I N F O R M A TOR
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE
gorenje
Letom.
Številka 13
Začetek stečajnega postopka ^Gorenje EKO
Temeljnega sodišča }B‘e’ enote Celje, je na seji “•marca 1990 sklenil, da se <foi?e, stečajni postopek nad
nati0m Gorenie EKO Se-le na osnovi izvedeniškega
nJrn®n/a ugotovil, da s flnanč-
SVo.. sredstvi, ki jih dosega s £(C0 Pokanjem, Gorenje Por nl v staniu poravnati ne-k, avnanih obveznosti in debati svoj žiro račun. Za
biofol*nll1 obveznosti in de-
ffinega upravitelja je senat »n«*'ne®a sodišča Celje, g/, I® imenoval Andreja 2 dn 8’ ložonirja strojništva. lfU objave sklepa o začet-s 2sajnega postopka, to je 56? w marcem 1990, je vsem ^delavcem Gorenja EKO tufa prenehalo delovno razmer-
deljek31 ®orenia EKO je v pone-d8|g ' 26. marca, sklical zbor UdP,!-6V'ki se 9a je med drugimi Pred 3 tuc*' Mira Videčnik, ZSsS?dnica občinskega sveta Posr Yelenie- Na zboru je bila četkii 0vana informacija o za-
Goreni6ptaAne9a p.?s,opka,za
00r tKO, govorili pa so tudi len^^izaciji sindikata nezapos-
.^drej Glušič^ stečajni upravitelj,
vaini
EKo'
branim delavcem sporočil sod
?9a postopka za Gorenje
^!°bitev sodišča o začetku ste-
Da pa ne bi povzročali
škode podjetjem, ki so doslej sodelovala z Gorenjem EKO, bodo, kot je povedal Andrej Glušič, nadaljevali z delom proizvodnje, da bi izpolnili sklenjene pogodbe, opraviti pa je treba tudi inventuro. Tako bo od 28. marca naprej del zaposlenih spet delal, do izteka pogodb pa bo delalo tudi tistih 30 delavcev, ki so zdaj na delu v drugih podjetjih. Začasno bo tako na delu približno polovica vseh doslej zaposlenih v Gorenju EKO.
Na zboru delavcev so bila v ospredju vprašanja o vzrokih za stečaj (glavni razglog je, kot je znano, izredno težko finančno stanje in nezmožnost plačevanja obveznosti), možnostih za nadaljevanje proizvodnje, ki je bila doslej organizirana v Gorenju EKO in o reševanju socialne problematike delavcev Gorenja EKO. Povedano jim je bilo, da bodo socialno problematiko reševali skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi. Znova pa je bila postavljena zahteva po ugotavljanju odgovornosti tistih, ki so vodili podjetje.
Na zboru delavcev so na pobudo občinskega sveta ZSS Velenje ustanovili sindikat nezaposlenih delavcev, v katerega se naj bi vključili vsi nezaposleni delavci iz občine Velenje, ne samo zaposleni delavci Gorenja EKO.
^fre/e do razvoja hladilnikov
Jru akc,/e 2000 mladih ra-r*d*Lalcev ie P'13 opravljena r®fls£0Va,na nalo9a v sklopu Doj^ovalnega programa z naslovom Matematični fari- za analizo ustaljenega <lilnl^arn'^nega obnašanja hla-n6nj sistemov ter kompo-
^9lOn
Čilo o pro9rama DOM je naro-ti, <rj?renje Gospodinjski apara-
froo lnanc‘rana pa le b'*a iz Si3araa Posebne raziskovalne Na esti (PORS). Izvajalec je ver?hakulteta za strojništvo Uni-Edvarda Kardelja v Ljubl-vau. delovali so mladi razisko-dinv’ [Magistri Jože Hafner, Vla-V 'r Vidmar in Marjan Penšek. dr J.a raziskovalne skupine je bil knujanko Gašperšič, dekan Fa-q 6,6 za strojništvo, di aj obsežno nalogo so si mla-^'skovalci leta 1985 razdelili
na tri dele. V prvem se je Jože Hafner spopadel z izdelavo matematičnega dela za dinamiko kompresorja v hladilnem procesu, v drugem je Vladimir Vidmar pristopil k izdelavi modela za komponente, to je kondenzator, uparjalnik in kapilara. V tretjem delu naloge je Marjan Penšek izdelal matematični model za popis izgub skozi izolacijo in naložitve aparata s hrano.
