List 44. nn v lecaj XLIV i Izhajajo vsako sredo po eeli P61i. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta l"gold. 30 kr! za četrt leta 1 golo , pošiljane V Ioubljani 3. novembra 1886. Obseg: Naznanilo in r Trgovinska Novičar. gi obrtna zbornica Živinoreja na Kranjskem. (Konec.) — Vprašanj Zemlj odg in odop obrazi Iz državnega zbora Gospodarske izkušnj iS dopisi Gospodarske stvari. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo dne 27. in 28. decembra in sicer: 27. decembra prične 1. dne januarija 1887. leta se y ~ - • • — u. a., oi^cjl . utrnem ura, skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. decembi pa za učence podkovske podukom v podkovstvu združen ie tudi nauk o gole iz podkovstva iu ogledovanja klavne živine in ogledovanji živine in mesa. Kdor želi' biti sprejet v mesa* Kovaci> kateri se hočejo podvreči tej skušnji "*Jl-----1 .... naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de cembra Vodstvo podkovske šole v Ljubljani podkovsko šolo, mora se izkazati spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil . z domovinskim listom s spričevalom svojega župnika ali župana je poštenega obnašanja, in da zna brati in pisati slovensko i da Ine 27. oktobra 1886. Dr. Karol vitez Bleiweis. Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: ubožni list spričevalo poštenega obnašanj potrdilo, da so uže dve leti za kovaške m po močnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. Živinoreja na Kranjskem. Spisal Fr. Povše. (Dalje in konec.) Srednjo številko 18%vod cele dežele prekoračujejo kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1887. leta v tem še okraji Litij Žužemberk, Tržič Kdor pre ¥ Kj w JLJLJL UU Vili Ulji • JLJi U1 j Lt 4 ^J U^Ulil KJ Ul IV j S 1 ZjI [J » AjlI člJ gora in Idrija. ^Žali! da se je število govedi celo Kranjska skušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta sedaj brez --------V/ v/ A11V1VJ J|JU JJV/C patent podkovskega mojstra dobiti žalo v okrajih Črnomelj in Postoj zni ker kai je jako obžalovati kei itak preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster , m sicer za 2°/ uže v teh okrajih 0J Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stano- 3 dobijo vanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo vlada velika beda, vsaj vzemimo le uradni dnevnik in videli bomo, koliko javnih dražeb, v tem listu objav-Ijenih^ pripada prav na te okraje! temu je v črnomaljskem okraju sicer poleg občne revščine pripomogla tudi živinska kužna bole- > ki je mnogo govedi pobrala Naj bi vlada in v podkovstvu izučenili kovačev zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. Grof Thurn-Valsassina, prvosednik c. kr. kmetijske družbe kranjske zen kmetijska družba prav na ta okraj obrnili vso pozoi nost ter pripomogle, da se ondotna govedoreja zboljša. Res niso ondotni pašniki kaj posebno prida, pa vendar ima ta okraj dokaj pašnikov in travnikov (17.036 oralov pašnikov in 5973 oralov travnikov in 4430 oralov pašnikov z lesom ter 11.842 oralov senožeti z lesom) in nekaj se bo še dalo doseči, ako bodo ondotni kmetovalci podpirani s podukom in z dobro plemensko govedo. Saj sem ravnokar omenjal da ---------- 0------ —-j —. vtnuuj^, ua prav v tem okraju pripada 350 krav na enega plemenjaka Dr. Karol vitez Bleiweis. ,Za .ta .od dežele visokem gorovju nekako začasni vodja podkovske šole. kraj bi pač morda bilo pravično in tudi umestno, a&tf bi se zarad ondotne revščine izjemoma pošiljali menski junci brezplačno v okraj, kajti ondotni \ t V • .v rv r^. O / yj darji so v ogromni večini malopremožni, da bi, če tudi po znižani ceni, kupovali plemenjakov; tudi imajo jako daleč do krajev, kjer se plemenjaki navadno prodajajo. V ta okraj je pa tudi v istini dosedaj le jako malo plemenske govedi prišlo, ki se od kmetijske družbe iz državnih subvencij kupuje in razdeluje po deželi. Iz uradnih zapisnikov o razdelitvah plemenske govedi razvidno je, da od leta 1869., odkar je visoko kmetijsko ministerstvo pričelo deliti podpore za povzdigo govedoreje do 1. 1885. je prišlo v okraje: Radoljica 51 belanskih bikov, 54 belanskih telic, 3 muricodolski biki in 3 muricodolske telice. Kranjska gora 24 belanskih bikov, 17 belanskih telic. Tržič 6 belanskih bikov, 13 belanskih telic. Kranj 30 belanskih bikov, 63 belanskih telic in 7 muricodolskih bikov. Loka 22 belanskih bikov, 28 belanskih telic, 12 muricodolskih bikov in 21 muricodolskih telic. Kamnik 4 belanski biki, 15 muricodolskih bikov in 11 muricodolskih telic. Brd 17 muricodolskih bikov, 5 muricodolskih telic in 2 belanski telici. Okolica Ljubljana 63 muricolskih bikov, 94 muricodolskih telic, 28 belanskih bikov in 20 belanskih telic. Litija 6 muricodolskih bikov, 2 muricodolski telici, 1 belanski bik in 2 belanski telici. Z a ti čina 13 muricodolskih bikov, 3 muricodolske telice, 1 belanski bik in 2 belanski telici. Trebn o 3 muricodolski biki in 8 muricodolskih telic. Radeče 5 muricodolskih bikov, 1 muricodolska te- lica, 4 belanski biki in 1 belanska telica. Krško 10 muricodolskih bikov in 14 muricodolskih telic Kostanjevica 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice. Rudolfovo 17 muricodolskih bikov in 10 muricodolskih telic. Mokronog 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice. Metlika 4 muricodolski biki, 1 muricodolska telica in 3 belanski biki. Črnomelj 1 muricodolski bik. Kočevje 9 muricodolskih bikov, 3 telice in 3 belanski biki. Velike Lašče 3 muricodolski biki in 2 muricodolski telici. Ribnica 7 muricodolskih bikov in 2 muricodolski telici. Lož 8 muricodolskih bikov. Logatec 22 muricodolskih bikov in 12 muricodolskih telic. Vrhnika 16 muricodolskih bikov in 2 muricodolski telici. Postojna 14 muricodolskih bikov, 22 muricodolskih telic in 2 belanska bika. Vipava 9 muricodolskih bikov, 10 muricodolskih telic in 1 belanski bik. Idrija 5 muricodolskih bikov, 3 muricodolske telice, 4 belanski biki in 3 belanske telice. Bistrica 3 muricodolski biki in 2 muricodolski telici. Senožeče 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice. Skupno torej 268 bikov in 238 telic muricodolskega, in 184 ,, ,. 