ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium - LETO XVIL CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 20, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 196 zahtevajo ar-madno službo ! za Študente i i V armado z brezposelnimi visokošolskimi graduanti! ! pravijo ameriški legijo- naši. Posebno pozornost posvečajo tudi protikomu- nistični agitaciji. j SANDUSKY, O. — V bližnjem Cedar Pointu se je včeraj vršila letna konvencija ohijske Ameriške legije, ki je sprejela resolucijo, ki zahteva, da se da graduiranim študentom višjih šol priliko za šest-inesečno službovanje v zvezni armadi, predvsem graduirancem, ki ne morejo dobiti dela. Legijonaši mislijo, da je boljše za študente, da služijo v armadi ter se pripravijo za "patriotično" žrtvovanje na "polju časti," kakor da bi merili ceste iščoč dela in postavali okrog tovarniških oga-lov. Poleg tega se je zavzemala konvencija legijonašev tudi za obvezno vojaško vežbanje v kolegijih, proti kateremu vodijo že leta oster boj vsi resnično napredni elementi v Ameriki. Tudi komunizma so se dotaknili legijonaši, kar je razumlji- . vo, saj je Ameriška legija tradicionalno nazadnjaška in nasprotuje vsemu, kar diši po naprednosti, pa naj bo komunizem ali čisto navaden ameriški liberalizem. Na konvenciji je prevladovalo mnenje, da morajo podružnice legije ponovno pretresati vprašanje komunistične '•nevarnosti" in da jih je treba pritegniti v intenzivno proti-komunistično kampanjo. Vendar ni slabega brez dobrega in tudi legijonaši so sprejeli nekaj dobrega; namreč zahtevo, naslovljeno na ohijsko državno postavodajo, da se preskrbi vsa potrebna finančna pomoč javnim šolam v državi, da bodo lahko nemoteno vršile svojo nalogo. Župan v zagati Župan Davis je sklical zborovanje republikanskih precinkt-nih načelnikov, ki se ima vršiti prihodnji četrtek in od katerega pričakuje izvolitev za strankinega poglavarja v Clevelandu. Toda v republikanskih vrstah je precej politikov, ki s tem niso zadovoljni, zato so se obrnili na sodnijo, ki naj bi to zborovanje preprečila. Nezadovoljneži ka-nijo sklicati posebno zborovanje precinktnih načelnikov, ki ga pa misli Davis preprečiti na isti način: s sodno prepovedjo. Zopet pod ključem George Holan, ki je bil že ; sedemkrat poslan v prisilno delavnico, ker je v kino-gledali-ščih nadlegoval ženske, a je vselej pobegnil, je bil zopet aretiran, ko je v nekem tukajšnjem gledališču nadlegoval neko žensko. Holan je bil že šestnajstkrat aretiran, a se ni še spame-! toval. da bi pustil ženske pri miru. Sodnik je Holanu prisodil tri leta ječe, kar je najvišja kazen, ki mu jo je mogel prilepiti. In v Warrensvillu pravijo, da bo ta tri leta tudi pošteno ! odslužil. "" i^jJi 70 novih ognjegascev Varnostni direktor kani te dni imenovati 70 novih ognje« gascev. Dvajset ognjegaških pozicij je izpraznjenih vsled i smrti ali resignacije, dočim po* ' trebuje ognjegasni department nadaljnih petdeset mož. Capone pojde na 'hudičevi otok' Med tistimi izbranci, ki bodo internirani na ameriškem hudičevem otoku," bo ^enda tudi bivši poglavar laškega ganglanda. d0KrTLANTA~lŠT avg. - Iz o informiranih krogov po- ne k°'-da Se bo moral Al CaP°" |Je zaPrt v tukajšnji zvez- dohoerSnici zaradi prikrivanja Podat- 2V6Zni davčni oblasti' na 'v novo zvezno jetnišnico kem ° jU AIcatraz v sanfranciš-iio z a U?!' Je namenjena sa-Jetniva. "Obrane" kriminalce. imi7C0 na tem otoku> ki otok" "ameriški hudičevi v otoku sličnega imena WnC0Ski Guiani- kamor iB dri|Ja Pošilja svoje politične Je svet'eHZl°čince in za katerega znane n nal Predvsem tekom la 'eifussove afere, je bitted Šele Pred kratkim in sPravlinjemmi stenami bodo 2locincj le večJ> in nevarnejši 2avZem med katerimi Capone ne Dnevnik "ajneznatnejše mesto. Prinesel ki bodo poslani V °tok" zaeno s Ca-( ^anih' ga skuPaJ bo po-: *%at 40^ otok AIcatraz za- ** kriminalcev. ' ^......... : °Sev®l+za nižje ce-plinu ! fecetS?NGTON, D. C.-Niž-' a naravni plin so vklju- či n Ooseveltov javnona- l ^ cen gram' ki zahteva tudi i !Hia ke Za elektriko. Zvezna t6ga Po,°miSlja namerava vsled 1 PreiskaviVetltl pretezni del časa ? I^Ša iglede Prod"kcije nasi S 1 Pnna in plinski distri- * je bil ,misi;ia Je že dognala, 5< ^ H ° leta 1930 porabljene-f 0t elektr ,Več naturnega plina ^ Porau-, ' kar Pomeni, da se % uUo 150 odstotkov več J* bi^ 1919. Nižje ene za i Jfanke ;°menile ogromne ] »ri- ? v 0seveit ljudstvo- česar se f 'eda °va administracija za- Č j ? J / vj^ik v Girardu l^1 Soš^jbil v Girardu piknik () J1' kaiS a°ciali stičnega klu-a clev , se je udeležilo tudi i 3ih0vih ?'andakih sodrugov in P ?k So Jev^ših polovic." Pik- :: J^UdeTe?lVtamOŠnjem,Par" J ? Hv, Zenci Pravijo, da so ° najbr^ ,meli- AmPak danes X0, lle Počutijo tako iz-^ ak0r smo ae Sin0či... A>v, Se Je pocenil 1 Sh ^išk I h 6ciaiitet Domovina, katere b je Pitanje milega t « ^ (jVSakovrstnim bunkom, ii 1 stari f znižala naročnino J/ Nov. aj" od na sedem J Va, Klub "Krogla" ' hM^ kluba Krogla se jj""0 urj ' 21" avgusta ob 1 h°Vs AV Slov. Domu na /K le j ^ AVP r» y\ 1 % Prosi se vse čla- e gotovo udeležijo. j Ljubljanskemu "Slo- J vencu" v album i _ i \ Ljubljanski "Slovenec" z dnei , 3. julija t. 1. prinaša članek gle-1 de nekulturne afere s Cankar-j j jevo soho, ki ga je naša soseda j j "Ameriška Domovina" ponatis-! ;nila, menda zato, da si potolaži! svoio nemirno kosmato vest; v j tem članku so trditve, ki jih bo j vsakdo med nami, ki mu je; J i stvar znana, odklonil kot neres-! . v mene. Na pr. trditev, da naš napredni element nasprotuje na- : šim tako zvanim kulturo - vrt- ! narjem samo zato, k£r hočejo ' postaviti na tisto zaplato sveta ' v Rockefellerjevem parku, ki • bo po krivici nosila naziv slo- • venskega kulturnega vrta, kip 1 škofa Barage. Resnica v tem slu- 1 čaju namreč je, da se slovenski ( napredni element v Clevelandu ^ po domače povedano požvižga; na zadevno odločitev naših kulturo - vrtnarjev lažikulturnega ' kova in da mu je prav vseeno, * če postavijo poleg Baraginega ' tja še tucat kipov drugih ško- 1 fov! Edino, proti čemer prote- | stira napredna slovenska jav- 5 nost v Ameriki, je komedijan-stvo in farsa okrog Cankarjeve 1 sohe. Naj naši klerikalni bratci ^ postavijo na tisto zaplato kar- ^ koli hočejo, samo Cankarja naj ; v puste v miru, kajti če ima kdo!s i pravico imeti v rokah zadevo!1 Cankarjevega spomenika, naši j klerikalci je nimajo! Dovolj je,; da farizeji postavljajo spomeni- % ke Nazarencu in odveč bi bilo, j, da bi jih postavljali še Cankarju! I Druga napačna trditev je, da je napredni element med nami j sprožil idejo Cankarjevega spo-j menika, ko od vsega začetka ni- ] smo imeli pri stvari nobene be- J sede. Zloglasni Marian Pfeifer,; ki je bil svoj čas pri A. D. in i vseh "patrijotičnih" rojakih v £ veliki časti, je "uredil" stvar na i željo naših "patriotov", ki so ^ soho tudi spravili med staro ša- j ro v neki baraki, kjer je do c pred nedavnim čakala odreše- ^ nja in ga morda še čaka. j "Slovenec" tudi trdi, da se za t predlog, da se postavi na tisto ( zaplato spomenik Baragi, za- t vzemajo tudi Američani. Kje je i pa to pobral? Ali je to imenitno j "informacijo" dobil od uredni- j kov A. D. ali Jožeta Grdine? t Mi nič ne vemo o kakih Ameri- i čanih, ki bi se ogrevali za to i- j dejo. Američanom je precej bolj ] znan Louis Adamič kot Baraga, čepray se na torišču njegovega i (Baraginega) delovanja imenuje po njemu eli okraj in par cest ali šol! Zato se čudimo, kje je "Slovenec" našel tiste Američane, ki se po njegovem zatrdilu tako zanimajo za idejo Baraginega spomenika? "Slovenec" tudi pravi, da je bila ideja, takozv. kult. vrtov, da vsaka narodnost postavi tja spomenik enemu svojemu kulturnemu delavcu, istočasno pa prizna, da je Baraga pač učil Indijance krščanstva in poljedelstva in čitanja, dočim za slovensko kulturo ni ničesar storil. To je lepo. Saj to je tisto, kar trdimo mi. Za nas in za našo kulturo ni L ničesar storil. "Slovencu" bodi povedano, , da so naši možgani all right, j ampak drugače je z možgani naših kulturno - vrtnarjev, s katerimi je nekaj temeljito narobe. j Zopet doma i Domov se je vrnil .iz bolniš-- nice Mihael Lah, ki stanuje na 869 Rudyard road. j BERLIN, 20. avg. — Nad šti-1 ri milijone nemških volilcev je' imelo dovolj poguma, da so danes povedali Hitlerju in njegovim hlapcem, da ne marajo za nacijski režim in za Hitlerja, ko se je vršil plebliscit, ki naj bi ! potrdil Hitlerjevo uzurpacijo1 predsedniškega urada. Hitler je sicer sijajno "zmagal," saj se ] je trudila celokupna nacijska ■ mašina, da spravi na volišče i čim več Nemcev, ki naj bi seve- < da glasovali samo z "ja" teri < soglasno potrdili Hitlerjevo od- i ločitev, da naj on sam poslej' < vrši posle predsednika in kan-|i celarja obenem, toda štiri mili- < jone Nemcev je bilo dovolj po- i gumnih, da so rekli "nein" ter i na ta način protestirali ne-le i proti Hitlerjevi uzurpaciji pred- i sedniške oblasti, temveč tudi;r proti Hitlerju in njegovemu te-|i rorističnemu režimu sploh. To;t je bil za Hitlerja in njegovo na-!2 cijsko bando hud udarec in ne- j malo presenečenje, kajti tolik- ž šne opozicije spričo nacistične jr propagande in terorja pač nihče 11 ni pričakoval. ! f Na volišče je bilo nagnanih t vsega skupaj 43,438,378 volil- r cev; od teh je 38,279,514 volilo jI "da," 4,278,808 "ne," 871,056,1 glasov je pa bilo neveljavnih.! r Fatalna avtomobilska nesreča John Fabian, 21-letni motorist, ki stanuje na 3820 Dover ave., S. W., je včeraj povozil 14-letnega časopisnega prodajalca Alfonza Amata, ki je hotel iti preko ceste na Fulton rd. Zadeti deček je kmalu nato umrl vsled notranjih poškodb v City bolnišnici. Priče pravijo, da je bila prometna luč rdeča, ko je deček začel iti čez cesto, da pa se je medtem premenila, kar je bilo krivo, da je Fabian, ki je že ustavljal svoj avto, iznova pognal ter pri tem podrl na tla Alfonza. To je že 146. prometna nesreča v Clevelandu tekom tega leta, dočim se je pripetilo lani v istem razdobju "samo" 111 prometnih nesreč. Fabian bo obtožen uboja. 