Kot je povedal mag. Marjan Penšek, vodja razvojnega laboratorija hladilno-zamrzovalnih aparatov v Gorenju Gospodinjski aparati, so rezultate prvih dveh delov združili na računalniku na Fakulteti za strojništvo, tretji del pa bodo še dodali. S tem bo uresničen cilj, da bi z nalogo pridobili dragocen pripomoček pri razvoju novih aparatov in pri posodobitvah obstoječih. Torej bo-(Nadaljevanje na 2. strani)
V prihodnje lažje delo in več izdelkov
V Pohištvu Gorenja Notranja oprema so že vrsto let vedeli, da prostor in tehnologija v lakirnici ne ustrezata sedanjim potrebam in zahtevam pri izdelavi kuhinj in kopalnic. Skoraj nespremenjena je že blizu 20 let, ko so jo zgradili izključno za površinsko zaščito ravnih površin. Leta 1979 so jo sicer precej obnovili, dodatno opremili ter posodobili vendar pa je tokrat vse zastavljeno precej bolj celovito. Proizvodni program se je ves čas spreminjal, dopolnjeval, zlasti še v zadnjih letih, ko so na trgu ponudili že šest različnih kuhinj in sedem kopalnic. Preden so se odločili za to dokaj visoko naložbo, so morali dobro spoznati potrebe trga in si zagotoviti kupce, zlasti v tujini, tudi za prihodnje, ko bodo lahko trgu ponudili še več in kakovostnejše ter raz-novrstnejše izdelke. Zato že zdaj poskušajo redno izpolnjevati precejšnja naročila vrat za kuhinjske elemente za zahodno-nemškega kupca. Tako izvažajo že blizu 40 odstotkov vrat, kar je približno 10.000 mesečno. Delavcem, ki jim v lakirnici ob tako povečani proizvodnji res ni kaj zavidati, poskušajo do odprtja novo delo čimbolj olajšati, zlasti z vmesnimi odmori, ki jih drugi v Pohištvu nimajo, dodatno pa jih spodbujajo tudi s prevrednotenimi dodatki za delo v težkih pogojih.
Sicer pa so se odgovorni delavci Gorenja Notranja oprema že pred letom dni začeli dogovarjati s švedsko firmo IKEA za najprimernejši nov proizvodni prog-
ram, ki ga v Pohištvu do sedaj niso poznali. Zanj so poleg nove lakirnice in skoraj povsem avtomatizirane opreme zanjo morali kupiti tudi ustrezno opremo za predhodno strojno obdelavo vrat. Pri izbiri tehnologije za novo lakirnico pa so vsi skupaj upoštevali tudi to, da bodo v novi del prenesli tudi obstoječo proizvodnjo.
Kot načrtujejo, naj bi z gradnjo novega objekta končali v prihodnjih 14 dneh, do sredine maja letos naj bi končali z montažo strojev, nakar predvidevajo eno do dvomesečno poskusno proizvodnjo. Naložba bo vredna skoraj 27 milijonov konvertibilnih dinarjev, pri čemer je IKEA za opremo namenila 9 milijonov švedskih kron kredita, saj bodo skoraj 90 odstotkov opreme uvozili. Sklenjena pogodba pa delavce Pohištva obvezuje, da bodo za firmo IKEA v prvem letu proizvodnje izdelali za 13 milijonov, v drugem letu za 15 milijonov in nato še tri leta za 17 milijonov švedskih kron vrat za kuhinjske elemente.
Z novo lakirnico si v Pohištvu ob izboljšanih delovnih pogojih obetajo predvsem še kakovostnejše izdelke ter možnost širitve proiz-vodnjih programov. Želijo se še bolj približati željam kupcev in jim omogočiti tudi naročila za dodatke, ki sicer niso del njihove redne proizvodnje. To je, kot je poudaril vodja Pohištva Janko Špegel, del poslovne filozofije, ki nastaja v sodelovanju s svetovalci firme Lisberg.
D. Razdevšek
Delovne naloge v aprilu 1990
Gorenje Gospodinjski aparati	Štedilniki		1I35S1 m	46.335
	Pralno- pomivalna tehnika	Pralni stroji			 i ** j:;; :A:,; -	27.300
		Progra- matorj	isi	25.200
	Zamrzovalna in hladilna tehnika	Zamrzo- valne omare	: Hi. -Z-	23.313
		Zamrzo- valne skrinje	t	:	21.840
		Hladilniki	Ig*	17.850
	Kompresorji			63.000
	Kondenzatorji		HIi	106.221
Gorenje Notranja oprema	Gradbeni elementi (m2)		[ji	97.000
Gorenje Elektronika	Barvni TV aparati			12.082
Gorenje MGA	Mali aparati		11	173.260
Gorenje Servis	Servisni posegi		n	65.511
Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde-
lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko.
