LETO XII., ŠTEV. 171
Ljubljana, torek 2d. julija 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
SVEČANOSTI OB DNEVU VSTAJE
Na Hruševem je govoril
tovariš Boris Kidrič
V nedeljo so v Dolomitih na Toškem čelu in v 2irovnikovem grabnu odkrili spominski plošči na hišah, kjer je bil pozimi 1942-43 CK KPS. Bunker na Toškem čelu je še sedaj dobro ohra njen.
Odkritju spominske plošče v 2irov-nikovem grabnu je prisostvoval tudi Boris Kidrič, ki je bil med vojno eden stanovalcev tamkajšnjega bunkerja.
Poleg tovariša Borisa Kidriča so se slovesnosti udeležili tudi tovariš Miha Marinko in nekateri člani Politbiroja CK KPS.
Po odkritju obeh spominskih plošč je bilo na Hruševepi zborovanje, na katerem je govoril tov. Kidrič, nato pa je polkovnik Jugoslovanske armade Rudolf Hribernik-Svarun, nekdanji ko. mandant Dolomitskega bataljona raz. delil odlikovanja okoli 140 borcem in političnim delavcem v NOB.
Tovariš Boris Kidrič je pozdravil navzoče, jim čestital k prazniku vstaje ter na kratko pojasnil nekaj aktualnih vprašanj iz naše politike. Ko je omenil sovražno politiko Sovjetske zveze do naše države, 'je naglasil, da ni sovražnika, ki bi še kdaj mogei pokoriti naše ljudstvo. Ce bi bilo potrebno, bi zopet sprejeli boj, vendar ne s puškami, iztrganimi iz rok sovražnika, ampak z orožjem naše močne, zmagovite JA.
Pri pojasnjevanju nekaterih gospodarskih vprašanj." je tov. Kidrič dejal, da bodo do konca prihodnjega leta dograjeni vsi ključni objekti, dolct-čeni v petletnem planu, s čimer bodo dani pogoji, da se hitreje začne dvigati življenjski standard naših narodov.
Sedaj je treba premagovati še številne težave. Med drugim bo treba postopoma odpraviti sedanje nesorazmerje med cenami kmetijskih in industrijskih predmetov. Vlada si prizadeva, da bi z raznimi ukrepi že do konca tega leta dosegla stanje, ko bo kmet prodajal svoje pridelke po sorazmerno malo višjih cenah in kupoval industrijske izdelke po sorazmerno malo nižjih cenah kot pred vojno. Sedaj kupuje industrijske izdelke po cenah, ki so okoli 10-krat višje od predvojne, žito pa predaja 13-krat, koruzo 15-krat in mast celo 17-krat dražje kot pred vojno. Tobačni izdelki so bili do nedavno samo petkrat dražji kot pred vojno. To gospodarsko seveda ni utemeljeno. Zato je bila potrebna podražitev ter, da zaščitimo kadilce — nekmete, uvedba dodatnih bonov, ki zadostujejo ob istih stroških kot prej za nabavo okoli petnajst cigaret srednje vrste dnevno. Večje količine za sedaj ni mogoče zagotoviti-saj bi n. pr. imela država, celih 10 milijard din izgube, če bi zagotovila
Dotaknil se je tndi najbolj perečih gospodarskih vprašanj	.
nabavo na bone za dnevno 20 cigaret, to pa zaradi tega, ker pri izdaji bonov ni mogoče ločiti kadilcev od nekadilcev.
Vnaprej gre politika našega vodstva za - znižanjem cen in zvišanjem plač. Ni še dolgo, kar je bila mast še po 600 din, medtem ko je sedaj po 325 din in se bo še pocenila, mogoče že v dveh mesecih na okrog 180 do 200 din. Verjetno bo že do konca tega leta postopno doseženo stanje, ko bo naš delavec gh 'e na predvojno plačeval predmete lO.krat draže, medtem ko bo njegova plača večja 12 do 14-krat in se bo s tem torej njegov življenjski standard dvignil. Plače nižjih uradnikov naj bi bile višje povprečno 12 do 14-krat, srednjih Okoli 10-krat, plače višjih uradnikov pa bodo sorazmerno znatno nižje, saj je n. pr. mi-
če, kar bi pri uporabi 10-krataega faktorja dalo neverjetno visoko plačo
400.000 din mesečno.
V stari Jugoslaviji so kapitalisti višek vrednosti izvažali v inozemstvo. Danes tega ni, ampak se ves višek, ki ga proizvaja delovno ljudstvo, porabi za povečanje proizvodnje ■ potrošnih predmetov, za povečanje obrambne sposobnosti naše države in za povečanje proizvajalnih sredstev. Kolikdr več bomo torej naredili, toliko boljše bomo lahko živeli. Svojo usodo držimo sami v rokah in ni nobenega dvoma, da bomo pod vodstvom tovariša Tita in Partije ter pod zaščito JA' uspešno prebrodili vse težave, saj naše vodstvo uživa podporo vsega našega delovnega ljudstva.
Popoldne je prireditev obiskal tudi tovariš Edvard Kardelj, ki so ga zbo-
nister imel pred vojno 40.000 din pla- | rovalci prisrčno pozdravili.
Svojim nacionalnim pravicam se nismo in se ne bomo odrekli
GOVOR TOV. MARIJANA BRECLJA V GABROVICI
V znani partizanski vasici Gabrovici na Primorskem je bil v nedeljo velik partizanski tabor, katerega so se udeležili v velikem številu nekdanji borci in ljudstvo iz vsega sežanskega okraja. Nn taboru je govoril tudi podpredsednik vlade LRS Marijan Brecelj, ki je izjavil:
Se o nečem je treba danes spregovoriti predvsem tu med vami, ki ste okusili med obema svetovnima vojnama vse grozote fašistične tiranije in ki ste se enotno in tako požrtvovalno borili v času domovinske vojne za vašo in našo skupno svobodo. V času, ko praznujejo naši narodi 10-letnico svoje oborožene vstaje proti italijanskim, nemškim, madžarskim in drugim okupatorjem. 10-letnico začetka svoje velike ljudske revolucije, prav v tem času so na vsa usta ponovno zavpili v Italiji za Trstom, za cono B in še več: za Istro in za našimi dalmatinskimi kraji. To pot niso bili to le fašistični žurnalisti kakor Zingarelli in njemu enaki< tudi ne le politiki kakor so Orlando! Togliatti in Nenni, to pot so odkrito dvignili glas v parlamentu tudi oficialni italijanski predstavniki. Združeni fašisti, irendentist: in kominfor-movci že dolgo časa delajo hrup do-
Sprejem pri maršalu Titu ob 40-letnici „Hajduka“
Med športniki naj vlada
tovarištvo
Ob 40-letnici nogometnega društva | »Hajduk«, je maršal Tito sprejeil v Splitu zastopnike uprave in članstva. V svojem kratkem pozdravu ob prihodu se jte predsednik uprave Marin Vidan zahvalil maršalu Titu za počastitev, ki jo je izkazal društvu, ko je sprejel pokroviteljstvo nad praznovanjem. Predsednik je izročil tov. Titu najtoplej-še pozdrave vsega članstva in obljubil da bo »Hajduk« zvest svojim tradicijam še nadalje širil po svetu slavo imena naše socialistične domovine. V imenu uprave in članstva je predsednik Vidan nato izroči^ maršalu Titu plaketo, ilustrirano spomenico »Hajduka«, s posvetilom in podpisi članov ter album s fotografijami iz 40 letne delovne dobe društva.
Maršal Tito se je zahvalil za darila in pozdrave ter nagovoril člane delegacije- z naslednjimi besedami:
»Tovariš predsednik in tovariši za stop-niki uprave in članstva! Najlepše se vam zahvaljujem za pozdrave in darila. Ob svojem prihodu v Split sem se hotel sestati z vami, žal mi je pa. da se ne bom mogel udeležiti vašega glavnega praznovanja.
Že doigo poznam »Hajduka« m spremljam vaše delo, moram vam pa povedati, da mi je klub predvsem zato pri srcu. ker so se vaši člani med to vojno v dnevih najhujšega boja naših narodov borili skupaj z drugimi našimi borci. »Hajduku mi jc znan tudi iz tistih dni," ko je med vojno zastopai naš nogomet v tujini, ko so borci in člani tega društva, čeprav izčrpani zaradi bojev, vendar našli dovolj moči, da so pokazali, kaj znajo in zmorejo. Spremljal sem vaše delo tudi še po osvoboditvi. Prizadevajte si, tovariši, da boste v prihodnosti pogumno kora-
VREME
mDKOMlxEOKOIROSKt° SLUŽBE Stanje 23. julija 1931 ob 7- "ri: talne motnje, ki so zajede nola^oma
ta deloma srednje Evropo, se polagoma
pomikajo proti vzhodu m bod° P? D Sile poslabšanje vremena pri nas ua nes v.ada v Sloveniji pretežno oblačno
vreme. Najvišja temperatura vceiaj j^
bila 27" C v Ajdovščini. ZraänT1?J,a! ie znašal danes ob 7. uri v Ljubljani 7043 mm. temperatura zraka lo’6u ’ nainižja 13.7" C, relativna vlaga 94,., vidljivost 2 km. oblačno 7 8.
Napoved za torek 24. julija Mol: Ne-«rta’no vreme z naraščajočo oblačnostjo ta krajevnimi padavinami. Temperatura do 260 C.
vremenska napoved kmetijske meteorološke službe (PRI KZŽ)
V	torek deževno vreme deloma z nevihtami in močna ohladitev.
V	sredo ali četrtek razjasnitev, nato daljše razdobje nestalnega vremena s pogostimi padavinami.
kali naprej, prizadevajte sl, da boste zanesli tudi v šport kar največ tovarištva in da boste pri tovariškem medsebojnem tekmovanju dosegli kar najboljše uspehe.
želel sem napraviti samo eno pripombo. V našem športu je prišlo do nezdravega pojava, prišlo je do preveč velikega razvijanja strasti, do nenormalnih odnosov med posameznimi klubi. Meni so vsi naši klubi enako pri srcu. čeprav gojim simpatije za »Hajduka« kot za klub, ki jte imel pred vojno nijveč proletarskega elementa v sebi. Na vse naše klube gledam enako in bi rad, da bi med našimi jugoslovanskimi klubi vladalo tovarištvo, da bi bila tekma med njimi to variška, da bi se pri tej tekmi pokazalo kdo im,2 več znanja in zmožnosti, da’ pa prebujene strasti nikoli ne bi pripeljale do razvijanja sovraštva. Takšne pojave sem videl v Beogradu. Ker spremljam naš šport, tudi vem, da se tako mladina kot odrasli lahko ogrejejo za enega izmed klubov in dc ima vsak klub svoje navijače, ki se borijo skupaj s svojim moštvom in se veselijo njegove zmage, ali jih pa žalosti njegov poraz. Vendar pa to v nobenem primeru ne sme iti dalje od .tovariškega tekmovanja. Zato pa je'tudi moja želja, da bi vi v tem duhu razvijali visoko zavest
v	krogih športnikov in ljubiteljev športa Želim vam, da bi bili glede tega
vi	za zgled in da bi pri svojem nada ljnjem eitelu dosegli na športnem področju najlepše uspehe.«
Maršal Tito je nato izročil predsedniku Viđanu in članom delegacije bronaste doprsne kipe Marxa, Engelsa in Lenina ter poudaril, da to darilo simbolizira našo socialistično državo in da se more pri nas tudi šport razvijati v duhu znanosti teh naših velikih učiteljev. Razen tega je maršal Tite prispeval za zgraditev društvenega stadiona kot svojo podporo 300.000 dinarjev.
Člani delegacije so bili nato maršalovi gosti pri večerji.	_
V nedeljo popoldne je maršaj Tito s predsednikom Oblastnega odbora Dal maci je Vickom Krstulovičem obisikal »Hajdukovo« raizstavo ki so jo odprli v prostorih Doma kulture.
Volitve na Portugalskem
Lisboa, 22. julija (UP) Včeraj so na Portugalskem volili predsednika. Po prvih uradnih poročilih se je udeležilo volitev 78 % volivcev. Nepopolni izidi bodo sporočeni danes, končni izidi pa šele približno čez mesec dni.
ma in v svetu v namenu, da bi prepričali svoje ljudstvo in vlade drugih držav, da se jim je zgodila z mirovno pogodbo neodpustljiva krivica, ki se mora popraviti samo na ta način, da se Trst brezpogojno z vsem svojim zaledjem in najmanj z vso cono B in Istro sploh vrne Italiji. Kaže, da si ti elementi predstavljajo zelo enostavno: vpili bomo np ves. glas, lagali in potvarjali dejstva In če' že ne bomo vsega dobili, za kar kričimo, si bomo pa vsaj Trst primešttarili. Morda je naša napake, da smo preveč redkobesedni in da smo neštevilne nesramne napade na nas v zadnjem času skoraj preslišali. Nismo jih seveda preslišali zato, ker bi smatrali vprašanja, ki zadevajo Trst in od nas ločeno primor-
sko zemljo, za stvari, ki smo Jih po- I ljudstvo, ki Je okusilo na svoji koži ne
VELIČASTEN ZBOR PARTIZANOV K0PERSKEGA OKRA,
Z velikega manifestacljskega zborovanja v Ljubljani pred Dnevom vstaje — Predsedntk vlade LRS Miha Marinko sprejema bojne zastave, ki so jih partizanske patrulje prinesle v Ljubljano. Za njim stoje Edvard Kardelj* Bon» Kidrič in Franc Leskošek
Na zborovanju v Maribora je govoril minister Zoran Polič
Na večer pred Dnevom vstaje je bilo v Mariboru na Glavnem trgu veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 15 tisoč meščanov. Na zborovanju je govoril minister vlade LR Slovenije Zoran Polič, ki je predvsem poudaril delež, ljudstva tega dela Slovenije v narodnoosvobodilni borbi. V svojem govoru se je spomnil nato še začetkov oboroženih borb v okolici Maribora, med njimi pa najbolj znane akcije, v Ribnici na Pohorju, ki je bila prve dni avgusta 1941. leta. Priprave za oboroženo vstajo v teh krajih pa so zvezane še s spomini prvoborcev Miloša Zidanška, Slavka, Šlandra, Slavke Klavore itd
Čestitke ob 10-Ietnicl vstaje slovenskega ljudstva
Ob .10-ietnici vstaje slovenskega ljudstva so poleg ostalih in" že objavljenih čestitk poslali pozdrave še predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolič, predsednik vlade LR Makedonije Lazar Ko-Ijšcvski» predsednik Prezidi ja Sabora LR Hrvaške Karlo Mrazovič, predsednik Narodnega sobranja LR Makedonije Vi-doje Smiiovski, Prezidij ljudske skupščine LR Črne gore.
zabili ali prepustili njihovi usodi. Ni kakor! naše ljudstvo in glasniki našega javnega mnenja so mnogokrat prešli taka izzivanja v prepričanju, d; bodo odgovorni italijanski politiki in državniki sami preprečili take napade in svoje ljudstvo prepričali o tem. da je prijateljsko sožitje med našimi narodi in italijanskim narodom vse kakor obojestransko koristno, če že ne pretežno koristno za njih same. Dolž nost odgovornih ljudi v Italiji bi bila. pogledati resnici v obraz, voditi v ko rist svojega ljudstva pošteno politiko, ne pa podpihovati povampirjeni fašizem, buditi v reakcionarnih in kom-informskih elementih ponovno imperialistični pohlep in zastrupljati odnose s sosedi; Ali si res ti ljudje mislijo, da so mogli jugoslovanski narodi čez noč pozabiti na vse strahote italijanske okupacije pri nas? Ali mislijo. da je predvsem naše primorsko
Na Titovem trgu v Kopru je bilo v nedeljo 22. t. m. veličastno zborovanje partizanov koprskega okraja, združeno s proslavo 10. obletnice vstaje slovenskega ljudstva. Več tisoč ljudi je pozdravilo prihod partizanov, ki so se zbrali iz vseh vasi koprskega okraja. Okoli 2.000 bivših borcev iz narodnoosvobodilne vojne je defiliralo mimo tribune kjer so bili član CK KPJ in član Politbiroja CK KPS tov. Ivan Regent, član CK KPS in bivši komandant IX. korpusa tov. Albert Ja-kopič-Ka.jtimir, komandant Vojne uprave JA v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, polkovnik Miloš Stamatovič, predsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora tov. Julij Beltram, svetnik pri Vojni upravi JA tov. France Perovšek. zastopniki vojske, političnih in množičnih organizacij.
V	imenu CK KPJ in CK KPS je bivše borce pozdravil tov. Ivan Regent. V svojem govoru je poudaril, da je sad ljudske vstaje nova Jugoslavija, ki danes bolj kakor katera koli druga država teži za najboljšimi prijateljskimi odnosi med narodi in državami. Le taki prijateljski odnosi med narodi pospešujejo razvoj trgovskih, a hkrati tudi vseh gospodarskih in kulturnih odnosov. Toda tega v Italiji nekateri krogli ne razumejo. Italijanski vladni, nacionalistični in iredentistični krogi zahtevajo revizijo mirovne pogodbe z Italijo in izročitev Tržaškega ozemlja Italiji. Ob tej priložnosti so podeseterili svojo običajno gonjo proti Jugoslaviji in njenim narodom. »Naši narodi«, je nadaljeval tov. Regent, «nimajo nobenega namena izročiti v žrelo italijanskega nacionalizma niti. najmanjšega dela zemlje, na kateri živijo naši ljudje«. Spričo vseh krivic, ki jih je Italija prizadela našemu ljudstvu, bi bila Jugoslavija upravičena zahtevati revizijo mirovne pogodbe, kajti Jugoslovanski narodi se niso borili samo za osvoboditev tedanje Jugoslavije, temveč da bi osvobodili vse dele naše domovine, vse naše narode popolnoma.