1 Proti domu Po eno-mesečnemu prebivanju pri sorodnikih in prijateljih v Clevelandu se je sinoči Miss Mary Haffner vrnila na svoj dom v Elore, Minn. Miss Haffner je učiteljica ter je to bil njen prvi obisk v Clevelandu. Zaroka V soboto sta se zaročila Mr. Edward Skodlar in Miss Olga Eržen. Miss Eržen je hčerka družine Mr. in Mrs. Srečko Eržen, 1048 E. 74 St. Mr. Skodlar pa je sin Mr. in Mrs. Frank Skodlar, 6601 Bonna Ave. Čestitamo ! Pozdravi Iz Chicaga smo dobili razglednico, po kateri pošiljajo pozdrave Enakopravnosti in vsem prijateljem in znancem Mr. in Mrs. Perlin in Mrs. J. Gorišek, ki se mude tamkaj na obisku svetovne razstave. Hvala! Nov grob Sinoči je umrl v Women's bol-. nišnici Joseph Golubič z 5814 j Prosser ave., star 62 let. To pomeni, da je opozicija proti Hitlerju v zadnjih devetih mesecih silno narastla, predvsem opozicija ljudi, ki se upajo povedati tudi na volišču, kaj hočejo in kaj nočejo. Ko jej Hitler pred devetimi meseci j vprašal nemški narod, ali odo-| brava izstop Nemčije iz Lige, narodov, je volilo proti samo j 4.8 odstotkov volilcev, danes pa j: se je izreklo proti njemu 9.8 odstotkov, torej malo manj kot : deset odstotkov volilcev proti 1 njemu! Deset odstotkov volil- : cev sicer ni mnogo, vsaj ne v : navadnih okoliščinah, toda ' v današnji Nemčiji to pomeni < mnogo in znači, da je Hitlerjev ' režim s tem plebiscitom dobil 1 nepričakovano brco. Hitler je 1 namreč pričakoval, da bodo ] nemški volilci potrdili njegovo 1 uzurpacijo predsedniške oblasti < brez vsake resne opozicije, iz- 1 zid plebiscita je pa pokazal, da 1 je opozicija proti njemu ne le ' živa, temveč da tudi stalno in 1 nevarno narašča. Deset odstot- | kov volilcev, ki imajo toliko po- 1 guma, da rečejo "ne" ter se s t tem izjavijo proti režimu, ni; c majhna reč v današnji Nemčiji, 1 kjer naciji skušajo zatreti vsa- j ko opozicijo s sekirami, ječa- 1 mi in koncentracijskimi tabori-'s Važna seja vlagateljev Slovenske banke Ker je vodstvo slovenske banke vložilo na sodni]t prošnjo za dovoljenje po- < slovanja nove banke, in 1 ker je k tej prošnji predlo- \ ženih več sprememb, kate- i re niso znane ne vlagatelj- • skemu odboru in ne vlaga- ? teljem v detajlih, in ker bo ] zaslišanje 2If. augusta, je < odbor vlagateljev ..skušal i dobiti informacije in prišel j do zaključka, da je potreb- < na bržkone zadnja skupna < seja vseh vlagateljev banke, da se pogovorimo in I sklenemo kaj je in kaj ni } potrebno za korist nas i vseh. i Raditega odbor sklicuje to najvažnejšo sejo za v torek dne 21. avgusta zve- ! čer ob 7:30 v Slovenskem 1 Narodnem Domu in sicer v avditoriju. Vsakdo je prošen, da prinese s seboj svojo bančno knjižico, ki naj služi v izkazilo, da je vlagatelj. Vlagateljski odbor. V bolnici Dobro poznani rojak Frank Lunka je bil odpeljan v Mt. Sinai bolnico, kjer se bo moraV podvreči operaciji. Vile rojenice Vile rojenice so obiskale družino Mr. Antona Mlača, 21101 Goller Ave. in pustile srčkano hčerko, ki je že tretja v družini. Mati in deklica se dobro počutita. Čestitamo! Kultura • ■ 1 PEVSKI ZBOR "JADRAN" Pevsko društvo "Jadran" začne zopet s pevskimi vajami v ■ sredo dne 22. avgusta. Vsi pev-t ci in pevke so prošeni, da se udeležijo. — Tajnik. šči! Največ opozicije je prišlo iz' južne in zapadne Nemčije, iz katoliških krajev in iz industrijskih predelov. Nemški katoli-, čani so očividno zamerili Hitler-j ju, ker je tekom nedavnega kr-jvavega "čiščenja" dal umoriti i j tudi enega izmed vplivnih vodi-; j teljev katoliškega političnega! j gibanja, dočim "ne" iz industrijskih okrajev pomeni, da delavsko politično gibanje vzlic in kljub krvavemu nacijskemu terorju ni še podleglo, temveč še živi, čeprav "pod zemljo." Hitlerjev režim se je zelo trudil, da spravi na volišča čim več Nemcev, ki bi slepo pritrdili Hitlerju. Skozi šest dni so bili vsi časopisi, oglaševalne deske, poslopja, vozovi poulične železnice in celo lokomotive prevlečeni z oglasi, ki so dopovedovali nemškim volilcem, da je v njihovem interesu, da glasujejo z 1 "da." Radio je bil seveda iz- ; ključno v službi nacijske propa- j gande. Poleg tega so krožili ' nad Nemčijo aeroplani, na ka- ] terih je bilo napisano "volite: j da." In vzlic tej silni nacijski : kampanji je volilo proti Hitler- s ju štiri milijone Nemcev! To je ] nekaj, kar bo dalo Hitlerju mi- 3 sliti. ] -----< Stratosferni balon ] pristal v Jugoslaviji ] MARIBOR, Jugoslavija, 19. ' a vg. — Belgijski stratosferni j; balon, s katerim sta se dvignila j] v zrak profesor Max Cosyns in;' Neree Vandelist in o katerem soj že mislili, da je izgubljen, je jJ srečno pristal blizu vasi Zinov-; lje. To se je sicer zgodilo še P sinoči, toda znanstvenika nista I: mogla o tem obvestiti zunanje- 1 ga sveta, ker nista imela jugoslovanskega denarja, da bi pla- ' čala za telegram. Končno jima je neki srbski kmet posodil potrebni denar, da sta lahko odposlala brzojavko. Njun balon ni dosegel nobenega novega višinskega rekorda, kajti njun namen ni bil doseči nov višinski rekord. Znanstveni instrumen-(ti, ki sta jih imela s seboj, so ostali čisto nepoškodovani. Poškodovan pri padcu Sinoči je rojak Rafael Pust, stanujoč na 19105 Cherokee Ave., padel po stopnicah v klet, pri čemer je dobil težje poškodbe na glavi. S Svetkovo ambu-lanco je bil odpeljan v Glenville bolnico. Pogreb M. Debevca Truplo pokojnega Mathew Debevca bo ležalo na mrtvaškem odru od danes popoldne v Slovenskem Društvenem Domu, na Recher Ave., odkoder se bo ) vršil civilen pogreb jutri, v to-" rek popoldne ob 2. uri. Policija pomaga pri čiščenju Clevelandski policijski načelnik Matowitz pravi, da bo cle-velandska policija stoodstotno sodelovala v boju proti nepo- - stavnemu prodajanju žganja v 1 pivnicah, ki imajo dovoljenje - samo za pivo, ki ga je začela J državna komisija za kontrolo opojnih pijač. Kongresman Rainey i mrtev ST. LOUIS, 19. avg. — Danes :-je umrl v tukajšnji De Paul j !bolnišnici Henry T. Rainey,! "i predsednik zvezne kongresne: I zbornice; pobrala ga je pljučni- j , ca. Rainey je umrl ob 7.50 zve-! čer, nekaj ur potem, ko je bilaj I pri njem njegova žena, kateri j j so povedali da se moževo zdrav- [ stveno stanje zadovoljivo iz-1 boljšuje. Rainey je bil pred; par leti v sovjetski Rusiji ter| bil eden izmed redkih obisko-i valcev Rusije, ki je podal ob-i 1 jektivno in nepristransko poro-j j čilo o ekonomskih in socialnih razmerah v Rusiji. Posledica njegove smrti bo tekma za izpraznjeno predsedniško mesto v , nižji kongresni zbornici, ki ga j je zavzemal pokojni Rainey. ] Vpoštev prihajata Joseph W. l Byrcis, Raineyjev politični pri-L jateij in zaveznik in John Me-j, Duffie, konservativec iz Alaba- , me. Rainey je bil velik zago-!j vornik "new deala." I, -- POLJAKI SE VNEM A JO s ZA DIKTATORJA 1 1 Včeraj se je vršila v Poljski čitalnici na 1108 Kenilworth j ave. patriotična proslava v spo- . min 14-letnice rusko-poljsko vojne, ki se je za vršila Polja kom v prid. Na proslavi je na-stopil George Matusinski, polj- 1 ski konzul v Pittsburghu, ki j« seveda jako pohvalno govoril o poljskem diktatorju Pilsudske- l mu in navzoči, ki menda niso bili nič manj vneti za diktatorja, čijega železne roke tukaj v A-meriki seveda ne občutijo, (zato ?.e la>:ko navdušujejo zanj), so j konzulov govor ponovno preki- , njali z navdušenimi vzkliki na čast diktatorju. Na proslavi so j je tudi nabiralo prispevke za žrtve nedavne povodnji na Polj- . s kem. __J 1 Demokratinja bo resignirala £ Mrs. Bernice Pyke, eolninska s kolektorica v Clevelandu in biv- r ša podpredsednica demokrastke j stranke v Clevelandu, je podala . izjavo, da bo odstopila iz demo-iJ kratskega narodnega odbora,! ker predsednik Roosevelt ne1 mara, da bi bili javni uradniki tudi člani demokratskega na- 1 rodnega odbora. Mrs. Pyke bo } rajši resignirala iz tega odbora, 1 kakor da bi pustila svojo novo ' službo. ' Anton Terbovec Zadnjo soboto se je Anton ; Terbovec, urednik "Nove Dobo" < podal v Atlantic City, kjer bo ] prisostvoval zborovanju Nation- 1 al Fraternal Congressa. Po to- 1 mu zborovanju bo obiskal svo- : je znance in prijatelje v Ne v Yorku ter se vrne v Cleveland! 