Hitreje do razvoja hladilnikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
do bistveno skrajšali postopek razvoja hladilno-zamrzovalnih aparatov.
Pri tem pa bodo na osnovi rezultatov naloge (matematičnih modelov) hitreje prišlo do pomembnih odločitev, na primer pri izbiri debeline izolacije, porabe energije in podobno, za kar vlada v svetu precejšnje zanimanje. Čeprav leta 1988 naloga še ni bila v celoti opravljena, so že tedaj nekaj izsledkov in rešitev, predvsem delovanja kondenzatorja, predstavili na svetovnem kongresu mednarodnega instituta za hladilno tehniko (MR) na Dunaju. Podobne modele v svetu razvija še Philips in ima torej tudi fakšen sistem reševanja te problematike.
Uresničitev te naloge je dragocena izkušnja za ljubljansko fakulteto, ki se vse bolj povezuje z združenim delom. Gorenje pa ob uspešnem sodelovanju s fakulte-
tami pridobiva nova spoznanj ki odpirajo hitrejše poti k res« vanju posameznih razvojnih n« log.
Prednost opravljene naloge j* tudi v tem, da so rešitve opreij" jene z grafičnimi prikazi in sl«' herni element hladilnika je ^ san z vsemi tehničnimi znafl1' nostmi, kar je razvojnikom v vs«' kem trenutku dostopno na ose«' nem računalniku.
Mladi raziskovalci so to obseih’ nalogo opravili z vso pozornost jo, izvedli so veliko meritev, Pr'’ merjav, izdelali matematik® modele, kar bo ob združitvi vse modelov vseh komponent hlad®' nega sistema možno poveza*' celovito računalniško obdelavo Raziskovalci s predstavniki F®' kultete za strojništvo so naloS" predstavili v Gorenju Gosp6' dinjski aparati kar najširše!6® krogu bodočih uporabnikov, lf delovalcev komponent, pr°lZ vod nje in servisiranja. H jerjii
Kje smo in kam lahko pridemo?
V sredini marca, v petek, 15. 3. 1990, in soboto, 16. 3. 1990, je bila skupina 40 skupinovodij, mojstrov in oddelkovodij na strokovni ekskurziji v ZR Nemčiji. Ta ekskurzija je pomenila sestavni in zaključni del seminarja za vodje neposrednih proizvodnih procesov.
Obiskali smo Bosch-Siemenso-vo tovarno hladilnikov in hladilno-zamrzovalnih omar, spoznali pa tudi praktično izobraževanje za kovinarske, strojniške in elek-trikarske poklice v BSHG ter fir mi Voith.
Posebno zanimiv je bil obisk v proizvodnih obratih firme Bosch-Siemens Hausgeratte (BSHG). Zelo redka je priložnost, da bi lahko v Nemčiji obiskali takšno tovarno. Dokaj odprti so za potencialne kupce, manj pa so pripravljeni odpreti vrata ljudem iz tovarne, ki ima podoben proizvodni program.
Korporacija BSHG ima skupaj 11 podjetij v Nemčiji, Grčiji in Španiji in zaposluje 22000 delavcev. Mi smo si ogledali tovarno hladilno-zamrzovalnih omar v kraju Giengen, pokrajina Baden VViirttemberg. V podjetju je 3344 zaposlenih, dnevno pa proizvajajo 7500 hladilnikov in hladilno-zamrzovalnih omar. Dve tretjini zaposlenih dela v neposredni proizvodnji. 618 je delavcev na področju vzdrževanja, nastavljanja in popravljanja strojev in orodij, 464 pa je uslužbencev v strokovnih službah in pri vodenju proizvodnje.
Proizvodnja je precej bolj avto-matižirana kot pri nas, zlasti v surovinskem oddelku, lakirnici ipd. Še vedno pa je precej ročnega dela v montaži, oddelku iz-parilnikov ipd. Proizvodnja dela z relativno velikimi medfaznimi za-
logami - za razliko od naših rf2 mer, ko imamo veliko vhodf1 zaloge. Velike medfazne zaM jim omogočajo večjo fleksibiln®. končne proizvodnje, saj za še serije določenih aparatov 6 treba vedno znova nastavi]3' strojnih linij in orodij v surovi!®5 kem oddelku.
Seveda zahteva tako organih3 na proizvodnja velika medfazj1" skladišča. Proizvodni in s*13 diščni prostori so vsekakor pre cej večji, kot pri nas in so v dv® oziroma treh nadstropjih. Pri t®3 pa v skladiščih skoraj nimajo6)6 lavcev. Večino transporta oprav jo računalniško vodeni transpoF ni vozički, ki sami poiščejo zal* s polizdelki in ga sami odpel]6" na določeno mesto.