V	nadaljevanju svojega govora je tov. Regent poudaril prizadevanja jugoslovanskega delovnega ljudstva, da si zgradi socializem, da postane gospodarsko neodvisno. Govoreč o italijanski manjšini v coni B, je rekel, da ti sami lahko potrdijo, da uživajo enake pravice kakor Slovenci in Hrvati. Kar se Pa tiče tržaškega vprašanja, je pa predvsem vprašanje tržaškega ljudstva kakor je vprašanje prebivalstva cone B zadeva ljudi v coni B ne pa zadeva italijanskega nacionalizma cone B.
Po govoru tov. Regenta je partizane in borce koprskega okraja pozdravil bivši komandant IX. korpusa, tov. Albert Jafcopič-Kajtimir. V imenu Italijanov je govoril Girio Gobbo, član okrožnega komiteja KP za istrsko okrožje, ki je dejal, da gonja na mejah ne pomaga italijanskemu narodu, temveč koristi samo podpihovanju imperialističnih teženj najreakcionarnejših krogov v Italiji. Italijani v Istri s starimi gospodarji nočejo imeti več opra-ka. »Mi se dobro zavedamo njihovih manevrov«, je zaključil tov. Gobbo.
zato smo te.mbolj pripravljeni pomagati
graditi svojo socialistično domovino. Biti sestavni del Titove Jugoslavije, pomeni za nas Italijane možnost, dokazati italijanskemu proletariatu, kaj bi zmogel, če bi se rešil buržoaznega jarma.«
Po govoru tov. Gina Gobba je borce in partizane pozdravil komandant Vojne uprave JA v coni B polkovnik Miloš Stamatovič in razdelil 102 odlikovanji, s katerimi je odlikoval Prezidij ljudske skupščine FLRJ bivše slovenske in italijanske borce koperskega okraja. Ob koncu zborovanja so poslali maršalu Titu resolucijo, v kateri pravijo med drugim:
»Ljudstvo koprskega okraja, ki je skupno z jugoslovanskimi narodi osvobodil to našo zemljo in ki želi z naročil Jugoslavije graditi njeno socialistično prihodnost, Vam pošilja, tovariš Tito» svoje borbene pozdrave. Prosimo Vas, da še naprej storite vse. da bi se naša težnja za priključitev k Jugoslaviji čimprej uresničila. Obljubljamo Vam, da bomo tudi v prihodnje zastavljali vse sile za nadaljnje utrjevanje naše ljudske oblasti, za poglabljanje socialistične demokracije, za krepitev enotnosti Slovencev in Italijanov našega okraja in za čim hitrejši gospodarski in kulturni razvoj.
samo grozote te zadnje vojne, ampak dolgo vrsto let njihovega fašističnega divjanja, moglo pozabiti vse to? Kaj res ne vedo, da ne moremo opustiti za varovanja svojih nacionalnih pravic v Slovenski Benečiji, na Goriškem in v Trstu? Ce jle imel kdo pravico dvigniti glas proti odločitvam mirovne pogodbe. smo bili to mi sami in nihče drugi. Nam se je zgodila očitna kri vica, m i imamo pravico zahtevati, da se uredijo številna viteča vprašanja med nami in Italijo. In če smo se mi v mirovnih pogajanjih in v ostalih mednarodnih odnosih držali zvesto načel ohranitve in utrditve miru ter v vsej svoji politiki dokazali, da želimo prijateljske odnose med narodi in državami, ki medsebojno spoštujejo neodvisnost in samoodločbo. — potem smemo govoriti samo o naši veliki žrtvi v korist miru ter moramo pred vso svetovno javnostjo z največjo odločnostjo zavrniti take pojave, kakor so danes v Italiji. Nihče ni in ne bo zbrisal s sveta dejstva, da žive naši ljudje v. Beneški Sloveniji, na Goriškem in v Trstu, da so vsi ti kraji naivni dei - našega etničnega in gospodarskega ozemlja, da so se ti ljudje v vsej svoji zgodovini, predvsem pa v zadnji vojni borili za priključitev v svojo matično jugoslovan sko domovino. Nihče ne more spraviti s sveta dejstva, da je naša jugoslovanska - armada skupaj s tržaškim ljudstvom osvobodila Trst,- nihče ne more prevpiti glasov naših ljudi, ki želijo živeti z nami. Kdorkoli zasleduje zgodovino povojnih let v odnosih med ju goslovanskimi narodi in italijanskim narodom, vsak mora priznati, da ni nikdar Jugoslavija predstavljala oviro za sporazum v stvareh, ki med nami in Italijo še niso urejena. Ce si pa italijanski' fašisti, kominformovci in iredentisti predstavljajo, da pomeni sporazum popuščanje od naših upravičenih zahtev, popuščanje po vsem tem, ko smo že' dokazali, da znamo žrtvovati v interesu miru veliko, potem se vsekakor motijo. Maršal Tito je jasno odgovoril predsedniku italijanske via de De Gasperiju, da mi sicer razumemo njihove težkoče, toda nikakor se ne moremo razgovarjati z njimi takrat, ko govorijo o naši zemlji, o najčistejšem teritoriju naših slovenskih, hrvatskih in jug. narodov v obče. Ža temi besedami našega voditelja stoji prav
Nadaljevanje na 2. strani
Proslava vstaje na Koroškem
Celovec, 23. jul. (Tanjug). Koroški Slovenci so proslavili 10-letnico slovenske vstaje v znanem partizanskem kraju Sela. Na zborovanju je govoril dr. Tone Bude j, član prvega Pokrajinskega odbora OF za Koroško. V svojem govoru se je spomnil slavnih dni narodnoosvobodilnega boja sloven-kega naroda ter pozval vse koroške Slovence k složnosti. Delegacije organizacije partizanov, žena in mladine so položile vence. na grobove padlih partizanov.
Uspeh tedna kulturnega doma v Trstu
Trst, 23. jul. (Tanjug). Ob 31. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, so tržaški Slovenci priredili v vsej an-glo-ameriški coni STO »teden Kulturnega "doma«. Dohodke kulturnih prireditev tega tedna so darovali za zgraditev novega Kulturnega doma. Po nepopolnih podatkih so zbrali okrog milijon lir. Slovensko narodno gledališče je _ od uspele predstave Kreftovih »Celjskih grofov«, ki je bila na stadionu »I. maj« v Trstu, prispevalo 50.000 lir. Skupno so za Kulturni dom do sedaj zbrali že okrog 4 milijone lir.
London svari pred škodljivimi posledicami sporazuma s Francom
Neapelj, 22. Julija (AFP) Povelj, nik ameriških pomorskih sil admiral Forrest Sherman je v nedeljo opoldne umrl za srčno kapjo na ameriški ladji »Mont Olympus«, na katero so ga v naglici prepeljali iz Neaplja, da bi ga rešili s transfuzijo krvi. Admiral Sherman, je bil v spremstvu več članov svojega glavnega štaba na poti po Evropi. 16. julija je prispel v Madrid, kjer se je razgovarjai z mjvišjimi vojaškimi in civilnimi funkcionarji. Španijo je zapustil 19. julija in odpotoval v Pariz, kjer se je sešel z generalom Eisenhowerom je z drugimi poveljniki Atlantskega pakta. Dan za tem je prispel v London, kjer se je razgovarjai z načelniki štabov britanskih oboroženih sil, 20. julija pa se je napotil v Neapelj, kjer se je sešel z admiralom Carneyem, vrhovnim poveljnikom ameriških oboroženih sil na Sredozemlju.
Admiral Sherman M se moral pred odhodom v ZDA še enkrat oglasiti v Madridu, pa je nenadna smrt pretrgala njegovo misijo.
Večina britanskih časopisov poziva ZDA, naj ne sklenejo vojaškega sporazuma s frankističnim režimom v Španiji. Ko opozarja Washington, da bi tak ameriški korak rodil škodljive posledice v Zahodni Evropi, objavlja laburistični »Reynolds News« fotografijo španskega diktatorja Franca, pod njo pa pristavlja: »Ta človek naj bi bil naš zaveznik? — Nikoli!« Ko ozna. čuje predlagani atr.eriško-španski sporazum »kot velikansko napako«, opo-
»Neic York Times« pravi, da bodo ZDA svoj sklep izvedle —- Adm iral Sherman nenadoma umrl v Neaplju
minja časopis ZDA, da bodo storile nepopravljivo škodo, če bodo še naprej vztrajale pri sklenitvi zveze s španskim tiranom. Richard Crossman, laburistični član parlamenta^ piše v »Sunday Pictorialu«: »Ce bodo' šle ZDA javno in odločno mimo britanskjh in francoskih ugovorov v vprašanju ki je. življenjsko važno za vsakega Francoza in Angleža, bodo lahko posledice zelo resne«. Neodvisni »Observer« poudarja, da »ameriški korak težko prizadeva naš ugled in našo čast, slabi Atlantski pakt in v Zahodno Evropo uvaja spletke, odpirajoč evropskim fašistom pot v vsako državo«. Današnji »New York Times« piše. da je nevarnost pred sovjetsko napadalnostjo glavni vzrok za vojaška pogajanja ZDA s Španijo. Pri tej izraziti
spremembi v svoji politiki je ameriška vlada postavila v ozadje svoje prejšnje pripombe do Francovega diktatorskega režima. Časopis piše, da je vojaška zmogljivost Španije glavni činitelj zaradi katerega si ZDA prizadevajo skleniti z njo vojaški sporazum. ZDA bodo odločno nastopile, pravi časopis, za ojačenje španske armade navzlic nasprotovanju Velike Britanije in Francije.
Španski vojaški gojenci v ZDA
Washington, 23. julija (UP) Ameriško obrambno ministrstvo je danes potrdilo resničnost poročil, da bo določeno število španskih vojaških gojencev sprejeto na šolanje v ameriške vojaške akademije. Ministrstvo ni sporočilo natančnega števila gojencev in nadrobnejših podatkov o njihovem šolanju, Sodijo, da je ta korak ameriškega obrambnega ministrstva prva posledica pogajanj, ki jih je imel nedavno admiral Sherman v Madridu
Konferenca bivših borcev i obsodila napadalno politiko SZ
Rim, 23. julija (Tanjug). Na svetovni konferenci bivših borcev je bila v soboto sprejeta resolucija, ki odločno obsoja napadalno politiko SZ in njenih satelitov proti Jugoslaviji. Resoluciji poudarja, da se napadalna politika SZ in njenih satelitov kaže v stalnih kršitvah jugoslovanske meje, v povzročanju obmejnih incidentov, ekonomskih blokad, v vojaškem in političnem pritisku ter v množičnem preganjanju jugoslovanskega življa iz obmejnih krajev. Razen tega kršijo SZ in njeni sateliti določbe mirovne pogodbe o številčnem stanju oboroženih sil. Vsa ta dejstva, je poudarjeno v resoluciji, so dokaz nemiroljubne in napadalne politike SZ in njenih satelitov. in ena izmed stalnih groženj za svetovni mir.
Ugibanja o pravih vzrokih prekinitve pogajanj v
Govor tovariša Marijana Breclja
Tokio, 22. julija. V komentarjih o
prekinitvi pogajanj v Kesongu prevladujeta predvsem dve nasprotujoči si mnenji: Prvi so mnenja, da je prišlo do lekinitve samo zaradi tega, ker so se irajski in severnokorejski delegati morali posvetovati s svojimi šefi v Pekingu in Moskvi v zvezi z zahtevo admirala Turnerja, naj bi odpravili z dnevnega reda umik tujih čet. Tega mnenja so tudi neuradni krogi v Washingtonu ter diplomatski krogi v Tokiu. Novinarji ZN, ki so bili navzoči pri razgovorih v Kesongu, so po večini mnenja, da bodo Kitajci in Severnokorejci naposled sprejeli Turnerjevo zahtevo in s tem omogočili napredek pogajanj. Drugo mnenje, ki prevladuje v zavezniških vojaških krogih na Koreji in v Tokiu, temelji na domnevi, da se kitajske in severnokorejske čete množično zbirajo v nepo-
Teheran, 22. julija (Ass. Press) Podpredsednik perzijske vlade Huzein Fatimi je izjavil, da perzijska vlada optimistično gleda na možnost obnovitve pogajanj z Vel. ©ritanijo glede nadaljnjega dobavljanja nafte. Vendar pa je Fatimi dodal, da si v perzijskem stališču ni prav nič spremenilo, odkar so bili pred enim mesecem razgovori z zastopniki Anglo-iranske petrolejske družbe.
Kakor poročajo, se Je Averell Harri man pogajal za ustanovitev posebne družbe, v kateri bi bili zastopniki ZDA, Vel. Britanije in Perzije in ki bi se ukvarjala s prodajo perzijske nafte. Ni še znano, na kakšen odmev bo naletel ta Harrimanov predlog.
Posebni zastopnik Perzije pri Mednarodnem sodišču v Haagu dr. Hasan Chaygan je izjavil, da bodo vse težave pri izvajanju zakona o nacionalizaciji nafte lahko premagane, če bo Perzija ostala enotna in če bo podpirala Mo-sadekovo vlado. Po poročilu AFP je Chaygan dodal, da je prepričan, da se britanske čete ne bodo nikoli izkrcale na perzijskem ozemlju.
Predsednik perzijske vlade Mosadek je danes odredil, da mora priti bivši šef teheranske policije Hasan Bagad pred vojaško sodišče, ker je odgovoren za nerede, do katerih je prišlo pretekli teden ob prihodu posebnega Trumanovega odposlanca Averella Harrimana v Teheran.
Washington, 22. julija (United Press) Ameriški Predstavniški dom je sprejel zakonski predlog 0 nadzorstvu nad cenami in mezdami, ki ga je predložila ameriška vlada, hkrati pa je zavrnil tri amandmaje, ki so jih predložili re.
Konec stavke v Grčiji
Atene. 22. julija (Press) Izvršni odbor sindikaita državnih uslužbencev v Grčiji je pozval nocoj vse državne uslužbence, naj prenehajo stavkati. V pozivu Izvršnega odbora je rečeno, da bi utegnila prenehati ameriška pomoč Grčiji, če bi se stavka nadaljevala. Tnda če vlada ne misli izpolniti svojih obveznosti do državnih uslužbencev, je rečeno v pozivu, se bo stavka nadalje, vala.
Predsednik vlade Venizelos je sinoči zagrozil stavkajočim, da bodo odpuščeni iz državne službe, če se ne bodo vrnili na delo najkasneje v petih dneh.
Ameriški veleposlanik v Atenah John Purifoy je poslal predsedniku grške vlade Venizelosu pismo, v katerem pravi, da vodi stavka grških državnih uslužbencev k »anarhiji in zmedi«. Pismo nadalje poudarja, da povojna obnova v Grčiji počasi napreduje in da bodo v kratkem ustavljena dela na posameznih objektih zato. ker se državni uslužbenci nočejo vrniti na delo.
Petain umrl
Pariz. 22. julija (AFP) Davi je umrl na otoku Ile de Yeu bivši francoski maršal Philipe Petain. Avgusta 1945 je bil obsojen na smrt, ker je sodeloval z nacistično Nemčijo kot predsednik kvislinške francoske vlade v Vichy ju. General de Gaulle je pozneje kot predsednik začasne francoske vlade spremenil Petainu to kazen v dosmrtni zapor.
sredni bližini fronte. Ti krogi pravijo, da bi Kitajci z odlašanjem morda radi pridobili na času in začeli novo ofenzivo. Sklicujejo se na vojaška poročila z bojišča, ki pravijo, da se je severno od 38. vzporednika zbralo sedaj 650.000 sovražnih vojakov in 3.000 tankov.
Londonski tisk piše, da bo združeno poveljstvo z najvecjo potrpežljivostjo še nadalje sodelovalo pri pogajanjih v Kesongu in si prizadevalo, najti rešitev za ustavitev spopada in vzpostavitev miru. Vsi londonski časopisi tudi izražajo prepričanje, da general Ridgway nikakor ne bo privolil v to, da bi prišlo na dnevni red pogajanj vprašanje umika tujih čet. Če bodo Kitajci in Severnokorejci vztrajali pri tem, se bodo pogajanja po mnenju »Sunday Timesa« prav na tej točki razbila.
»New York Times« in »New York He-
Perzijska policija je danes vrnila glavnemu zastopniku Anglo-iranske petrolejske družbe Richardu Sedonu dovoljenje za bivanje. Po Reuterjevem poročilu mu je bilo to dovoljenje vzeto v petek brez posebne utemeljitve, vrnjeno pa mu je bilo, ker je to ukazal sam predsednik vlade Mosadek.
V prvem komentarju o obisku odposlanca ZDA Trumana Averella Harrimana je radijska postaja Teheran poročala, da se perzijska vlada ne more sporazumeti z Anglo-iransko petrolejsko družbo. Perzijska vlada bo pazljivo proučila Harrimanove predloge, sprejela pa jih bo samo v primeru, če ne bodo v škodo določbam zakona o nacionalizaciji perzijske industrije nafte.
Primanjkljaj v britanski zunanji trgovini
London, 22. julija (United Press) Vel. Britanija stoji pred enim izmed največjih povojnih primanjkljajev v zunanji trgovini. V prvih šestih mesecih tega leta je dosegel ta primanjkljaj znesek 550 milijonov funtov šter-iingov. V primeri z istim razdobjem v Umskem letu je primanjkljaj dva in pol krat večji. Do takšnega stanja je prišlo zaradi naraščanja cen za surovine na svetovnem trgu. Povečana vrednost uvoza ni mogla biti nadomeščena s tem, kar Britanija izrvaža.
publikancl. TI amandmaji naj bi omejili pravice vlade pri maksimiranju cen ter določanju cen in mezd za obdobje, daljše od 120 dni. Republikancem se je posrečilo, da so dosegli amandma o ustavitvi uvoza maščob v ZDA.