2. septembra. "Zavedni sosedje" Člane in članice društva "Zf -! vedni Sosedje" št. 158 SNPJ se poživlja, da izkažejo zadnjo čak* t umrlemu sobratu Mattu Debev-cu, ki bo ležal na mrtvaškem odru v Slov. Društvenem Domu. Pogreb se vrši jutri popolane ob 2. uri. — Predsednik. Doma iz bolnice Iz Women's bolnice se je včeraj vrnila na svoj dom Mrs. So-1 phie Strumbel, 1231 Addison • Rd., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Prosvetni odbor SND ' Nocoj se vrši seja Prosvetne-■ ga odbora Slov. Nar. Doma. Pri-l četek točno ob 8. uri. Prosi se > vse člane odbora, da so gotovo nazvoči. — Tajnik. 4 milijone Nemcev volilo proti Hitlerju j Izid včerajšnjega plebiscita kaže, da opozicija stalno raste vzlic| j nacijskemu terorju. Nacijski voditelji so presenečeni, kajti tolikšne-; ga števila protestnih glasov niso pričakovali. --—_____ .. , Stran 2 ENAKOPRAVNOST 20. avgusta, 1934 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. a run. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 iMued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor To raznafialcu v Clevelandu, za celo leto ........ »550 £a 6 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ »1-50 Po pofitl v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 1% 6 mesecev ...... $3.25 za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedinjene države ln Kanado za celo leto .... $4.50 Za 0 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države Ea 6 mesecev ....... $4.00 Sa celo leto ........ $8.00; Sji^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at yuftluj Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the J!®!! Act of Congress of March 3rd, 1879.. Demokra+sko-republikanska načelnost Med našimi ljudmi je mnogo takih, ki človeku hudo zamerijo, ako jim pove, da sta demokratska in republikanska stranka enako brez vsakih načel, da se v bistvu prav nič ne razlikujeta in da sestojita v jedru iz ljudi, ki so breznačelni osebni koristolovci. In vendar je tako. Ne le, da obe stranki enako služita velekapitalistič-nim interesom, tudi načelnosti in značaj-nosti ne poznata. Vzemimo na primer cle-velandsko situacijo. Sweeney je demokrat. Pire in Deb«-vec sta demokrata. Gongwer je demokrat;. Bivši župan Miller je demokrat. In tako dalje. Vsi so demokratje. In vendar se grizejo in koljejo med seboj kot sestradani krvoločni volčje. Tekom minule primarne volilne kampanje demokratske in republikanske stranke se je cievelandska demokratska mašina vrgla, z vsem ognjem v boj proti demokratu Sweeneyju, da bi preprečila njegovo nominacijo. No, Sweeney je vzlic tej ogorčeni opoziciji demokratske maši-ne, vključivši Pirc-Debevčevo, prodrl ter odnesel nominacijo v 20:- kongresnem di-striktu. In kaj je storila demokratska mašina? Zagrozila je, da bo pri jesenskih volitvah podpirala Sweeneyjevega republikanskega proti-kandidata. Čisto verjetno je, da bo demokratska mašina svojo grožnjo izpolnila, kar utegne imeti kot posledico zmago republikanskega kandidata in poraz demokrata Sweeneyja, kakor je Sweeneyjevo zadržanje tekom lanskih županskih volitev prineslo poraz Millerju in zmago republikancu Davisu. Toda zakaj vse to medsebojno klanje v demokratskih vrstah? Zaradi kakih načel, kakor n. pr. pri socialistih, ki so si v laseh zaradi nove načelne izjave, ki je bila sjyejeta na letošnji konvenciji socialistične stranke v Detroitu? Bežite, ne bodite vendar tako naivni, da bi goltali take race! Boj v demokratskih vrstah je prav toliko načelnega značaja, kolikoi" je tropično ozemlje okrog reke Amazonke v južni Ameriki podobno ledenim pustinjam okrog severnega ali južnega tečaja. Je! namreč čisto osebnega, koristolovskega značaja. Tem politikom se je vedno šlo, se jim gre in se jim bo šlo zgolj za osebne koristi, za korita. Sweeneyjeva frakcija bi rada zagospodovala nad mašino, z drugimi besedami, nad koriti. Gongwerova frakcija, katere del je tudi Pirc-Debevčeva klika, se temu krčevito upira. In Sweeney se je tej frakciji strašno zameril, ko je s svojim bojem proti nji lani pomagal republikancem v sedlo ter s tem spravil od korit demokrate. Zato tako lopajo po njem, ne zaradi kakšne načelne razlike. Kjer ni načel, tam tudi načelnih razlik ne more biti. Ameriška Domovina se v tem boju ja-ko odlikuje in njena taktika obstoji v glavnem iz objokovanja tistih rojakov, ki | so izgubili delo pri mestu vsled republi- j kanske zmage. Toda Ameriški Domovini j se ti rojaki ne smilijo tako hudo, kot nas 1 skuša prepričati. Ona joka in otepa Okrog I sebe kot blaznež,samo in edinole zato, ker je z Millerjevim porazom izgubila o- llil. [(Dalje v 6. koloni; I Konvencija JSZ Cleveland, Ohio Kdo je bil izvoljen pri primarnih volitvah 14. avgusta, nas ne zanima. Demokratski a-li pa republikanski cirkus je e-den in isti. Samo v simbolih se razlikujeta, ker prvi je oslovski, in se riga onim, ki lazijo za njim, drugi obljubuje dve "raa-šine" v garage, mesto avtomobilov, pa dobimo kokoši, ki jajca neso. Imamo pa bolj važne zadeve, ki se moramo pobrigati zanje. Radi tega se tudi ne oglašamo toliko v naših listih kot smo se v prejšnjih časih. Delamo pa še vedno za delavske principe, ker še vedno garamo za kapitalizem, in še ni "poha-ne" piške na naših mizah, ampak le navadna "balony", ki nam jo servirajo po navodilih New Deal-a. Ne, nismo še vrgli puške v koruzo, kot si nekateri domi-šljujejo. Meseca septembra se bo vršila konvencija Jugoslovanske socijalistične federacije (pri-čenši v soboto 1-2-3) v SDD 15335 Waterloo Rd. Pričakujemo iz raznih delov Amerike od 60 do 80 delegatov, ki bodo zastopali razne soc. klube, nekateri društveni bratje pa svoja društva, ki so včlanjena v "Prosvetni Matici". Poleg teh pridejo drugi rojaki, ki bodo radi konvencije posetili in si o-gledali našo slovensko metropolo naše naprave in naš napredek. Le škoda da še nimamo kul turnega vrta in spominek "napredka" škofa Barago. Kako bi se "fajn postavil" naš Jože Gr-dina pred zunanjimi rojaki. In, da bi Roosevelt ustvaril to deželo mokro (?) to bi bil "business" za one, ki so "odspredaj prodajali legalen produkt, zadaj pa nelegalnega!" Ukrepamo, kako bomo postregli našim delegatom in zunanjim obiskovalcem, da ne bodo odnesli slabega vtisa iz največje slovenske naselbine v U. S. A. Da se pa pokažemo kot napreden in gostoljuben narod, ki je pripravljen na dostojen sprejem naših iz domače grude bratov in sester, sodrugov, in somišljenikov, bomo priredili v soboto 1. septembra ob pol deveti uri zvečer banket, v spodnji dvorani S. D. D. na Waterloo Rd., kjer bodo tudi govori, pevske točke solistov, duetov in kvarteta Žnebel, Stavtigart, Lever ml. in Bergoch ter muzika-lične točke, povrhu še ples. Frances Tomazich in Frances Penko sta že označeni kot solistinje. Koliko bo drugih, še ne vemo, pa bomo že zvedeli, še je čas. Zdi se mi, da bo to zanimalo naše rojake iz Clevelanda in o-kolice ter boste v obilnem številu posetili banket, da se seznanite z rojaki širše naše nove domovine, obenem boste dobili okusno večerjo (piške), katero bo pripravila Mrs. Bizjak iz West Parka in njene pomočnice iz raznih delov Clevelanda. Cena je samo 75 centov, zato sezi-te po vstopnicah, ki se dobijo v Kushlanovi prodajalni v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. in pri Jožetu Durnu, 15605 Waterloo Rd. Rezervirajte že prej. in zagotovo, ker vam ne bo žal. V nedeljo, 2. septembra ob 7:30 zvečer se bo vršila predstava in zatem ples v spodnji dvorani. Kot se sliši, bo nasto- 1 pilo kar pet pevskih zborov, in ti so: soc. "Zarja", "Jadran" 1 "Delavec", "Soča" in "Zvon". 1 Potem bo živa slika, muzikalič- . na točka, govori, in vrag si ga vedi, kaj še. Vse to samo za 40 1 :»iiiiiiii»»im»»»»»»»»»»n»»:m»» centov. Ko smo to povedali on-gavnemu Jožetu, je dejal: "Bajgali — to je pa vredno dva in pol dolarja, daj mi dva [i tiketa." Toraj napolnite dvora- ] no S. D. D. dne 2. septembra. i Dne 31. avgusta bo pa pred- : vajala mladina, ki je včlanjena 1 v soc. stranki razna delavska ] vprašanja, ali "Mladina in delav ski problem". V tem bodo razpravljali sledeči: Stojan Men-ton, Detroit, Donald Lotrich, Chicago, 111., Anthony Pirc, Cleveland, O., Frances Langerholc, Johnstown, Pa., Frank Drassler, Forest City, Pa. in morebiti Anton Kamnikar, Milwaukee. Louis Jartz je prireditelj shoda, ki se bo vršil v S. N. D. 6411 St. Clair Ave. ob 8:00 uri zvečer 31. avgusta. Mladina vas vabi, da jo posetite. Pa še pridemo. Frank Barbič član pripravljalnega odbora J. S. Z. Iz urada skupnik društev SDZ - Skupno nastopajoča društva ' SDZ se zavedejo zelo velike ' važnosti 8. redne konvencije ■ SDZ, katera se vrši 10. sept. t. 1.' ' v Girard, O. Zato so ta društva1 • prišla do zaključka, da je u-| • mestno in praktično, da se vsa 1 delegacija enkrat preje sestane' ' skupaj in pogovori o najbolj 1 važnih problemih, kateri bodo > prišli pred konvencijo, to je vsaj - o glavnih točkah, katere sma-1 - tramo glede glasila, dalje glede - pravilnejšega sistema v glav-^nem ura-u, kot tudi glede bol-; -; niškega oddelka. Posebno prvo, i kot zadnje je nujno potrebno/ - da smo vsi podučeni, kar je bilo1 , za SDZ najbolj koristno. Smatramo, da bi se veliko časa-prikrajšalo na prihodnji kon-j j venci ji, ako pridemo enkrat pre-j je skupaj še tukaj v Clevelan-j j du. "j Ta odbor je določil čas zbo-, " | rovanja, za 20. avgusta, priče-1 "itek ob 8. uri zvečer in sicer v 'j sobi št. 1. v Slov. Nar. domu na •! St. Clair ave. '( Prošeni ste vsi delegat je kot; •'delegatinje, da, ako vam je kaj' ljna tem, da se čas na konvenciji' 'Iprihrani in ako vam je na tem, 'jda.se na bodoči konvenciji v' 'j resnici nekaj izvrši, kar je izv.