Za razliko od naših hladil®16 zamrzovalnih omar je BS om6® sestavljena panelno, iz ojačaj11 stranic. Notranja plastična cel'6® je pri večini aparatov brizgana' to zagotavlja zelo visoko kako ost celice. Velik pomen daj6!1 prav kakovost. Pri tem seve6, ne zagotavljajo kakovosti močno službo kontrole kako' osti, temveč s kakovostnim d6, lom na vsaki posamezni delov®1 operaciji.
Obisk v tovarni, ki ima podob63 proizvodni program kot na6® Zamrzovalna in hladilna tehnik3' je bil za vsakega od nas bog61® izkušnja. Videli smo precej sW3 ri, kjer zaostajamo. Videli P smo tudi, da to zaostajanje ni16 likšno, da bi ne mogli tudi pri r3
v Gorenju dosegati evrop1
iskč
ravni funkcionalnosti in kakovo3* izdelkov - seveda ob staln®.
razvoju, posodobitvah in ustv6!
-------s----- --'-vodnji11
jalnem pristopu k proizvo kakovosti. Jože Meh
vodja izobraževal
Vse manj nesreč pri delu
Varstvo pri delu in vse z njim Povezane aktivnosti in naloge *e več let uspešno potekajo ‘Udi v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah.
tem so pomembne zlasti obdobne meritve in preizkusi delovnih strojev in naprav. Izdelava riavodil za njihovo varno upora-do. preskušanje in vzdrževanje, Predvsem še uvoženih, veliko Pozornosti pa namenjajo tudi djerjenju razsvetljave in hrupa. Med 126 delavci, ki so bili lani na zdravniškem pregledu, so namreč pri 29 odstotkih pregledanih delavcev odredili nekatere ome-1'tve pri delu. Največ, dobrih 16 odstotkov, ima zaradi prisilne drže težave s hrbtenico, 7 odstotkov pa s sluhom. Primerjava z letom 1988 pokaže, da so se obolenja hrbtenice nekoliko po-[rečala, zato bodo obveznim ak-"Vnim odmorom namenili še več Pasa in pozornosti. Da pa bi bilo ael° tudi sicer čimbolj varno,
sPreti skrbijo za ustrezna zaščit-na sredstva pri delu.
Poleg navedenega pa v službi varstva pri delu Gabriela Jelen spremlja tudi vzroke in število za besreče pri delu, na poti na in z dola ter pri organizirani rekreaci-
ji. Lani je bilo v Gorenju Mali gospodinjski aparati 14 nesreč, od tega 3 na poti na delo. Vse poškodbe so bile lažje, predvsem udarci in ureznine, poprečno pa je ena poškodba terjala 11,4 dni bolniškega staleža, kar je manj kot leto prej. Še vedno pa ugotavljajo, da je kar polovica poškodb nastala pri izrednem delu in poprečno nizki delovni dobi, do enega leta. Največkrat so se poškodovali vzdrževalci (5), na delu so se večkrat poškodovali moški (7), čeprav je v tem na-zarskem kolektivu zaposlenih kar 69 odstotkov žensk. Kot v večini delovnih okolij se je tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati največ nesreč pripetilo na začetku delovnega tedna, v ponedeljek in proti koncu delavnika, šesto uro (po 5), najpogosteje pa so si poškodovali roke (8). Najpogostejši vzrok nesreče je bil hiter tempo dela (3) in pa napačna tehnologija dela (3). Razveseljiva je ugotovitev, da se v zadnjih štirih letih število nesreč zmanjšuje, kljub večjemu številu zaposlenih, še spodbud-nejše pa je zmanjševanje resnosti nastalih poškodb.
D. R.
Živahen in kritičen razgovor
V sredo, 21. marca 1990, se je s Podelitvijo potrdil končal se-^'nar za vodje neposrednih Proizvodnih procesov za tretjo Skupino delavcev iz Gorenja Gospodinjski aparati.
so bili oddelkovodje, mojstri n skupinovodje iz Pralno-pomi-va|ne tehnike, ki so seminar Obiskovali od decembra lani do ebruarja letos. Kar 42 ur preda-^ani v desetih popoldnevih goto-0 ni mala obremenitev, še po-sebno, ker je seminar v celoti Pntekai izven rednega delovne-Pa časa. Toda ti sodelavci so pokazali in dokazali, da se resnično zavedajo pomena strokovne-izpopolnjevanja. Splošen “Špeh na preizkusih znanja je bil ®s dober in opravili so ga prav c? v seminar vključeni sodelav-
f^azgovor s skupinovodji, mojstri !n oddelkovodji iz Pralno-pomi-'jalne tehnike so v sredo vodili °2e Dolinar, Drago Bahun in ranc Košec. Razgovor je bil ži-ahen, tudi kritičen in je še bolj Poudaril potrebo, da bi se na podobnih sestankih srečevali odstvo podjetja in vodje nepos-sdnih proizvodnih procesov. Ob k°ncu razgovora sta potrdila o uspešno zaključenem seminarju Podelila Jože Dolinar in Franc
Košec.