Ista agencija poroča, da se je po uradnih podatkih proizvodnja strateških surovin v ZDA znatno povečala. Proizvodnja bakra je bila minuli mesec večja kot katerikoli mesec od junija 1944 dalje. Do povečanja je prišlo v glavnem zaradi zvišanja kreditov rudarskim družbam v okviru obrambnega načrta. V primeri s prvim četrtletjem 1945 se je proizvodnja bakra zvišala za 18 %, cinka za 23 % in žvepla za 6 %. Proizvodnja železne rude in cementa se je tudi povečala, v proizvodnji nekaterih vrst kovin pa so zapazili padanje predvsem zaradi stavk.
Kolera v Jemenu
Kairo, 22. julija (Reuter). Saudska Arabija bo zaprla svoje meje proti Jemenu, kar je tam izbruhnila epidemija kolere. Pojavila se je pred nekoliko dnevi prav na meji. V vsem Jemenu, ki ima okrog tri in pol milijona prebivalcev, je samo neki italijanski zdravnik. Včeraj je iz Kaira odpotoval v Jemen dr. John Kilaf, član ameriške vojaško-pomorske medicinske službe.
V Kairu so uvedli stroge ukrepe, da bi preprečili prenašanje kolere v Egipt. Vsi potniki, ki prihajajo po morski ali zračni poti v Egipt iz Jemena ali iz Saudske Arabije, so zdravniško pregledani, letala in ladje pa razkužujejo
Washington, 22. jul. (Reuter). Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da je znašala svetovna trgovina s surovo volno v letu 1950 približno 1.117.000.000 kg, t. j. za 19 milijonov kilogramov več kot v letu 1949.
raid Tribune« poudarjata, da Združeni narodi ne morejo sprejeti nikakega kompromisnega stališča glede umika tujih čet. »New York Times« zastopa stališče, da bi pomenil prezgodnji umik čet Združenih narodov iz Koreje odkrito spodbudo za nadaljnjo napadalnost nasprotnikovih sil na Koreji. »New York Herald Tribune« pa piše, da se bodo severni Korejci in Kitajci, če žele, da bi prišlo do ustavitve sovražnosti, vrnili v Kesong in privolili, da se točka o umiku tujih čet črta z dnevnega reda. V nasprotnem primeru, piše časopis, bodo nosili odgovornost za vse posledice, ki bi nastale zaradi ustavitve pogajanj. , Na vsem korejskem bojišču so bile sinoči in danes lažje patruljne akcije. Več ameriških lovskih letal se je spopadlo z 18 severnokorejskimi letali na raketni pogon Podrobnosti o tej letalski borbi niso znane. Ameriške veletrdnjave so bombardirale letališča in koncentracije kitajskih in severnokorejskih žet v Severni Koreji.
Liejev zastopnik na Koreji
Fusan, 22. julija (UP). Sekretar komisije Združenih narodov za združitev in obnovo Koreje Konstantin Stravropu-los je bil imenovan zS osebnega zastopnika generalnega tajnika OZN Trygve Lieja na Koreji. Stravropulos je tudi ravnatelj odbora za imuniteto in pogodbe pri Združenih narodih.
Predlog za evropsko armado
Pariz, 22. julija (Reuter). Vo,_ški strokovnjaki zahodnoevropskih državna konferenci v Parizu so predlagali ustanovitev evropske armade. Po francoskem predlogu bi se države udeleženke odrekie svojim nacionalnim prednostim ter tt\ združile svoje oborožene sile v enotno evropsko silo. Zvedelo se je, da so udeleženke konference — Francija, Belgija, Italija, Luksemburg in Zahodna Nemčija predlagale, da bi bila po sestanku Sveta Atlantskega pakta v septembru t. 1. predhodna konferenca o omenjenem predlogu.
Kompromis o imenovanja poveljnikov
New York 22. julija (Tanjug) »New York Times« piše, da so .dosegle ZDA in Velika Britanija kompromis o imenovanju poveljnikov operativnih področij na Srednjem vzhodu in Sredozemlju. Po tem sporazumu bo ameriški admiral Fetchteler vrhovni poveljnik pomorskih sil severnoatlantske organi, zacije, srednjevzhodno operativno področje pa pod britanskim poveljstvom, operativno poveljstvo ameriškega admi. rala Carneya. pa se nanaša na ameriške pomorske sile, ki operirajo v katerem koli delu Sredozemlja. Britanski poveljnik na Bližnjem vzhodu bo nadziral britanske linije za preskrbo od Gibraltarja do Sueškega prekopa.
Reuter poroča, da je vojaški odbor, predstavniškega doma ZDA potrdil danes program graditve vojaških objektov v vrednosti 5.767,000.000 dolar, jev. Te kredite bodo porabili za zgraditev letalskih, vojaških in pomor, skih naprav in oporišč v ZDA ter v prekomorskih državah.
Neredi y Jeruzalema
Jeruzalem, 22. julija (Reuter) V starem delu Jeruzalema so po uboju jordanskega kralja Abdulaha izbruhnili večji nemiri; Do sedaj je bilo ranjenih 15 oseb, med njimi tudi poveljnik policije jordanskega dela mesta. Nemiri so izbruhnili po uvedbi obsednega stanja in policijske ure v starem delu Jeruzalema.
Izraelski časopis »Davar« piše da kažejo številni politični umori na Srednjem vzhodu, da režimov v arabskih državah ni mogoče šteti za trdne. Abdulah je bil edini arabski voditelj, ki si je prizadeval ustvariti stabilnost na Srednjem vzhodu. Nasprotno pa delovanje privržencev bivšega jeruzalemskega muftije ne obeta prav nič dobrega za ta del sveta. Časopis pravi na koncu, da mora biti Izrael po teh krvavih dogodkih vojaško in političn0 pripravljen.
Tudi časopis »Harec« priporoča izraelski vladi, naj bo bolj budna.
»Jerusalem Post« piše, da bo smrt kralja Abdulaha povzročila razcep v Arabski ligi, tak0 da bodo na eni strani privrženci Vel. Britanije, na drugi privrženci dveh kraljevih sinov, ki se ne bosta lahko sporazumela o prestolonasledstvu.
F nekaj vrstah.
Budimpešta, 23. julij« (Tanjug) Budimpeštanski dnevnik »Magyar Nem. zet« poroča, da so na Madžarskem organizirali skupine ki naj bi zbirale cigaretne ogorke. V uradnem sporočilu je rečeno, da so ogorki pomembna surovina za industrijo, ni pa povedano, katera industrija jih bo uporabljala.
Haag, 23. jul. (Reuter). Pasiva nizozemske plačilne bilance v prvi polovici t. 1. je za 70 milijonov goldinarjev višja kot v istem obdobju 1950. Povečanje pasiv, ki so v prvih šestih mesecih 1951 znašale 600 milijonov goldinarjev, pripisujejo nezadostnim dohodkom iz Marshallovega načrta.
V prvi polovici 1950 so dobili Holandci na račun pomoči iz Marshallovega načrta 879 milijonov, v istem obdobju 1951 pa samo 320 milijonov goldinarjev.
Karači, 22. julija (AFP). Posredovalec ZN v kašmirskem vprašanju Frank Graham bo po šestih dneh, ki jih je prebil v Karačiju, jutri odšel v New Delhi, kjer se bo sešel z zastopniki indijske vlade. Graham je v izjavi za časnikarje podčrtal svoje prepričanje, da indijska in pakistanska vlada želita, da bi prišlo do mirne rešitve kašmirskega vprašanja.
Predvolilna kampanja v Kašmiru
New Delhi, 23. jul. (AFP). Podpredsednik kašmirske vlade Bakši Sulam je danes začel z novo predvolilno kampanjo za volitve v ustavodajno skupščino, ki naj bi odločila o usodi Kašmira. Računajo, da bo pri volitvah sodelovalo okrog 1,600.000 volivcev, ki bodo izvolili 75 članov ustavodajne skupščine.
Združeni narodi so se izjavili proti izvolitvi ustavodajne skupščine in imenovali svojega posrednika v indijsko-pa-kistanskem sporu zaradi Kašmira. Tudi Pakistan je proti volitvam te skupščine, indijska in kašmirska vlada pa sta se zedinili, naj o usodi Kašmira odloči njegovo prebivalstvo.
Povečan obisk francoskih turistov v naši državi
Po pogodbah, ki jih je SKienil Putnik s francoskimi turističnimi podjetji, je zadnje tedne prispela po ena skupina francoskih turistov v našo državo. Skupine francoskih turistov, ki le pripeljejo z avtobusi, se mudijo po 15 dni v naši državi na krožnem potovanju. Zanimanje francoskih turistov za obisk naše države se je v zadnjem času zelo povečalo. Za krožna potovanja te je v Franciji prijavilo toliko turistov, da so avtobusi za potovanja jk> Jugoslaviji razprodani že za mesec in poi vnaprej. Zato so francoska turistična podjetja sklenila dati v ta namen na razpolago večje število avtobusov. Prejšnji teden so prispeli iz Francije hkrati trije avtobusi namesto enega.
Izjave abeglih albanskih vojakov
Albanska brzojavna agencija je, kakor znano, razširila vest, da je albanska vlada poslala jugoslovanski vladi protestno noto, ker so bili baje ugrabljeni trije albanski vojaki, Ti vojaki pa so Dili tedaj, ko je kominformovski tisk razširjal to laž, že kot ubežniki na naši strani. Zdaj so v Beogradu tujim in domačim novinarjem izjavili da so pribežali v Jugoslavijo zaradi nasilja, pod katerim trpijo tudi njihove družine, Dva ubežnika imata svoje brate v ječah, tretji pa očeta v koncentracijskem taborišču. Vsi trije ubežniki so poudarjali, da so si izbrali Jugoslavijo za zatočišče, ker niso nikdar verjeli režimskim lažem in ker so tudi sami spoznali, da jugoslovanski narodi nočejo vojne. Izrazili so tudi svoje prepričanje, da bo sedanjega režima v Albaniji kmalu konec in da bo albanski narod spet prijatelj Jugoslavije.
Bojna ladja »Zeiengora rešila parnik »Šabac«
Posadka bojne ladje »Zeiengora«, ki je bila na šolski vožnji, je rešila blizu Dubrovnika naš čezmorski parnik »Sa-bac«, ki je bil na poti iz inozemstva Na pf rniku so odrekli pogonski stroji in parnik je, gnan od vetra, zašel v minska polja, ki so ostala še iz vojne dobe. Takoj, ko so v Dubrovniku opazili nevarnost, je izplula bojna ladje »Zeiengora«, srečno prispela do parnika, ga privezala in brez škode izvlekla iz minskega polja. Pri reševanju je po-mag i tudi ladja »Bakar«. Bojna ladja »Zeiengora« je pred štirimi leti na istem mestu sodelovala pri reševanju parnika »Hrvatske«, ki je naletel na mino.
Nadaljevanje a 1. strani sleherni Jugoslovan in sicer s polno zavestjo, da za tako naše stališče ni pripravljen ničesar več popuščati. Kdaj je bila pri na6 napisana v našem tisku ena sama beseda o tem, lisi prisvajamo kakršnokoli mesto ali kraj, ki nam ne bi v resnici pripadsl? Kdaj je na kakršnemkoli našem javnem zborovanju ali celo v parlamentu padla podobna beseda? Nikdar! Nikdar zato, ker smo z enako do slednostjo, kakor spoštujemo svojo svobodo in nedotakljivost svoje zemlje, priznavali in priznavamo to drugim narodom. V Italiji pa, izgleda, da so te stvari povsem drugačne. Ne samo to, da imajo vsi fašistični in komin formski izzivači možnost karkoli kričati na javnih prireditvah in v tisku, ampak celo v parlamentu se v nav zočnosti predsednika vlade De Gaspe-riji brezsramno razpravlja o »italijan skih pravicah« na našem ozemlju, se pripravljajo protesti na mednarodno sodišče, vlagajo demarše o odpovedi mirovne pogodbe, itd. Pri njih se sme. jo postavljati zahteve po Puli, Reki. Zadru in Šibeniku. Tovariši in'tovarišice. prepričevati hočejo domač in zunanji svet, da je n~. primer ta zemlja, na kateri vi živite, ta vas, katero so vam do tai požgali nemški pajdaši italijanskih fašistov, da so ti kraji tudi italijanski in da ste vi Italijani ter da hočete z vsem, kar ste v potu svojega obraza zgradili sedaj po vojni pod istega fašističnega gospodarja, ki vam je 23 let jemal najosnovnejše življenjske pravice! Kje je konec tako nesramne kampanje in propagande? Morda bodo jutri pričeli trditi, da je tudi Ljubljana italijansko mesto, kakor so to trdili v času okupacije, ko so proglasili takozvano Ljubljansko po krajino kot sestavni del svojega imperija. Mislim, da mora naše ljudstvc glasno povedati, da je dovolj te fesi stične gonje proti nam. Našim ljudem seveda ne pade niti na kraj pameti, da bi jemali resno in da bi se bali njihovega pohlepa po Kopru in Piranu, po Puli, Reki Zadru itd., da bi se beli nasvetov, ki jih daje fašistični žurnalist Zingarelli svoji vladi. Ne! teh
111.
Zakaj liberalci niso razumeli in vedeli, kaj hoče Mahnič in kdo stoji za njimi, zakaj jih ni zdramil niti katoliški shod z vsemi svojimi, za Slovence tako sramotnimi zahtevami? — Zato. ker so bili že zdavnaj podložniki klerikalizma. Prešerna niso razumeli, ker je bil daleč pred njimi, preslišali pa so tudi Stritarja, ki jih je v »Dunajskih sonetih«, najboljši kritiki takratnih političnih in kulturnih razmer, opozarjal:
»Molčali smo dovolj, prišli so časi, da jasna, krepka se beseda zglasi, ki reče: To je črno, to je belo!*
Ne samo, da niso ničesar rekli, pri marsikaterem nazadnjaštvu so celo tekmovali s klerikalci. Z njimi vred so po svojih listih razkričali prve socialiste v Sloveniji za >krvavce* ter s takim hujskanjem pripomogli, da je bil prvi razredni socialist v Ljubljani, Franc Z e -le znik ar (1843—1903), priča pariške komune, obsojen leta 1884 na deset let ječe.
•Klerikalna oblastnost in nekulturnost po vatikanskih navodilih je v sosednih deželah izzvala gibanje »Proč od Rima*, svobodoljubne prosvetitelje so imeli drugi narodi tudi med duhovščino, pri nas pa — vse tiho je bilo, ker so imeli liberalci čedalje manj stikov z ljudstvom. Župnišča in sejmi so bila vsa politična, kulturna in gospodarska sre dišča od železnic in večjih cest odmaknjenih krajev in tja niso segala iz ozkih meščanskih krogov lepe besede o napredku in svobodi.
Kmečko ljudstvo je bilo v celoti prepuščeno nazadnjakom, ki so ga s pomočjo verskih in cerkvenih organizacij popolnoma omejili zase, skrbno ga varujoč pred raznimi »kugami prevratne-a zunanjega sveta.* Ti politični in ulturni izolatorji naroda so se brezob zimo borili ne samo proti mednarodnemu pojavu socializma zaradi njegovih prevratnih naukov, temveč tudi proti nacionalnemu odporu meščanstva in njegove inteligence, meneč, da sta celo na rodnostni boj ter misel na narodno osvoboditev paganskega izvora, da sta nekrščanska in da ju je treba torej zavreči.
Liberalizem sam pa je bil kulturno kompromisarski, socialno nazadnjaški, nasproten težnjam mladih, zavzet za družbene in gosposke kaste ter zato seveda brez podpore ljudstva. Bojne me-
I groženj se ne bojimo, ker smo se navadili zaupati vase, v našo pravično pot in v našo moč. Tako vero nam je naša slavna domovinska vojna povsem potrdila. Mi vemo, da ves ta hrup počenjajo zato, ds bi prevpili zavarovanje naših pravic v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji, da bi odvrnili pozornost svetovnega javnega mnenja od dejstva, da se ne morejo zadovoljivo rešiti odnosi med nami in Italijo, če se ne spoštujejo te naše pravice. Zato smo mi upravičeni glasno zaklicati njim: Fašisti, irendentisti in vsi, ki hočete ponovno zastrupljati odnose med narodi in državami, ki hujskate na vojno — roke proč od Trsta! Ce dar nes De Gasperi v italijanskem parlamentu utemeljuje italijanske pravice do Trsta med drugimi tudi s tem, da so plačali zanj »c več kot 53 milijard lir, potem naj pač razume on in vsi drugi, da so žrtve ki so jih dali naši narodi za Trst in za našo slovensko in jugoslovansko ozemlje, ki ga imajo sedaj pod svojo oblastjo oni, take, da se pač ne dajo izrazili v italijanski valuti. Svojim nacionalnim pravicam se nismo in se ne bomo odpovedali. Tu ni nobene druge poti kakor samo sporazum, in siceT sporazum, ki bo zagotovil pravice našega ljudstva. Zato je prav, da odgovorni italijanski politiki in državniki olajšajo tako pot sporazuma, ne pa da jo otežkočajo. Naši jugoslovanski narodi in naše politično in državno vodstvo je ponovno dokazalo, da želi sožitja in dobrih sosedskih odnosov z italijanskim narodom, ki naj jih zagotovi resničen sporazum. Ko praznujemo dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva —«. največji praznik v naši zgodovini —, ko se spominjamo neštetih žrtev, ki so padle v boju za našo svobodo, ko se spominjamo na teh tleh težke borbe našega ljudstva proti fašizmu, je prav, da ob tem prazniku odločno in glasno spregovorimo o pravicah našega ljudstva onstran krivičnih meja in da temu na šemu ljudstvu obljubimo, da se bomo borili za njegove pravice, čuvajoč pri tem najvišje vrednote, ki si jih žeto naše delovno ljudstvo zagotoviti in braniti — mir in svobodo.
tode obeh političnih taborov so si bile že od nekdaj zelo podobne in se ta podobnost tudi pri vseh sporih in razdorih ni zgubila. Navzgor, nasproti nemški dunajski oblasti, so bili eni in drugi skromni in ponižni, drug drugega so sumničili državne nezvestobe s tem, da so tekmovali s svojo pretirano vdano'-tjo do dinastije. Vodilno časopisje obeh političnih taborov pa je bilo tako, da je Stritar v »Dunajskih sonetih* ugotovil:
»S peresi ne, vi pišete z loparji!