\ ' i šenja neobhodno potrebno, da se 'l vsi delegatinje gotovo vdeležite' " tega velevažnega predkonvenč-\nega sestanka ali zborovanja. 1 Vsi delegatje in delegatinje so torej vabljeni, da se gotovo tega zborovanja vdeleže, ker je važen za celo organizacijo. John Pollock, predsednik Jos. F. Dam, tajnik ^ Iveri Čednost je slabost človeka, da ' bi se upiral vsaki skušnjavi. Življenje je kompromis z uso-1 do. Poguma človek ne kaže v u-miranju, temveč v življenju. Človek ne trpi, ker se mu želje ne izpolnijo, temveč zato, ker' preveč visi na njih. Čim manj mislimo nase, tem; srečnejši smfi. Pravo življenje nam postane' očito kakor simfonija šele v svo-! i jem finalu. Ljubezen do narave je ljube-ji zen do matere. J, Ljudje brez ljubezni nimajo 1 lastne usode, temveč si jo samo' s improvizirajo. j, Ko sem bil mlad. st> se bolniki i bali mene, sedaj, ko sem star, 1 se jaz bojim bolnikov. 1' j Čim razumnejši je zdravnik,'r tem manj pripisuje svoji umet- r nosti, temveč pa naravi, in paci- j jentovemu mišljenju. j c Od vseh cvetlic potrebuje Člo- r vek največ solnca. n urednikova posta ........................................................................... I« I Ce se zemlja trese... jj Riba, ki napoveduje potrese — j Zaščita plinovodov in vodo- I vodov zmanjšuje nevarnosti V boju za obvladanje narave 'so se človeku najdalje upirali potresi. Šele sedaj se je človek naučil graditi hiše, ki jih potres ne more zrušiti, in šele sedaj odkriva možnosti za napoved potresov, preden nastopajo. V deželah, ki jih pogostoma zadenejo potresi, preizkušajo ta čas nov izum, hišo, ki je popolnoma neodvisna od tal. Nad' običajnim temeljem je jeklena; plast in pravi temelj je jeklena; plošča. Med obema ploščama1 pa so kotalci, ki jim je namen! premikati temelje v določeno; . smer, dočim se hiše sama ne premika. Hiša, ki stoji na tak-! • šnih temeljih in kotalcih, se lahko upira tudi najhujšim gibanjem tal. Japonci so do danes gradili prave papirnate hišice, ki samei na sebi niso povzročile posebne nesreče, če jih je potres prevrnil. Polagoma so začeli graditi trdnejše hiše, a baš to je vodilo do velikih katastrof, kakor, gismo jih doživeli zaradi trdno! ".grajenih hiš ob zadnjem potre-' 3; su v Jokohami. V Mehiki gra- " diio spet hiše z meter debelimi i' zidovi in mislijo, da bi mogle " i zoprvati tudi najhujšim potresenim sunkom. Američani so gra-e dili manjše jeklene hiše in so J menili, da jim potres ne more 3 ničesar več. Toda katastrofal-J! ni potres v Miami ju je dokazal, "ida te jeklene hiše ne zaležejo. 51 Sicer pa večinoma niso podi-"jrajoče se hiše, ki povzročijo ob potresih največ zla, kakor splo->, šno mislimo. Veliko več žrtev •'jzahtevata ogenj in voda. Prve 0 žrtve potresa so vedno plinske cevi in vodovodi. Razpoke v ■|plinskih ceveh povzročajo na -1 mnogih mestih istočasno poža- - j re, iz počenih vodovodov prepla- - (vi voda ceste in hiše še bolj jpodminira, še slabše pa je to, - da zmanjka potem vode za ga- - j šen je nastalih požarov. Te glavar ne nevarnosti pa se dado s pri-a'mernimi gradbenimi načini pli- j novodov, vodovodov in z zaščito t!hiš pred požari gotovo odpravi- j'ti. ■j 11 j Najbolj sigurno pa bi bilo l'|vsekako, če bi znanost prišla ^jkdaj tako daleč, da bi mogla 1 potrese napovedovati ob pra-Bivem času, tako da bi se ljudje' e, utegnili spraviti na varno. Danes pa, žal, nimamo še nobenega zanesljivega instrumenta, ki bi * to nalogo vršil. Kar jih je naj-} bolj občutljivih, jih že ne preveč' 3 nevarni sunki spravijo iz akcije, I novejši izum magnetomotor de-c luje nekoliko zanesljivejše le v bližini potresnega središča. Ve-j liko pa si obetajo japonski se-j izmologi od čudnih sposobno-'stih neke ribe, ki ji je znanstveno ime "parasilwus asolus" in j ki baje z največjo točnostjo na-j i poveduje vsak potres davno' | pred njegovim pričetkom. Da .so Japonci odkrili takšno napo-j I vedovalko, ni čisto neverjetno, I ,saj imajo v potresnih zadevah; ! in vseh, ki se sučejo okrog njih, j | med vsemi narodi na svetu naj- ( ! več prakse. Tam je vsakih 24 j ur povprečno 1.6 potresa. Na ( srečo so to seveda večinoma po-j . tresi brez hudih posledic in jih I lajiki pretežno niti ne opazijo., . Opazi jih pa omenjena riba, in j 'sicer v naprej, kar je neprecen-1 ljive vrednosti. V normalnem" stanju ždi ta riba topo in mir- j j no v kakšnem akvariju. Nič je ne more običajno spraviti iz te j letargije. Celotna opazovanja pa so pokazala, da pride v ribo J nekoliko ur pred potresom nenadno življenje. Plane iz svo-' jega skrivališča, splava enkrat, I dvakrat okrog akvarija in se po f nekoliko minutah umakne brez ( moči v svoje skrivališče. Ja- k [1 škrat i L "Veš oče," je začel prefrigan sin praviti svojemu očetu, "vče-raj sem videl deset ljudi sta!ti ^pod enim samim dežnikom in 1 j vendar nobeden izmed njih ni L| toil moker od dežja." lj "Kako je bilo to mogoče?" se ^je začudil oče. "Ali so imeli tako 51 velik dežnik?" "j "Ne, čisto navaden dežnik," 5 se je zasmejal poredno sin. "Toda deževalo ni..." # i "Zakaj je rekel Peter, da bi e'bil rad cerkveni vratar?" je g vprašal v šoli učitelj brihtnega _ učenca. i "Zato, da bi lahko stopil ven, . kadar bi mu ne ugajala pridi- rjga," se je odrezal le-ta. □! . # J "Mike, ali te je tvoja mula že _ i kdaj brcnila ?" j "Well, dozdaj me ni še, am-e pak mnogokrat je že brcnila v zrak, kjer sem sekundo poprej stal jaz..." ^ 0 "Ali si se ti obril danes zju-e traj?" je vprašal narednik re- kruta, ki ni bil videti obrit. "Seveda, narednik." "Videti ni," je zabrundal na-^ rednik. "Toda naj bo za danes, ampak drugič pa le glej, da boš v stal malo bližje britve, nego si stal danes." e _ ARABSKI PREGOVORI v 1 Če bi mu sova kaj koristila, - bi je lovec ne prezrl (sov v Ara-.- bi ji ne streljajo). j Kadar je treba psa še goniti i, na lov, tedaj je boljše, da se od- - repemo i psu i njegovemu lovu. Vsaka ovca visi na svojem - lastnemgležnju (koštrune obe- - šajo namreč na njih gležnje). 0 Škorpijonu se ne bližaj, pri - kači ne spi in ne sanjaj. Zunaj imajo lepo, belo obleko, ^ znotraj pa so polni nesnage. — 1 (Ta »rek uporabljajo Arabci naj-1 več za nepriljubljene kristjane.)' Na tatu, ki je v domu (to je e na domačega tatu) ne moreš paziti in ga stražiti. ^ S padcem učenjakov pade . svet. Nima sicer niti srajce, toda s svilene naramnice pa mora ime-ti. Ne skrivaj se med čebulo in j njeno lupino, nalezel se boš samo njenega slabega vonja. Dveh buč ne moremo nositi v eni roki. Ena sama vrtnica še ne na-t pravi pomladi. J Gnilo jabolko pokvari dvajset' (I svežih jabolk, toda dvajset sve-Jžih jabolk ne more ozdraveti ni-|ti enega gnilega jabolka. | Svoj kruh daj peči k peku, če-L j tudi ti ga polovico ukrade (to I znači, da se je treba vedno obr-. j niti do strok on vnjaka.) 'i ponsk^ seizmologi menijo, da je itc vedenje posledica posebne občutljivosti ribe za elektromag-netske motnje, ki se pojavljajo • v zemeljski skorji pred potresi. | Če je to res, potem lahko pričakujemo, da bodo vse potresne postaje na svetu v kratkem poleg ostalega opazovalnega orodja imele tudi posebne posode s to ribo in to bo tudi njih najvažnejše orodje. i Proda se Prav poceni se proda popolno o-premo za lepotični salon — (Beauty Parlor). Ogleda se jo lahko na 15810 Trafalgar Ave. Zračna zveza s Saharo Lansko jesen je vzbudil v svetovnem ti5-i ku skupinski letalski polet generala Vuille®1' na nad francosko Afriko izredno veliko zanimanje. Kakor je znano je trajal polet po 160 ur vsakokrat, 23.000 km. Preleteli so vse pokr3' jine nad Sredozemskim morjem in Kongo«111! sicer Algier, Maroko, Saharo, Mauretanijo, Sf negal in Sudan. Vuillemin se je ukrcal v Mar' seille-u, letel proti Rabatu, od tu čez sredin" Sahare in Adrarskega gorovja proti Gao i"3 severnem ključu Nigra): od tu je krenil 1 smeri do Dakarja in nazaj proti vzhodu ^ Konga; končno je šel njegov let proti sever" čez Hoggarsko gorovje v Tunis. Kaj pomeni» križem kražem polet? Da more danes 60 voj3' kov s 13.500 PS preleteti 20.000 km nad f ščavo in pragozdi, da pa mora za to imeti p"' pravljenih 66 milijonov litrov bencina in sice* v krajih, ki so bili pred svetovno vojno delo"1' še neraziskani! V vsej tihoti se je posrečila Franco^ mojsterska letalska organizacija v Afriki' M ščava Sahara ima danes 250 letališč in sicer. tako popolni organizaciji in opremi, da se ^ no morajo posrečiti vsi poleti od Sredozems" ga morja do Konga. Saharska letališča ^ postaje z bencinom, vodnimi zalogami, ' nimi avtomobili, stanovanji iz lepenke in močnimi trdnjavami. Med tem ko mislim0' ^ je