Potrdila je prejelo skupaj 39 sodelavcev, med njimi sta bila 2 iz ^-amrzovalne in hladilne tehnike n 9den iz Galvane. V tej skupini s° seminar uspešno zaključili: V|hko Bolte, Florjan Koželj,
Alojz Petrič, Franc Črep, Ivan Štrlgl, Ivan Šarman, Ivan Zlili, Jože Zajc, Jernej Videmšek, Silvo Tajnšek, Jure Slemenik, Jože Repenšek, Frančišek Rednak, Miran Razboršek, Mirko Ravnjak, Jakob Pušnik, Drago Pušnik, Drago Pistov-nik, Ema Poličnik, Ferdo Polak, Marko Podpečan, Drago Pečečnik, Oto Pešl, Marjan Pesjak, Vinko Leskovšek, Ivan Leber, Marija Kotnik, Jože Kolenc, Izet Koca, Jože Klemenc, Vojko Kac, Franc Jelen, Peter Jager, Anton Hudournik, Cvetka Herlah, Branko Gumpot, Marjan Frangež, Stanislav Fl-dej, Srečko Drame.
Kristina Unterlesner
Dolgoletne izkušnje v gostinstvu je niso spremenile v kuharskega rutlmerja. Nasprotno. Zaradi te bojazni je pred leti zamenjala kolektiv, saj Je njena kuharska žilica, stkana Iz domiselnosti, kreativnosti In ljubezni do kuhe, potrebovala razmah in svobodo.
V vsakem gibu in početju Kristine Un-teriesner, vodje izmene v kuhinji hotela Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica, je vtkano hrepenenje in hotenje, narediti okusno in prijetno jed ter jo gostu ponuditi okrašeno z zvrhano mero prijaznosti in prisrčnosti. Vedno izvirno in človeško enkratno, s srcem. Kristino Unterlesner lahko uvrstimo med prve hotelske delavce v Šaleški dolini, saj je svoje prve delovne izkušnje začela nabirati v novozgrajenem hotelu Paka v Velenju, kjer se je po končani gostinski šoli v Mariboru zaposlila sredi leta 1962. Temu kolektivu je bila zvesta petnajst let, večji del pa je vtkala v gostinski image nekdanje restavracije Jezero. Bila je nekako steber kuhinje tudi ob obiskih številnih eminentnih poslovnežev iz sveta, ki so prihajali v Gorenje in Šaleško dolino, celo v skupini izbranih kuharjev ob obisku predsednika Tita v Velenju, ko je, kot pravi, osebno dojela pomen besede "protokol”.
Delo v obratu Družbene prehrane, kamor je prišla po reorganizaciji, je občutila kot svojevrstno kletko, iz katere nista mogli na plan njena kuharska iznajdljivost in domiselnost. Zato zanjo leta 1984, ko je prišla v Topolšico, pomeni prelomnico. Na stežaj so se ji odprla vrata pravega kulinarstva, vrata svobode uveljavljanja najtankočutnejših in modernih gostinskih prijemov in olike. Poklicno podkovana iz "stare šole gostinstva", samozavestna in oborožena z izkušnjami, a še vedno z neizčrpno in nemirno kuharsko energijo in kreativnostjo. Kristina uživa v svojem delu sedaj bolj kot, kdaj koli prej. Obkrožena je z mladimi, dovzetnimi in pridnimi sodelavci, med katerimi vlada pripravljenosti in volja za dodatne napore in posebne akcije. Sposobni so izpeljati kuharske prireditve, dneve oziroma tedne denimo kitajske, arge-tinske ali katerekoli nacionalne kuhin-
je. Kuharstvo v vseh svojih razsežnostih in posebnostih za Kristino ni in ne more biti uganka. Pravijo, da je široko razgledana in seznanjena z najnovejšimi gibanji v sodobni kulinariki in gostinstvu. Nikoli ne zamudi srečanja, posveta ali seminarja na to temo, ne uide ji niti nobena strokovna revija. Posebno je pozorna na novosti s področja kulture postrežbe in dekoracije jedi. Tu je, kot sama pravi, največ novega. Novosti tudi praktično uvaja pri svojem delu in pri sodelavcih. Kuhanje je umetnost, pravi Kristina, okvir za to umetniško sliko pa je dekoracija jedi in postrežba. Zavest o tem želi Kristina dosledno razvijati pri svojih mladih sodelavcih. Nekateri mogoče ne marajo njene doslednosti pri brušenju kulture postrežbe, zunanjega videza, drže in hoje strežnega osebja, skratka gostinskega bontona, vendar so to v kulturnem svetu neizprosni gostinski zakoni.