Če v mislih ste, v jeziku telebani,
vi menite, da pravi ste Slovani.
Kje plemenitost v vašem je slovarji?*
Medsebojne ovadbe, obrekovanja, >umničenja, osebno blatenje — vse to le bilo na dnevnem redu. V obeh taborih so bile tudi poštene osebnosti, ki so občutile nevrednost in sramoto takih razmer, toda razni predsodki so jim vezali roke in niso mogli pomagati ne sebi ne narodu.
Iz takih nezdravih razmer pa je klerikalizem črpal svoje moči in vatikanska politika, ki je imela Avstrijo za svoje največje oporišče, je bila lahko zadovoljna s Slovenci. Prav po.ebno je bila zadovoljna, ko je izbruhnila prva svetovna vojna.
Ko je avstrijski cesar napovedal Srbiji vojno v božjem imenu, je kot najbolj katoliški med vsemi katoliškimi vladarji m kot apostolski kralj Ogrske hotel imeti za svojo vojno tudi vso podporo Rima. 2e 29. julija 1914 se je po avstrijskem poslaniku pri Vatikanu obrnil na papeža Pija X., papežev odgovor pa je cesarju sporočil vatikanski državni tajnik Merry del Val. V tem odgovoru je bilo naglašeno, da je Avstrija največji branik rimske cerkve. Srbija pa največja spotika. Dokumenti tega soglasja med avstrijskim cesarjem in papežem so bili objavljeni šele leta 1926. Vatikan jih je hotel zatajiti, a tega ni mogel storiti, ker so originali v dunajskem državnem arhivu. Papež Pij X. je bil prepričan, da bo zmaga na nem'ki in avstrijski strani; v nemški vojski, čeprav protestantovski, je videl tisto šibo, ' katero bo bog kaznoval Francijo, ki je povzročila rimski cerkvi že toliko neprijetnosti. V prepričanju, da bodo postali poraženi Francozi spet ubogljivi ntroci cerkve, je papež Pij X. umrl že 20. avgusta 1914. O namenih njegovega naslednika glede Avstrije sploh in S'o-
‘S-
Posebna družba za prodajo nafte?
Optimizem podpredsednika perzijske vlade
Nadzorstvo nad cenami
in mezdami v ZDA
VATIKAN IN SLOVENCI
r
n.
Samo pri nas v Sloveniji živi na deset tisoče Slovencev iz tržaškega ozemlja, z Goriške pod Italijo, ki so morali j?od fašizmom zapustiti svoje rojstne kraje in ki se nočejo vrniti v razmere, ki so obremenjene z vso zakonodajo fašističnega režima. Celo iz Beneške Slovenije živi nekaj stotin beguncev, ki so morali zbežati pred trikoloristi, ki še zmeraj dajejo ton pri ravnanju z beneškimi Slovenci. Pa vendar pri nas ne ustanavljamo nobenih iredentističnih organizacij in ne opletamo okoli z nekimi iredentističnimi prapori, četudi čutimo grenko izgubo slovenskega etnično strnjenega ozemlja.
Prej kot skupina ameriških senatorjev je naša država pokazala razumevanje za težkoče, v katerih je italijanska vlada zaradi gospodarskih problemov ir. pritiska nacionalističnih in iredentističnih krogov. Da napravi konec brezpravnemu piratskemu vdiranju italijanskega ribiškega brodovja v jugoslovanske teritorialne vode in vrišču iredentističnih krogov, ko smo te ladje lovili in vračali nazaj v njihove zahodne luke. je Jugoslavija sklenila sj?orazum o ribolovu. Ko se ta sporazum o ribolovu zaradi nacionalističnega hujskanja ni mogel iz. vajati .je bila pripravljena ga revidirati in je 28. 3. 1951 sklenila nov sporazum ter znižala za '6 odškodnin« za ribarenje v naših vodah. Naša država je tudi privolila, da se obnovi
ZA MIR N A JA
ALBERT REJEC
vlaganje prošenj za opcij«, vkljub točno določenim rekom v mirovni pogodbi, za vse Italijane, ki so imeli prebivališče na ozemlju, odstopljenem naši državi. Z najširšo širokogrudnosti« je privolila celo v to, da mešana ju-goslovansko-italijanska komisija rešuje te prošnje in da sme biti samo malenkostno število opcijskih prošenj negativno rešenih. Iz prvega obroka vojnih reparacij, ki'jih dolguje Italija naši državi, smo dali na razpolago 10 milijard lir kot prvi obrok za izplačilo premoženja, ki so ga optanti pustili v naši deželi.
Ce bi bil kdo upravičen zahtevati revizijo mirovne pogodbe, potem bi bila vsekakor naša država tista, ki bi bila popolnoma upravičena, to zahtevati in sprožiti doma in v svetu akcijo za revizijo. Le poglejmo, kakšne in kolikšne krivice nam je naprtila mirovna pogodba. Od Skadrskega jezera do Postojne so italijanski armadni zbori in okupacijske oblasti v skoraj 2 in pol letih, ne glede na slovensko in hrvaško ozemlje Julijske krajine, zagrešili ogromna divjaštva in prelili morie krvi. Pobili so 437,956 jugoslovanskih ljudi, kar je 4 in pol krat več kot šteje vsa italijanska manjšina v Jugoslaviji. 131.250 ljudi je postalo s pretepanjem in življenjem v taboriščih
nesposobnih za delo, so postali do-žiljenjski invalidi. V taborišče so poslale italijanske okupacijske oblasti celo ogromno armado 109.437 ljudi. Italijanski kazenski oddelki so zažgali 142.555 hiš, tako da so cele pokrajine v Liki, Bosni in Crnl gori postale »terra deserta«, na kateri se sedaj mučimo, da bi vzraslo novo življenje. Tja naj pošlje CLN svoje misionarje in veliki italijanski ilustrirani tedniki svoje fotoreporterje. Bodo imeli kaj fotografirati: Nepregledne vrste požga. nih vasi in mest in z ogromnimi žrtvami na škodo našega življenjskega standarda nova naselja. Sadnega drevja so posekali za ogromne gozdove, nič manj kot 4,750.000 sadnih dreves Skoda, ki j0 je povzročila italijanska vojska, je bila cenjena, od primera do primera in ne kar tako pavšalno, na 10 milijard dolarjev. Italija z vsem razrušenjem, ki. ga ji je prinesla iredentistična in fašistična politika, bi nikdar ne mogla tega plačati. Naša delegacija je zato na mirovni konfe-renči zahtevala 1/10 stvarne odškodnine. t. j. 1 milijardo 300 milijonov dolarjev. Na mirovni konferenci so nam kot toliko naših upravičenih teritorialnih zahtev odbili tudi to in nam priznali 125 milijonov dolarjev. Toda tudi od t? vsote, ki bi pokrila le ne-
znaten del stroškov za obnovitev pogorišč, bomo dali desetine milijard lir za premoženja ki so jih pustili italijanski optanti v Jugoslaviji in ki so jih morali v mnogih primerih prepustiti Slovenci in Hrvati pod fašizmom italijanskim funkcionarjem.
Doslej Jugoslavija ni še dvignila glasu proti onim revizijskim poizkusom, ki streme za tem, da doseže Italija popolno enakopravno stališče v mednarodnem svetu, da odpadejo vse omejitve, ki le količkaj omejujejo nje. no suverenost, toda je odločno nastopila v vseh izjavah svojih odgovornih državnikov proti diktiranju pri eventualnih pogajanjih glede usode slovenskega in hrvatskega ljudstva v obeh conah STO. Na mirovni konferenci so pri postavljanju francoske linije, ki je z malenkostnimi spremembami obveljala v mirovni pogodbi z Italijo, zastopniki velikih sil trdili, da hočejo s francosko linijo doseči »etnično ravnotežje« proti naši zahtevi o pripad. nosti tržaškega mesta njegovemu naravnemu jugoslovanskemu zaledju. S tein etničnim ravnotežjem so dosegli, da je nad desetina slovenskega naroda ostala izven svojih državnih meja. Mi. rovna pogodba je postavila slovenskemu narodu takšno državno mejo, da gledamo BS 7Q fcm dolgi obali tržgj-
A N 11
kega zaliva iz razdalje treh, štirih kilometrov na morje slovenskih ribičev in kmetov in ne moremo do njega.
Pa da bi vsaj pri onem delu slovenskega prebivalstva, pri 15.000 go-riških Slovencih, pri 50.000 beneških Slovencih in pri Slovencih v Kanalski dolini pokazali ono, kar so obljubljali v mirovni pogodbi in v svoji ustavi. Za Beneško Slovenijo ne veljajo ne določbe mirovne pogodbe, ne ustava, zanjo je zakon samovolja videmske prefekture in kvesture, zanjo veljajo nacionalistična navodila, ki jih dajejo vse italijanske stranke od demokrščan. ske do informbirojevske. Beneška Slo. venija je dežela, kamor ne sme stopiti noga Slovenca italijanskega državljana iz goriške pokrajine. Pri ogromni italijanski obutveni industriji, ki s svojo obutvijo preplavlja tuji trg. so beneški Slovenci v sredini Evrope narod v copatah; vsi: moški, ženske in otroci po teh nesrečnih, bednih vaseh nosijo le copate. Odraslega moškega ni doma; nad 15.000 odraslih beneških Slovencev si i trdim delom služi grenki kruh v Franciji, Belgiji in drugod. Kaj je potem čudno, če Slovenci v coni A STO nočejo slišati ničesar o italijanski revizionistični in iredentistični propagandi in »e krčevito bore proti v?«3 rgroarggtoralnp goizkugenj tr-
žaške občinske uprave, conskega pred. sedstva in ZVU.
Dvakrat v zadnjih 50 letih je italijanski imperializem pljusnil svoje uma. zane valove na narodnostno sklenjeno ozemlje,jugoslovanskih narodov: v prvi svetovni vojni s tajno londonsko po. godbe, s pohodom razuzdanih D'Annun-zijevih legionarjev: v drugi svetovni vojni z ognjem in mečem kot moderni barbari. Po prvi svetovni vojni smo komaj rešili dalmatinsko obalo, po drugi pa so nam vsilili meje, ki so pustile izven državnih meja 180.000 Slovencev in Hrvatov na sklenjenem etničnem ozemlju: pri nas je ostal0 le 79.000 pripadnikov italijanske narodne manjšine.
Kaj torej še hoče, ta italijanski iredentizem, ki ga predobro poznamo prav notri v njegovo drobovje. Ali misli, da nas bo ostrašil s svojim bučanjem po italijanskih trgih, s svoji, rai plohami interpelacij v ’ rimskem parlamentu s svojo gostobesednostjo v italijanskem tisku, s svojimi namigovanji o obrambi Evrope na grebenih Alp.
Jugoslaivija je pokazala In stalno kaže pripravljenost na gospodarske in druge žrtve, potrebne za sporazum med obema državama, nikdar pa ne bo klonila pred iredentističnim hujskanjem in tudi ne dopustila, da bi še nadaljnji deli našega narodnega ozemlja padli pod zobe italijanskega nacio. nuliaga,	.(Konec).
BTEV. m/24. julija 1951 SEOVENSKI POÜOÖEV A L E C Str. 3
Proslave Dneva vstaje po vsej Sloveniji
Iz vseh krajev Slovenije go prišla Številna poročila, da je slovensko ljudstvo nadvse slavnostno praznovalo Dan vstaje. V mestih, trgih in vaseh so bili slavnostni sestanki in akademije na katerih je ljudstvo obujalo spomine na slavne dni naše borbe.
V Prekmurju so na predvečer Dneva vstaje zagoreli kresovi v Številnih vaseh. V obmejnih krajih je ljudstvo madžarske manjšine zažgalo kresove, ki so jih lahko videli tudi madžarski informbirojci. Ob kresovih so se razvila ljudska rajanja, ki so trajala pozno v noč. V Murski Soboti je bila na predvečer praznika slavnostna akademija, V nedeljo dopoldne je bil po mestu sprevod, nato pa veliko zborovanje, na katerem sta med drugimi govorila tudi zvezna poslanca za soboški okraj Franc Kimovec-2iga in dr. Anton Bratuša.
Sobotne proslave na Loki ob Krki se je udeležilo nad 2000 ljudi. Številni kre sovi so razsvetljevali dolino Krke, po kateri so pluli razsvetljeni Čolni in spla. vi. Ljudsko rajanje je trajalo pozno t noč. V soboto dopoldne pa je imel okrajni ljudski odbor v Novem mestu slavnostno sejo.
Tudi odborniki okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah ter predstavniki množičnih organizacij so se zbrali v soboto na slavnostni seji. Najboljšim borcem okraja Trbovlje so izročili odlikovanja. V rudarskem domu v Trbovljah so odprli okrajni muzej Zveze borcev.
Na svečanosti na Vodah se je v soboto zvečer zbralo nad 2000 ljudi. S svečanosti so odhitele Štafete na kraje, kjer so padli talci ter tam prižgali žare. Po hribih okrog Trbovelj so goreli kresovi ln odmevali streli iz možnarjev.
V nedeljo je nad 500 mladincev pred-vojaških centrov iz trboveljskega okraja sodelovalo na paradi v Trbovljah. Na tej slavnosti Je organizacija Ljudske mladine podarila vsem nosilcem spomenic 1. 1011 lepo izdelane plakete. Nagrajeni so bili tudi komandirji posameznih centrov predvojaške vzgoje. Po zaključku svečanosti so mladinci predvojaške vzgoje tekmovali v raznih disciplinah.
Ljubljanski grad so v soboto zvečer obsevali žarometi in ognjemeti ter šte-
vilno svetlobno rakete. Pestremu programu pred grajskim poslopjem in . na S&ncah je prisostvovalo velikansko število poslušalcev. Nato «o Jo razvila prijetna in sproščena zabava.
V	Hrastniku in okolici
V soboto zvečer Je bila. v Hrastnika slavnostna seja krajevnega ljudskega odbora, zvečer pa uspela akademija. Na sam praznik Je bila na Kalu prošla va obletnice vstaje, v Čečah pri vrhar-ju pa so odkrili spominsko ploščo. V Hrastniku Je krajevni ljudski odbor priredil vsem bivšim Internirancem spo minsko svečanost. Na Dolu pri Hrastniku pa Je bila akademija s sodelovanjem pevskega društva, tamburaškega zbora in telovadcev.
V	Čreti
Na praznik Dneva vstaje Je bila v Turju, vas Creta, spominska svečanost z odkritjem plošče v spomin prvega zasedanja okrajnega komiteja KPS in okrajnega odbora OF Trbovlje. Spominski govor je imel udeleženec tega zasedanja Dušan Povše.
V	Zagorju
Se nikoli ni nobena proslava v Zagorju tako lepo uspela kakor slavnostna akademija Dneva vstaje. Na sam praznik pa so Zagorjani pohiteli v partizanske kraje. V Plešah je bilo veliko partizansko slavje. Tam se je namreč 1941. leta osnoval prvi revirski bataljon. Proslave so bile tudi v Cemšeniku, na St. Gotardu in v Okroglicah, kjer je 29. oktobra 1944. leta padlo 6 partizanov. Spominsko ploščo so odkrili tudi v Loki pn Zidanem mostu. Lepe spominske svečanosti so bile še v Kleku, kjer je bila odkrita plošča Tončki Čečevi, revolucionarni borki zasavskih revirjev. Tudi na Partizanskem vrhu so odkrili pri Zmrzlakovih spominsko ploščo padli partizanski Marjetki — Ivanki Vresk. Uspele proslave so bile še na Cebino-vem, v Suhadolu, v Podkumu, na Dolah pri Litiji in drugod.
Dan fstaje je ljudstvo v Celju
ln okoliei dostojno proslavilo
Ze na predvečer praznika le vladalo I Na pravnik ni bilo v Cel ju nobene v Celiu pravo praznično razpoloženje, prireditve, zato so mnogi Celjani, zlasti Dopoldne je bilo slavnostno zasedanje 1 bivši borci, odšli v okolico, kjer so v
mestnega in okoliškega odbora, zvečer pa je bila v mestnem parku velika proslava Dneva vstaje z bogatim kulturnim sporedom Ob tej priložnosti je sprejelo okrog 100 bivših borcev odli-.kovanja
Znatno povečana vloga rečnih ladij v naši zunanji trgovini
Naše rečno ladjevje se je letos v mnogo večji meri kakor prejšnja leta vključilo v promet z inozemstvom. Rečne ladje prevažajo v inozemstvo zlasti pre mog, les, trsje, pirit in mnoge druge proizvode. Tako so v prvem letošnjem polletju rečne ladje prepeljale v izvoznem prometu osemkrat več blaga kakor lani, v uvoznem prometu pa tri in po! krat več. Navzlic temu pa še niso izkoriščene vse možnosti za izvoz naših poizvodov v rečnem prometu, v še večji meri pa bi lahko vključili naše rečne ladje za uvoz iz inozemstva, da se ne bi naše ladje vračale po Donavi iz Zahodne Nemčije skoraj prazne. Cenen rečni prevoz prihaja zlasti v poštev pri uvozi koksa iz Zahodne Nemčije.
V Račni pri Grosupljem so pretekli mesec praznovali 40 letnico obstoja gasilskega društva. Ob tej priliki so razvili gasilski prapor, prvi po osvoboditvi v Sloveniji. To je bila velika slavnost za Račno in okoliške vasi. Z ljudskimi plesi so nastopili tudi pionirji ter domačini. fantje ih dekleta v narodnih nošah. Zaslužni gasilci pa so prejeli pohvale.
posameznih partizanskih krajih proslavili ta veliki dan.
Najbolj slovesna in najbolj obiskana je bila prireditev na Planini.