Sahara zagonetno peščeno morje, da severnoafriškimi francoskimi provincami premagljivi zidovi, pa je spremenilo voja letalstvo Saharo v trden most od SredoZe®" do orjaškega francoskega teritorija ob N® in Kongu. Vse te priprave in naprave so novej'. datuma. Pred vsem so seveda delo vel .' francoskega letalskega generala VuilleITj. ki je prevzel poveljstvo nad afriškimi le ^ skimi silami šele 1931 leta. Dvajsetega le1* prispela prva letala do naturne trdnja^ hare, Hoggarskega gorovja. Ponesrečen ^ trulje pa so bile vzrok za kratek odmC'... hara, ki se je zdela Evropcem nepremag^ je pač čakala na veliko osebnost, kater1 -uklonila. In to je bil Vuillemin, ki je "Spremenite mi Saharo v jezero!" Toda "J va povelja niso prihajala iz dalje, sam deleževal vseh najdrznejših poletov in sl stavil stanovanje sredi puščave. Po treh letih mučnega dela pa je hara premagana. Po vseh predelih so P03 ^ ljeni miniaturni garnizoni s tako vestilnimi oddelki za najboljše linije, cijami dovoza živil, ljudi in materija^ a skimi oporišči itd. Pomislimo samo na " ^ gorovje. Pred nekaj leti je še bilo na znamovano z belo liso. Zdaj je tu term1 ^ kopališče in lične vile za častnike so razt'e po pobočju. i Francozi so se dalj časa borili za ^ ^ črto vzdolž zapadne afriške obale od ^ j, proti Mauretaniji. Toda ta linija »e g ^ ključno po francoski posesti. Vmes je ^ Rio de Oro, t. zv. španska Sahara, španska trdnjavica Ifui, ki leži južno f Atlasa. To dejstvo je vsekakor neprijet"0' ^ to je pa prosta zračna črta od Alžira ^ gra in dalje čez čadsko jezero do Kon£a' ^ ogromna linija je izključno francoska in ^ bolj sprejemljiva, pa najsi je tudi dolg8^ 6000 km. Če bo v resnici izročena Ja prometu in sicer družbi Air France, J® ntf ljivo, najbrže bo ostala v posesti druŽbe ^ graupe d'aviation d'Afrique.". Pa najsi*50^ ali tako, 4000 km od Seine do čadskega Jj0if je že prirejenih za zračni promet. V 5 d° ^ tih bodo to ozemlje podnevi in V°noC\q^ preletavali aeroplani. To pomeni: Leta 1 j mogoče Francozu doseči čadsko jezer0' središče francoske Afrike s 60 milijo"1 c jc prav tako hitro kakor leta 1914 Bode^s^> zero. Radi tako urejenega zračnega P ne bo potrebno graditi trans-saharske ce. Saj ho mogel slediti avtobus vsem ^ letala, kamor koli bo pač potreba. To Je Ad že danes urejeno. Motorizacija francos^ v? ke, ki je tako velika kot vsa Evropa. bl ^ dla do tega, da bo ta obširna kolonija za izreden svetovno-političen pomen. ^^^ (Dalje iz 1. kolone) sebne koristi, ki jih je imela od ^ kratske administracije, pa naj se w^f sti imenujejo "puli," a&ižbice, li kakorkoli. Načelnost? Značajnost? Volja> t/ ljudskim interesom? Bunk! Nicest ^ ga ne najdeš ne pri demokratih ne publikancih, bili mašinski ali Osebno koristolovstvo, to je vse. oKH ristolovstvo je glavni in edini vzl ^ nasnjega klanja v demokratskih vl 20. avgusta, 1934. ~ ENAKOPRAVNOST ' Stran 3 Društveni KOLEDAR Slovenska Svobodomiselna wigVjff Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS ■ • ■ . f Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: »atro j. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. nimolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. W"Uam Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Mlrko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. u NADZORNI ODBOR: Win,- Vrh°™ik. predsednik, Huston, Penna. ""«am Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. ank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. . POROTNI ODBOR: m ton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. vwl *:Iausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo, "ncent Pugei, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. ru » , GLAVNI ZDRAVNIK: r- J' Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. otka n!® pislna in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-'*0Ja lin za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-ca, pritn/i?Vnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-Sote » ,, e. sPome vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari till ^ft~®™štva 111 upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Izlet v Forest City, Penna. Piše: Milka Kres rp 0 0Varnai v kateri sem običaj-enZy°Slena' Je napovedala te-5 dni počitnic. Te počitnice om dPričele 30- JuniJa- Da ne jI ma dolgega časa proda- ' Sem si že v naprej preskr- jj- Zato- Domenila sem se s ,rfaZmma zakoncema John Pe- bišč' da °b teJ Priliki skupno znance in pri- amen est City' Pa" V ta eterk Sm° Se sklenili poslužiti opeii°Vega avtomobila, da nas aS c]j. cez hribe in doline na al; od ^rv°tno smo namera-0; ju potovati v soboto zjutraj, esti111^' toda smo bili tako mo S1-111 želJni Potovanja, da etek h iz Clevelanda še v olnočiZVeŠr 29' JuniJ'a ob P01 j prid . ®emu potovanju so s biiarUZile še Mrs- Puntar, ki a. j nainenjena v Vandling, iti'm Sestri Tomsich k svoji aie ®'Gliha, ki živi v Brown-Veh a' °dpeljali smo se v <2r°mp0b.ilih- PrWga je trPeterka- drugega pa il tU(li S Peterkoma J'e edolg njUn Sin" poslužili smo cesl Cveste štev- 20. in pozne- el3alaVvV' 6" ki nas Je Pri" ,a Utonil an?Ung> kjer pr" Sdal Mrs" Puntar- V Vsicij6 Sm° °dložili sestri! Ifiti sicS Smo iz Piknika do-Prav v.preceJ izmučeni, ven- , Vnedf.ldane volJe- smo 0bis" It dosti t k;'er sm0 sre" ^t-ih SeS rih znancev, izmed : } driev^jt. več naučilo J tUkaj * Enakopravnost. Tu- : cv S^Pj je vršil piknik dru-Vž'l tUcii ' katerega se je ude-'ncetu 0 . Slavni predsednik !°Nik lker kot slavnostni ti Tudi tukaj smo se k ^ftoc ' kl so nas prav ^ . prejeli. Na njih vrtu o HntSna Solata- katere je L BiraJ Popravila za večer-hS šf resnično okusna, ka-/t^gejj nisem prej okusila. So nam še z raznimi k Vetnimi dobrotami, Lv H* Se Vam na tem mestu ^ slovil -°kusni večer.ii sm0 VljCol 111 vrnili v dvorano ' °d koder pa smo se čez nekaj časa odpravili v Hanover k družini Frank Haupt-mana ,kjer smo ostali dva dni. Med tem sta Mr. in Mrs. Peterka obiskala tamkajšnje rojake in pridno nabirala naročnike za naš zanimiv dnevnik Enakopravnost. Povsod, kamor smo prišli, smo bili prav prijazno sprejeti, za kar se vsem našim gostiteljem prav lepo zahvalim. V pondeljek 2. julija smo sej odpeljali v Nanticoke, potem k jezeru Nuangola, od tam na vrh gore in potem na Glenburn k Mr. in Mrs. Kotar, ki so nas prav prijazno sprejeli. Najlepša Vam hvala za postrežbo. Da bi se le še kmalu videli. V torek 3. julija smo naložili še Mrs. Pipan in otroke, se poslovili od prijazne Hauptmano-ve družine in drugih, in odrinili. Prav lepa hvala za postrežbo. Pozdrav vsem. Mrs. Pipan smo peljali v Browndale k Mrs. Pav-šek in Ratalc, ki so nas prav iz-borno pogostili. Vsem najlepša hvala! Zvečer smo šli k Antonu Zajcu, ki ima gostilno in g'a-solinsko postajo v Browndale, kjer smo se tudi prav dobro imeli. Od tam smo se vrnili vsak na svoje stanovanje. V četrtek smo se odločili iti na farmo Antona Malovca. Anč-j ka nam je fino postregla z mle-|kom in drugimi dobrotami. Jaz • pa sem nabrala na njegovi farmi lepih jagod. Mrs. Peterka nas je priganjala k večerji, ki jo je nam priredila družina Wm. Sredenškova. Medtem pa je bila Mrs. Sredenškova v Cle-velandu na pogrebu. Pri prijazni družini smo se zabavali pozno v noč. Hvala za vse. V petek sta me Janeza odpeljala k Ančki na farmo, kjer: sem obiskala tudi Mrs. Karl Ko-vačič in Mrs. Oražem. Od njiju sem se vrnila k Ančki na farmo, kjer sem nabirala maline, potem sem hotela peš domov, toda sta me prehitela Pe- ■ terka, ki sta me že prišla iskati, in me odpeljala domov. Mrs. . Peterka je še isti večer obiskala . Mrs. Bernard Košir, jaz pa 1 sem ostala doma pri stricu. > V soboto sem obiskala nekaj - znancev in prijateljev, toda ne - vseh, ker jih ni bilo doma. Med - tem pa je dež rosil. Pri Hose c in Felix Gričarju sem posnela i nekaj slik. Mr. in Mrs. Gričar 3 pa sta nam postregla z doma d pripravljenim prekajenim špe-v hom, ki je vsem namazal jezike. .1 Mrs. Peterko pa je spravil v tako razpoloženje, da ni noben drugi prišel do besede. Za vse je sama govorila. Prav lepa hvala za vse in pozdrav prijazni družini. Ko sem prišla domov, sta me cbiskala Angela Dobravec in njen soprog John, ki sta me odpeljala k jezeru. Tam smo sc šle z Angelo kopati, John pa je ^ribe lovil. Za prijazno postrež- bo, najlepša hvala. Sem zelo hvaležna. V nedeljo zjutraj ob 3. uri, to je bilo 8. julija, smo se odpravili proti Clevelandu. Spotoma dmomov smo imeli malo nezgodo. Prevrnil se je naš avtomobil. Sreča v nesreči je bila, da ni bil nihče poškodovan. Postavili smo ga "hitro sami in nadaljevali pot proti Clevelandu. S seboj sem imela nekaj jajc, ki mi jih je dala Ančka Malovec za Mrs. Medved. Bala sem se škatljo odpreti, ker sem menila da je notri "šmorn," pa glej, niti eden ni bil počen. Drugo leto pridemo spet po jajca, Ančka. Le veliko jih prihrani-Žal mi je le za malinovec, ko se mi je razlil. Ob prevrnitvi avtomobila, pa se je po sedežu razlila kislina od baterije, ki je potem Mrs. Peterki, pa tudi meni obleko sežgala. Malo je manjkalo, da nismo prišle nage v Cleveland; kos za kosom je odpadal. Dejala sem: Peterka, le hitro vozi, da nas cigani ne zalotijo, sicer nas vzamejo s ■ seboj. V Vandling, Pa. pozdravljam družino Frank Puntar, družbo Pančar in mater, v Forest City pa Mrs. in Mr. Gostiša. Vsem skupaj pa najlepša hvala za postrežbo, prijaznost in vse, kar ste za nas storili, da smo se tako imenitno imeli. Hvala in na svidenje! Skrivnost Sacrowske-ga jezera I Požira ljudi in bruha iz sebe mumije — Nafta iz strohnelih alg Tudi skrivnost Sacrowskega jezera so učenjaki raziskali. Kopalci so od obali pogosto opazili na sredi jezera močne vrtince. Prebivalstvo je tem vrtincem po pravici pripisovalo izredno moč. Tudi najboljšega plavača je vrtinec potegnil na dno skrivnostnega jezera. To še ni bilo tako čudno. S strahom so pre- : bivalci opazovali žrtve, ki jih je ' jezero vrglo iz sebe, ko jih je že umorilo. Potopljene živali i ali pa ljudje so bili kakor mumije in so se nenavadno dolgo ohranili. Odkod ta lastnost vode, da se bitja v njej ohranijo in (da ne razpadejo? Nastale so vse mogoče domneve - in pripovedke. Nekateri so trdili, da so na dnu jezera skrivnostni viri in ta voda ima čudovito moč, da ohranja živali in ljudi. Drugi so zopet trdili, da je dno tega jezera pokrito z zemeljskimi plastmi, ki vsebuje-1 jo nafto in vplivajo na ohranitev potopljenih teles. Celo pruski geološki deželni zavod je iskal na dnu tega jezera nafto. Še v zadnjem času so se razširile razne razburljive govorice 0 skrivnostnih pojavih sredi je-; zera. Nigdo izmed letoviščar- jev se ni potrudil, da bi šel stvari do dna. Navadnemu le-toviščarju bi to tudi ne bilo tako lahko. Kdo pa naj bi imel velikanske svedre, ki so potrebni za iskanje petrolejskih vrelcev? Neki časnikar je vprašal pro- 1 fesorja Potoniera, ki je član I pruskega goeloškega zavoda, za pojasnilo o skrivnostnih poja-i vi h sredi jezera. Izvedenec mu je razložil, da imajo razne pri-'Ipovedke, ki se trosijo okoli, tudi 'jznanstveno podlago. Tako n. L|pr. ni brez podlage pripovedka 1 o pasjem mrliču, ki ni hotel raz-1 pasti. Ne samo mast v pasjem " telesu, temveč tudi vse mišičev-| ■ jc se je spremenilo v vosek. Iz "|psa je nastala voščena masa, ki 1|j° je preiskava nemška geolo-3 ška družba v Hannovru. 1 V nekem pogledu ima ljud-" stvo prav. To jerero je spričo svojega majhnega obsega izred-5,no globoko, na nekaterih krajih 1 tudi do 37 metrov. V tem se je--'zero razlikuje od drugih jezer e v deželi. Tudi pripovedka o naf-e ti je dokaj resnična. Usedline na dnu Sacrowskega jezera so nadvse zanimive in mikavne zf znanstvenega vidika. Na dnu:; jezera so velikanske množine ; kroglastih alg. To so organiz- ; mi prav mikroskopične veliko- ; sti, ki tvorijo mejo med žival- ; skimi in rastlinskimi organiz-. 1 mi. Alge so izredno mastne in:' padajo stalno v milijardah na dno, kjer se nabirajo kot blato. Usedlina zadobiva drugačno li- ' ce, čim globlje se potopimo v jezero. Znanstvenike zanimajo j usedline na najglobljih mestih jezera. Prav to blato ga mika ' ne samo zato, da bi razložil skrivnost Sacrowskega jezera, temveč zato, da bi našel izvor/ nafte same. Iz katerih snovi se1' prav za prav tvori nafta? Učenjaki menijo, da je prav te vrste blato izvor nafte sploh! Prof. Potonier meni, da je na; dnu tega jezera premalo takšnega blata, da bi mogli nafto, ki prihaja iz njega, industrijsko 1 izrabiti. Kvečjemu bi to blato bilo dobro kot gnojilo. Preveč vode je v tem blatu, da bi 1 ga mogli gospodarsko izkoristi- ( ti. Po teh ugotovitvah odlič-i tiega znanstvenika je Sacrow-, sko jezero izgubilo na svoji ] privlačnosti, ker ni z njim združena nikaka skrivnost več. Važno pa ostane še vedno, ker se morda učenjakom na podlagi raziskavanj' tega jezera posreči ^ rešiti uganko o postanku nafte. Na dnu jezera so zvrtali kakih 8 metrov globoko in dvigni- i li velik kos tega blata na suho. Ugotovili so, da so na njem začrtane razne plasti. Izvedenci trdijo, da bi se po teh plasteh f lahko računala starost jezera samega. Ako bi kdo utegnil natančno preiskati posamezne 1 plasti, bi lahko dospel do plasti, ■ ki se je morda stvorila že za i ledene dobe. Gre torej za tisočletja. j ANEKDOTA ] i1 Edmond Rostand je imel v svoji mladosti lepo prijateljico v Parizu. ] "Tvoja prijateljica je lepa," nu je dejal nekoč neki znanec, 'a žal brez duha. Kako jo mo- ] reš prenašati, ko govori ves dan 3 teboj?" "Saj je niti ne slišim govori- ] ti, gledam jo govoriti in to je; lepo," je odvrnil Rostand. ' |l ' NEKAJ ZA VSE. Če ima ženska tuberkulozo v grlu in je noseča, ima zdravnik objektivno pravico, da takoj prekine nosečnost. Mi plačamo "cash" denar za zmrz- ) ljene vloge v posojilnicah. Prinesite vaše hranilne knjižice k MR. SIBERT Pratt and Williams i; 850 EUCLID AVE., ROOM 428 CHeny 7563 Naprodaj je avto, Studebaker, ki je prevozil 14,000 milj; je kot nov. Poizve , se pri Mike Udovichu, 17213 Waterloo Rd. » ■■ * " * ' > Sedaj je najboljši čas, da si naročite fino zimsko "STERLING" suknjo najnovejše mode za dekleta in žene DIREKTNO IZ TOVARNE in to od $5.00 do $25.00 cenejše kakor kje drugje pri Benno B. Leustig-u Ne čakajte! Telefonirajte, pišite ali se pa oglasite, da vas1 peljem direktno v tovarno, kjer j si lahko izberete suknjo, ka-{ koršno sami želite in plačate ne-! koliko sedaj in drugo, kadar jo vzamete iz tovarne, čas imate do 15tega decembra. Zapomnite si to, da nobena I ženska ni prisiljena kupiti suknjo od mene če si ne more izbrati v tovarni kakoršno si sa- j ma želi. Vam se uljudno priporočam j Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. druga vrata od St. Clairja Tel. : ENdicott 8505 , « ♦ ♦ • • • • • • • • • • • • ♦ • ♦ • ♦ • AUGUST 25. avgusta, nedelja — Lake Shore Post št. 273 priredi piknik na Pintarjevi farmi, E. 260 St. 26. avgusta nedelja — Piknik Slov. Šole Slov. Doma na Holmes Ave. se vrši na Intiharje- ) vih prostorih, St. Clair ! 26. avgusta nedelja — Društvo "Washington" št. 32 S. Z. Z. priredi piknik na Stuškovi farmi. 26. avgusta nedelja — Velik ples povodom prenovitve dvorane Slov. Društvenega Doma, na Recher Ave. SEPTEMBER 1—2—3 septembra, soboto, nedeljo, pondeljek — Občni zbor J. S. Zveze v Slov. Del. Domu Waterloo Road. 1. septembra, sobota. — Industrijska Radnička organizacija. Konferenca v soboto, nedeljo in pondeljek v obeh dvoranah S. N. Doma. 2. sept., nedelja — Piknik dru-štiva "Beacons" št. 667 SNPJ m Zornovi faJrmi 3. septembra nedelja — Piknik nik društva "Sv. Cirila in Metoda" št. 191 K. S. K. J. na Stuškovi farmi. 9. septembra, nedelja — Skupni piknik priredijo pevska društva "Soča", "Adrija" in zbor fare sv. Pavla na Močilnikar-jevi farmi. 9. septembra, nedelja — Mr. in Mrs. Stušek priredita piknik na svoji farmi za vse prijatelje in znance. 15. in 16. septembra sobota in nedelja— Proslava 15. letnice otvoritve Slov. Doma na Holmes Ave. • 15. septembra, sobota — Novak Guards WOW prireditev v spodnji dvorani S. N. D. 15. septembra sobota — Ples ob priliki 15. letnice Slov. Doma na Holmes ave. 16. septembra, nedelja — Kulturna prireditev s koncertom in igro v Slov. Domu na Holmes ave. 16. septembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavški", v Slov. Nar. Domu. 22. septembra, sobota. — In-terlodge — Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. 29. septembra sobota. — Dru-l štvo Martha Washington —; Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 30 septembra, nedelja — Slavnostni banket Jugoslovanskega kulturnega kluba v Slov. , Nar. Domu. OCTOBER 6. oktobra sobota — Comrades No. 566 SNPJ. Ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 7. oktobra, nedelja — Dramsko društvo "Abraševič" Predstava v avditoriju S. N. D. 13. oktobra sobota — Društvo Pioneers HBZ ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. oktobra sobota — Sam. Zarja, ples v avditoriju SND. 13. oktobra sobota—Ženski Odsek Slov. Doma na Holmes Ave. priredi "chicken" sup- ! per in ples. 14. oktobra nedelja — Banket | Progresivnih Slovenk v spod-! nji dvorani SND. 20. oktobra sobota. — Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. 121. oktobra nedelja — Jugoslovanske bratske Federacije,— prireditev v avditoriju SND. (27. oktobra sobota. — Klub O-Pal ples v spodnji dvorani S. i N. Doma. 27. oktobra sobota —Slov. Dom zabava v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. 27. oktobra sobota — Društvo Strugglers priredi Hallowe'en ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. 