Po sedemindvajsetih letih dela v kuhinji, kjer ni manjkalo prijetnih in neprijetnih pripetljajev, priznanj in pohval, na katere je Kristina sentimentalno navezana, lahko reče, da so se ji uresničile tiste mladostne poklicne sanje "biti mojster v svojem poklicu". Zaradi tega je zadovoljna, to pa ji krepi njene telesne akumulatorje, ki se, hočeš nočeš, po tolikih letih napornega dela v gostinstvu, praznijo. A žal, si gostinski delavci ne morejo priboriti in uveljaviti beneficirane delovne dobe, čeprav jih malo vzdrži do polne redne upokojitve.
Dušanka Založnik
Prejeli smo... Kegljišče na Partizanski cesti
Da ne bo bralec v zadregi, kaj ima cesta skupnega s kegljiščem, bom skušal to pojasniti takoj na začetku. Za kegljišče je znano, da krogle drvijo iz ene smeri proti kegljem in jih več ali manj tudi zadenejo, vse to pa je možno spremljati po svetlobni signalizaciji.
Na to me spominja situacija na Partizanski cesti ob "špici", ki je ob prehodu na novi delovni čas ob 16. uri še bolj napeta, kot je bila ob 14. uri. Razlika je le v tem, da so krogle motorna vozila, ki imajo za občasno uporabo vgrajene tudi zavore, keglji pa pešči, ki se po opravljenem delu skušajo srečno prebiti na avtobusno postajališče na nasprotni strani ceste, če nimajo te sreče, da se peljejo v smeri Šoštanja.
Pravzaprav ne razumem, zakaj se temu izpostavljajo, ko pa po nekaj sto metrov v obe smeri od križišča pri mostu ni "zebre", ki bi jim formalno dovoljevala to početje. Tudi (saj trenutno) komaj vidne neprekinjene (povrhu še dvojne) črte ne govorijo v prid predrznosti, brez katere se peščci ne morejo dokopati do avtobusa za prevoz do doma. Semafor, ki je pred kratkim začel opravljati svojo funkcijo tudi ob tem času, je le slaba tolažba, saj je navsezadnje vseeno, ali te kdo zadene pri vožnji naravnost ali pri zavijanju, posledice so lahko enake.
Mogoče bo kdo rekel, zakaj se pa ta sploh oglaša.
Mnenja sem, da se to kljub temu izplača, saj ne morem verjeti, da se v poplavi kandidatov ne bi našel kdo, ki bi v program vključil to malo obljubo.
Ker pa je do volitev in konstituiranja nove oblasti, še kar nekaj časa, sedanjim odgovornim pa ne pade na pamet, da bi porabili še nekaj lepe bele barve, po kateri bi pešci varno hodili in jo seveda umazali, navajam nekaj predlogov. Osnovne šole bi se pokroviteljem verjetno z zadovoljstvom oddolžile s tem, da bi pionirji-prometniki pomagali pešcem, kot to občasno pomagajo svojim sošolcem.
Varuhi prometnega reda na cestah bi lahko svoje akcije uskladili prostorsko in časovno na teh kritičnih točkah. Avtobusi bi lahko brez sramu zavili na obširno parkirišče in pobrali hvaležne potnike.
Žal imata prva dva predloga skupno napako: kje naj pešci prečkajo cesto, če je prehod neviden?
Ostane torej, da čakamo v upanju, da se bo vedno vse srečno izteklo.
TUF
Prvomajski paket	Dogovor krvodajalcev
Za čimbolj prijetno In koristno bivanje bodisi medicinskih rehabllltlrancev bodisi gostov, turistov, ki so se odločili svoj oddih preživeti v Topolšici, pripravljajo delavci Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica zanimive In pestre programe.