277 „ belanskega plemena. Res je, da so okraji, ki so le malo plemenjakov dobili, sami krivi; vendar mora modro postopanje vedno jemati v poštev poleg revščine tudi maloskrbnost, indolenco ljudstva, katero se skuša prav z darili odpraviti ! Upajmo, da bo naša kmetijska družba se tudi na te zanemarjene okraje ozrla in poskusila tudi ondot živinorejce k boljšemu dovesti! Povdarjal sem, da se vendar-le še nekaj zamore doseči v črnomaljskem okraju, ako je le dobra volja, pravi navod in vstrajuost, in dandanes, ko je edina še živinoreja, ki se še splačuje gospodarjem, treba na to neumorno delovati, da se ta zboljša posebno pa v takih okrajih, ki ^o tako slabo oskrbljeni z dobrimi cestami, ki so skoro dan hoda oddaljeni ud železnic, tako, (la je za nje ie živina, ki more peš hoditi daljne poti, še kaj vredna. Domoljubi v črnomaljskem okraji pa naj ne obupajo, saj je celo tužna Čičarija za 23% napredovala v število goveje živine. Pa tudi drugi okraji naj pomnožijo govedorejo ter odločijo v to en del njiv za pridelovanje dobre umetne krme (detelje, vsejanih trav; zelene koruze, krmenske pese itd.), ker pri današnjih razmerah more naš, kmetovalec le še v živinoreji najti rešitev. Z radostjo pa moram tudi priznati, da se je govedoreja na Kranjskem v preteklem desetletji ne le po številu, ampak tudi po kakovosti in dobroti zboljšala Denarna podpo.a katero je kmetijsko ministerstvo po naši kmetijski družbi razdelilo po deželi, je gotovo obilno dobrega provzročila, in ko bi bile vse državne denarne podpore tako vspešno porabljene, gotovo bi postal tudi jaz iskren zagovornik takega postopanja. Da bi naši živinorejci le vstrajno in vedno po določeni poti napredovali in na to deloval, da bi posa-mesne pokrajine še to dosegle, da bi bila vsa goveda enakolična. Kako je to lepo pa tudi za kupčijo koristno, da se nahaja v širni pokrajini le goveda ene sorte. Tako na pr. ima cela belanska dolina le cikasto živino, ves gorenji Štajer ie sivo muricodolsko goved, ves Pincgav le pmcgavske cike itd. Uže sedaj prihajajo kupci iz Italije in Nemčije, posebno iz Bavarskega, po našo goved, in ko bi našli trge z lepo enakolično živino, zagotovljeni smemo biti, da bi še več jih prihajalo na naše trge. Sedaj se bliža taki enakoličnosti le Gorenjsko, krog Ljubljane je vse polno mešanice; poleg sivke, plavka, poleg te dima, poleg te črna itd. celo v enem hlevu se take razlike nahajajo. Posebno krog grajščine Fužinske se taka razlika nahaja. Silno je prav ta grajščina pripomogla, da se dokaj lepih goved v okolici nahaja. Naj bi naši gospodarji le na to še ozirali se, ko vodijo krave k oplemenenju, da izbero onega bika, od katerega imajo pričakovati njih nameram najprimernišega vspeha. Komur je mar za mleko, posebno za veliko mleka, naj zbira holandskega bika; kdor želi dobrega mleka, naj prosi za pincgav-skega ali še bolje za dimastega Švicarja-Montafunerja ali Untenvaldenca; komur pa je mar izpodrejati za vprego sposobno čvrsto goved, ta naj izbira sivega muricodolskega plemenjaka. — Na omenjeni grajščiui, koje gospodarstvo je pač v prelep izgled celi deželi, je nastavljeno tudi za poskušnjo dimasto „švicsko" pleme, ki je jako mlečno in tudi silno krepkega života. Kolikor sploh govejih plemen poznam, in teh poznam mnogo, za nobeno nisem toliko prepričan, kot za dimasto švicarsko, ker to je goved silno mlečna (gostega mleka), izredno krepkega života in čvrstih nog. Goriška kmetijska družba je za „Kras" vpeljala švicsko Unterwaldensko pleme in kmetovalci kraški so s tem plemenom jako zadovoljni, ko se poprej niso mogli navdušiti za nobeno vpeljano drugo pleme. Untenval-denska švicka (ne švajcarsko, ker le en kanton se kliče švicki) pokrajina pa je tudi silno kamnita in gorata, zato je tudi oudotna goved jako utrjena. Žal, da je nekoliko pretemno-dimaste barve, ko bi bila bolj siva, bi je pač boljše ne bilo za naše razmere. Skrbimo toraj, da bomo zenačili našo goved, da jo tudi dobro oskrbujemo in krmimo in upati smemo, da pridobimo dobro ime v ptujini, ki bo pošiljala stalnih kupcev na naše živinske trge. Naši državni poslanci naj vedno skrbijo za to, da se našim avstrijskim živinorejcem zagotovi vspešnost reje ter da se jih veruje ptuje konkurence, ki je nas itak na žitnem trgu popolnoma vničila. Visoka vlada pa naj bode prepričana, da bodo naši živinorejci se še v obširniši množini poprijeli govedoreje, da bodo zamogli zadostovati trgu inkonsumu po domačih mestih Dunaj itd., vsaj dokazuje uradna statistika, da se je na Kranjskem reja mlade živine v minulem desetletji za celih 48% pomnožila, tako tudi po drugih, posebno planinskih deželah. Jalov je tedaj ugovor velikih dunajskih mestjanov, da ni dovolj domače govede za trg mesarski, da mora prihajati pitana živina iz Rumunije, Ruskega itd. Pa saj nizka cena jasno oporeka tam ugovorom, menda dunajski židje hočejo imeti monopol, ubogi živinorejec pa naj se zadovoli z bornim dohodkom. — Vprašanje 5 Naznanite mi v prihodnjem listu kako sredstvo, da se mi dobro očisti letošnji jabolčni mošt. (Mat. Z. v Smokuču.) Odgovor. Vzrok, da se Vaš jabolčnik ne očisti, zamore biti ali njegova premajhna moč, to je, primanj-kanje onega dela v moštu, kateri vpijani ali pa ste prepozno mošt pretočili. Ako ste mošt prepozno pretočili, zamorete ga sedaj popraviti, če ga v primernem času še dvakrat pretočite, če imata pa čas, pustite ga toliko časa pri miru, da se očisti. Očistiti ga zamorete tudi z jajcovim beljakom, kako, to Vam pove vsak količkaj skušen gostilničar na Bledu. Čistenje z beljakom ali pa z ribjim klejem prenese pa le dovelj močan mošt, kar pa Vaš gotovo ni, kajti jabolčnik sam na sebi je vedno slaboten. Zato je priporočati z jabelki skupaj zmečkati tudi hruške, ali pa jabelčniku samemu pridjati špirita ali pa sladkorja. Ako sam špirit pridenemo, obdrži jabelčnik predolgo njegov okus, zato je dobro tudi ob enem dodati sladkorja. Po mojem mnenji je Vaš