28. oktobra, nedelja — Otvoritvena predstava sezone dramskega društva "Ivan Cankar" v korist Slov. Nar. Čitalnice. ( 31. oktobra sreda — "Hallow- ' een" ples dramskega društva "Ivan Cankar" v S. N. Domu. NOVEMBER | 3. novembra sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4. novembra, nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi opere- J to v Slov. Del. Domu na Wa-terio Rd. 4. novembra nedelja. — S. D. K. "Iskra" priredi popoldne gro, zvečer pa ples v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 10. novembra, sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. priredi plesno veselico v S. N. Domu. 1Q. novembra sobota — Ljubljanski klub priredi veselico v ( Slov. Dr. Domu, Recher Ave. 1 LI. novembra, nedelja — Koncert pevskega društva "Soča" v S. Domu, na Holmies Ave. 11. novembra nedelja — Opero priredi Samostojni pevski zb. . "Zarja" v Slov. Nar. Domu. • 11. novembra, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verov- , šek" vprizori igro v Slov. Del. Domu, Waterloo Rd. 17. novembra sobota — Društvo "Orel", ples v spodnji dvorani ^ Slov. Nar. Doma. 17. novembra, sobota — Ples Hippler Guards v Slov. Del. Domu, Waterloo Road. j •j 18. novembra nedelja. — Dru-! štvo "Spartans" št. 198 S. S.! P. Z. ples v avditoriju Slov. Nar. Doma. 18. novembra nedelja. — Društvo "Cvet" priredi opereto V| Slov. Del. Dvorani, E. 109 St. j; in Prince Ave. 24. novembra sobota — Društvo "Comrades" št, 566 SNPJ— ples v spodnji dvorani Slov. . Nar. Doma. 25. novembra, nedelja. — Jugo-' slovanski Vojni Veterani, —, predstava v avditoriju Slov. i Nar. Doma. 25. novembra nedelja—Društvo ; Sv. Anne št. 4 S. D. Z., ples; v spodnji dvorani Slov Nar. j Doma. 25. novembra, nedelja — Drušbvio "Zvon" obhaja 20 letnico v S. N. Domu, na 80 cesti 28. novembra sreda — Društvo "Napredek" zabava v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave. 28. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi zabavni večer v Slov. Del. Domu, na Waterloo Rd. 29. novembra, četrtek. — Pevski Zbor "Zarja" odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. DECEMBEll 1. decembra sobota. — Pevsko društvo "Lira", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 1. decembra sobota — Društvo "Nanos" št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Sachj senheim dvorani, 7001 Deni-: son Ave. 2. decembra nedelja. — Društvo "Pioneers" HBZ, ples v avditoriju SND. 8. decembra, sobota. — Hi-Step-pers Club, ples v spodnji dvorani SND. 9. decembra nedelja. — Blaue! Donau, koncert v avditoriju 1 Slov. Nar. Doma. 3 5. decembra sobota — Roustabouts Club. Ples v spodnji dvorani SND. 24. decembra ponedeljek. — S. Mlad. Šola SND., Božičnica v, avditoriju SND- 30. decembra nedelja. — Dram.' * sko društvo "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. decembra pondeljek — Silvestrov viewer priredi pevsko dru-štvo "Soča" ■v Slov. Domu na Holmes Ave. 31. decembra ponedeljek — Pevsko društvo "Jadran" priredi Silvestrov večer v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Road. iattti£l JANUARY 1935 ' 5. januarja sobota — Društvo Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 6. januarja nedelja — St. Vitus Mothers' Club. Prireditev v avditoriju SND. 12. januarja sobota. — Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. januarja nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi koncert v Slov. Del. Dvorani, Prince Ave. 19. januarja sobota—Predpust-ni ples dramskega društva "I-van Cankar v S. N. Domu. 26. januarja sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 K. S. K. J. ples v spodnji dvorani SND. 27. januarja, 1935 nedelja — Predstava v avditoriju SND dramskega društva "Ivan Cankar". FEBRUARY 2. februarja sobota —Samostojna "Zarja", ples v spodnji dvorani SND. 3. februarja nedelja — Dramsko društvo "Abraševič", predstava v auditoriju SND. 9. februarja sobota, — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. februarja, nedelja — Workman Sick Benefit Society, — Koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. 16. februarja, sobota. — Maške-radni ples v S. N. Domu, priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" 17. februarja nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 23. februarja sobota — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani SND. 24. februarja nedelja —Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MARC 2. marca sobota — Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. marca nedelja — Samostojna "Zarja" prireditev in ples v spodnji dvorani SND. 24. marca, nedelja — Predstava v avditoriju S. N. Doma dram skega društva "Ivan Cankar". JULIJ i 14. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi. • Help Kidneys • If poorly functionin? Kidneys and Bladder make you suffer from Getting Up NightB. Nervousness, Rheumatic ^ Pains, Stiffness, Burning, Smarting. ^ Itching, or Acidity try the guaranteed Doctor's PrescriptionCystex(Siss-tex) Pa/o^av —Must fix you up or money (r|TCMC?* back. Only 75/ at druggist«* DOES YOUR j BREATH OFFEND? —PROBABLY Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combats infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis > < ! Kills 200,000,000 germs Stran 4 ~ " ENAKOPRAVNOST 20. avgusta,, 19& cvet in sad Spisal Jos. Jurčič Ko je Leon vrhu stopnic pri-' r šel, slišal je iz poslednje sobe j brenkanje na klavir. Igralka je < č morala izurjena biti. Njene fan- r tazije na instrumentu so mu bi- r le tako všeč, da je nekaj časa poslušal. ; č Dvakrat je moral potrkati, j da ga je slišala. !r V sobo vstopivši je stal pred', deklico, katero je iz cerkve že , poznal. Oblečena je bila prosto, j< črni, gosti lasje so bili okusno -brez umetnega lišpa nazaj raz-:, česani, okoli belega vratu je se- j. del nabor črnih korald in iz ši-j rokih rokavcev so se videle lepe j, okrogle lakti. i Malo je osupnila, ko je nenadoma stopil v sobo nenavaden gost. Prvi hip je malo zardela, v lepih, črnih očeh je bilo brati začudenje, takoj pak se je povrnil ženskam v enakih situacijah navadni takt in z neko ljubeznivo, naravno sigurnostjo je Leona, katerega je v tem tre-notku po obrazu spoznala, pozdravila, ponudila mu sedež in vprašala ga, s čim mu more po-streči in kateri srečni vzroki so j poštni hiši naklonili čast, da jo j obišče. Ob enem mu je poveda-; la, da gospoda strijca, kakor je; poštarja imenovala, v tem hipu ni pri domu, da pa ima vsak čas j priti. . i "A, že vem, vi ste tedaj tisti lovski tat?" — pravi deklica; smeje se črez nekaj časa, ko ji Leon pove, zakaj je prišel pravzaprav na pošto. — "Slišala sem sinoči o tem pregrešku; da pa ste ravno vi tak hudodejec, tega nisem vedela. Mislila sem si takega moža drugačnega, kakor ste vi. Gotovo niste zasta-i an grešnik; tedaj je upanje, da se boste poboljšali." "Če človek ponevedoma pregreši, ni nevaren. Jaz bi bil še štel, da mi boste vi pomogli o-pravičiti se pri gospodu poštarju, a vidim, da me ostreje sodite, nego je sploh mehkim ženskim srcem navada." Ona se zopet nasmeje. "No, da se ne uštejete in da vam vaša dobra vera o našem spolu ne upade bodem na vašo stran stopila, samo poboljšanje morate obljubiti. Obljuba je prva stopinja do storitve." "To pa iz srca rad obljubim." "Vi ste šele malo časa v našem kraju. Šele nekaj nedelj smo vas videli v cerkvi. Kako vam je tukaj po volji, če se sme vprašati?" reče deklica po nekaterih drugih vprašanjih. "Sploh prav dobro," odgovo- ri Leon. I j "Samo sploh? Tukaj ostane i še en posebej ali sicer. Kaj i- 1 mate ugovarjati proti posamez- c nim rečem ?" 1 "Jaz sem bil do poslednjega i ;časa vajen mestnega življenja. < i Na deželi mi je zdaj vse novo. 1 ■ Ta izprememba ima pač tudi 1 svoje prijetnosti svoje veselje, S vendar se je včasi človek prena- i I siti. Vsaj meni se včasi zdi pre-jednomerna, in prav rad se do- ' mišljam prešlosti. Tako mi je ! zdaj pa zdaj res malo dolgčas." 1 j "Tako pa že ne smete govori-i ti, če nečete, da bi vas napačno i ne sodila. Mlad človek in dolg- 1 čas! To ne gre, to se ne veže. Meni ni nikdar dolgčas, če sem tudi ves dan sama; in jaz sem tudi nekdaj stanovala v mestu." "Tedaj ste tako srečni, da i-mate boljšo naturo nego drugi i ljudje." "Ah si ne delamo nature in ■ značaja najbolj sami?" "Ne ugovarjam, gospodična; i čutim, da bi res nehvaležen na- ■ log in izpodkopano stalo imel,' > i ko bi hotel dolgčas zagovarjali." "i "Že prav," — reče ona. — ' "Zdaj pa jaz jabolko poberem, 1 ki ste ga strani vrgli, in ne stra-3 i šim se celo, če potem mislite, da i je meni duh vednega nasproto-i; vanja. Vi morda to besedo,' o i; kateri govoriva, drugače umete. Po tem takem bi bili hvale vredni. Lahko je, da kako določeno osebo pogrešamo blizu sebe in neko hrepenenje dolgčas imenujemo. Vidi se mi, da je pri vas tako." Leon sicer ni opazil šegavo-porednega njenega pogleda pri teh besedah, a umel je, kaj meni, in hitel je z večjo določnostjo, nego je bilo morda primerno, zatrditi, da ni tako. Ali mu je bilo kaj ležeče na tem, da ne bi deklica kaj takega mislila, a,-li se je bil samo v razgovoru tako oživil, tega ne vem. Dejal je, da ne pogreša posebne druščine, ampak druščine sploh, da ni izbirčen itd. Komaj pak je tp izustil, čutil je rdečico na licu, rekel je preveč, a beseda je ušla, in čeravno napačna, nazaj se ni dala več poklicati. Pavlina ga je rešila iz te zadrege. "Pridite večkrat k nam. To se ve, da dobre zabave vam ne moremo napravi jati, a veselje boste nam storili gotovo. In kar mi zamoremo, da vam ugodimo, to vam smem obljubiti v imenu vseh." Leon je ravno hotel nekaj od- govoriti, ko se vrata odpro in poštarjeva hči Matilda v sobo prihrumi. "Pavla, ne veš kaj — — " Stavka ni končala, zagle-davši Leona. Pavlina ji soseda predstavi. Domača hči je le boječe nekaj besedi s tujim sosedom govorila, potem