Za prvomajske praznike so denimo že pripravili pester, z rekreacijo in zabavo bogat "prvomajski paket”. Paket vsebuje štiri polne penzione in obilo zanimivih aktivnosti. V paket je všteta ena savna, eno kopanje v bazenu,
meritev krvnega tlaka, telesne teže, ena uporaba celutron aparata. Primerna rekreacija, športna razvedrilna tekmovanja, piknik, predpraznično kresovanje, prvomajska budnica ter odhod na Graško goro pa so posebnosti, ki jih bodo v dneh praznovanja spremljale kulturne vsebine in glasba gostujočih ansamblov in skupin. Cena paketa je tisoč dinarjev na osebo, otroci od dveh do deset let starosti imajo petdeset, upokojenci pa petnajst odstotkov popusta.	D z
Koordinacijski odbor aktivov krvodajalcev, v koncernu Gorenje jih je osem, je v torek, 27. marca 1990, obravnaval letni plan odvzemov krvi v občini Velenje letos, razpravljal o delu v preteklem letu ter o udeležbi aktivistov Iz Gorenja na srečanju z aktivisti Iz pobratene občine Split.
Odbor načrtuje devet krvodajalskih akcij in predvidoma sedem-
sto odvzemov krvi. Največje število odvzemov, po tristo udeležencev iz Gorenja, predvidevajo v dveh tridnevnih akcijah Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane in sicer 24., 25. in 26. aprila ter 22., 23. in 24. novembra 1990. Srečanja s krvodajalci iz pobratene občine Split, ki bo letos v Splita od 10. do 13. maja, naj bi se udeležilo trinajst Gorenjevih aktivistov.	D. Z.
Po Zasavski na Savinjsko
Ugodno predsezonsko letovanje
V nedeljo, 1. aprila 1990, če bo vreme lepo in planinci zbrani, bo ob 6. url izpred Rdeče dvorane odpeljal avtobus skozi Šdštanj In Šmartno ob Paki do Dola pri Hrastniku.
Potem pa nahrbtnike na ramo in pot pod noge. Tokrat nas naša Planinska sekcija vabi na Kal (956 m) in Mrzlico (1119 m), da si boste prislužili dva žiga Zasavske planinske poti in se od
daleč spogledali s Triglavom. Preko Gozdnika (1029 m), nikar ne pozabite še na žig Savinjske planinske poti, pa v Zabukovico, kjer bo cilj in avtobus.
Izlet ni prenaporen, hoje je za kakšnih 5 ur, zato je primeren tudi za otroke. Prijavite se tako kot ponavadi Pri Rezki Vocovnik, II ATC interna 142 če bo vreme slabo, pa gremo kdaj drugič!	g g.
Lepi uspehi kegljačev Gorenja
Trendi letovanj v zadnjih letih kažejo presenetljive premike v strukturi, dolžini, potrebah in vsebini. Vse več je povpraševanja po letovanjih v zdraviliščih, ob jezerih, v hribih, v predsezoni in posezoni, vedno več je potovanj, izletov. Organizacija in vsebina turističnih storitev se vedno bolj približuje željam in potrebam posameznika.
Temu trendu bomo sledili tudi v Gorenju in že letos svojo ponudbo poskusili razširiti in približati potrebam uporabnikov naših storitev.
Za začetek predstavljam nekaj predsezonske ponudbe, v vsaki nadaljnji informaciji pa bo take ponudbe še več. Nanjo opozarjam predvsem upokojence, saj so zaradi nižjih cen takšne ponudbe običajno sprejemljive tudi zanje. Ob tem opozarjam na dejstvo, da za upokojence veljajo enake ugodnosti, posebej pri plačilnih pogojih, kot za zaposlene v Gorenju.
Vsi, ki redno letujete v Biogra-du na moru, ste najbrž že težko čakali na ta razpis. Vsem pa, ki se boste za Biograd odločili letos prvič, naj povem, da boste letovali v prijetnem obmorskem mestecu, bivali boste v zasebnih sobah druge kategorije, hranili pa se boste z dobro domačo hrano v restavraciji Gostinskega podjetja Kozjak.
Posebna ugodnost tega aranžmaja je organiziran prevoz z avtobusom na relaciji od Prevalj do Biograda.
Termini in cene
21.6.	- 30.6.	1.750,00
1. 7. - 10. 7.	1.900,00
11.7.	- 20.7.	2.000,00
21.7.	- 30.7.	2.200,00
31.7.	- 9. 8.	2.200,00
10. 8. - 19. 8.	2.000,00
20.8.	- 29.8.	1.900,00
30. 8. - 8. 9.	1.750,00
Cena pomeni vrednost polnega penziona na osebo za 10 dni! Bivali boste lahko v dvo ali tri posteljnih sobah.