jabolčnik preslab in jaz Vam svetujem to-le narediti: Dajte Vaš mošt v gorko shrambo, a varujte, da se Vam ne scika (in ne postane jesihovo kisel). Na vsak hektoliter jabolčnika dajte preko 1 kilogram dobro zmečkanih jabelk ali pa hrušek, še bolje pa, če imate kaj grozdja. Potem do-denite na vsak hektoliter mošta 1 liter špirita in 2 kilograma sladkorja (cukra). Špirit mora biti najbolji, ki ga dobite v prodajalnici. Sladkor dajte dobro zdrobiti, in potem ves mošt z vsem vred dobro premešati. Tak mošt bode začel kipeti ivreti), se ve da pa le, če je dovelj na toplem. Na vsak način bode ga treba dati sedaj v zakurjeno shrambo. Ko enkrat kipenje (kuhanje) poneha, treba ga je potočiti ter shraniti v hladno klet. Ako naredite z Vašim moštom tako, bode boljši kakor vsak hruševec in močen kakor vino. Toliko časa ga pa pustite ležati pretočenega, da zgubi okus po špiritu. Zboljšanje vsacega hektolitra stalo Vas bode preko 1 gold. 20 kr. Vprašanje 6. V naši cerkvi nahajajo se na zidu zlasti v kotih neki prav neprijetni madeži od vlage, kateri se z navadnim belilom in barvilom nikakor popolnem odpraviti ne dajo. Je li kako zanesljivo sredstvo za njih odstranjenje (razen novega ometa) Vam znano? V tem slučaju prosim, da to v „ Novicah" priobčiti blagovolite, ker bi gotovo s tem ne le meni, ampak tudi še marsikomu drugemu vtregli. (A. D. na Ornem vrhu.) Odgovor. Vlaga temelja gre skozi temeljni zid na kviško, raztopi soli, ki so v zidu, to je, v kamenju in malti, in tako nastanejo kisline, ki zopet naprej raz-krojujejo zidovje. Pri tem razkrojenji narejene soli stopijo iz zidu ter se nabirajo zunaj njega. Najboljši varstvo proti tej nadlogi je pravo izbiranje kamenja, s katerim zidamo. Kamenje mora biti tako, v katerem ni nič tacih soli. Ako je pa enkrat zid narejen, ne pomaga druzega kakor izsušenje temelja. Dež ne škoduje nič, a mokra zemlja pod temeljem je škodljiva. Sušenje bi Vam tako-le priporočali: Temeljni zid je treba odkopati, ves poškodovan zid je obbiti, to je, namet odstraniti. Zid naj se potem dobro izsuši, kar se da s tem pospešiti, da skoz njega nekaj lukenj naredimo. Ko je enkrat zid suh, očistite ga, zazidajte luknje z opeko ali z dobrim kamenjem ter ga omeč-ljite s cementom. Na mesto zemlje (prsti) pa prisujte k temelju debelo, suho kamenje, skozi katero vlačnosti vedno izpuhteti zamore. Tudi, kar je temeljnega zidu v zemlji, je treba s cementom ometati. _ • _ Gospodarske izkušnje. Kako rezati vrbinje za kolarstvo. Vrbinje ali bekino šibje režejo takrat najbolje, kedar je slednje uže dovolj ulesenelo in listje zgubilo, tedaj od srede oktobra naprej, vendar ne dalje kakor konec meseca aprila. Pozneje rezati ne kaže, ker je šibje uže preveč muževno. Deblo trpi in šibe niso več tako dobre, kakor poprej. Nekateri režejo šibje, kedar beke prvič v mezgo pridejo, ker se tedaj laže daje lupiti in precej, vendar šibje v tem slučaju menj ugaja košarjem. Meseca decembra in januarija režejo šibje, katerega ne mislijo lupiti. Kjer ne jemljejo ozira na muževnost, kaže ob enem času vse porezati ali posekati: količe, šibe za vezitev, šibe za košarstvo in močneje kole. Tako je menj stroškov in koli so boljši, menj poškodovani, kakor če ob različnih časih vrbe obsekavamo. Na dalje laglje raz- vrstujemo in odbiramo količe, vezitevsko in košarsko šibje in večje kole po rezanji, kakor med njim na deblih. Za količe, s katerimi nameravamo narejati nove nasade, treba nabirati najlepših izrastkov. Sledijo naj dobre šibe za košarstvo in slabše za vezitev. Napačne so tiste šibe, ki so razraščene, na skorji poškodovane ali ob koncih suhe. Razrastki in suhi konci se odre-žejo med odbiranjem. Reže naj se z ostrim nožem gladko, brez skalin, kratko in blizu na deblu. Zato se delavcem ne plačuje povprek za delo, ampak od dneva. Delavci morajo biti delu privajeni in vedno nadzorovani. Šibe se povežejo rahlo v snopiče in postavijo na solnce, da je snopič naslonjen na snopič. Proti mokroti jih je treba varovati in pred dežjem pod streho djati. V 14 dneh do 3 tednov so posušene in se potem založijo v zmerno suhih prostorih. Šibe za poznejše sušenje se trdno zložijo v skednih ali kolar-nicah, da veter po njih ne vleče. 348 Trgovinska in obrtna zbornica. • • (Dalje.) Izkaz za trgovino z niirnberškim blagom nai bi tierjev, torej se tudi ni možno izreči o tem, je-li obrt charcutierjev in prodajalcev delikates jedni iu isti in je-li obseg teh dveh obrtnih pravic jedni in isti. dopolnil z naslednjimi rečmi: izdelki od cinka in kavčuka, od kokosa koščanca. trstovi gumija Glede vprašanja imajo prodajalci delikates pra- slame, tkanine, očala, strune iu igličarski izdelki in salo Iz izkaza za trgovino s surovinami naj bi se izb moka o usnje bi se v izkaz: krompi apno cement, sprejelo pa naj posušeno sadj Pri tem se mora povdarjati, da se ti izkazi ne mo rejo zmatrati popolnimi, da oa se venda kot podstava pri odločbah političnih oblastev nejo dvojbe o obsegu obrtnih pravic. lahko bij vico, prodajati pivo in vino v zapečatenih steklenicah, meni odsek, da se je do zdaj navadno in neovirano smatralo, da prodavauje piva in vina v zapečatenih steklenicah v obrtni obseg prodajalcev delikates spada; obdrži naj se torej dozdanja navada, kajti pivo more se po isti pravici prištevati delikatesam, kakor marsikatere druge reči, likates. in vino katere prodajajo prodajalci de- če nasta- Odsek torej predlaga poročila Odsek stavi torej predlog Zbornica naj izreče svoje mnenje v zmislu tega Sla zbornica smislu tega poročila naj izvoli izreči svoje mnenje v Predlog se vsprejme Predlog se vsprejme. VIL Gosp. zbornični svetnik KI IV Gospod zbornični svetnik M. Pa kič poroča o prošnji občine Gora za preložite semnja od prvega po- radeški ltvi zadrug v politič v štiri sodne kraie: \ okraj poroča o usta krškem, kateri deli nedeljka do h. avgusta na daa 5. avgusta vsakega leta. Občina Gora u'emeljuje prošnjo s tem, da je ob istem T času v Ribnici, na Travi Vrbo someni. kar na škodo krajem, kateri imajo ob enem somenj; na 