pa šla iz sobe z izgovorom, da očeta pokliče. Res pride stari poštar, gospod Goreč, takoj potem gori in razgovor se je začel o lovu, o kmetiji in vremenu in enakih dolgočasnostih. Sicer pak je o-pravičil poštar ravnanje svojega lovca proti Leonu in temu ob jednem zagotavljal, da sme loviti in hoditi posehdob po vsem njegovem zemljišču. Ker so zaporedoma vsi trije, gospodar in deklici mladega soseda ustavljali in silili, naj ostane čez poldne, imel je zlasti pri kosilu priliko razbrati vnanjo obliko in notranje lastnosti po- c štnih prebivalcev. t Gospod Goreč je bil črezpet- 1 desetleten mož, majhen, debel. \ Rdeč, poln obraz, okroglo, golo 1 obradje z mesenim podvržkom ] je pričalo, da si privošči vživa- i nja božjih darov, katerih mu je ] . bog obilo podelil, naj se jim ! i pravi jelo ali pilo. Črne, goste ! obrvi nad malimi skritimi očmi 1 i so kazale jezonaglega gospoda, nasproti pak je zopet jamica 1 ; pod ustmi manjšala osornost in . strogost, razlito po vsej fizio-» gnomiji. To se ve, da je Leon : . danes samo njegovo lepšo prijazno stran videl, o drugi strani so samo služabniki in sovražniki njegovi vedeli pripovedovati. Njegova hči Matilda, kakih sedemnajst let stara, ima obraz podoben glavam, kakršne je malal rad Rubens, rumene lase, ki se vrhu lepega čela prijetno krive, kakor majhni valovi na stoječi vodi, pravilen nosek, mala usta in rdeče-belo lice; celo obličje pa okroglo, zrcalo nedolžne, vesele duše. Česar pa iz omenjenih Rubensovih slikarij ni bilo najti na njenem obrazu tako popolnem vpisanega, kar je umetnik s stvarno roko svojim podobam vdihnil, namreč tistih, rekel bi nevidljivih potez, ki bolj mislim, kakor i-stinitim črtam podobne, značijo neko vso podobo presjajočo duhovitost. Tega deklica ni imela. Lažje pak je opazovalec njeni tovarišici Pavlini to sicer vnanjo in vendar nematerijelno prednost prisodil, čeravno bi bil ta in oni dejal, da je manj lepa. Leonu, to se ve, da se ni zdelo poslednje. Zvedel je med razgovorom od nje same, da je za o-sern let starejša od Matilde. Na prvi pogled ne bi bil tega nihče verjel; kdor pak ju je primerjal, kdor je med pomenki pazil na besede, ki je je ta in ona govorila, videl je, koliko razlike je med mišljenjem obeh in verjel je, da je ena starejša. Gospod ekspeditor pak, ki se-, di na spodnjem oglu pri mizi, on je malo starejši od Leona, POSOJILA, da si izboljšate vaše posestvo _ i Ta banka je pripravljena dovoliti posojila za popravila in izboljšave lastnikom posestev, ki pridejo v poštev pod pogoji določbe "National Housing Act." * "National Housing Act" skuša lastnikom pomagati spraviti njih posestva v dobro stanje; pomagati ponovno zaposlitev v gradbeni stroki in v splošnem pomagati k povratku boljših časov. V tem duhu, nudi ta banka, kot voditeljica v kor merciijalnem financiranju, ugodnost svojih 58 bančnih uradov, in vljudno, točno pozornost vsem kvalificiranim prosilcem. Cleveland Crust Člani Federal Reserve sistema pa ne mnogo. Suh mož je, sred-1 nje postave, čisto obrit, ima ve-1 dno naočnike na nosu, pridno je j in pije, pridno posluša, kaj se; govori in, kadar ga kdo kaj j vpraša, kratko odgovarja z ne-> rodnim, jecljavim glasom. Sicer pak Leona včasi po strani pogleda, kakor da ga ne bi bil vesel na pošti. Ima zanošeno črno suknjo na sebi, za vratom rutico žive barve, lasje pak mu uporno in ošabno stoje nakviš-ku. Gospod Komplez — tako se ekspeditorju pravi iz rojstnega lista — študiral je pet dolgih klasov na latinski šoli osem dolgih let. In ko poslednjega ni mogel premagati ni drugo leto ne, storil je skazo svojim starim in ker je bil preboječ za vojaški stan, podal se je najprvo k nekemu notarju, potem k poštarju za pisača in dobro se mu je godilo današnji dan, da nikdar pred ne tako. Komplez je bil sicer molčeč, neroden — ali kakor hudobno pravijo eni: neumen v družbi, počasen pri de-> lu, neveden, kadar je bilo treba i kaj znati, a imel je tudi lep ko-■ šek dobrih lastnosti. Tako na s primer je bil priden in potrpež-i Ijiv, s hudim in dobrim zadovo- - ljen, rad se je dal zmerjati in i bil dober domoljub. Večkrat je , pokazal, da ima dobro srce v se-l bi. i- Pa da nam kdo ne očita, da - smo Kompleza v posebno var-i stvo vzeli, vračamo se k svoje- - mu junaku. Ta je zraven gospo-i darja sedel in imel veliko odgo- - varjati. Kajti gospod Goreč je • bil, čeravno c. k. poštni lastnik, i sila malo izobražen, kar se tiče z sveta, njegovih razmer itd. Ra-e dovedno je tedaj izpraševal, s, kakšno je veliko cesarsko me-y sto, kakovšni so ljudje tam, ve-a lika poslopja, možje pri vladi in ■5--- ! enake druge reči. Hudoval se je ; i na ljudi, ki so visoko postavlje-! ni in dolgove delajo cesarstvu, ; da davek raste od leta do leta | itd. i Tako se je bil Leon takoj gospodarju tolikanj prikupil, da mu je večkrat vabilo ponavljal, naj se prav dostikrat glasi na pošto, kar je mladenič rad obljubil. "Vidim, da ste redke vrste lovski tat," — pravi poštar, — "zato smete še dalje hoditi, ko-| der hočete po mojem. Kadar bom jaz utegnil, pridružil se ' vam bom prav rad, kajti še na 1 stare dni se bom kaj učil od 1 vas, kakor* vidim. Sicer sta moji ' dekleti obe učeni, posebno Pa-' vlina, moje pokojne žene sestri-> na hči, pa vi ju boste prekosili, " kakor se mi zdi. Samo kar pra-1 vite o gospodarstvu, to ne vem, če bode vam veljalo. Jaz ne verujem, da bi se kmetija dala v bukve spraviti. Tukaj velja le ' izkušnja, dve njivi nista enaki, ' človek mora vsaki zemlji pose- ■ bej navado in lastnost vedeti. ' Le tiho bodite, nič vam ne veru-L jem. Kmetujem svojo zemljo že " dober kos svojega življenja, in če mi ne zamerite, več si upam pridelovati po svoje na ravno tolikšnem prostoru, ko vi, ki se boste ravnali po uku takih kmetovalcev, ki po papirju brazde režejo." Na tem svojem stalu vseh starokonservativnih kmetov je ostal gospod Goreč trdovratno vrhu vsem ugovorom, i Deklicama je bil tak razgovor malo po godu. molčali sta • obe; celo Komplez se naveliča poslušati, vstane in odide v svo-, jo kancelijo. Tudi poštar je imel ■ nekaj opravka zunaj doma, pu-- stil je gosta pri deklicah" in šel. l Leon je moral pred odhodom se vrt ogledati. Obe deklici sta ?a spremljali. Mlajša, domača hči, ki se je za prva nekako ogibala govoriti z njim, bolj iz boječe sramežljivosti in nenavajenosti, s tujim človekom občevati, nego iz drugih vzrokov, bila je zdaj živejša izmed obeh, razkazovala je prid no svoje cvetlice in sadike in več govorila, kakor ona dva oba. Pavlina pak je bila ravno nasprotno zdaj bolj utihnila, in če je govorila, ni bil več tisti zabavni veseli glas, s katerim je davi začela z Leonom razgovor, kakor bi bila že davna znanca. Le zdaj pa zdaj je katero vmes rekla, marsikatera je imela nekaj žela in na marsikaj je odgovarjala samo s pomenljivim smehljanjem. V majhni gredici konec vrta so rasle majhne, plave cvetke. Bile so Pavlinine odreje. Leon ji željo izreče, da bi rad eno i-mel. "Le posezite, dovoljenje se daje z veseljem," pravi ona. "Sam se ne predrznem. 1 slim, da bode dalje zelenela,« ,jo bolj po pravici dobom." "Tudi tako bode ovenela,"' ' pravi Pavlina, utrga in J5 da. Leon nekako radostno F seže po njej. "Zame bo vedno lepa, če ^ vela," — pravi. "Sicer Pa * slim, da lepota vedno ostane, n'e v materijalnem bitju, pa vsa| v misli. Spomin lepe reči je^J , lep, morda lepši od reči sa®f' "Pa tudi lep spomin človeK-ogreni, verjemite!" reče M?! na. Po tem se Leon poslovi. M ! potoma je malo cvetlico v • ogledoval, dekličina zadnja ^ ■ ■ seda pak mu je vedno na 1 bila. Zdelo se mu je, da je P veliko v njej. Kaj? Kako bi L vedel! Vesel je bil pa danas« ga dne sploh, poštar in j so mu bili po godu. Da ena ko ena, to je bilo menda nar no, saj je človek že tak, «a ' 1 vsod tehta in primerja. ^ i (Daljo prihodnjič), ) .yuwnjTnnjiniwrwn^^ .• Thousands of women lRr^Kl making the same discovery ^WnKflPraV taking advantage of the Singer • Through this Plan, you re> t^Rž/ ceive lessons in making dressed WnlS^SBS^Ww/ fashion books—sewing books-* * Tlie comPIete service i* given at no extra cost with tn MiaMlfll purchase of a new Singer &eC' mmmWIi tr'C* ^ sma^ down-payment^ &E IT YOURSEIF OM WTTiJiruiJxruiixrui^^ AM Mint hI F Ciste, svetle, zdrave ^InUn^E^ KRASNE OČI lllmmkisSilitf so eudovita last- MurlIl£ M^MMm^^^^ očisti, in lajša ter je <**" j RR'iSlWjJ^ vežujoč in neškodljiv. Kn^go Eye Care ail Ef ■ fillD i" ! I"Beauty nosljemo brez- ■ Wl\ MmW plačno na zahtevo. ' Marine Co., Dpt. H. S., 9E. Ohio St.. Chicago ^jSr^J "I Can Work |7^BB| Every Day Now" i;.'-';J . ^H If you must be on the job EVERY M ^i DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- fl lets. They relieve periodic pain and JH discomfort. If you take them regu- \ ^^ ^^SpHJPHj larly . .. and if yours is not a surgical \ ' ^ case t you should be able to avoid ': wlp4 / j periodic upsets, because this medi- H ' { Jllll ^ cine helps to correct the CAUSE of I I Jpl J , * '^pi your trouble. p( "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained Pa'n^ul p.eri°h,A ct^9 7 me severely, but since I took Lydia E. ^ mcdi