Planinske prireditve se je udeležil tudi podpredsednik vlade LR Slovenije tov. Sergej Kraigher, katerega se ljudje živo spominjajo iz najtežjih dni. ko je bil med iijimi. Prav prisrčni in domači so bili pogovori med starimi borci in domačini, ki so se po dolgih letih zopet srečali Med nje je prišel tudi njihov domačin dr Jože Brilej, naš veleposlanik v I.ondonu.
Proslava ie bila na prostoru starega planinskega gradu pod znano turško lipo. Po začetnem govoru predsednika krajevne Zveze borcev Ivana Dobrška in Po govorih tov. Sergeja Kraigherja in dr Jožeta Brileja
Popoldne se je razvila proslava v pravo ljudsko veselico Največje veselje pa je zavladalo ob prvem mraku ko so električne svetilke prvič osvetlile ves veselični prostor. Na to so Planinci posebno ponosni, kajti veliko truda in vztrajne volje iih je stalo, da je pri njih že na predvečer praznika prvič zagorela elekrična luč.
Tudi drugod v celjski okolici so proslavili Dan vstaje tako kakor se to spodobi V Cretu pri Dobrovljah so dopoldne odkrili spominsko ploščo v spomin na prvo borbo na Štajerskem. ki jo je vodila prva savinjska četa V Podvrhu pri Dubrovljah je na mitingu govoril Mitja Ribičič. Pevski zbor in godba iz bližnjih krajev pa sta izvedla bogat kulturni spored. V St Janžu pri Velenju je SKUD iz Žalca uprizoril »Celjske grofe«.
V Frankolovem je na gradu Lindek odkril spominsko ploščo v spomin na pohod slavne XIV divizije njen takratni komisar Matevž Hace. Svečani
proslavi v spomin stotim padlim talcem na lepo urejenih grobovih v Frankolovem ie prisostvovalo pol«? predstavnikov množičnih organizacij okrog 1500 domačinov.
Večje proslave so bile že v St. Andražu St Pavlu.. Matkah. Rečici pri Laškem Prevorju. Jurkloštru Laškem in Rimskih Toplicah Tu so odkrili spominsko ploščo komandantu I. bataljona Tomšičeve brigade Ivami Pado-vincu. na mestih, kjer je padel.
. Proslave praznika slovenske ljudske vstaje na progi Doboj—Banjaluka
Tudi na mladinski progi so proslavljali praznik slovenske ljudske vstaje. Na vzhodni strani predora Ljeskove vode je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoil 2000 brigadnikov in strokovnih delavcev. Po proslavi je bila prehodna zastavica štaba II. sektorja podeljena srednješolski brigadi »Mladi rudar« iz Bora, Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko CK KPJ, maršalu Titu in CK KP Slovenije. V Grapski, kjer gradijo čez reko Bosno največji most na mladinski progi, pa je bila v ospredju slavnostne prireditve IV. ljubljanska srednješolska brigada, ki jo tvorijo učenci gradbenega tehnikuma. Ta brigada je za praznik ljudske vstaje v Sloveniji izpolnila dve svoji obveznosti in je tudi dobila prehodno zastavico. Tudi brigada mladih rudarjev iz Idrije, ki dela na izstopni strani predora Ljeskove vode, je dočakala praznik svojega naroda z novimi delovnimi uspehi in vnovič si je pridobila udarniški naslov.
Obrtniška razstava v Kranja
Obrtna zbornica ▼ Kranja Je letos dala pobudo za razstavo obrtnižke delavnosti mesta m okolice. Po pripravah sodeč bo razstava največja prireditev te vrste, kolikor jih je sploh kdaj bilo na Gorenjskem. Na 700 m* bo razstavljalo 120 obrtniških podjetij državnega, zadružnega in privatnega sektorja. Razstava bo odprta v Kranju v novi ljudski Šoli od 28. t. m. do 5. avgusta. Na zabavnem prostoru bo vsak večer pester spored, kjer bodo sodelovali harmonikarji, Gorenjski veseli teater, novoustanovljeno obrtniško kulturno-pro-svetno društvo »Enakost« iz Kranja in drugi. Ob zaključku razstave bo velik srečolov s 1000 dobitki, ki so jih izdelali posamezni obrtniki.	F. B.
Letovanje belokranjskih in dolenjskih pionirjev
Letos sta se novomeški in čmomeljski okraj dogovorila za počitniško izmenjavo pionirjev. Belokranjski učenci in dijaki preživljajo svoj tritedenski oddih v Dolenjskih Toplicah, medtem ko so pionirji novomeškega okraja prišli v Metliko. Zdaj jih je v obeh krajih približno 150, po treh tednih pa bodo obe skupini zamenjali novi pionirji. Za ene kot za druge je dobro preskrbljeno; številni izleti na Rog in Gorjance, v razne partizanske kraje, spoznavanje ljudi, njihovega dela in običajev, kopanje v Krki in topli Kolpi, vse to bo v njih utrdilo duha tovarištva, jim razširilo duševno obzorje in jih telesno okrepilo. Starši so hvaležni ljudski oblasti, ki je tako lepo poskrbela za njihove otroke.	—r.
Veseloigra »Vozek v Slovenjem Gradcu
Sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ae Je na svoji poti ustavila v četrtek zvečer
tudi v Slovenjem Gradcu. Z veseloigro Petroviča »Vozel« so člani pripravili gledalcem mnogo zabave. Takih gostovanj si Slovenjgrajčani še večkrat želijo.
Zdravstvena pomoč prebivalstvu
v mqoslovanski coni STO
Ze od 1. julija Je ▼ koprskem okraju na delu posebna ekipa Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane, da pomaga prebivalstvu istrskih vasi k zboljšanju zdravstvenih in higienskih razmer. Ekipa, v kateri sodelujejo medi-cincl, medicinske sestre, med. tehniki in zobar, je razdelila svoje delo na več skupin, ki so obšle že celo vrsto naselij, v glavnem tista, kjer so kmečke obdelovalne zadruge. Do 13, julija je v vaseh Ankaranu, Bertokih, Babičih, Pučah in Koštaboni izvršila 381 internih ambulantnih pregledov ter poslala na specialni pregled 44 prebivalcev. Medicinske sestre so v tem razdobju po teh krajih opravile 162 hišnih obiskov pri materah z dojenčki, pri nosečnicah, pri družinah s predšolskimi in šolskin|i otroki ter pri tuberkuloznih bolnikih. Povsod so dajale nasvete o negi dojenčka, o njegovi prehrani, o nalezljivih boleznih (tbc) ter razdeljevale zdravstvenovzgojne publikacije. Pri pregledovanju otrok Je pomagal zdravnik za otroške bolezni dr. Šalamun.
Lep delovni obračun je pokazala v
prvih 14 dneh tega meseca skupina medicinskih cehnikov In medicincev. ki so je bila poverjena epidemiološka in asa-nacijska opravila. Pregledala je v omenjenih 3 vaseh 179 hiš z 299 prostori, uničevala s preparati mrčes ter dajala prebivalcem vsa potrebna pojasnila in nasvete o higienski ureditvi stanovanjskih prostorov. Člani skupine so tudi razkuževali gnojišča, stranišča in vodnjake. Ekipa je sprožila pobudo za ureditev higienskih gnojišč pri kmečkih delovnih zadrugah, kjer bodo asanacij-ska dela pokrenili s strokovnim sodelovanjem Centralnega higienskega zavoda, s pomočjo zadrug samih ter OLO. Močno Je obiskana ekipna zobna ambulanta. kjer je bilo izvršenih v 12 dneh kar 491 pregledov in storitev. Ekipa prireja po vaseh stalne predstave zdravstvenovzgojnih filmov o negi dojenčka, o tuberkulozi, o nalezljivih boleznih na vasi, o raku Itd. Higienska ekipa bo do konca meseca obiskala še vasi: Hrvoje, Krkavče, Pomnjan, Krog, Boršt ln Osp,
O a k)
FILM. »ZIMSKA OLIMPIADA V ST. MORITZU« SE PREDVAJA DNEVNO OB 16 V KINU UNION.
Dnevne vesti
KOLEDAR
Torek, 24. julija: Kristina, Ratimir. Sreda, 25. julija: Jakob, Radoslav.
SPOMINSKI DNEVI
24. VII. 1842. — Rojen na Skaručni pri Ljubljani pisatelj Jakob Alešovec, ki je izdajal humoristični list »Brencelj«. 24. VII. 1866. — Admiral Tegethoff, po rodu iz uradniške družine v Mariboru je v bitki pri Visu premagal Italijane.
B
Člani in kandidati KPS ekonomske fakultete, ki so v Ljubljani, imajo sestanek v torek 24. julija ob 19.20 na fakulteti. Dr. Zitkova do 16. avgusta ne ordinira. Sedemdeset let je učakal danes Janez Žagar, bivši meter nekdanjih ljubljanskih dnevnikov, ki je dolgo delal v Narodni tiskarni. Tudi izven kroga črne umetnosti je znan daleč po naši o* ji domovini, leta pa niso kos njegovi žilavosti in vedrini. 2elimo. da bi bilo še dolgo tako!
Člani MKUD »Kajuh«. Sekretariat društva obvešča članstvo, da se sprejemajo prijave za letovanje v Bohinju do 29. Julija med uradnimi urami od 10 do 12 ln od 17 do 19 v sekretariatu, Ljublana. Frančiškanska 2. — Sekretariat. 22no-n Putnik priredi v nedeljo 29. julija enodnevni izlet v Postojno. Prijave sprejema poslovalnica Ljubljana.	2205-n
Putnik priredi v nedeljo enodnevni izlet na Jadran. Podrobne informacile dobite pri Putniku, poslovalnica Ljubljana.	2206-n
planinsko društvo Ljubljana - matica priredi v nedeljo 29. julija skupinski izlet Vintgar—B:cd (kopanje), odhod v nedeljo ob 5. uri 10. povratek z brzim ob 20.30. Cena Izletu skupaj z avtobusom 100 din Prijave do petka do 18 v društveni pilami.	2207-n
Planinsko društvo LJubljana-matica nudi svojim članom za izlete norveške kon-serve Mer, ter jabolčni sok.	2198-n
Strojno mizarstvo Moste, Ljubljana, Predovlčeva 5 poziva ob reorganizaciji podjetja vse upnike in dolžnike, da v njih lastnem interesu takoj prijavijo na zgor-nii naslov vse morebitne terjatve in obveze do tega podjetja. Nujno jel 2203-n
Obvestilo. Cenjenim strankam sporočam, da sem se preselil iz Florijanske ulice 15 na Opekarsko cesto 10, Ferant Stefan, urar.	2202-n
Vsem trgovskim podjetjem ter kmetijskim zadrugam nudimo ob lepi izbiri vsakovrstno tekstilno blago, razne obutve, usnje, železnino, galanterijo, alkoholne pijače ter prehrambeno blago v prosti prodaji. — Trgovsko grosistično podjetje Poljčane.	2195-n
OLO Cclje-okolica, poverjeništvo za lokalno gospodarstvo — uprava aa promet — referat za ceste je pričel s popravilom lesenega mostu na Sentlenartski cesti, lokalna cesta II. reda Mišji dol-Sv. Lenart-LaŠko štev. 1438 v km 0.350, vsled česar je cesta v dneh od 23. do 27. julija za ves promet zaprta.	2196-n
GLEDALIŠČE
GORENJSKI VESELI TEATER iz Kranja v Prešernovem gledališču
Sreda, 25. julija ob 18.00 Veseli večer, primera. Režija Vladislav Cegnar; ob 20 30 Veseli večer, prva ponovitev. Četrtek, 27. Julija ob 20.30 Veseli večer, tretjič.
Petek. 27. Julija ob 20.30 Veseli večer, četrtič.
Ponedeljek, 30. Julija ob Ž0.30 Veseli večer, petič.
Torek. 31 Julija ob 20.30 Veseli večer,
šestič
Predorodaja vstopnic v Cegnarjevi trafiki. Titov trg 8 ln eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni.	2197-n
KINO
LJUBLJANA — UNION: italijanski film: »Suša« Kratki film: Filmske novosti 29. Predstavi ob 18 30 ln 20.30. Prodaja vstopnic od 17.30 dalje. — MOSKVA: avstrijski film: »Eroica«. Kratki film: Filmske novosti 29 Predstavi ob 18.20 tn 20.30. Prodaja vstopnic od 1730 dalje.
—	SLOGA: zaprto! — TIVOLI: angleški film: »S čredami čez kontinent«. Predstava ob 20.30. Pred kino predstavo kratek zabavni spored. Prodaja vstopnic od 19 ure dalje. — »LETNI«
—	DOM LJUDSKE MILICE: angleški film: »Obala« Filmske novosti 14. — VEVČE: slovenski film: »Trst«. Kratki film: Preoblikovanje kraja.
RADIO
Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.00, 22.00, 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Slovenska narodna glasba, 5.50 Jutranja
telovadba. 6.15—7.00 Pisan Jutranji spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti.
12.00	Zabaven opoldanski spored. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Šahovski pregled. 13.10 Slavni pevci pojo operne arije. 13.50 Gospodinjski nasveti
14.00	Zborovske skladbe Antona Lajo-
vica. 14.30 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov. 15.15 Zabavna glasba — vmes objave. 15.30—16.00 Prenos iz Maribora — Simfonična glasba. 18.00 Želeli ste — poslušajte! 19.10 Glasbena medigra. 19.29 Kulturni pregled. 19.30 Pesmi narodov Jugoslavije. 29.09 Simfonični koncert Radia Ljubi]., vmes ob 20.55 Golob. nekaj o delu mar. ODere. 22.15 Kaj bo jutri na sporedu. 22.30 Plesna in zabavna glasba — na valovih 202.1 in 212.4 m. 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini — na valu 327.1 m. 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini — na valu 327.1 m. 23.30 Leoš Janaček:	Godalni
kvartet št. 2. 24.00 Zaključek oddaje-
OBVESTILA
RAZPIS
Republiško montažno podjetje »Toplovod« v Ljubljani sprejme za svoje obrate in delavnice, kakor tudi za livarno: strugarje, monterje centralne kurjave, kotlarje za parne kotle, kvalificirane kakor tudi priučene livarje ter navadne delavce za livarno. Za vse navedene iskrbi hrano in stanovanje podjetje. Plače po uredbi o plačevanju delavcev zadevne stroke Interesenti naj se javijo v sekretariatu Direkcije v Ljubljani, Crtomlrova ulica štev. 8.	2377-a
ZAVOD ZA SLEPO MLADINO
V LJUBLJANI
sprejema 1 novim šolskim letom »lepe otroke, stare od pet let dalje. Sprejema tudi močno slabovidne učence, ki ne morejo slediti pouku v normalnih šolah Zavod Ima pripravljalni razred, osnovno šolo. ntžlo gimnazijo, glasbeno ln gospo-dinlsko šolo ln pletarsko učno delavnico Pozivamo starše, ds prllavijo svoje otroke za sprejem vsaj do ld. avgusta na ravnateljstvo zavoda, nakar bodo prejeli nadallnla navodila. Ker so tudi slepi otroci šoloobvezni, prosimo šolska upra-viteljstva. kakor tudi Svete za socialno skrbstvo KLO in OLO. da poskrbe da bodo starši slepih otrok takoj vložili pri-lave za sprejem. aU pa naj Jih sein! pismeno prijavilo. — Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino, Ljubljana, Marnmnto-va 21	2587-a
Bančna posojila za nakup
pohištva In stanovanjske opreme
Na Golem nad Igom so v nedeljo odkrili spomenik žrtvam fašističnega terorja
Nova delovna zadruga v radgonskem okraju
V radgonskem okraju so pred kratkim ustanovili 17. kmečko delovno zadrugo, in sicer iz zadružne ekonomije Rožički vrh. Dali so ji ime »Viktor Avbelj«. Bivša zadružna ekonomija Rožički vrh je bila poleg ekonomije v Drvanji. ki je tudi pred kratkim prešla v višji tip socialističnega gospodarstva, ena najbolj vzornih in gospodarsko naprednih ekonomij. Tako ima vse pogoje. da bo tudi kot zadruga ena najboljših v okraju. Za predsednika so zadružniki ponovno izvolili bivšega predsednika ekonomije Antona Markoviča, ki je zelo skrben gospodar. Markovič pa ne vodi vzorno samo zadružnega gospodarstva, temveč dela tudi na kulturnoprosvetnem polju, v krajevnem KUD. Vaščani so si zadnja leta dogradili svoj zadružni dom, ki je že delno opremljen. Imajo tamburaški zbor in dobro izvežbano igralsko skupino, ki je uprizorila že več iger. Imeli *0 tudi izobraževalni tečaj. Novo ustanovljena zadruga je pretežno vinogradniškega značaja in bo vinogradništvo njena glavna gospodarska panoga.
Zadružniki v Vogričevcih zahtevajo obračun
Upravni ln nadzorni odbor kmečke delovne zadruge v Vogričevcih (v ljutomerskem okraju) sta na škodo zadružnikov zagrešila vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti. Tako nista skrbela, da bi se izplačevale ankontacije za popolno izplačilo lanskega zaslužka, za dobro vnovćevanje zadružnega mleka, za skrbno vnovčenje Jabolčnika (samo zanj bi lahko zadruga izkupila 209.909 din!), za popravilo kosilnega stroja, za katerega je zadruga plačala 54.09« din, za stanovanja zadružnikov itd.