5. dan avgusta pa ima Gora, kakor tudi bližnje vasi, domač praznik, kar je za vdeleževanje pri semnji ugodno, ozirom na to in ker nobena opravičena občina ni ugo varjala tej preložitvi semnja, stavi odsek predlog: Si Predlog zbornica naj to prošnjo priporoča vsprejm Gospod zbornični svetnik M. Pa kič poroča o prošnji občine Studenec v krškem okraji za preložitev semnja z živino in blagom v Rovišah z dne 21. junija recte 20. na 19. dan junija. Občina Studenec uteme ljuje prošnjo s tem, da so v Bučki in v šemnji isti dan, kakor Jarneji ker ta semenj lahko ostal neobiskau Rovišah, kar je gotovo kvarno Ker opravičene občine ne ugovarjajo tej preložitvi semnja v Rovišah kr. okrajno glavarstvo priporoča in ker tu ne tev semnjev, ni povoda zadrževati jo. Glede na to odsek stavi predlog ter jo gre za pomnoži Slav denec priporočiti zbornica naj blagovoli prošnjo občine Stu Predlog se vsprejme kr. deželni vladi v ugodno rešitev VI Gosp. zbornični tajnik poroča vsled ukaza vis. trgovinskega ministerstva z dne 14. aprila 1886 11.161 o obrtni pravici prodajalcev delikates štev čaj Po tem ukazu povodom nekega posebnega slu- cutierj nastalo vprašanje o omejitvi obrtne pravice char prodajalcev delikates tem slučaji je bistveno nastalo vprašanj smejo -------j ~ K* KJ w A f 1 uoauj V;, O iJLi %jJ ' prodajalci delikates prodajati pivo in vino v zapeča tenih steklenicah v obsegu ujiho obrta a - ----o- "J1"^ ' O vvilu,, au pa ji prodajanje omenjenih reči od prodajanja delikates bist veno različna vršba obrta ter se posebno dovolj umno, če je obrt charcutierj Ob enem se je omenilo tedaj če da dvo prodajalcev delikates eni in isti in če je torej obseg teh obrtnih pravic za oba enak. Slavna zbornica se toraj vabi, da o tej zadevi iz- reče svoje mnenj stalo dalj določila 1883.. opomni pa če bi eventuelno na- vprasanj da 16 17 dvojb da z ozirom na in 18. zakona z dne 15. marca drž. zak. št. 39, kakor tudi z ozirom na obrtni red z leta 1859. charcutierji in prodajalci delikates nimajo pravice prodajati pijač, naj so kakoršne koli vrste, isto tako ne pijač sedečim ali stoječim gostom, lzimsi da so ti obrtniki dobili za to posebno dovoljenj Zbornica je v tej zadevi skrbno pozvedovala pozvedbe so pokazale, da v Kranjski ni obrta charcu te celem političnem ok ki, kostanjeviški, mokronoški 1094 obrti, »ateri porazdelili v zadruge tako se 872 osob bavi z po posamičnih sodnih okrajih 1. V sodne z 258 obrtovalci okraji krškem, kateri šteje 326 obrtov ustanovile so se tri zadruge, in sicer* gostilničarske obrte za mesarje trgovce, kramarje, branjevce trgov druge male rokodelske, svobod dopuščane obrte, ka teri neso uže v zairugah a) b) od okraj kostanjeviškem z 210 obrto 254 obrti ustanovile so se tri zadru sicer: gostilničarske obrte mlinarj Žagar j mesarj za vse druge rokodelske, svobodne in dopuščane obrte, kateri niso v prvi in drugi zadrugi všteti. V sodnem okraji radeškem s 162 obrtovalci in 204 obrti ustanovile so se naslednje tri zadru za gostilničarske obrte za trgovce vseh vrst; za vse druge rokodelske mesarje 9 svobodne dopuščane obrte, kateri niso všteti v prvi in drugi zadrugi Odsek meni, da je ta razdelitev zadrug zelo primerna, zatorej stavi predlog: Zbornica se zlaga s to sestavo zadrug ter jo priporoča. Predlog se vsprejme. VIII. Gosp. zbornični svetnik V. Petričič poroča o ustanovitvi zadrug v Motniku. Županstvo v Motniku se ie namreč obrnilo do vis. prošnjo, naj bi dovolila, da kr. dežel vlade s motniški obrtniki ustanovili sami za-se eno zadrugo, kajti v Motniku je 32 bližnjih v. Ce bi se tem pridružili vasi Špitaliča, Troj oni iz 51 torej Gotarda, bilo bi jih vkup gotovo zadostno število. Sicer pa tudi Motnika v Kamnik jako dolga pot iu bi udeleževanj* elo mnogo drazega časa , da prošnja ni opravi- obrtnikov pri zadružnih zborih Odsek ne more ravno trditi čena, a z ozirom na to, da so se zadruge ravnokar ustanovile sklican in svoje nasvete v zboru staviti, zatorej odsek meni. da n umestno, uže zdaj nasvetovati spremembe okoliša ravno in da bode po potrditvi pravil občni zbor takrat motniškim odbornikom prilika dana, kar ustanovljenih zadrug ter torej predlaga Slavna zbornica naj v tem smisl mnenje reče svoje Predlog se vsprejme - (Dalj prihodnj 349 Zemljepisni in narodopisni obrazi kakor mačka ponoči nikdar ne zgreša pota Nabral Fr. J aro sla v. ga tudi on ne reši. Peli SVOJ 40. se ravna po mejnikih, pa po stezah ljudi lesom stepi Načelnik Kozaki jašejo v boj. (Dalje.) prenehal, konji žitom. Kozaku je dovelj grmičja ali pa po polj da en pot preleti stepo , prav tako mogilam in ijočih se med posejanem z pa si globoko vtisne nje obraz v svoj __ najmanjši šop stepnih bilk, zapomni najniži holm;"kedar sporni Zapomni si 1 j u d j junaki pa so se razgovarjali o Bruhovieckem so se krepili beži na konj vse po stepi, ondaj duša njegova vse sliši » konj Okrepi prijahali v „tri doline". Solnce se se zavili so okrog slanega jezera o belem in Načelnik je dobro poznal okolico pad, in zlatilo z zlatimi žarki je zopet sklonilo na Med zeleno zern je uže bil jo preletel križem junaci plaho gazelo po stepi kajti ve o poto travo rastejo zvončki, rožni in modri kot zafir kot naranče, pa tičj grašica, divj mak potom oistre vode dele dolino na tri dele detelj rumeni Trije Kozak ne ljubi seje za pečjo, kedar izide kurenj žišče na Sič, zadržuj popres, goneč s svojimi pa volkove po grmičju. v le- in božja vo njava puhti na okrog. Sredi divjih in neobljudenih step na tem- so videti te tri doline kakor tri jasne zvezde jančarko (lahko puško) preko pleč lizne psom, in hajdi na prosto futora. in se Komaj dva dni, potem pa vrže k o n j i zabr leti od futo čedalje veča je četa, Ki se zbira okro nem nebesu drobnih tic pa so plavi Kakor trij viri v peščeni pustinj Roj Nimaš ga kota, kamor ne priletel na večer, sivi orli in bistri sokoli poznajo utih kopic od todi k Dnjepru roka je stepa, povsodi se pode po ujej ra do g njega. oni ne mejnikov, kakor dolga in ši- došli njih ko Prišli so kozaki tudi na obdelano