v dorskem, jonskem in korintskem slogu, da bi lahko z njimi okrasil dobrih deset mest.
Joda zunanja lepota Washingtona je varljiva. Živeti tu dlje časa je prav tako težko, kakor v vrtnariji. Človek hoče priti čim prej na čist zrak. Vzrok niso samo posebnosti toplega in vlažnega podnebja. Washington je mesto uradnikov vladnih ustanov in trgovskih nameščencev. Po svoji konservativnosti bi lahko tekmoval s katerim koli zakotnim mestecem reakcionarnega juga. Čeprav je doseglo število prebivalstva Washing-tona milijon, ne čutiš tu dejavnosti naprednih družbenih organizacij. Za razliko od New Yorka, Chicaga in mnogih drugih mest ne izhaja v Washingtonu noben svobodomiselni časopis.
O konservativnosti Washingtona in Amerike govore zdaj zelo pogosto in govore po pravici. Čeprav je prav iz Washingtona dvanajst let in pol upravljal državo Franklin Roosevelt, so tu najprej pozabili na ime velikega prezidenta in na njegova načela. Za večina Američanov je ostal Roosevelt simbol poštenosti in državniške modrosti, toda v Wa-shingtonu se odkrito razlegajo glasovi, ki polivajo z gnojnico in gnusno kleveto vse, kar je bilo nekoč nerazdružljivo povezano z »novo smerjo« in borbo proti fašizmu.
(Dalje prih.)