Zadružniki upajo, da bodo s takimi napakami in slabostmi temeljito obračunali na izrednem občnem zboru, ki bo 29. t. m. Izvoliti hočejo novega predsednika, verjetno pa bodo izmenjali tudi katerega izmed dosedanjih članov upravnega in nadzornega odbora. M. I,
Kako odpraviti nerednosti v preskrbi Litije
Lltijčani se že nekaj časa sprašujejo, kako to, da pri njih preskrba z mesom in mlekom ni v redu. ob sobotah ne dobi navadno niti polovica interesentov mesa, medtem ko ga je v sosednjih krajevnih odborih dovolj, da, celo preveč in zelo hvaležno sprejemajo potrošnike iz Litije, ki hodijo po meso tudi po dve uri daleč, tako celo na Vače. Ce je mesa v okolici dovolj, ga je pač treba več dati v Litijo, pa bo vprašanje rešeno. Podobne težave so v Litiji z mlekom. Enkrat je bila že stvar urejena; sklenjene so bile dobavne pogodbe s kmeti iz Hotiča in Vač in je bila Litija ob sprostitvi odkupa dobro založena z mlekom. Ko je pa pri Narodni banki nastal zastoj pri izplačevanju gotovine odkupnemu podjetju, so kmetje iz Vač nadaljnje dobavljanje mleka popolnoma ustavili. V interesu otrok io delovnih ljudi je treba to vprašanje čim prej rešiti in pridobiti spet kmete na Vačah, da bodo dobavljali mleko, ki ga tam ne manjka.
Da se delavcem in uslužbencem olajša nakup stanovanjske opreme in pohištva je z.-zni finančni minister izdal odločbo, po kateri smejo odslej komunalne banke (krajevne hranilnice) in v krajih kier teh ni podružnice Narodne banke, dovoljevati kredite za nakup stanovanjske opreme in pohištva ki se kunuie v trgovinah (državnih zadružnih in trgovinah družbenih organizacij). Kredite lahko dobe stalno zaposleni delavci in uslužbenci na priporočilo sindikalne podružpice, pripadniki Jugoslovanske armade ln Ljudske milice na priporočilo pristojnega poveljstva in pa invalidi na priporočilo pristojnih organizacij Zveze vojaških vojnih invalidov.
Tl krediti se dovoljujejo v zneskih do 80.000 din z obrestno mero 5% ln sicer krediti do 15 000 din z rokom do 6 mesecev do 20.000 din z rokom do 12 mesecev, do 30.000 din z rokom do 18 mesecev do 40.000 din z rokom do 24 mesecev in do 80.000 din z rokom do 36 mesecev. Višino kredita določi banka glede na plačilno moč izposojevalca. Za kritje pa služi menična golica z dvema porokoma in zastavna izjava dolžnika. Razen tega si mora banka preskrbeti administrativno prepoved na prejemke dolžnika na prvem mestu (zaradi odtegovanja obrokov) in za-
stavno pravico na kupljeno blago dokler dolg ni v celoti plačan.
Dolžnik lahko odplačuje svoj dolg pri banki z industrijskimi Doni. ki lih Danka sprejema in ooracunava enako kakor trgovska mreža. Dovoljeno posojilo pa se posojilojemalcu ne izplača v gotovini .marveč z bariranim čekom po odredbi podjetja ki proda opremo oziroma pohištvo. Krediti se ne dajejo za nakup opreme in pohištva od podjetij, ki se ukvarjajo s komisijsko prodajo teh stvari Banke pa dovoljujejo ta posojila v mejah zneskov ki so jih do-Dile samo za ta namen.
Zvezno finančno ministrstvo, je ze
Srei izdalo odločbo po kateri lahko [arodna banka in komunalne banke dovoljujejo brezobresta opsojila izse-liencem-povratnikom za nakup najnujnejših predmetov v gospodinjstvu (pohištva opreme, posteljnine itd.) do višine 6O.OOO din in sicer tako. da se posojilo vrača če ima izseljenec-po-vratnik dohodke do 8000 din po 1000 dinarjev na mesec pri večjih dohodkih pa po 2000 din na mesec. Take kredite lahko dobe izselienci-povrat-niki ki so se za stalno vključili v gospodarstvo. na priporočilo izseljeniškega oddelka pri republiškem ministrstvu za delo ali komisije za povratnike
gri okrajnih in mestnih ljudskih ocL orih.
Vohuni pred vofaškim
sodiščem v Kopru
Koper, 23. julija.
Danes se je začela pred vojaškim sodiščem Vojaške uprave JA v coni B v Kopru razprava proti skupini petih oseb, obtoženih vohunstva proti JA ter kaznivih dejanj proti upravnopolitičnemu aparatu v jugoslovanski coni STO. Obtoženi so Bruno Paoletti, kmet iz Umaga, Vittoria Console, nameščenka iz Kopra in trije starejši vodniki JA Dragomir Purič, Zečir Murtez in Velislav Majstorovič. Vojaško sodišče ' obravnava tudi obtožnico proti pobeglemu kmetu Umbertu štokovcu iz Savudrije.
Obtožnica očita Brunu Paolettiju, da se je lani meseca junija na predlog Riharda Coslovicha iz Trsta, agenta tu)e obveščevalne službe, povezal s starejšim vodnikom JA Dragomirom Puričem, ki naj bi mu organiziral med pripadniki JA vohunsko službo in zbiral podatke vojaškega pomena, posebno iz cone B. Purič mu )e res dajal podatke o oborožitvi enot JA v Umagu in Portorožu, o mobilizacijskem planu in druge važne podatke. Paoletti je te podatke deloma sam, deloma pa po obtoženi Vittoriji Console izročal agentu tuje obveščevalne službe v Trstu Mariu Casale.
Obtoženi Vittoriji Console očita obtožnica, da je v službenih prostorih javnega tožilstva v Gorici obljubila agentu tuje vohunske službe Mariu Casale, da bo zbirala vohunske podatke in opravljala kurirsko službo med njim, Paolettijem in Zečirjem Murtezom ter prenašala važna navodila in poročila iz cone B v Trst.
V odsotnost! sojenemu Štokovcu očita obtožnica, da je pritegnil v vohunsko službo Zečirja Murteza, dobival od njega podatke o številčnem stanju jn oborožitvi enot JA v Umagu ter jih dajal Mariu Casalu v Trstu.
Strejši vodniki Dragomir Purič, Zečir Murtez in Velislav Majstorovič so na pobudo soobtožencev pristali, da bodo delali za tujo obveščevalno službo. Obtoženi podoficirji so zbirali podatke o številčnem stanju enot JA v coni B, o njihovi oborožitvi, o vojaških formacijah, o mobilizacijski razporeditvi in podobnem ter jih dobavljali tujim agen-tem. Obtoženci so za svoje delo prejemali denar in razno blago.
Vojaški tožilec major Vinko Crno-šija je podrobno obrazložil obtožbe proti obtožencem, jih utemeljil s priznanji obtožencev, z izjavami prič ter z drugim dokaznim materialom. Predlagal je strogo kazen.
Obtoženci priznavajo v obtožnici navedena dejstva. Glavni obtoženec Paoletti se je pri zasliševanju sicer izgovarjal, da ni kriv in da se mu je njegovo vohunsko delo zdelo nekaj, kar je »normalno« povsod v mirni dobi. Izgovarjal se je, da je podatke zbiral zato, ker je potreboval denar za svojo bolezen.
Vittoria Console je vohunila, ker je upala, da bo Mario Casale posredoval
za oprostitev njenega v Italiji zaprtega moža.
Aktivni pripadnik JA Purič se je izgovarjal z nezadovoljstvom zaradi osebne prizadetosti, Majstorovič pravi, da se ni zavedal posledic svojega dela, Zečir Murtez, pa da ni vedel, da bo njegovo delo škodovalo JA.
Vojaški tožilec je zavrnil izgovore vsakega izmed obtožencev posebej kot neupravičene, izgovore podoficirjev JA pa zlasti zato, ker so ti že po svoji službeni dolžnosti dolžni varovati koristi svoje domovine, ne pa podrejati njeno obrambno moč zaradi zaslužka izdajstvu in vohunstvu. Obtoženci so delali proti Jugoslaviji v času največjega pritiska ZSSR in njenih satelitov, v času, ko brani svojo neodvisnost in postaja njena oborožena sila činitelj miru v svetu. Delo obtožencev je bilo potuha iredentističnim težnjam naših sovražnikov, ki bi radi ogrožali naše narodnostne in teritorialne koristi ter neodvisnost.
Dolgo zasliševanje obtožencev Pao-lettija in Puriča je docela razkrilo izvore vohunskih pobud ter njihov cilj, njihovo mrežo, njihova sredstva in metode. Tuja agenta Mario Casale in Rihard Coslovich v Trstu, ki sta imela posredne in neposredne zveze z obtoženci, sta jasnj priči, kdo je organizator in pobudnik vohunskih akcij v ceni B, ki pa se zaradi budnosti naše vojske in ljudske oblasti redno končajo pred sodiščem.
Razprava se nadaljuje.
Strela je zanetila tri požare
16. t. m. je v popoldanskih urah divjala huda nevihta v okolici Krškega. Med nevihto je udarila strela v vinsko klet posestnika Mihaela Arenška. Kljub takojšnjemu nastopu gasilcev je pogorela do taL Škode je okoli 150.000 din in ni krita z zavarovalnino.
Naslednjega dne je med nevihto udarila strela v kozolec Antona Mirtelja v Zapužah, okraj Krško. Kozolec je pogorel do tal. Ker je bilo na njem še precej pšenice v snopih ter sena, je okrog 500.000 din škode. Lastnik kozolca je bil zavarovan samo za 50.000 din.
Trerii požar zaradi strele je nas.al 20. julija ob 17. uri v Ločah v poljčan-skem okraju, kjer je udarila strela v gospodarsko poslopje Vinka Cugmasa. Gasilci požara zaradi hudega vetra niso mogli omejiti. Rešili so vso živino, s poslopjem vreu pa Je pogorelo precej žita, sena, kmetijskih strojev in orodja v skupni vrednosti okrog 1,500.000 din. Lastnik je bil zavarovan za 135.000 din.
Čigavi so ti predmeti?
Freo nekaj dnevi so organi Javne varnosti aretirali znanega nepridiprava Franca Lobenbeina. Aretiran je bil zaradi številnih vlomov In tatvin, ki jih Je zagrešil po Sloveniji. Pri njem so med drugim našli tudi siv oficirski letni plašč, rjavo aktovko in moško kolo znamke »Herkules«. Domnevajo, da so bili ti predmeti ukradeni marca ali aprila tega leta Lastniki naj se javijo pri poverjeništvu za notranje zadeve OLO v Ptuju.
FINOMEHANIKI, KLJUCAYN1CAR-JI-INVALIDI!
Invalidsko podjetje »Tovarna lovskih pušk« v Kranju sprejme več članov Invalidske organizacije, ki so Izučeni ali priučeni finomehaniki, ključavničarji, strugarji, ali vešči ročnega ali strojnega obdelovanja kovin, ki si hočejo v šestmesečnem učenju pridobiti znanje za delo in popravilo lovskih pušk. Ker je ta stroka pri nas šele v začetku, je dana inte resentom vsa možnost, da se v tej stioki Izuče ter tako prispevajo svoj delež k Izpopolnitvi lovskega orožja, kakor tudi k razširitvi mreže puškarskih poslovalnic In s tem k nadaljnjemu razvoju lovskega športa pri nas. Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo Invalidskemu podjetju Tovarna lovskih pušk, Kranj ali na personalni oddelek Glavnega odbora Zveze V. V. I. Slovenije, Gosposvetska cesta 2-L	2384-a
UMRLI
Po dolgi in mučni bolezni Je preminula moja draga mama LJUDMILA KAMBIČ rojena KUBELKA, hišna posestnica, Cankarjeva 4. Pogreb blage pokojnice bo v torek 24. julija ob 17.30 z Žal, kapelice sv. Nikolaja. Sv. maša zadušnica bo v soboto 28. julija ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanenja. — Žalujoči sin Marjan ter ostalo sorodstvo.	2388-a
Umrl Je naš oče, mož, brat ln tast IVAN JERAS, tapetnik v Črnučah pri Ljubljani. Pogreb pokojnika bo danes 24. julija ob 17 v Črnučah. Žalujoči: žena, hčerki in ostalo sorodstvo. — Črnuče, Ljubljana, Novo mesto, Šibenik. 2389-a Nenadoma nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena, mati, stara mati, hčerka, tašča, sestra, snaha, svakinja ln teta VERA ČERNE. Pogreb drage pokojnice bo v torek 24. julija ob 16 lz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče. 2alujoče rodbine: geom. Čeme, Jančigaj, Hrovatin in Kononenko. — Ljubljana, Črnuče, Kinkinda. Beograd, Zagreb ln Maribor.	2383-a
Po dolgem trpljenja nas je za vedno zapustila ljubljena nepozabna mamica, sestra in teta ALBINA TONEJEC. Pogreb bo v torek ob 10 na pokopališče na Jezerskem — 2alujoči: hči Zorka, sin Franc in ostalo sorodstvo. — Jezersko. 22. julija.	2385-a
Umrl je moj nenadomestljivi mož HERMAN FERCNIK, kapetan JA. Pogreb bo v sredo ob 17 iz Petrove veže na 2alah. Prosim tihega sožalja. — Zdenka Zena ln otroci Nataša, Metka tn Bojana.
Žalostnega srca naznanjamo, da nas je 00 kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena FANIKA 6KUMA* VEC roj. PREKUH. Pogreb bo v torek 24. t. m. ob 15.30 Izpred kapelice sv. Frančiška na Zalah Zaluloči mož Makso mama in rodbine Prekuh, Jamnik. Gra-hrn»n, Lemež in skumavec. — Ljubljana. Trat	*391-6
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da nas je zapustil dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric ter svak ANTON KOREN. Pogreb bo v torek 24. Julija ob pol 5 iz kapelice sv. Antona na Zalah. Žalujoči: žena Jožefa: sinovi Tone. Jože, Danilo, Lado; sestra Ana ln ostalo sorodstvo. Ljubija na, Cleveland.	2390-a
Naznanjamo žalostno vest, da Je danes nepričakovano umrla v Vuzenici naša zlata žena in mamica IVANKA TAVČAR. Pogreb drage pokojnice bo v torek 24. julija ob 16.30 na mestnem pokopališču v Mariboru. Globoko žalujoči: mož Franjo, hčerka Štefka in ostalo sorodstvo. — Vuzenica, Maribor.	2392-a
Nenadoma je umrl HERMAN FERCNIK, kapetan JA. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Njegovi delovni tovariši. — Ljubljana, dne 23. Julija.
MALI OGLAST
KVALIFICIRANEGA KUHARJA sprejmemo s takojšnjim nastopom ali po dogo« voru. — Javiti pismeno ali osebno na DUR, tovarno glinice in aluminija, Str-nišče.	7074-1
IZUČILA bi se rada za šiviljo, fotografinjo ali frizerko. Nazlov v oglasnem oddelku SP.	7073-4
KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basov, čist glas, v odličnem stanju, trikrat uglašeno, prodam za 66.000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	7072—4
ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA sprejme takoj sposobnega in treznega kuharja z dolgoletno prakso, kateri je vešč vodstva kuhinje. Stanovanje ln hrano v zavodu. Pismene ponudbe z opisom dosedanje službe sprejema Uprava zdravilišča Topolšica,	7071-1
KROMATICNO HARMONIKO, petvrstno, 100 diskand ln 120 basov, en register, skoro novo, specialna Izdelava, prodam. V zameno vzamem elektromotor 4 do 8 KS ali motorno k-Mo. Ponudbe pod •Krasen Instrument« na oglasni oddelek Slov poročevalca.	7070-4
FRIZERKO, prvovrstno moč, veščo barvanja ln beljenja, sprejme v stalno službo Salon Luka. Bled 1- Nastop takoj ali po dogovoru.	7065-1
PREKLICUJEM * izgubljeno sindikalno knjižico na Ime Sterle Stanko, Igavas štev. 15. p. Stari trg pri Rakeku. 7069-10 KUPIMO KOMPRESOR 4—6 atmosfer. Ponudbe na podjetje »Svilanit«, Kamnlk-Mekinje 91. telefon 34.	7068-5
HIŠNO POMOČNICO, zanesljivo, k večji družini, po možnosti z dežele, sprejmem. Plače dobra. Kisner Elza, Maribor, Razlagova 25. pritličje, levo. 7057-1 ENOSTANOVANJSKO HIŠO Z vrtom V okolici Maribora kupim. Naslov v podružnici SP Maribor.	7058-7
"EKOVSKI POMOČNIK išče službo kjerkoli. ponudbe pod »Pek« na podružnico SP Jesenice.	7063-1
GLOBOK OTROŠKI VCZICEK, dobro ohranjen, temnomoder, prevlečen s platnom, ugodno orodam; tudi na bone. Maurerjev» 13, Spodnja Šiška. 7060-4 PISALNI STROJ »Astona« v kovčku poceni prodam. Trnovski pristan 10. 7062-4 KORUZNJAK 4.50x0.80, enonadstropen, opečno krit ter visoke oleandre, prodam. Naslov v podružni SP v Mariboru.	7064-7
SAMOSTOJNO KNJIGOVODSKO MOC, zmožno vodstva finančnega knjigovoa-stva, spiejme tattoj upiava poujetij Stična. Plača po dogovoru. Hiana tn stanovanje preskrbljena. Prednost tma-eJo samci.	7101-1
DVA STALNA DELAVCA za hišna deia v sodni palači v Ljubljani sprejmemo. Prednost imajo piosuci, ki so vajeni mizarskih aii Ključavničarskih dei. p.a-ča do 4000 din in mesečni douatek. Prosilci naj se zglasijo na sodišču, sooa 177 do 30. julija 1951.	70S8-I
ZAMENJAM avtomobilske gume 3 kose 9-25x16 za 10-50x16 Kmetijska zadruga z o. j., Smartno-Gameljne.	70SJ-6
rRICEVNI RADIJSKI APARAT prodam ali zamenjam za žensko koio. Ponudbe pod »Radio« na ogiajsm odd.	7095-4
KROJAŠKO ln šiviljsko podjetje Kranj prevzame v delo vsa v krojaško stroko ■ spadajoča dela, konfekcijska, kakor tudi delo po meri. Kvaliteta zajamčena. Krojaško in šiviljsko podjetje Kranj, Gorenjsko.	7094-2
IZGUBILA SEM na Gradu 21. Julija zvečer Ustnico ln denarnico z večjo vsoto denarja, boni, tri živilske karte in legitimacije. Najditelja lepo prosim, da vrne za nagrado v cvetličarni pasaže. Naslov na kartah ln legitimaciji 7095-10 TRI STEKLENE PREDELNE STENE, 1 m širine, 3 m visoke prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	7093-4
ZAMENJAM dvosobno prostorno stanovanje z vsemi pritiklinami Kranj—Zagreb. Ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod »Ugodno«.	7092-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Kranju zt enako z vsemi pritiklinami — Kranj - Ljubljana. Ponudbe poslati na podružnico SP Kranj pod »Hitro«. 7091-9 PREKLICUJEM sindikalno, mladinsko ln gospodinjsko Izkaznico za neveljavno. Zakojč Terezija. Zlato polje. Kranj, Gorenjsko.	7090-u
VEC PROSTORA želite v centru Ljubljane? Za komfortno večjo garsoniero ali enosobno stanovanje dam dve zelo ve iki in lepi sobi s pritiklinami, z majhno preureditvijo, primerni za večjo družino. Ponudbe pod »Brez odlašanja»« na ogl. odd.	7089-9
KUPIMO FRIŽIDER od 5 do 600 I, električni, 220 voltni in toplotni števec. — Plačljivo z nalogom za prenos. Ponudbe na Birobib, Ljubljana, Poštni predal štev. 259.	7088-5
M la tli n she proge spreminjajo
(Od našega posebnega dopisnika)	lice Bosne
Banjaluka in Doboj sta čedni bosanski mesti. Posebno naglo se razvija in spreminja Doboj. Kdor ga je videl pred tremi leti, bi ga zdaj komaj prepoznal. Toda o spremembah v Bosni in o življenju na mestnih ulicah kasneje. Okrog
Črnogorci in že so skokoma zdirjali proti odstreljenim skalam. Na nasipu so spet prižgali žaromete in v praznih vagonih so znova zažvenketale skale. Polnoč je bila. Niti dež, niti prepoved, da morajo minirati najkasneje do osmih
Vrbanja, Čelinac, Jošavka in Tro-medja so štiri postaje na prvem sektorju tretje mladinske proge. Na prvih treh postajah se vlaki že ustavljajo. Jošavka je zaenkrat končna postaja. Tja je prispel vlak 7. julija na praznik vstaje 'v Srbiji. Tedaj so mladinci na progi Doboj—Banjaluka izpolnili svojo prvo veliko obveznost. Zdaj dela 63 brigad in vrsta novo ustanovljenih udarnih štabov, ki vodijo organizacijo dela, da bo do nedelje dovršenih teh 7 km proge in da bo vlak prisopihal skoraj do predora Tromedje, nakar bo delo v predoru neprimerno laže in hitreje napredovalo.