polj Pa ledi živina samopas tava po njivah in drugod, na prahi po ganja ajda, po mejah pa leže prevrnjene brane, vozovi, ukrog njih odvezane vreče in izsuto seme. Lan, ki je Na vzhodu lila pepelnato začelo vitati, in oboku mod vitani posled se je raz repletena sem in tje z belimi po nebesnem bil posejan na CarKonstantinovo, lom, trava po senožetih uže pole kosi Po vaseh preraščen je s in niKdo je ne po progami. Ploha je prenehala, malo je še pršilo so se dregali, kot da imajo boj tje. Na polju je vse poleglo, temnorumenimi , oblaki deti nikogar, samo psi čuvajo ljud pa so bili odšli pusto in prazno, po dvoriščih ni vi- Trop prevračali se sem in grmovje žalostno visi v tla,. vran lete po zraku, plavajo sem in tj >1 na „koliščino Gledite, junaci, ki držite to načelnik kozakom, ko so obstali napraviti z ljudi Nikakovo pisanj klicali ljudi v hrumeče zbore ;a domovanja, ljudje e, na klanje, materjo Poljsko'', omeni , »gledite, kaj je moči v imenu sv. vere, v imenu slobode. ni bilo razposlano po vaseh, niti so se v črn oblak jastreb od futora do futo po mogilah pa sede sivi orli, divje kričati spajajo milo krokaju. Malo naprej poleta okro vpijejo srake kedaj pa kedaj začno Čete da menil, da poredoma pomikaj gla konj 6 top za konjem vse, in kedar je napočil ugodni čas molče je bilo prigotov- fator prednjih. Jašejo ob robu jarka dnjih priraščene repovom iz vasi v vas, in šepetali na uho pa šli Rusi obdani z jelševiuo. Na de se vrste futo se širi les , za [likov in slobodo vašo vzdignimo vero vaših pred morimo vrage toje prastari, ob polunočni strani z mahom obraščeni dobovi; njih vrho r t • , , u-------- — w • »^ » i "'o vsi so zapustili domove in gospodarstvo, Kakor vidite Prosto ljudstvo ne pomišlja kipe v oblake ter prestregajo burjo in vihar. Ko bi oni imeli jezike, mogli bi povedati, kaki dol srat uda Koza eno reče, in deset dogodki so se vršili v povesijo gl šolnce zahaja za lesove. vtope v mračne misli. kaki ljudj si nabrala ndaj živ na ki so jih m l j i preživeli Koliko cvetj bi lebesu, zvezde Stemnilo se je. domišljija iz njihovih povesti, da bi okrasila limi f ledati, kakor da spe rno je na in Nič videti e ogrnila s črnim zavojem ie posveti po kaka kresnica, ali pa se svetij( očega volka. Visoko v ozračju vrše oblaki mlj se sem in raku žviž veter, po jezerih vpijej oči bega- zelenjem niže po stalo poezijo ž njimi Minul je les, iaz o pokrito s kepami in z i so stale luže, obraščene vega so prišJ zkim grmičj neorano stepo, na niži strani i sta se križala pelo križanega Krista enim lapuhom in tatarsdm pota in razpotj 5081 in kvakajo žabe. Po močvirjih prepelikaj race, gagajo leno pobarvano; nad njim se je rezano ze- lce e 1 1 y , »J L L ----- J L kljunači ropočejo, in razpodene jarebice crče in v trope. Po jarkih tulijo volkovi, kedaj pa prepe- obrnj zhodu vetil ste z birai edaj se zasliši gluho laj opot konjskih kopit, in se lesic prepevati ajbolj pa od umk Kozaki junaci zlega petje ukrajinskih mimo križa nom. Kakor da bi hotel tijanstva in vrniti prinesla resuico celemu svetu napetim grebeuom in režečim vere tjekaj nazaj, od petelin, kiju-zibeli $ bila Vsak kozak ihar nese. razvneti, d se kot da jih zdravljal odrešitelj čapko, trikrat w J kij šel sveta, sina Božjega prekrižal, ter po ako Ali kmalu so se ohladili iz škafa lilo. Dež gre uže eno uro, Bili so uže daleč od križa, ko so krenili z ..ne- Kedaj pa kedaj se zabliska osveti dolge in ozke vrste k višku štrlečih sulic, eče kolpake in r ligljajočo svetlobo avi se razlega in ru- pustili se na des spete burke, ali pa mal po divjih obrazih, in zgine. po z izbranimi g da grom, ali pa kar trešči, se tiho, konji samo brodijo po lužah, da blato brizg in z novega od njimi. Kozaki krčii ež ramena in skri pa kot nalašč udarja povsodi skozi srajce. J v kol znane ceste" in 1 so se po dolinah začeli prepevati ki je slikala odhod z Siča zaporožke čanje med 1: palih juuako po step po bodečem osatu. Zaporožci so lasovi, prepevati dumko. sulic, žvenket eprijatelj *a, bojni rožja, glasen hura ha ? montev, opustošenje, zagrebanj zmešnj tu kosti resejo z glavami otresajo mokroto porožcem je prešlo veselje, kajti dež poceja se po brKah. Dumek Konj namočenih griv početka žalostno ali milo, da po rodni Pet notranj košj se se skoro topilo 1 8 ioči neprenehoma ni slišati, ju- akom se ne poljubi peti, ker so uže do kože premočeni. kovaških klade se na n 3 vihti koval pozneje v hripav odziv v divj posled se krehanje lomeče razlegal stepi, kakor da krokarji krokajo, iu volkovi gluho tulil po Kedar je začelo liti ete spoje. On jaše zapovedal je načelnik prej, nateza oči in sledi pot naj se in % r »5« Politične stvari. C a r i n s k 8 t r i j s k o in žavnem zboru državnega zbora, a in trgovinska pogodba med Ogersko sprejeta je tudi v našem dr pravici zagovarja načelo, da morajo vsi enkrat in v soglasji zadobiti veljavo. so prejšnjih let pogodbe imele tako določilo/ kakoršno je predlagala manjšina. deli pogodbe na Tudi je res, da Ugo izrekel proti predlog ministra Dunaj evskeg s manjšine piral se espremenjena. Štiri dni trajala v bolj na taktične kot stvarne pomislike. Priznal j katerim se gotovo nam zbornici poslancev razprava o carinski in trgovinski po- notranjo zvezo^ treh glavnih predmetov pogodbe (ca godbi z Ogersko, v torek pričeta razprava končala se minuli petek ob pol uri popoludne s tem, da se rinsko in glede doneskov k skupnim stroškom: kvot) tako, da je vladin predlog sprejel nespremenjen tudi v tretjem tudi glede se morejo vpeljati le vse tri ob enem, ne pa nske tarife in sladkorskega davka kar branj se zadostno opravičuje z očividnimi zaprekami, ki se Akoravno je ta izmed vseh kosov pogodb roma najmanj spodtaklj ker brez dog > prime carinske kažejo pri zadnjih dveh predmetih stvarno pa s tem da se zadnja dva dela skupne pogodbe moreta spremi v nji ne tarife nima prave vsebine, in ker se tedaj križa mnogo nasprotnih si teženj, vendar je po "vladi hrepeneča manjšina skušala v dveh slučajih vladi in njati tudi med časom