Selce, paviljoni hotela Jadranka, B kategorija
Hotel je paviljonskega tipa, ob morski obali, v bujnem zelenju, sobe pa so dvo in triposteljne. Aranžmaji so 7 ali 14-dnevni, cena polnega penziona pa je v juniju znaša 210,00 din na dan.
V juliju in avgustu je cena višja in znaša 350,00 din na dan. Prevoz je lasten, tudi ta aranžma pa je možno odplačati v teh obrokih.
Rovinj, turistično naselje Mon-sena
Obveščamo vas, da je za prvomajski aranžna še nekaj prostora. Petdnevni paket s polnim penzionom in bivanjem v apartmajih ter vsa družabna in rekreativna ponudba znaša
1.090.00	din na osebo, traja pa od 27. aprila do 2. maja, sedemdnevni paket, ki traja od 27. aprila do 4. maja pa stane
1.470.00	din.
Posredujemo in organiziramo tudi individualne prvomajske praznične aranžmaje.
Turistična taksa znaša 7 din dnevno. Otroci do 7. leta starosti takse ne plačajo.
Popusti: Otroci do 4. leta starosti, ki spijo s starši in ne koristijo prehrane, plačajo 225,00 din režijskih stroškov.
Otroci od 4. do 12. leta starosti imajo 30 % popusta, koristijo pa polovični obrok prehrane.
Prevoz: Cena povratne avtobusne vozovnice znaša 280,00 din na osebo.
Plačilni pogoji: Aranžma je možno odplačati v 4 zaporednih mesečnih obrokih oziroma v okviru namenskega varčevanja, če se prijavite do 20. aprila 1990. Prijave sprejemamo v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost, Prešernova 8 (nad Elektrotehno) vsak dan od 8. do 12. in 13. do 16. ure, v petek samo do 12. ure. Vse informacije pa dobite tudi po telefonu 854 676 in na interni telefonski številki 452 (ATC II).
Kegljaška sekcija Gorenja je v zadnjem obdobju dosegla nekaj vidnejših uspehov, ki so plod prizadevne vadbe kegljačev Gorenja.
Tako so člani sekcije ob koncu leta 1989 znova osvojili kot ekipa občinsko prvenstvo in tako petič zapored postali občinski prvaki Leopold Fidej, Rasim Hašičič, Stane Fidej in Vlado Križovnik. Ženska vrsta je bila druga, kegljale pa so Ivica Brunčič, Olga Mi-
Vpis v vrtce
Vpis otrok v Vzgojno- vais tve-ni zavod Velenje za šolsko leto 1990/91 bo od 2. do 7. aprila 1990, vsak dan od 7. do 17. ure v vrtcu Najdihojca, Prešernova 3.
V vrtcih bo prostih 450 mest za otroke, v starosti od 1 do 7 let. Vpisovali bomo tudi otroke za skrajšani program priprave na šolo (mala šola).
Dokumente za vpis dobite na upravi vrtca v tajništvu (bivša Postaja milice). Dokumente morate že izpolnjene prinesti s seboj na vpis.
haljev, Marija Korun in Jana Praznik-
Ženska vrsta je ob letošnjem dnevu žensk tekmovala na turnirju v Šoštanju, kjer so dosegle tretje mesto-
Po dveh mesecih so znova odp4' kegljišče v TEŠ Šoštanj in rekreaciji; kega kegljanja se lahko udeležijo vsi delavci Gorenja, in sicer vsak ponedeljek od 16. do 21. ure in vsak torek od 19. do 21. ure.
F. Tamše
Zamenjava blokov
Gorenje Družbeni standard obvešča delavce Gorenja, d3 bo zamenjava blokov za delikatesna živila v kiosku v nas-lednjih dneh in sicer:
torek, 3. aprila 1990, zamenjava blokov za sir in konzerve sreda, 4. aprila 1990, zamenjava blokov za konzerve
Sodelujte!
Dopisujte v Informator. Pokliči' te nas v uredništvo, tel. 133,416 (II. ATC).
Malica		
Četrtek	Redna	Dietna
	Prekajena rebrca, dušeno kislo zelje, jabolko	Štruklji, kompot
Petek	Osličev file, krompir v kosih, zelena solata Svinjska kisla juha, pecivo	Osličev file, krompir v kosih, zelena solata
Ponedeljek		Goveja juha, pecivo
Torek	Prekajena vratovina, pražen Ocvrta posebna salama, krompir, zeljna solata	krompir, zelena solata	
Sreda	Paprikaš, testenine, sadni jogurt	Piščančja obara, ajdovi žganci, sadni jogurt
Četrtek	Pečen puran, mlinci, solata	Dušen puran, mlinci, solata
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Titovo Velenje, Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1-1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.
Letovanje v Biogradu