Ob pravkar položenem tiru se vesele najmlajii
starega kolodvora z ozkotirnimi progami na levi strani reke Bosne, se razprostira Stari Doboj. Novi Doboj, ki leži prav tako na levi strani Bosne, je bil zgrajen v zadnjih dveh letih in se širi tja proti Usori, kjer je glavni štab mladinskih brigad. Stari in Novi Doboj ter Usora sestavljajo eno samo naselje, dolgo najmanj uro hoda. Na desni strani Bosne vozijo vlaki, tam teče od Samca proti Sarajevu široka železna cesta. Ta je na stežaj odprla pot ljudem, ki spreminjajo deželo takc^ da že zdavnaj ni več podobna Bosni, kakršno je še lahko videl in opisal pisatelj Maselj-Podlimbarski v svojem delu »Gospodin Franjo«. Povsod, kjer po novih normalnotirnih progah brze vlaki, so se razmere v Bosni spremenile; staro zakoreninjeno življenje, se je začelo obračati pravzaprav že takrat, ko so se na ilovnatih nasipih prvič oglasile pesmi mladinskih delovnih brigad.
Svet med Dobojem in Banjaluko je rodoviten, lep in nekoliko podoben naši Dolenjski. Vendar je moral biti prej, ko tukaj še ni bilo mladinskih brigad, pust, saj skorajda ni naseljen. Ves dan lahko hodiš po nasipih mimo lesenih križev, ki kažejo mladincem, kako visoko bo še treba navoziti zemljo, da bodo lahko položili težke jeklene tračnice, pa ne boš srečal domačina. Kmetije — največ po dve do tri skupaj, so razmetane visoko po hribih nad bodočo progo.
Nekoliko drugače je le na oni strani predora Tromedja. Od male vasi Jo-savke do Banjaluke je nekaj več naselij blizu proge. Ljudje s hribov pa so se navadili na dolino šele pred kratkim, ko ie prvi vlak po novi progi pripeljal v Josavko. K progi prihajajo domačini zaenkrat s polnimi košarami napo! zrelih hrušk. Večina še životari po hribih. Nekateri najbolj koraižni že ostajajo ob progi po ves teden. Tako sta si med prvimi poiskala delo bosanska hribovca Salko Milič in Sulejman Zefir. Ta dva delata blizu Jošavke in pravita, da se tudi drugi njuni znanci pogosto menijo, ali ne bi bilo bolje poiskati stalno delo ob progi ali kie drugie, kamor bo zdaj laže priti. Od Banjaluke do Jošavke vabijo položene nove svetlikajoče se tračnice bosanske ljudi tia, kjer oblikujejo novo podobo nekdaj zaostale Bosne.
Pred predorom Tromedja od 20.-30. km delajo te dni mladinske brigade na nasipih in vsekih v štirih izmenah. Hladno poletno noč osvetljujejo dolgi bliski; zamolklo grmenie neprestano spremlja pesem brigad. Mladinci črnogorske brigade so se za trenutek umaknili z razmočenega nasipa pod maihen še z opaži obdan betonski mostič. Čakajo, da bodo malo pred polnočio v b'ižnji steni zatreskale mine. Naposled je med hruščem in truščem zgrmelo po nasipu kamenje, ki ga je precej poškropil čedalje gostejši dež.
— Hura, juriš, so po stari navadi mladinskih delovnih brigad zavpili
Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak. Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo iz oprava:	Ljubljana, Knafljeva
nliea št. 3, telefon 55-22 do 55-2G. Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Inseratnl oddelek telefon 38-96. — Poštni predal 29. Tiskarna »Slovenskega poročevalca», v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini.
zvečer, nista zadržala črnogorske brigade, ki se je s svoje strani zaklela, da mora biti do 27. julija — do dneva ljudske vstaje v Bosni in Hrvatski, zgra-
Vse svoje obveznosti so mladinske brigade doslej izpolnile, .četudi so bile naloge še tako težke in trde. Mladi rod. ki se je lotil dela in je prišel v ta de! Bosne z vseh koncev države, izpolnjuje obljubo, ki jo je dalo ljudstvu že takrat, ko je padel v teh krajih najbolj priljublicni partizanski borec, narodni heroj Mladen Stojanovič. Kdo je bi! heroj, ve vsak domačin in sleherni mladi graditelj. Domačini ga poznajo kot zdravnika, ki je revne zdravil zastonj, pa tudi kot junaka, ki se je rešil iz zapora na ta način, da je zažgal slamo v ustaškem zaporu. Deset let je od tega. Stari in- mladi, ki so se tod naselili šele pred meseci, pojo:
Mladen vodi partizane, razvio ih na sve četiri strane ...
Oj, Mladene sa Kozare cveče, Kozara Te zaboravit neče ... ter delajo in osvajajo nepoznan svet, da bo dan vstaje v Bosni dostojno pro-
cloirl »on	K T
Spomenik narodnega heroja Mlad ena Stojanoviča v Josavki
Urnik življenja
Anglež Wright je objavil nedavno zanimiv dnevnik, kjer je natanko beležil uro za uro_ minuto za minuto, kako je preživljal svoje življenje. Pred nekaj leti so slične dnevnike objavili tudi Amerišan Smilh! Švicar Bergen in Francozinja Foyette. Zanimivo je primerjati te štiri dnevnike, v katerih bo bralec dobil splošen vpogled v značilnosti poedinih narodov in tudi nekaterih človeških tipov. Začnimo iz vljudnosti pri stari francoski gospe, ki .ugotavlja, ne vemo —.ali z grenkobo'ali z veseljem, da je za samo spanje potrošila 31 let, 420 dni, 11 ur in 3 minute, to se pravi, več kot tretjino svojega življenja. Za delo v kuhinji je porabila 11 let, 85 dni, 4 ure, 15 minut. A koliko časa je posvetila jedi? 9 let, 47 dni in točno 6 ur. Približno toliko časa je izgubila s čakanjem v predsobah prijateljev, v hotelskih vežah, na cesti, v barih. Teh 9 let je torej popolnoma izgubljenih, kajti omenjena gospa se v tem času ni niti zabavala, temveč le dolgočasila s čakanjem. Dve leti je porabila za ogledovanje izložb in umetnostnih razstav. Za oblačenje je izgubila 899 dni, 5 ur in 32 minut. Ta številka pa se nanaša le na samo oblačenje, kajti pri frizerju, manikerju in maserki je izgubila še posebej 345 dni in 5 ur. 765 ur je porabila za pisanje osebnih dnevnikov, pisem prijateljem, intimnih zapiskov itd. 5 let je šlo za' šiviljo, za prijateljice, za pogovore z možem in njegovimi prijatelji. Santo 6 let in 12 dni ji je ostalo za zabavo. Skoraj bi pozabili na 4 leta, ki jih je gospa porabila za študij. Celih 8 mesecev je zavezovala čevlje, 345 dni je zehala in si pretegovala mišice. 324 dni je porabila za obuvanje nogavic, 189 dni za premiš-
ljevanje nekoristnih stvari in 49 dni za kašljanje. Tako stara francoska gospa.
Anglež Wright, star 73 let, pa je takole prebil svoje življenje. 28 let je prespal, 12 let je preživel v uradu, 6 let je izgubil za različne birokratske 'zadeve, približno 3 leta za osebno nego, 456 dni za zavezovanje ovratnic, 2 leti za razgovore z ženo, 7 let za razgovore s prijatelji, 4 leta za čitanje časopisov in revij, 3 leta za kajenje. Pri krojaču in brivcu je potrošil 2 leti in 241 dni svojega življenja. Za ljubavne zadeve je porabil 4 leta. Za prepire z ženo pa 325 dni.
Dnevnik Američana je posebno zanimiv. Imate vtis, da ga je objavila ženska, kajti v njem najdete postavko štirih let za nakupovanje, kuhanje, pomivanje in brisanje posode. Za čitanje je porabil H let, za kino in razne druge predstave 10 let, za razgovore s prijatelji 234 dni, za seje in konference 456 dni. Za ljubezenske zadeve je porabil 6 let, za molitev pa 34 dni. 3000 dni je izgubil pri pedikerju, manikerju in krojaču. Celih 9 let je prebil v avtomobilu. Za tedenske izlete je porabil 2348 dni in samo 45 dni za uravnavanje ovratnika pri srajci.
Sedaj pa pridemo do Švicarja. Ta je potrošil več kot tri četrtine svojega življenja v uradu, pri delu, pri družini in nedeljskih izletih. Eno leto, 42 dni in 5 ur ni delal drugega, kakor podpisoval razne listine. 23 let je porabil za sladko spanje, 16 let je posvetil jedači in 4 leta pijači; skratka življenje brez zabave. Samo 2 leti je Švicar ukradel življenju za ljubezen. 15 let je samo čital, razmišljal, računal in opazoval tujce. 46 dni je posvetil negi ure, 8 let pa je poslušal radijske prenose.
Nov slovenski rekord v metu kladiva 54.97 m
V proslavo Dneva vstaje Je bil v Celju atletski miting, na katerem so nastopili atleti Litije, Domžal, Odreda in Kladi-varja. Izmed rezultatov je treba omeniti nov slovenski rekord Danila Žerjala v metu kladiva 54.97 m, nadalje Zupančičev tek na 200 m (23.2), Žerjalov met diska 46.67 ter Knezove skok v daljino 5.41 metra. Organizacija tekmovanja je bila prav dobra.
Nova državna rekorda
Prvenstvo Hrvatske v atletiki, ki so ga priredili v soboto in nedeljo v Zagrebu, je bilo eno izmed najuspešnejših po vojni, tako po doseženih rezultatih kot po udeležbi občinstva. Drugi dan tekmovanj je bilo na stadionu »Dinama« v Maksimiru skoraj 4000 gledalcev. Le-
Pred začetkom jesenskega dela prvenstva je Odred preteklo nedeljo preizkusil svoje igralce v tekmi za zagrebškim Borcem. Moštvo ni izpolnilo pričakovanj. Za nikogar od nastopajočih ne moremo reči, da bi se izkazal. Noben del moštva ni deloval dobro, pa tudi kot posamezniki igralci niso zadovoljili, tako da bo imel trener Tomašević pri izbiri moštva za nedeljsko tekmo s Tekstilcem težko delo.
Tekma se je končala z zmago gostov 3:0 (2:0). Prvi gol je zaradi neodločnosti obrambe dal v 39. minuti Jurišič, drugega pa prav tako po krivdi obrambe Bla-žetić. V 26. minuti drugega polčasa je Devčič postavil končni rezultat tekme.
V	odmoru so nastopili Odredovi atleti. V teku na 3000 m je zmagal Kranjc s časom 9:00.6 pred Kovačičem 9:23.6, Zga-lin pa je skočil v višino 184 cm.
Rudar :BSK 1:5 (1:2)
Moštvi sta nastopili z najmočnejšimi postavami. BSK je sicer v prvem polčasu igral z nekaj rezervami, ki jih je pa po odmoru zamenjal.
Igra je bila zanimiva. Gledalci so videli vrsto lepih tehničnih potez gostov, posebno v drugem polčasu. Ze v prvi minuti je imel Rudar priložnost doseči vodstvo, vendar je branilec BSK v zadnjem trenutku odstranil nevarnost v kot. Pred golom se je znašel Opresnik in žoga ,e v mreži, 1:0 za Rudar. V 22. minuti je levo krilo gostov izenačilo, tik pred koncem pa so po krivdi obrambe Rudarja gostje povišali na 2:1. Po igri prvega polčasa bi zmaga morala pripasti Rudarju. Tudi po odmoru je nekaj časa šlo še dobro, ko pa je Hudarin zapustil igrišče, se je pozna-
lo.	da vrste niso povezane. Gostje so dosegli gole v 3„ 29. in 41. minuti drugega polčasa. Sodnik Presinger iz Celja je sodil dobro.
V Celju je dal BSK 10 golov
V	nedeljo je bila v Celju prijateljska nogometna tekma med BSK iz Beograda in domačim »Kladivarjem«. Po lepi in razburljivi igri je zmagal BSK 10:1 (4:0).
Jutri bo BSK igral z Odredom
V	sredo 25. t. m. bomo Imeli priložnost videti še eno moštvo, ki tekmuje v I zvezni ligi. To je enajstorica beograjskega BSK, ki se blizu Celja pripravlja na jesenski del tekmovanja. Odred bo skušal popraviti neugoden vtis, ki ga je zapustila njegova igra proti Borcu, tako da se obeta lepa in napeta ira. Glavna tekma se bo pričela ob
17.30,	predtekma med pionirji Litostroja in Odreda pa ob 16.30.
Krimov pokalni turnir
V	soboto in nedeljo je bil na Rakovniku pokalni nogometni turnir v proslavo Dneva vstaje. Sodelovali so: Krim, Sloga, Ilirija in moštvo Garnizije. Pokal je osvojila Sloga, ki je prvi dan premagala Garnizijo, v nedeljo pa dobila tudi tekmo s Krimom. Rezultati so bili naslednji:
Sloga : Garnizija 3:0,
Krim : Ilirija 1:0,
Garnizija : Ilirija 1:0,
Sloga : Krim 3:2.
Prvenstvo srbskih naraščajskih moštev
V	Beogradu in Novem Sadu sta bili prvi polfinalni tekmi v nogometnem prvenstvu Srbije za naraščaj ska moštva. V Beogradu je moštvo BSK premagalo »Crveno zvezdo* 3:1 (1:1), v Novem Sadu pa je »Vojvodina« premagala moštvo »Partizana« 6:1. Prihodnji teden
Por«# italijanskih boksarjev v Beogradu
Boksarski dvoboj v Beogradu med »Partizanom« in »Lombardijo« iz Milana se je končal z visoko zmago »Partizana« 16:4. Od desetih borb so dobili tekmovalci »Partizana« sedem, boksarji »Lombardije« pa eno, medtem ko se je dvoje srečanj končalo neodločeno. Zanimivo je. da se ni nobena borba končala s knock-outom. Boksarji »Partizana« šobili boljši zlasti v lažjih kategorijah, kjer so zmagali 10:0. Najlepše so bile borbe Paljič - Velluci, Lekovič -Demti, Redi - Ponca in Sovljanski - Ro-vinelli.
Tehnični rezultati: mušja kategorija: Paljič - Veluci 2:0, bantam:	Lekovič -
Lenti 2:0, peresna:	Redi - Posca 2:0,
lahka: Tot - Riccolo 2:0, pol welter: Sovljanski - Rovinelli 2:0, welter:	Golič -
Mazzoca 2:0, polsrednja:	Pavlič - De
Gasperi 1:1, srednja:	Stojnov - Dilemi
2:0, poltežka:	Sojič - Rocci 1:1, težka:
Dudaš - Luise 0:2.
tošnje prvenstvo je pokazalo, da ima Hrvatska boljše atletinje kot pa atlete. To dakazujeta dva nova državna rekorda, in sicer na 80 m z zaprekami (Se-bova 12.4) in na 200 m (Begičeva 26.2) ter ženska štafeta 4X100 m, ki je pretekla progo v 49 9 sekunde, torej samo pet desetink sekunde slabše od rekorda. — Omeniti je treba tudi uspeh Varaždinke Borovičeve, ki je vrgla disk 41.12 m daleč, kar je drugi najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji. Prvi dan je dosegla najboljši rezultat Alma Butia v teku na 100 m — 12,6 sek., kar je najboljši letošnji rezultat v državi.