pogodbe same Poglaviten taktičen namen vladin pa je bil v tem, da se poleg dragih težav ne vsili še nova s tem, da bi se na nespremenjen večini podstaviti nogo in sklep pogodbe zavleči s samo se Posamezne točke pogodbe ne morale v obeh zbor na sebi ne posebno pomenljivimi predlogi. Prva huda borba vršila se je v četrtek pri členu XI., pri katerem je Derschatta predlagal premembo, za-devajočo nov dostavek k temu členu nicah obravnavati dvakrat. Sklicaj sprejem te pogodbe v ogerskem državnem zboru trdil je minister po pravici da moral smatrati kot nezaupnico tako omejenje naše vlade Tako se je konečno ker Pa za njegov predlog se ni oglasilo dosti pristašev, tudl glasovalo o tem predlogu manjšine, kot zaupnici e pri glasovanji pri imenih zavrgel z proti 142. Tudi pri tej priliki glasovali so nov dogovor obeh vlad skoraj povsod smatral za napredek, ki ima posebno koristiti posebno kmetij za vlado, ter se 176 gla skim industrijam. Zato pa se manjšina poprijela druge je lovila ali malo skušene ali pa Coroninovci limanice, na katero Prepomenlj Lienbacher proti vladi čljiv za sedanje razmere bil je strahopetne zastopnike, kot vado nastavila je manjšina Pri teJ Priliki g°vor dunajskega demokrata dr. Luegerja, ki kaže, kako velik del Dunajčanov sodi o razmerah na svojo limanico ..živinsko sol" o kateri zastopniki živinorejcev m kmetovalcev leto za letom primeroma največ tožijo darilo 1000 c e k Obče znano je, da je vlada razpisala nasproti Madjarom Dr. nasproti Slovanom popisaval je najprej, kako in v kteri -----J ~ 7 — — J - » v------ O--I I------------J ~ " f -IU T ULV.I X onega, ki iznajde dobro vspešno namen na Ogerskem redno zoper celokupnost države in sredstvo za izdelovanje živinske soli, pa do sedaj po vojne snujejo demonstracije in škandale preteku več let še nihče ni zaslužil darila, akoravno se jih je oglasilo mnogo Ako se tako sredstvo iz- najde ? gotovo se takoj vpelje ceneja živinska sol tudi sicer je vlada zagotovila, da se razgovarja j pa Kedar taka dogodba nastopi, nastane gibanje Ogerski. Kriči manjšina, kriči večina in tudi veliki po Oger državnik Tisza kriči začetkom, lične nerodnosti in na vsakem sko, kako kmalu vpeljati cenejo sol za živino, ne da bi valcu se to vidi kakor se pokvarjala Dijaki priredijo pou epristranskem opazo bila vsa Ogerska norišnica Pri takih okoliščinah je bistveno malo pomenlj ali se v pogodbo še izrekoma, kaj dostavi ali nič je gotovo, da ima naša vlada, še bolj pa ogerska volj vpeljati živinsko sol živino ako jo , ker dobro v resnici živinsko vse nori. Kedar je razburjenost največa, pripeljejo se poluradni gasilci in med tem nastane govorica, da na- Veči oger živina dobi. Nasproti pa še tako stroga sol vpeljati, ostane na papirji, ako se prava pot, vpe mera veliki državnik Tisza odstopiti skega državnega zbora, katera prav dobro ve, da ne bilo brez onega denarja, katerega imajo za velikim se pomiri in ljati jo, ne najde. In vendar bi tudi nebistv memba pogodbe povzročila tudi glede tega predloga pre kričečo maoiino. Potem novo pogajanje med vladam čas bi le tekel se odpovedala pogodba po pravici večini in vladi, da celo se potem očitalo naši prvega koraka k pogodbi ni mogla storiti in dognati, ko je nasprotno na Ogerskem večina predmetov uže rešenih. Predlog, Ki se je nekako vtihotapil v tej obliki, bil Levičarji so sami strmeli nad tolikim številom glasov. Če državnikom Tiszom stoječi kapitalisti kedar čas pride, prikaže se zopet veliki državnik Tisza sam in zarohni nad vedno še splošno občudovanje poguma in junaštva "tega državnika. Vse na videz madjarsko časništvo in vse na videz nemško časništvo avstrijsko polno občudovanja kliče: Slava Tiszu, velikemu državniku! Za veseloigro pa sledi ž loigra: Tako pridui ljudj ki s toliko hrabrostj t želj madjarskega naroda podpi je konečno samo s tremi glasovi večine zavržen se morajo odškodovati. In glej, seže se prav po pa bi se bilo posrečilo jim, tudi le v tem sfučaj rajo, domače v žep cislajtanski pridne Ogre. Temu mora biti magati veči potem se bili pokazali pr lice in krika: da je večina in njen železen obod razde jan, da ni zmožna za vladanje nasproti pa o složnosti presoje nečno vrede se s tem izplača darilo za enkrat konec, in to je še mogoče, ako se gospodarske razmere enkrat doko- iu v ta namen je treba, da se dva visoko izobražena naroda m š k in opozicije ne bilo bi konca ne kraja ki, pred Ma ki jih ne presegata ne po številu, ne po izobra Stvarno boljši utemelj bil katerega drugi predlog manj ženosti, obdržita v vedni odvisnosti se je glasil » stopal bivši minister Chlumecki in a s ? s katerim t k dob lj dločil se bo v posebno post u Ta nasvet nameraval je poglavitno, zbornici prihra Te izjave so sicer izzivale nevoljo predsednikovega namestnika R. g. Clama in pa velikonemškega Weitlofifa, toda vtis govora bil je pomenljiv in zna v prihodnje postati bolj in bolj pomenljiv. niti pravico pravljati še enkrat vse uže prej posa mezno sprejete predmete pogodbe z Ogersko. — Opozicija bi potem še enkrat imela priliko, poskušati vsa-kojaka sredstva spodbiti pogodbo, nasproti se pa po 351 Naši dopisi Hrušica pri Ljubljani 23. okt. (P vati, ampak tudi temelj . ,7 _ - v-vi pričetek šolskega leta m blagoslovljenje nove šole.) Po dokončanem izde- na šolskem polj ♦ • » .. . podlagi uka postaviti, ledino in orati in prav iz novega pri podi polagoma lauj šolskega poslopj se a blagoslovljenje omenjene dne 5. t m šola začela naprej mu katerih vzrokov še 21 poslopja se ie zarad ne razun k t. m. vršilo katerega so se vanji pričeti mladino izgojevati on ponižno za izdatno podpo._ šolskem svetu, pri krajnem šolskem svetu očeno šolsko temu težavnemu opravilu se pa pri okrajnega komisarja g. Jabornega tudi kaplan Zagorjan, gg. sosedna učitelj g. župan Korbar ud j od D. M. v Polj šolskih otroK a polajšanje priporoča -------j ~ ^ ^ ^ • t 1 ^ijlj krajnega šolskega sveta in ne- redno otroke v šolo pošiljal trebnim preskrbovali Da kr. okrajnem in pri starših in jih zmiraj z vsem posebno po kateri stariši od šolskih otrok vdeležili. Prij __ prostorna šolska soba je bila ozaljšana med ok nimi cvetlicami. obda kimi črkami: „SIava a, precej ii z raz- , stene in štiri podobe pa z desetimi Na sprednji steni je bil naslov z veli- Slednjič se spominja on tudi sarja kot vrhovnega pokrovitelja presvitle ce mika podpornika šol največjega dobrot »i pritrjeni. Na cesti in pred jv UU-OIVV Li VOIJL- Okoli trojih vrat so bili tudi slava", na kar šolska mladina cesarsko kateremu se zakliče trikratna cej vehcih majev, med katerimi so bili vah sledeči napisi: „Bodite pozdravlj Dolgo želeli, danes je stalo šest pre v narodnih bar Dobro došli i Na to krajnega šolske barju povabijo nicami počastiji isokoč. gosp. župnik vse gospode goste doživeli. Bog daj blagoslov tej hiši dan j sveta za malo okrepčanj vse s prijaznimi Presrčna hvala iu prime trud Povišalo je tudi to slavnost več cesarskih zastav. Reči se zamore, da narodnih Ljubljane poseb • • Ji pesem zapoje. in ude Kor-napit nagnjenost sole. toraj za ves se- bilo vse prav krasno na- pravljeno, kar je pričalo, da imajo tukajšnji prebivalci res elj hodu šolske mladine in nagnjenost do šole. Ob kr uri po pri nem pomenu žalosten dan za ljubljanskem pokopališči ditelji: V o d n i k Vernih duš dan bil je letos Jabornega prične se cerkveno opravilo duha, potem bila je sv. maša, pri kateri okrajnega komisarj m dolga Čop' od slovenski počivajo slai1 Wolf, B1 e i w e KI. dvoj« Na naši vo- C os ta po s poklicem se je še precej m edna tihota ni se čulo —h un, oiexweiS, (J O S ta druzih odločnih rodoljubov vladala i niso se kinčali grobi brano pelo izvršenje nove šole. Po dokončanem cerkvenem opravilu " liiou navadnega petja in tudi niso gorele luči ---— y»i uuuuii oo JKJ OO UIC^O ^VM* _ J • i • i . , o - — — uiav maši pa zahvalna pesem za srečno ™ls™ti prebivalci grobov svojih v hladni zemlj poda se zopet šolska mladi civajočih dragih ljubljencev smeli po blagoslovljenj nazaj v novega šolskega poslopja. Kmal ter pričakuj potem obiskovanje pokopališča tuli sploh ima slovenski Oblastva prepovedala so avolj preteče kolei Pa od obilno povoda žalost pridejo visokoč. gosp. župnik M. Hočevar z gosp. komi- nim.spominjati se žrtev, katere je neizproslj sarjem v šolsko sobo in blago šolske prostore dovršenem blagoslovljenji spregovore gospod župnik Po smrt tirjala minulo leto veliki koristi in potrebi šole, zlasti nem času za vse stano o narodna astopnika Bož. R Pobrala nam je dva odlična v sedanjem napred dalje imajo precej dolg podučlj časno in večno srečo Na oba odtrgana iz naše zavednega delovanja Adolfa Ob in ginljiv govor do srede v dobi njihovega krepko Omenjati nam je dalje neumor > starišev, udov krajnega šolskega sveta do dotičnega uči telj šolske mladine nega delavca na slovstvenem polji župnika Vekoslava starega stebra naroda, dekana leskov« naj vsak svoje dolžnosti volj priporočajo vsem skupaj da Gorenje skega, g. Edvarda Pol&k estno spolnuj sta Teh in vseh drugih druzih odličnih svojih pokojnikov riše posebno opomnijo, da naj le redno svoje otroke v ®P°pinJaJ Je hvaležni narod naš vernih duš dan folopošjljajo in tudi doma za poduk in za krščansko kd?— _da bi duh pokojnikov s izrejo skrbij nova šola dobre kristij in dobre skrbne gospodarje ražajo upanje, da bode potem ta zginil ni njegovega spomina zveste in udane podložnike Bo o pomozi gospodinje dajala Konsorcij kamniške železnice doposlal je slo kar venskim poslancem spomenico s prosjjo, da pripomo Tako bodo ti veliki stroški nove'šole po odstr.aniti fe ostale zapreke, da se prične z zgradbo otrocih dobre obresti donašali Potem prosijo c. kr nemu, visokospoštovanem kr. okraj » okrajnega komisarja, boleh za šolo zelo vnetemu gosp te železnice takoj v prihodnjem letu. Umrl je v Gradcu g. Anton Z up komisar zadnič na Krškem po dolgi glavarju Mahkotu za velike pri šoli in za podarj~en7 dve"cesarski p7uobrnaj°pon^rnifo PokoJni služboval je nekaj časa tudi T Bo bolezni še 44 let star zapustivši vdovo bi 'f okrajni mučni vratni ez otrok. ahvalo izreči Korbarj Poslednjič se še zahvalij Fra udom krajnega šolskega sveta Babniku za skrb gosp. županu posebno pa Kolera na Kranjskem ponehava polagoma. Pi pnsiljencih ljubljanskih ki so se oglasili bolni, poka trud pri zidanju nove šole ter i i ii.-«- - - —pri šoli za vse potrebno skrbeti. Za tem govorom poda učenka Marija Visoko- se tudi za naprej priporoče, v prihodnj zalo se je, da so bili večinoma simulanti pretvezo bolezni hoteli oprostiti dela. ) ki so se s 3abnik krasni šopek g. ko uisarju z besedami Jerneji na Dolenj pošto gospod okraj Jaz najponižniši udana v glavarja namestnik imenu šolske mladi Pedagogiško društvo v Št. skem zborovalo bode 4. novembra t poludne v ondotni šoli. Na dnevnem redu je pole*- d ob 10. uri do v imenu učencev a šopek podelim in se _____________ rčno zahvaljujem, da ste nas danes ss voj o blagovoli Vam učenk pri- zega tudi: Uplivanje učitelj sploh s poseb ričujočnostjo počastili do navzočih gospodov, stariše Na vse to še tukajšnj potrebi do učitelj ta dejati se je obil obzirom na sadj kmetijsko gospodarst Ker ute azprava tudi za kmetijske kroge biti zanimiva o obiska na- korist ke mladi J ^ u v 0u- UUlOIVd, Kmetijsko potovalno predavanje v Šentvidu nad i v tem kraju povdarja in težave oddaljenosti omeuja Ljubljano ima tajnik zar rejšnjemu obiskovanj er z veseljem opomn oljše obrnilo, kar se danes v sredini tega šolskega raja v lepi novi šolski sobi snidflmn Na dalje omeni aa se je hvala Bogu to zdaj na P _ šolske v nedeljo poslopji kr. kmetijske družbe gosp. G t. m. popoludne po službi božj v a, ko so začeli šolo zidati ostaviti in potem do konca so morali najprej temelj Novičar iz domačih m n nima pri poduk tukaj naprej zidati a tudi kaj popravljati nadalj Dunaja tujih dežel Minulo soboto odpotovala je tudi cesarica na Ogersko, kamor se je cesar uže začetkom tedna, koj potem podal, ko je bilo gotovo, da se zbo- jence v kraljevem gradu budimskem. rovanje delegacij ne bode premestilo na Dunaj. Ob- ravnave državnega zbora v zbornici poslancev na ministerskega predsednika grofa Taaffe-a za Predsednik dr. Smolka vabi avstrijsko delegacijo vsled pisanja IttitiMHHMiKiiNMH a n drobno popisuje naš današnji popis iz državnega zbora, novembra ob 1. uri popoludne k prvi seji v veliko dostaviti nam Je le še nekaj o dogodbah v gosposki dvorano gostilne »Grand Hotel Hungaria" v Pešti. tednu dvakrat, v četrtek in soboto, in izrekoma do- ' S°b°t0 predl°Žil je 0gerski finančni minister dr zbornici. Državni starašinci zborovali so v tem godbe, katere nam je zabeležil stenografični zapisnik o četrtkovi seji, so jako pomenljive. delegacijo vo- žavnemu zboru proračun za leto 1887. Potem znašajo . 