Pri tekmovanju atletov se je Izkazal edino metalec kladiva Galin z rezultatom 50.28 m. Vsi ostali rezultati so bili povprečni. V skoku ob palici je izven
bodo povratne tekme, ki bodo odločile, kdo bo zastopal Srbijo pri tekmovanju za državno prvenstvo.
Petletnica Metalca v Skoplju
V	okviru proslave pete obletnice »Metalca« je bil v Skoplju dvodnevni nogometni turnir.
V	prvi tekmi je zmagal »Vardar« nad
»Metalcem« z rezultatom 4:2	(2:2), v
drugi tekmi pa je »Vojvodina« premagala izbrano moštvo skolpel,iških klubov 4:1 (1:1. V finalu je »Vojvodina« premagaia »Vardar« 3:2 (0:2). V predigri je »Metalac« premagal SSK 2:1 (1:0).
Poraz Sarajeva
Prijateljska nogometna tekma med članom druge zvezne lige »Železničarjem« iz Sarajeva in članom prve lige »Sarajevom« se je končala z nepričakovano zmago »Železničarja« 3:2 (1:0).
Na turnirju v Braziliji je zmagal Palmeiras
Druga linama tekma za pokal mest Rio de laneira in Sao Paola med »Pal-meirasom« iz Sao Paola in »Juventu-som« iz Turina se je končala neodločeno 2:2 (0-0). Ker je pri prvi finalni tekmi »Palmeiras« zmagal 1:0, si je to društvo dokončno priborilo pokal tega tekmovanja, pri katerem so sodelovali »Avstrija« z Dunaja.. »Vasco de Gama« iz Rio de Janeira. »Sporting« iz Lisabo-ne. »Nice« iz Nice. »Crvena zvezda« iz Beograda in »Nacional« iz Montevidea.
V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Kitzbücheiu je avstrijski igralec Huber premagal Jugoslovana Branoviča 6:3, 6:3 in tako zasedel prvo mesto. Rezultati drugih finalnih bojev:	moški
pari:	Redl - Huber :	Laszlo - Petrovič
6:3, 6:2, mešani pari: Laszlo (J) - Fischer (A) : Branovič - Kramer (A) 9:11,	6:1,
6:1.
Poudariti je treba, da so bili jugoslovanski igralci pri tem tekmovanju zelo utrujeni Tako je Milan Branovič v soboto odigral 8 dvobojev s 132 gemi, kar je tudi svojevrsten rekord.
Začelo se je državno prvenstvo
Od 23. do 29. Julija bo v Beogradu šesto teniško prvenstvo Jugoslavije za posameznike Prvenstva se bo udeležilo 137 najboljših tsniških igralcev in igralk iz vse države. Nastopili bodo v devetih kategorijah. Prijavilo se je 64 seniorjev, 18 seniork. 38 mladincev' in 17 mladink.
Za nosilce skupin v tekmovanju seniorjev so določeni:	Branovič, Mitič,
Palada, Petrovič, Laszlo, Milojkovič, Sarič, Pučevič, Nikolič, Bojovič, Legen-stein, Panajotovič, Ristič, Radovanovič, Sedmak in Razboršek; v tekmovanju žensk pa Crnadak. Krstonošič. Laszlo in Bačkor V tekmovanju mladincev so
Šahovski turnir za prvenstvo vzhodne cone
Za vzhodnoconski šahovski turnir za prvenstvo sveta, ki se bo začel v Ma-rianskih Lažnih (Češkoslovaška) 4. avgusta, so se doslej priglasili po en zastopnik Egipta, Danske, Bolgarije, Norveške, Avstrije. Južne Afrike, Poljske, Romunije in Islanda ter po trije predstavniki Madžarske, Švedske in Češkoslovaške. Vrhovni sodnik na tem turnirju bo ruski šahovski mojster Ragozin.
Kratke šahovske vesti
Na brzotumlrju v proslavo Dneva
vstaje, ki ga je organiziral LUSK, je zmagal Gabrovšek (LUSK) z 10Vj točke Drugi je bii Sivec (LUSK) 9Vi, za njim pa Stanojevič (LUSK), Kočevar, Sušnik (oba Triglav) vsi po 9, Vospernik (Triglav) 7*/2 itd.
Na brzoturnirju Poleta je med 16 udeleženci zmagal dr. Nemec z 12 točkami.
V Prevaljah je bil turnir nekategoriziranih igralcev, na katerem so dobili peto kategorijo Glasič, Vernik, Tomaž, Slamč, Borovnik. Lichteneker, Juh, Zbi-čajnik in Mesarič.
Izšla je prva številka tretjega letnika glasila »SAH«, ki prinaša zanimiv članek mojstra Stojana Puca o turnirju v Dortmundu ter partije s turnirja. Dalje je v tej številki nekaj partij z dvoboja Botvinnik : Bronštejn ter opis in dve zanimivi partiji z matcha »štirih« v Beogradu. Rubrika »Doma in po svetu« prinaša vsakovrstne novice in partije. Tudi »Kotiček za pouk« je zanimiv. Novost za »Sah« je rubrika o dopisnem šahu, ki je pri nas še vse premalo razširjen. Številko zaključujejo štiri kombinacije in pet problemov ter prvi odgovor urednika na vprašanja naročnikov: Kaj je taktika? — Tudi tretji letnik »Šaha« bo obsegal 10 številk. Letna naročnina 280 din, posamezna številka 30 din.
konkurence tekmoval član »Partizana* Dušanovič in dosegel svoj najboljši rezultat 38.2.
Srbski rekord v metu kopja
Na sobotnem atletskem mitingu Crvena zvezde v Beogradu je Branko Dangubic dosegel v metu kopja najboljši letošnji rezultat 66.89 m, kar je nov srbski rekord.
Južni jadranski plavalni pokal
V	Dubrovniku je bilo tekmovanje V plavanju in waterpolu za južni jadranski pokal med plavalnim klubom »Korčulo« in »Jugom« iz Dubrovnika. V plavanju je zmagala »Korčula* 56:54, v waterpolu pa »Jug« z rezultatom 3:2 (2:1). Pionirka Jeričevič iz Korčule je preplavala progo 200 m prsno v času 3:16.0 sek., s čimer je zboljšala svoj državni rekord za 4 sekunde.
Pred tednom je bilo na Korčuli prvo tekmovanje. V waterpolu je zmagala »Korčula« z rezultatom 5:3 (1:1), v plavanju pa »Jug« v razmerju 57:53.
V	neoeijo je bil v Hercegnovem plavalni in waterpolo dvoboj med korčulanskim plavalnim klubom in ».Jadranom« iz Hercegnova. Pri plavanju je zmagai »Jadran« s 60 točkami proti iS, v waterpolu pa korčulanski plavalni klub 9:2 (3:2).
Kajakaška reprezentanca za svetovno prvenstvo
Po pripravah v Tacnu na Savi je bilo določenih pet kajakašev, ki bodo zastopali našo državo na letošnjem svetovnem prvenstvu v kajakaškem slalomu. To so Dalibor Hlaveček, Vlado Desnica, Rudi Malahovski in Boris Kaminski. Peti član reprezentance Jože Ilija je določen za rezervo. Prvenstvo se bo' začelo 23. julija v Stevru v Avstriji.
Naši reprezentanti bedo odpotovali v Steyer 25. julija pod vodstvom inž. Cirila Pogačnika.
Švicarski telovadci v Opatiji
Na mednarodnem prvenstvru v športni telovadbi v Opatiji je 9 švicarskih telovadcev zasedlo prva mesta. Naša tekmovalca Ivica Jelič in Mladen Dragova c si delita šele deseto mesto m imata vsak po 43.15 točke. Najboljši ja bil Švicar Gündhard z 49.45 točkami.
prvi štirje nosilci skupin Keretič, Ja« gec, Mijuškovič in Bačo.
Čakar prvak .Makedonije
V Skoplju je bilo končano drugo teniško prvenstvo Makedonije, ki se ga je udeiežilo 19 najboljših teniških igralcev iz vse republike. Prvak je postal član skopljanskega »Studenta« Cakar.
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL
ZDA : Japonska 5 : 0
Po drugem dnevu tekmovanja za Davisov pokal vodi ZDA v srečanju proti Japonski 3:0 (prvo kolo ameriške cone tekmovanja). Rezultati:	Savin - Nakano
7:5, 6:3, 6:2, Flam - Kumamaru 7:5, 6:0, 7:5, Taibert - Trabert : Fuikura in Nakano 6:0, 6:2, 10:8.
Tudi ostali dve igri proti Japonski so dobili igralci ZDA. tako da je končni rezultat 5:0 za ZDA. S tem so se ZDA kvalificirale za srečanje z Mehiko, ki bo 4. in 5. avgusta v New Yorku.
TOUR DE FRANCE
Höbet in Bagni prva
V nedeljo so na dirki Tour de France vozili 17. etapo na 242 km dolgi progi Montpelier-Avignon. Zmagal je z minuto prednosti Francoz Kobet v času 7:24.24. Za njim so se zvrstili Barbatin (F) 7:25.25, Bartali (I) 7:25.36. Geminiani (F). Koblet (S) Lazarides (F) Ockers, de Hertog, van Ende (vsi B). Coppi in Magni (oba I) sta privozila na cilj 6 minut za zmagovalcem.
Zmagovalec 18. etape Italijan Magni
Včeraj je bila XVIII. etapa na 160 km dolgi progi Avignon-Marseille. Na cilj je prišla skupina 10 vozačev v istem času 4:04.24. Zmagal je Magni (I). Z niim so vozili Ockers (B), Levequ, Gauthier (oba F), Bauvin (F), Sciardis (B), Barbotin, Morvan (oba F) in Biagioni (I), štiri mi-mute in 10 sekund za njimi pa je privozila na cilj skupina, v kateri so bili tudi Bartali, Coppi, Milano (vsi I), Müller, Bobet, Baldassari, Geminiani in L. Lazarides (vsi F.) ter Diederich (L) in Koblet (S).
V skupnem plasmaju vodi še vedno Koblet.
Slaba igra Odreda v tekmi z Borcem
JUGOSLOVANSKI TENISKI IGRALCI V AVSTRIJI
BranoiAĆ izyubil v finalu s Hubenem
MARGARETA 8 U BER-NEU MANNj	34
UJETNICA pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Črnagoj	4*1 HitlCTjU
»Davaj. Na rabbty!« je vpil brigadir. Boris me je vprašal: »Kaj će bi skupaj kopala?a — «Saj res, ampak jaz sem še daleč Z2daj; kje je pa tvoja brazda?« — »Bomo pa zamenjali.« Pogovoril se je z nekaterimi kaznjenci, ki so ga vsi dobro poznali in zamenjava ni delala nobenih težkoč.
Zdaj sva kopala vštric, lepo enako In hitro, brez od. diha; vsakih 30 cm sva puščala nebogljene sončnice, na desno in levo pa sva trebila plevel, »Sedaj pokadiva vsak eno mahorko.« Ustavila sva se, sl otrla pot z obraza, se smejala in kadila. »Ali živiš že dolgo časa v Sovjetski rvezi?« sem začela spet spraševati, »v zaporu poldrugo leto, na svobodi pa samo deset mesecev. Potem so prišli pome. Veš, z menoj je že tako; mislim, da je zapor moj življenjski poklic. Doma na Litvanskem sem bil star ko-maj 18 let, ko so me že obsodili na deset let ječe zaradi veljizdaje in komunistične dejavnosti. Sedem let sem tudi res odsedel. Političnih nas je bilo v tisti jetnišnici lepo število. Trije smo postali jetični. Tedaj so naši prijatelji dosegli, da nam je vlada zapor odložila do ozdravljenja. Kaj me tako čudno gledaš? Na Litvanskem ni to nič nenavadnega. Na stroške ilegalne Rdeče pomoči sem prišel v sanatorium. Dajva, kopljiva dalje, »Popka« naju že poB^uje. — »Kdo pa je ,popka*?« sem začudeno vpra-
šala. — »Pozna se ti, da si novinka. »Popka« pomeni v ruščini »tatrman« ali strašilo za v proso: in tako pravijo tu stražarja, ker sedi ves dan nepremično sredi njive,
Pogledal sem Borisov mladi obraz z velikimi bleščečimi očmi. V zadregi si Je pogledal neobrite kocine: »Hudo Je, če je človek prascu podoben.« Sključena sva kopala in se molče pomikala dalje. Sedem let Ječe zaradi komuni, zma — zdaj pa taborišče v Sibiriji. Le kako more človek to prestati? Ze sva dohitela druge; popoldne so vsi bolj počasi napredovali. »Hej, Boris; Ali si našel tovarišico?« nama je nekdo veselo zaklical. »To je neki Grk«, mi Je pojasni) Boris. »Dober fant Je, samo preveč se druži s kriminalci in je zapleten v vsa tihotapstva. Zato se tudi pokori v kazenskem bloku —« »Povej mi, Boris, kje pa se pravzaprav konča majhna najina današnja norma, kje je cilj?« sem zasopibala. »Vidiš tamle spredaj sedi ženska z belo ruto? To je Džura, mali spak; ona je že gotova. Pa le sedi in počivaj malo. Jaz bom okopaval tačas dve brazdi hkrati.
Boris Je imel še civilno čepico, ki Jo Je nosil potisnjeno na uho. Lasje so bili črni, koža temnorjavo zagorela in kadar se je smejal, Je pokazal vse zobe. Po svojih Živah, nih kretnjah je spominjal na kakega francoskega delavca. Medtem, ko je delal namesto mene, sem šla nazaj po njegov kazenski jopič in po konservni škatli na ozari. Nesla sem jih na cilj, ki sva ga kmalu dosegla. m
Do konca delovnega dne je bilo še precej časa In vsa srečna sva sedela na Borisovem Jopiču pod medlim soncem poznega popoldneva. Boris je zvil za vsakega eno
i »mahorka« cigareto in mi je vljudno pomolil mojo, naj ' jo sama oslinim. Po gorki zemlji so se sprehajali bleščeči hrošči. Tako razkošje barv sem videla samo na stepi. Nekateri so se spreminjali v vseh mavričnih barvah, drugi so bili čisto zlati ali pa krvavordeči s črnim, skoraj geo. metričnim vzorcem. »Poglej, Boris, tamle doli Je menda voda.« Pa je na nekoliko nižjem svetu samo valovila visoka stepna trava v lahnem vetru. Večerno planjavo je zagrnil sladek mir. Vsi kaznjenci, ki so že odgarali normo, so se zleknili v travo in dremali.
»Ali mi ne bi hoteli pripovedovati dalje? Tako sem radovedna. Praviš, da si ležal v sanatoriju. In potem?« — »No, potem so se tovariši iz ilegalne Komunistične partije povezali z menoj. V sanatoriju to ni bilo težko. Sporočili so mi, da bodo pripravili vse za moj beg, če me je volja pobegniti. Ce me je volja! Saj so me čakala tri leta jet-nišnice, pljuča so bila pa že močno načeta. Beg se mi je zdel višek sreče predvsem zato, ker se mi je odprla možnost, da pridem v Sovjetsko zvezo, »domovino svetovnega proletariata«. Vse je šlo po sreči in spravili so me čez mejo. Sprejelo me je Mednarodno rdeče podporno društvo v Moskvi, slavili so me in mi dali »pudjovko« (nakazilo) za sanatorij v Jalti ob Črnem morju. Tam je bilo zelo lepo. Pljuča so se kmalu čisto pozdravila in sklenil sem, da si poiščem dela. Ravno preden šo me zaprli, sem se izučil za čevljarja. V litvanskih zaporih pa političnim kaznjencem ni bilo treba delati in tudi v samotne celice nas niso vtikali; lahko smo brali in obiskovali predavanja ln tako sem se sedem let učil in izobraževal. Osvojil sem vso tisto šolsko učenost^ ki mi je manjkala, kajti v mladih
letih nisem mogel v višje šole; oče Je bil čevljar in je že zgodaj umrl, mati je morala pa sama preživljati četvero otrok. V kaznilnici smo imeli dobre učitelje; sami pa smo si uredili politično šolo. V Jalti so mi svetovali, naj ostanem zaradi pljuč rajši na jugu Sovjetske zveze. Zato sem * se odpravil v Odeso, kjer sem delal v neki čevljarski tovarni. Tam sem spoznat neko dekle — prvo v svojem življenju — in kmalu sva se poročila. Sreča pa je trajala samo pol leta — neko noč me je pobrala NKVD. »Vohuna« so naredili iz mene. Kakopak: po nalogu litvanske »ohra-ne«, ki me Je pridobila zase že v zaporu, sem prestopu rusko mejo itd. Vsaj tako je trdil moj preiskovalni sodnik. In ko me je to govedo hotelo prisiliti, naj podpišem zapis, nik, sem mu dokazal, da vem, kako se mora komunisti vesti pri policijskem zaslišanju. Začel me je pretepava», jaz pa sem rjovel ko bik, da Je odmevalo po vseh hodnikih. Takoj je odnebal. To metoda smo preskusili uspešno že na Litvanskem. S tem sem si pa nakopal sodnikovo sovraštvo in čeprav sem že v preiskovalnem zaporu bruhal kri, so me takoj po odpustitvi iz jetniške bolnišnice obsodili na osem let koncentracijskega taborišča s pripombo »pod konvoj«, ki je kazen poostrila... o teb devetih mesecih življenja v Burmi ti bom prav» kdaj drugič. Kako vesel sem, da sem te našel. Ti si prvi človek v kazenskem bloku, s katerim sem se labko pogovoril. Veš, da nas tu ne razumejo? Mi inozemski komunisti govorimo poseben, samo nam razumljiv jezik. Ali se ti ne zdi, ko da se poznava že leta in leta? Mar ne gledava dogodkov in sveta z istimi očmi? Res, imenitno je, da sva se dobila. Strašansko veliko stvari bi te rad vprašal...■