325,945.491 gold lila je gosposka zbornica sledeče gospode: Apfalterer redni stroški (8*6 milijonov več kot lani) Be/.ecny 9 Buquoy i Chotek 9 Czartoryski, Falkenhayn i prehodni stroški Czedik, Dumba, Fiirstenberg, Hauswirth, Huyn, Kari, Latour, Miklosich, Reinelt, Rodich, Thun-Hohenstein, 2,395.953 17.907.680 > Trauttmannsdorf - Weinsberg, Windisch - Gratz Alf. Zedwitz. Politično pomenljiv ali vsaj pripraven za večji političen vriš je predlog Schmerlingov, ki na kratko meri na to, naj se ustanovi komisija 9 udov katera naj preiskuje pravno veljavnost in pa politične nasledke naredbe pravosodnega ministerstva do višje sodnije v Pragi. Ta predlog obrnjen zoper pravosodnega ministra in zoper vso sedanjo vlado imel je razun Schmerlin- 4.150.917 II. Investicija (zgradbe) . . (2*59 milijonov manj kot lani) Izredni skupni stroški . . . Dohodki znašajo: redni........ 321,743.950 gold i prehodni Prim anjkljej pa 6,612.145 ii 22,043.926 gold. Pnmanjkljej je tedaj višji za 7,990.168 gld. memo vlanskega Poluradni ogerski listi Nemzet 9 kakor Pester Lloyd u m mogočno dvigajo nos in psujejo češke in govega še 24 podpisov, med temi bivša ministra Unger poljske poslance, ker eni hočejo pogodbo predrugačiti in Rechberg, dalje Apfaltern, Dumba in imena druzih glede sladkorskega, drugi glede petrolejskega davka, znanih pristašev nemško-centralistične stranke v go- Očividno je, da so Madjarf in levičarji naši dogovoi sposki zbornici. jeni 9 da ti podpirajo zahteve madjarske, zato pa jim Pomen tega predloga znači se posebno po imenu Madjari zopet pripomorejo k vladarstvu. — Taki zvezi Schmerlingovem. — Da je staremu nemškemu centra- nasproti pa je naravno, da se tudi v poštenih nemških listu vsak korak, katerega narodna enakopravnost krogih bolj in bolj širi ona sodba o madjarskem go- stori v državnih uradih, pravcata gnjusoba, je po vsem spodarstvu, kakoršno je dunajski demokratični posla- naravno, in s tega stališča je po vsem naravno, da nec Lueger brez ovinkov izrekel v zadnji seji letoš- nemški centralist Schmerling stori ta korak, pa levi- njega zasedanja državnega zbora, z neusmiljenim raz- čarski Nemci sodijo vse drugače oni pravijo: Pomen kritjem politikovanja »velikega" državnika Tisze tega predloga mora se soditi po tem, da je predlagatelj prvi sodnik države, ker on je predstojnik najviše sodnije, in kolika krivica se mora uže goditi postavi in nemščini, ako se celo najvišemu sodniku države potrebno zdi, s takim predlogom vlado tako rekoč staviti na zatožno klop. In kaj je konečno jedro vsega vprašanja? sko Bolgarska Nasprotje med Rusko in Bolgar Jeli dopuščeno, da se vse one tožbe, ki so se v strašita aste od dne do dne bolj vsled brezozirnega in za prosto državo porazljivega ravnanja Ruske. Ta poslala je v Varno dva vojna broda z nekoliko vojaki, in ko je vlada bolgarska na to odgovorila z obsednim stanjem, proglašenim za Sofijo in Varno, kjer so središča Zankovistov. sicer pa izrekla, da jo ta dva broda ne češčini pisale in obravnavale povsehspod- 9 pisal je Kaulbars bolgarski vladi dvojn njih instancah do višje sod nije, razprav- dova namen ljajo in reševajo tudi pri tej sodniji v češčini? Drže se pravice vladinske, kakor se je tega držala vsaka dosedanja vlada, določevati v mejah postav no- » pi bro podpirati zahteve ruske, v drugem pi- sanje, v katerih enemu izreka, da imata vojn tranji službeni jezik, izrekla je sedanja vlada, da naj vorila sanji pa naravnost zahteva, naj se proglašeno obsed stanje takoj prekliče Bolgarska vlada je ua te se vse češke pravde obravnavajo in rešujejo pri praški viši sodniji tudi v češčini > ker je mnogo več kot polo- vica vseh tožeb pri tej sodniji čeških in ker sodnijski 1 • • v i 1 • • i • i i • t # Kaulbarjade odgo da preiskave kažejo, da vse nerede povzroču ravno raščeča pre drznost Zankovistov potrebno storila razglašenje ob jejo povsod le Zankovisti, in da je sedaega stanj svetovalci više te sodnije skoraj vsi pišejo in govore Ruske bolgarsko veliko Med tem pa se je vkljub ugovorov češčino. sobranje" sošlo v stari bol Prav tako je zaukazal leta 1868 Herbst glede poljskih tožeb pri galiških viših sodnijah in prav tako stva Štambulovem kakor sedanja vlada utemeljeval je Herbst svojo na- redbo v tem, da je prevajanje v nemščino in rešitev nazaj v poljščino velika potrata časa in denarja. - garski prestolnici Trnovem minulo nedeljo in vladar stvo jo je slovesno odtvorilo po predsedniku vladar Pa, kar je bilo prav in postavno za Herbsta in za Žitna cena Poljsko, ravno vtisto je krivica in protipostavnost za Upamo, da bo vlada in ve- le. Pražaka in za Čel čina gosposke zbornice Schmerlingu posvetila, kakor zasluži. — Prav zanesljivo pa se govori, da je Chlu-mecky udihnil Schmerlingu ta predlog in ga tako za-pregel v voz velikonemškega razposajanja. — V so- v Ljubljani 27. oktobra 1886. t Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. 7 gold. 58 kr. turšice 4 gold. 71 kr. 60 kr. banaške soršice 6 gold. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. prosa 4 gold. 71 kr. ajde 3 gold. 90 kr. boto bilo je državno zborovanje uradno pretrgano. 76 kr. ovsa 2 gold. Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. Budim-Pešt. soboto večer pripeljala se je cesarica v Godello; cesar je ravno ta dan dajal avdi Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.